številka 38 • leto XXXIX • cena 4(7 ain
Celje, 26. septembra 1985
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
sadja bo
letos manj
Letošnji pridelek sa-
dja bo manjši kot prejš-
nja leta. Svoje so nare-
dile naravne ujme, še
posebej suša. Na Miro-
sanu v Libojah, kjer so
na plantažah že pričeli
obirati jabolka, pravijo,
da bo pridelka celo pol
manj kot lani. Drevesa,
](i so bila lani najbolj
polna, so letos prazna,
na preostalih pa je sade-
žev malo, a ti so prvovr-
stni. Delavcem Mirosa-
na pomaga pri obiranju
22 domačinov in 100 se-
zonskih delavcev, ki so,
se tja preselili s hme-
ljišč.
Povpraševanje po ja-
bolkih je veliko. V Mi-
rosanu prodajno jabol-
ka v zabojih za ozimni-
co, cena pa bo od 75 do
100 din za kilogram,
medtem ko bodo sindi-
kati pri nakupu jabolk
dobili še nekaj popusta.
Po prvih ocenah neg bi
letos pridelali okoli
1500 ton jabolk, torej jih
bo premalo, da bi z nji-
mi založili trgovine v
takšni meri, kot so načr-
tovali. Na sliki: Cilka
Štajner in Eva Kokot
med obiranjem jabolk.
EDI MASNEC
Kilo le za zgodovino
pomemben in kilo ne
Slovensko pokopališče na Golovcu
bo še nekaj časa propadalo. Stran 12.
Ko brigailirlev ni, miši plešelo
Brigadirski dom v Šentvidu je potreben obnove. Stran 2.
Žreb le dodelil nagrade bralcem
Objavljamo seznam nagrajencev v igri, kjer so bralci izbi-
rali roman. Stran 9.
Draga toplota
Topel september je posta-
vil na glavo napoved v stolet-
ni pratiki o mrzli jeseni in
zgodnjem začetku zime.
Marsikdo, ki še ima v spomi-
nu toplotne zadrege v prete-
kli zimi, pa si želi, da bi se
uresničil vsaj drugi del napo-
vedi o bolj mili zimi.
V vseh kurilnicah na Celj-
skem so se dobro založili s
kurjavo, povsod pa so tudi
nekoliko dvignili cene oziro-
ma jih bodo še pred začet-
kom kurilne sezone. V skla-
du z dvigom cen goriva, pra-
vijo. Petrol in INA sta poskr-
bela, da seje najbolj podraži-
lo ogrevanje z mazutom, ker
sta za to gorivo uvedla tako-
imenovano ponderirano
ceno.
Vendar pa so cene ogreva-
nja še vedno zelo različne;
tako Velenjčani plačujejo le
29,50 dinarjev, Smarčani pa
kar 180 dinarjev za kvadratni
meter stanovanjske površi-
ne. Mogoče ta primerjava ni
n^boljša, ker Velenjčani do-
bivajo odpadno toploto iz šo-
štanjske termoelektrarne,
Šmarčani pa se grejejo s ku-
rilnim oljem. Toda tudi v pri-
merih, ko v kotlovnicah ku-
rijo z enakim gorivom (z ena-,
ko ceno), so cene ogrevanja
precej različne. Gre pač za
bolj ali manj neracionalne si-
steme ogrevanja, za drage
zmote iz obdobja energet-
skega obilja.
Spodbudno je, da si pov-
sod prizadevajo, da bi prišli
do cenejše toplote. Marsikje
so že uspeli, marsikje pa si
bodo pomagali tudi tako, da
bodo letos ostale skupne
kotlovnice hladne in bo vsak
stanovalec v bloku sam po-
skrbel za toplo stanovanje.
Vendar tudi tem ne bo ravno
lahko, zakaj Petrol je že pred
mesecem dni ustavil dobave
kurilnega olja zasebnikom,
dolge pa so tudi vrste za pre-
mog; povsod - razen v ve-
lenjski in konjiški občini - se
je potrebno postaviti v vrsto,
kije daljša kot pol leta. (Ob-
širneje na strani 5)
SREČKO ŠROT
Po tej poti naprej
KVIIL mednarodni selem obrti ¥ Cellu uspel v poslovnosti,
speclallzacill In lugoslovanskem obeležlu
Mednarodni sejem obrti v
Celju, sedemnajsti po vrsti,
je v celoti uspel. O tem pri-
ča tako število obiskoval-
cev, ki je doseglo predvide-
nih 200.000, kot število raz-
stavljalcev, predvsem pa
poslovni uspeh sejma. Od-
mevnost sejma v jugosla-
vanskem in širšem prostoru
je presenetila celo organiza-
torje, vendar jih je potrdila
v njihovih usmeritvah sej-
ma v prihodnosti.
Za nadaljnji razmah sejma
bosta morala pomemben de-
lež prispevati mesto Celje in
Zavod Športno-rekreacijski
center Golovec. Že prihod-
■Vie leto načrtujejo novih
1000 kvadratnih metrov po-
kritih površin in nadaljnji
razmah odprtih površin, saj
00 le tako mogoče na sejmiš-
ču predstaviti drobno gospo-
darstvo Jugoslavije. Tudi
Usmeritev v poslovnost sej-
: ^a seje izkazala za pravilno.
" dveh poslovnih dneh je
Celjski sejem obiskalo pri-
bližno 7000 poslovnih obi-
skovalcev, med njimi števil-
ni iz drugih republik, iz orga-
nizacij združene_ga dela, še
zlasti ti-govinskih in tistih, ki
so se že zavedle nuje povezo-
vanja z drobnim gospodar-
stvom. Sklenjena je tudi bila
vrsta neposrednih poslovnih
dogovorov. Izpolnila seje tu-
di želja Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije in Splošnega
združenja drobnega gospo-
darstva po čim širši predsta-
vitvi obrtnih poklicev mla-
dim. Prikaz živega dela v
obrti si je za 18 poklicev v
posebni obrtni ulici ogledalo
preko 7000 učencev sloven-
skih osnovnih šol (na sliki
Edija Masneca).
Ob letošnjem sejmu se je
zvrstila tudi paleta srečanj in
posvetov, številni med njimi
so bili na jugoslovanski rav-
ni in v organizaciji Zvezne
konference Socialistične
zveze. Med drugim so se na
njih dogovorili o organizira-
nosti osebnega dela v Jugo-
slaviji ter opozorili na pre-
preke, ki se postavljajo na
pot sicer pohtično deklarira-
nemu razvoju drobnega go-
spodarstva. Veliko enotnosti
je bilo pri tem dosežene in
zato lahko upravičeno priča-
kujemo, da bodo za razvoj
drobnega gospodarstva v Ju-
goslaviji hitreje zagotovljeni
ugodnejši pogoji.
Uspeh letošnjega sejma, ki
pogojuje smele načrte za pri-
hodnje sejme, postavlja pred
organizatorje tudi nove zah-
teve. Marsikaj bo potrebno
še dograditi - poleg prosto-
rov predvsem samo organi-
zacijo sejma, ki sega od ure-
jenega parkiranja do infor-
macij (samo v slovenščini na
jugoslovanskem sejmu goto-
vo ne bodo več zadoščale), še
več pa bo za sejemski utrip
moralo nuditi mesto Celje.
Letos so res v treh lokalih:
Turški mački, Majolki in v
Evropi popestrili ponudbo v
času sejma, a to še zdaleč ni
dovolj in vse. Ker so prenoči-
tvene zmogljivosti v celjskih
hotelih premajhne, bo ver-
jetno potrebno iskati rešitev
v zasebnih turističnih sobah,
ki jih zaenkrat skoraj ni.
Marsikatero podrobnost, ki
je lahko odločujoča, daje ne-
ko mesto resnično sejemsko,
bi še lahko našli, večino pa je
moč preseči v Zavodu Golo-
vec in v občini Celje. Zaradi
pomena, ki ga sejem ima, je
to tudi vredno narediti.
MILENA B. POKLIČ
Vse Je dražje
Celjski izvršni svet je na ponedeljkovi seji odobril
nove, višje cene za nekatere komunalne in druge stori-
tve. Večino podražitev so utemeljili z višjimi cenami
goriva.
Mestni in pri mestni avtobusni promet seje v povprečju
podražil za 27,5 odstotkov. Vožnja z mestnim avtobusom
stane sed^ 60 dinaijev (55 dinarjev z žetonom), mesečna
vozovnica za mestni promet za dijake pa 1.000 dinaijev, za
delavce 1900 dinaijev, za upokojence in občane stare nad
60 let pa 910 dinaijev.
Dra^a je tudi voda iz mestnega vodovoda; gospodinj-
stva bodo odslej plačevala 34,25 dinaijev za kubični meter
pitne vode (8,4 odstotke več), ostali pa 41,30 dinaijev. Za 48
odstotkov pa se je podražila kanalščina. Ta prispevek bo
odslej znašal 12,80 dinaijev za porabljen kubični meter
pitne vode.
Odvoz smeti za gospodii^stva seje podražil za 25 odstot-
kov in bo potrebno poslej plačevati 4,75 dinaijev za kva-
dratni meter stanovai\jske površine, za ostale pa se je
odvoz podražil za 48 odstotkov (na 5,90 dinaijev za kva-
dratni meter). Prav tako se je za 48 odstotkov podražil
kontejnerski odvoz smeti.
Več bo potrebno plačevati tudi za mešani in zemeljski
plin, ki seje podražil za 50 odstotkov. Tako je nova cena za
kubični meter mešanega plina 97,65 dinaijev (tarifa 1 za
gosodir\jstvo brez ogrevalna), 89,35 dinaijev (tarifa 2 -
gospodinjstva z ogrevanjem) in 101,20 dinaijev (tarifa 3 -
za industryo in ostale). Za zemeljski plin pa so cene 124,
113,40 in 128,50 dinaijev.
S. Š.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEMBER 1985
................
Dušan Šinigoj in Vlado Klemenčič sta si sejem z zanimanjem ogledala, še zlasti pa je
njuno pozornost pritegnila predstavitev inovacij.
Foto: BOŽO BERK
Napredek je očiten
Dušan Šinigoi in Vlado Klemenčič na celjskem sejmu
»Sejem je uspel in z zado-
voljstvom lahko čestitam
organizatorjem,« je dejal ob
svojem obisku v Celju zvez-
ni sekretar za fmance Vlado
Klemenčič. Predsednik iz-
vršnega sveta Slovenije Du-
šan Šinigoj pa je opozoril,
da je tudi v prihodnje nujno
vztrajanje na kakovosti
predstavljenih izdelkov ter
na usmeritvi v poslovnost.
Poudaril je, da je celjski se-
jem priložnost za številna
srečanja ljudi, ki so nepo-
sredno povezani z drobnim
gospodarstvom in s tem tu-
di za kritične ocene, s po-
močjo katerih bo moč stopi-
ti korak naprej v razvoju te-
ga dela gospodarstva.
Kot je dejal Dušan Šinigoj,
smo v Sloveniji sicer že pre-
cej naredili za razvoj drobne-
ga gospodarstva in znotraj
njega osebnega dela, vendar
še daleč ne moremo biti za-
dovoljni z doseženim. Del
prispevka za nadaljni razvoj
leži tudi na republiškem iz-
vršnem svetu, kjer se po nje-
govih besedah zavedajo nuje
nadaljnih sprememb obrtne-
ga zakona in davčne politike.
Tudi Vlado Klemenčič je po-
trdil, da se ideja o potreb-
nem razvoju drobnega go-
spodarstva v Jugoslaviji si-
cer uveljavlja, a v vsakda-
njem življenju je to še vse
premalo čutiti. Gotovo so
potrebne nekatere sistemske
spremembe, pa naj gre za za-
kon o zagotovitvi plačil ali za
carinski sistem in uvozne
pogoje, vendar je spremem-
be na teh pomembnih po-
dročjih mogoče pričakovati
le ob skupnem nastopu jugo-
slovanskega drobnega go-
spodarstva. Tudi zato je po-
trebno usmeritev sejma v ju-
goslovansko predstavitev
drobnega gospodarstva pod-
preti. S tem pa se sejmu bolj
kot doslej odpirajo možno-
sti, da postane pomembna
sejemska prireditev v tem
delu Evrope, je še dejal.
V pogovoru so se dotaknili
tudi nekaterih neposrednih
ovir, ki zavir^o razvoj drob-
nega gospodarstva.' Največji
delež ima pri tem zaenkrat še
vedno davčna politika, ki
onemogoča, da bi bil osebni
dohodek obrtnika odvisen
od rezultatov njegovega de-
la. Opozorili so še na trganje
kooperacij skih verig med
velikim in drobnim gospo-
darstvom, ki se pojavljajo
skladno z zaostrovanjem go-
spodarskih razmer. Delovne
organizacije, kot na primer
Sip ali Metalna, so ob svojih
težavah opustile kooperante,
namesto da bi skupno z nji-
mi poiskale izhod. Dosti več
razumevanja kaže trgovina.
MILENA B. POKLIČ
Revolucije ne moremo deliti
Izgnancem na S¥ibnem Je govoril Franc Šetinc
V počastitev krajevnega
praznika Kadeč so se v ne-
deljo prvič po štiridesetih
letih zbrali vojni izgnanci s
širšega območja Radeč.
Na proslavi, ki sojo skupaj
pripravili pevski zbor Papir-
ničar, godba na pihala Papir-
ničar ter mladi iz Svibnega
pod mentorstvom Milana
Goriška, učitelja iz Radeč, je
govoril Franc Šetinc.
Besedo dve v tem zapisu si
ta proslava prav gotovo za-
služi, zaradi svoje preprosto-
sti in izpovedne moči s kate-
ro so nastopajoči, ki so brali
pesmi, pisma in spomine iz-
gnancev, uspeli zbranim za
kratek čas predstaviti ču-
stvovanja, razmišljanja in tr-
pljenje izgnancev v lagerjih
in tovarnah, daleč od doma-
če zemlje. Vrhunec dobro
zrežirane in neobičajne pro-
slave so dosegli z opisom ži-
vljenja v izgnanstvu in s sil-
nim domotožjem, ki je vel iz
pisem izgnancev v domo-
vino.
Na Svibnem, ki je letos
prejelo zvezno priznanje
SZDL za najboljšo krajevno
skupnost, so ob tej priložno-
sti izdali tudi brošuro V iz-
gnanstvu. V njej so zbrani
dokumenti, pisma, pesmi,
fotografije in izjave izgnan-
cev, ki jih je bilo samo s tega
območja 322. Marsikdo se ni-
koli več ni vrnil v domači
kraj.
Tudi Franc Šetinc je y
slavnostnem govoru obucjj|
spomine na izgnanstvo, saj
je bil z družino izgnan ko;
dvanajstletni deček. V govo.
ru je med drugim dejal:
tem boju, na tej trnovi potj
našega ljudstva do svobode
je vsakdo prispeval svoj del
lež, od partizanskih borcev v
gozdovih, partizanskih ma-
ter, aktivistov, ilegalcev
skojevcev, pionirjev, do za'
pomikov, izgnancev in tabo.
riščnikov. Naš boj, naša re.
volucija ni bila nekaj, kar bi
lahko delili na kose, bila j«
nekaj skupnega, enotnega,
ki je prežel vse zavedne Slo!
vence in prav zato je bila tu.
di zmagovita.«
VVE
Novo
vodstvo
Zdravstvenega
centra
V Zdravstvenem centru
Celje je delavski svet ime-
noval nov kolektivni poslo-
vodni organ, ki bo prevzel
svoje dolžnosti prvega ok-
tobra. Za predsednika so
ponovno imenovali Alojza
Zuntarja, za specialistično
hospitalno dejavnost je od-
govoren dr. Franc Faza-
rinc, za preventivno in os-
novno zdravstveno službo
dr. Marjan Hrušovar, za
pravne, samoupravne in or-
ganizacijske zadeve pa Jo-
žica Subotič.
MBP
Borci povsod alitivni
z letne skupščine ¥ Šentjurju
šentjurski borci so se v po-
nedeljek zbrali na letni volil-
ni skupščini. Pregledali so
svoje dosedanje delo in ugoto-
vili, da so aktivni na vseh po-
dročjih družbenega življenja.
Mnogi razpravljalci so doka-
zali, da spremljajo dogajanje v
domačem okolju in da želijo
hitrejši razvoj kraja. Tako so
opozorili na neurejene ceste in
slabo založenost trgovin v
manjših krajih občine. Ko pa
so govorili o položaju borcev,
so menili, da bi bilo potrebno
bolj poskrbeti za ostarele in
bolne člane in jim- večkrat fi-
nančno pomagati, saj imajo
mnogi zelo nizke pokojnine.
RazpravJ/ialci iz nekaterih kra-
jev pa so se predvsem zavze-
mali za urejanje spomenikov
NOE in za nekatera nova spo-
minska obeležja.
Tudi v programu za nasled-
nje leto, ki so ga na skupščini
sprejeli, so borci zapisali, da se
morajo vključevati v družbe-
nopolitično življenje v občini,
posebno skrb pa bodo posveti-
li oživljanju in prenašanju tra-
dicij NOE na mlade. Na skup-
ščini so šentjurski borci dobili
tudi novo vodstvo. Predsednik
občinskega odbora Zveze bor-
cev je še naprej ostal Avgust
Eožič, podpredsednik je posta!
Stane Kozjan, sekretar pa Mi-
ha Močnik.
TC
Razvoj graditi na
manlšili kolelitivili
Se Velenjčanom obetajo boljši časi?
Velenjčani so Franca Šetin-
ca seznanili s številnimi pro-
blemi in razvojnimi dilema-
mi, ki so v veliki meri posle-
dica težav v sozdu Gorenje in
nerešenih razmer v sloven-
skem elektrogospodarstvu.
Kar zadeva Gorenje je jasno,
da se bo našel izhod, kar hkra-
ti pomeni, da se čez nekaj let
obetajo boljši časi tudi za Ve-
lenjčane, ki v precejšnji meri
gradijo svoj nadaljnji razvoj
ravno na Gorenju.
Nerešen ostaja tako še pro-
blem velenjskega rudnika lig-
nita in šoštanjske termoelek-
trarne, k^ti sozd Rek Franc
Leskošek-Luka iz Titovega
Velenja je ob polletju zabeležil
veliko izgubo, le-ta pa se iz me-
seca v mesec še veča. Velenjča-
ni ob tem ne morejo razumeti,
da ustvarijo polovico sloven-
ske energije, razpolagego pa le
z 10 odstotki na ta način
ustvaijenega dohodka. Gre za
takoimenovani sistem skupne-
ga prihodka v elektrogospo-
darstvu, kjer potegnejo kratko
tisti proizvajalci energije, ki
imajo višje proizvodne stro-
ške. Stanje je bilo nerazumlji-
vo tudi Francu Šetincu, zato je
obljubil, da se bo v republiki
zavzel za hitrejše razreševanje
problemov tega velenjskega
sozda.
Velenjčane tudi skrbi, k^ bo
čez petdeset let, ko bo velenj-
ski rudnik lignita povsem izčr-
pan. Pri tem gre vsaj za dva
bistvena problema: kje zapo-
sliti delavce, ki zdaj delajo v
rudniku in predvsem kje jih
nastaniti, k^ti že zdaj je zaradi
rudaijenjaTJničeno 1540 hekta-
rov zemljišč. Do leta 2000 se bo
ta številka vs^ še podvojila.
Franc Šetinc ni videl druge
možnosti, kot da se začno Ve-
lenjčani močneje povezovati z
drugimi občinami, pri čemer
bo morala več kot doslej nare-
diti tudi republika. Kar zadeva
bližnjo izčrpanost velenjskega^
rudnika hgnita, pa je opozoril
Velenjčane, da v svojih lazvoj-
nih načrtih ne smejo računati
le na giganta kot sta sozda Go-
renje in Rek Franc Leskošek-
Luka, temveč morajo že zdaj
začeti razvijati perspektivne
proizvodne programe v ma-
njših kolektivih.
Dilem in problemov, ki se
nanašajo na šolstvo, zdravstvo,
kulturo, veliko število delav-
cev iz drugih republik, ipd., je
še veliko, vendar, kot je dejal
Franc Šetinc, odgovorov na
vse in rešitev zanje v tako krat-
kem času ni moč najti.
VILI EINSPIELER
Ko brigadirjev nI, miši plešejo
Brigadirski dom v Šentvidu potreben obnove
Gotovo ni bilo naključje,
da so se predstavniki laške,
sevniške in šentjurske obči-
ne pogovarjali o nadaljnji
usodi akcije na Kozjanskem
prav v brigadirskem nase-
lju v Šentvidu pri Planini.
Ena glavnih točk pogovora
je bila namreč obnova bri-
gadirskega doma in udele-
ženci srečanja, ki ga je pri-
pravila šentjurska občin-
ska konferenca Socialistič-
ne zveze, so se lahko na la-
stne oči prepričali, da dom
ne zagotavlja pogojev za bi-
vanje mladih iz cele Jugo-
slavije. Da je bila slika po-
polna, so se med pogovorom
v jedilnici doma med miza-
mi podile miši.
Čeprav je bil pogovor na-
menjen tudi oblikovanju
programov dela v nasled-
njem letu in dogovoru o tem,
kakšne brigade potrebujejo
na Kozjanskem, pa so se raz-
pravljalci vrteli v glavnem
okrog finančnih vprašanj ob
potrebni obnovi doma. Ugo-
tovili so, da ta res ne zagota-
vlja ustreznih pogojev biva-
nja, najbolj problematični pa
sta kuhinja in jedilnica. Zato
so v Šentjurju že pripravili
načrt posodobitve, da bi do-
bili novo jedilnico, preno-
vljeno kuhinjo in 40 ležišč.
Vrednost del bi bila okrog
130 milijonov din, ki bi jih
morale zbrati vse tri občine,
del pa bi prispevali republi-
ška stanovanjska skupnost
in Zveza mladine. Ob tem
smo lahko ponovno slišali,
da vsem občinam primanj-
kuje sredstev in da bo treba
čim več iztržiti na republiški
ravni, saj gre za akcijo, kije
širšega pomena. Nekateri so
celo menili, da bodo morali v
naslednjih letih gledati samo
še na to, koUko brigadirji
ustvarijo v njihovi občini in
kolikšen delež morajo pn
tem vložiti v njihovo delo.
Spregovorili so tudi o uso-
di doma v času, ko v njem ni
brigadirjev. Doslej je bil pre-
malo izkoriščen, zato bodo
morali poskrbeti, da bi se v
njem odvijale različne prire-
ditve, letovanja otrok ir.
usposabljanja za SLO.
Nekateri razpravljalci so
se dotaknili tudi oblik na-
daljnjega brigadirskega dela
Menili so, da različne speci-
alne brigade za Kozjansko
niso primerne, ker potrebu-
jejo predvsem klasične bri-
gade pri gradnji infrastruk-
ture, lahko pa bi jih uvedli
kot poskusno obliko.
Na sestanku naj bi se do-
govorili tudi o programu de-
la brigad, vendar pa so pred-
stavniki občin morali prizna
ti, da teh še niso izdelali in ni
znano, keg n^ bi v krajevnih
skupnostih brigadirji v pri;
hodnjih letih delali. Tudi pf
načrtovaju interesnih dejav-
nosti je bilo predlogov bol|
malo, poleg tega pa niso bili
enotni, kdo naj bi vse pripra^
ve v zvezi z akcijo splof^
vodil.
Pogovor je torej ponudb
bolj malo konkretnih rešite^
in predlogov, če odštejen)"^
tistega, da je treba obnovi'*
brigadirski dom. Takšna
dorečenost pa navsezadW
ni nič novega. Samo upaii''^
lahko, da bodo prihodnje
to v štabu akcije podobni Ij''
dje kot letos, ki so kljub št^
vilnim pomanjkljivosti!!
znali uspešno pripeljati akc'
jo do konca.	..
TATJANA CVIK^
Program samoprispevka dobro uresničujejo
Izvedba programa tretjega samopri-
spevka v občini Celje poteka po načr-
tih, so ugotovili na seji predsedstva ob-
činske konference SZDL v Celju.
V triletnem obdobju je bilo zbranih
okoli 444 milijonov dinaijev, vsa sredstva
pa so bila tudi namensko uporabljena. V
takoimenovanem občinskem programu
je največja pridobitev prav gotovo vlaga-
nje v vodooskrbni sistem Celja, s^ je bilo
pridobljenih približno 70 sekundnih li-
trov nove in zdrave pitne vode, kar so
občani Celja lahko občutili zlasti v letoš-
njem vročem poletju, ko skoraj nikoli ni
prišlo do večjih pomanjkanj vode.
Predsedstvo je sprejelo tudi iniciativo
za nadomestitev izgradnje vodohrama z
novimi črpališči na območju Frankolove-
ga in Stranic, ki bi Celju zagotavljale še
100 dodatnih sekundnih litrov vode.
Dalj časa so v razpravi namenili izgrad-
nji vrtca v Novi vasi, ki se po programu
še ni pričela, saj gre za razpravo o spre-
membah namembnosti objekta. Pred-
sedstvo je menilo, da s pričetkom izgrad-
nje ne gre zavlačevati, upoštevati pa je
potrebno predvsem predvidene potrebe,
s katerimi bi zadostili povpraševanju,
razbremenili šolo Fran Roš in usposobili
kuhinjske kapacitete, ki bi služile tudi
drugim vzgojnovarstvenim ustanovam.
Za nabavo medicinske opreme za celj-
sko bolnišnico so ugotovili, da poteka po
planu, kije bil sprejet, poudarili pa so, da
je ta oprema namenjena predvsem do-
polnjevanju obstoječe neustrezne medi-
cinske opreme in da se samo v določe-
nem delu vključuje v program moderni-
zacije celjske bolnišnice.
Razprava o uresničevanju programa
samoprispevka, ki je zadeval krajevne
skupnosti, je izzvenela v večjem delu
pohvalno, s^ rezultati kažejo, da je veči-
na kr^evnih skupnosti zbranim sred-
stvom samoprispevka dodala velik lastni
vložek, marsikje preko dogovorjenega, v
nekaterih krajevnih skupnostih pa so
kr^ani z lastnim delom in v denarju ta
delež celo podvojili. Tu velja omeniti KS
Ljubečna, Vojnik, Šmartno v Rožni doli-
ni. Ob tem pa je predsedstvo ugotovilo
tudi to, da v nekaterih KS z izvedbo pro-
grama zaostaj^o in da je večji del odgo-
vornosti za to pripisati premajhni zavze-
tosti občanov. Za primer navedimo iz-
gradnjo mrliške vežice v Strmcu.
Predsedstvo je tudi v celoti podprlo
predlog družbenega dogovora o vzdrže-
vanju spomenikov ljudske revolucije v
celjski občini, opozorilo na nekatere po-
manjkljivosti v dosedanjih obeležjih,
predvsem pa zahtevalo, da se v okvir tega
družbenega dogovora vključijo tudi vse
aktivnosti in naloge povezane s še vedno
nedokončano akcijo 88 dreves za tovariša
Tita.	BR
Najpomembnejša je zaključena izgrad-
nja vodarne Medlog, izgradnja vodnja-
ka G v Medlogu in sanacija vodovoda v
Kompolah, v teku in predvidoma letos
pa bo zaključena tudi izgradnja vodnja-
ka v Košnici in izgradnja vodnjaka H v
Medlogu.
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Drobno gospodarstvo
ne more vsega samo
Predlog o organiziranosti
samostojnega osebnega dela
iia zvezni ravni so na nedav-
nem posvetu, ki je bil v okvi-
ru celjskega sejma obrti, pod-
prli vsi predstavniki jugoslo-
vanskega drobnega gospodar-
stva. Z njim so se strinjali tu-
di predstavniki Zveznega iz-
vršnega sveta, Gospodarske
zbornice Jugoslavije in Zvez-
ne konference Socialistične
zveze. Kljub vsestranski pod-
pori pa brez težav gotovo ne
bo šlo, saj še marsikje gledajo
na drobno gospodarstvo kot
na ostanek preteklosti.
Predstavniki jugoslovanske-
ga drobnega gospodarstva so
na posvetu ponovno ugotovili,
da so organizacijske razlike
izredno velike. Tako na primer
v Makedoniji še vedno nimajo
obrtnih zadrug, kaj šele da bi
inieli delegate v vseh pomem-
bnejših republiških organih,
kot je to urejeno v Sloveniji.
Prav tako niso še nikjer, razen
v Sloveniji, rešili problema fi-
nanciranja. Zato so se na po-
svetu dogovorili, da bodo reše-
vali problem organiziranosti
drobnega gospodarstva v po-
sameznih republikah in avto-
nomnih pokrajinah hkrati z or-
ganiziranjem samostojnega
osebnega dela na zvezni ravni.
Doseči želijo, da bi bilo drob-
no gospodarstvo, kjer je zapo-
sleno približno 500.000 delav-
cev, zastopano v vseh pomem-
bnejših zveznih organih, pred-
vsem pa v zvezni skupščini in
Gospodarski zbornici Jugosla-
vije. Od organiziranosti na
zvezni ravni tudi pričakujejo,
da bodo lahko bolje sodelovali
pri oblikovanju razvojne poli-
tike obrtništva, večjo poveza-
nost z združenim delom, večje
vključevanje obrtništva v iz-
vozna prizadevanja, enotnejšo
kreditno politiko, ipd.
Pri tem se zavedajo, da brez
težav ne bo šlo, da bodo z raz-
vojem drobnega gospodarstva
ponovno oživeli kapitalistični
proizvodni odnosi. Na posvetu
je bilo v zvezi s tem rečeno, da
devetdeset odstotkov proble-
mov nastaja v posameznih ob-
činah in republikah, medtem
ko se odgovorni zvezni funkci-
onarji že zavedajo, da razvoj
našega gospodarstva ni možen
brez razvoia obrti.
Iniciativni odbor, ki je bil
ustanovljen lani, bo do konca
leta pripravil samoupravni
sporazum o organiziranosti sa-
mostojnega osebnega dela na
zvezni ravni.
V. E.
Živilci so se
seznanili s
predpisi
Letos junija je bila pri
obrtnem združenju Slo-
venije ustanovljena tudi
sekcija živilskih delav-
cev, ki združuje peke,
slaščičarje, izdelovalce
brezalkoholnih in alko-
holnih pijač ter izdelo-
valce olj.
Kot je povedal predsed-
nik izvršilnega odbora te
sekcije, je bila združitev
nujna, saj bodo skupno
laže premagovaU težave,
ki jih tarejo kot proizva-
jalce končnih izdelkov.
Tudi pri njih se namreč
pojavlja znani razkorak
med cenami repromateri-
ala in energije ter cenami
njihovih izdelkov.
Na XVin. obrtnem sej-
mu so živilci pripravili
posvet, na katerem so čla-
ne sekcije seznanili z ne-
katerimi predpisi na po-
dročju pokojninskega in
socialnega zavarovanja
ter davčne politike.
Poisicali bodo notranje rezerve
Cementninarji, kamnoseki in teracerji že vrsto let
izkoriščajo celjski obrtni sejem tudi za medsebojna sre-
čanja. Letos so na posvetu izvršilnega odbora svoje sek-
cije spregovorili o težavah, ki jih tarejo zaradi vedno
slabšega tečaja dinarja, vse dražjih surovin in zmanjša-
nja števila novogradenj.
Ugotovili pa so, da vse težave ne izvirno iz naštetih
dejavnikov, ampak da še imajo rezerve tudi znotraj svoje
proizvodnje. Tako naj bi v bodoče predvsem bolj premi-
šljeno izbirali vrsto svojih izdelkov, pa tudi povečali nji-
hovo kakovost. Nujno pa se bodo morali zavzeti tudi za
večjo storilnost. Na posvetu je tekla tudi beseda o izobra-
ževanju mladih kadrov. Navzoči so izpostavili potrebo po
učbeniku s strnjenimi strokovnimi napotki, ki naj bi učen-
cem - v večini absolventom srednjih gradbenih šol -
pomagal pri opravljanju pripravniškega izpita. Dogovorili
pa so se tudi za organizacijo seminaija, ki bo februarja v
Portorožu..
Na razstaviščnih prostorih so predstavili kamnoseki,
cementninarji in teracerji vrsto izdelkov, s katerimi je
mogoče dekorirati notranje in zunanje prostore, kar je na
zahodu že zelo cenjeno, pri nas pa se šele počasi uveljavlja.
Uspešne zadruge
Slovenski avtoprevozniki
so izredno dobro organizira-
ni. V republiki je (»800 zaseb-
nih avtoprevoznikov, kar
5200 pa je vključenih v speci-
alizirane obrtne zadruge. Ti
usklajujejo svoje delo v šestih
zadrugah in preko njih tudi v
Medzadružnem odboru speci-
aliziranih avtoprevozniških
zadrug Slovenije. To sodelo-
vanje je pomembno predvsem
pri navezovanju stikov z
združenim delom.
O svoji dejavnosti so sprego-
vorili tudi v okviru letošnjih
spremljajočih prireditev obrt-
nega sejma. Ugotavljali so, da
je organiziranost v zadruge
najboljši način medsebojnega
sodelovanja in sodelovanja z
organizacijami združenega de-
la, kar jim'omogoča precej več-
jo konkurenčnost, kot bije bili
sicer sposobni.
Čeprav so že dobro organizi-
rani, ne nameravajo ostati na
tričetrt poti. Svojo organizira-
no dejavnost nameravajo razši-
riti na ves slovenski prostor in
ob tem tudi povečati svoje
zmogljivosti.
Med zasebnimi atoprevOzni-
ki dobro deluje tudi sistem ob-
veščanja, kar je prav tako za-
sluga zadrug in Medzadružne-
ga odbora. Razumljivo je, da so
zato s sicer šele leta 1980 usta-
novljenimi zadrugami zadovo-
ljni in pravzaprav nimajo več-
jih težav - niti s plačevanjem
prometnega davka.
Obrtniki v zvezni skupščini?
Bojazen pred kapitalističnimi proizvodnimi odnosi
Družbeni sektor drobnega
gospodarstva ni prav nič
bolj obremenjen kot veliko
gospodarstvo, vendar je
večji del njegove akumula-
cije obremenjen z obvezno-
stmi, kar mu onemogoča
razvoj. Takšna je ena os-
novnih ugotovitev srečanj
predstavnikov Splošnega
združenja drobnega gospo-
darstva Slovenije v času
sejma obrti.
Iz te ugotovitve in spozna-
nja, da nizko razvito drobno
gospodarstvo samo sebe ni
sposobno razvijati, izhajajo
tudi predlogi za izboljšanje
razmer, v katerih deluje ta
del gospodarstva.
Splošno združenje drobne-
ga gospodarstva vidi izhode
iz težav v nekaterih začasnih
sistemskih razbremenitvah,
ki bi jih izenačile z velikim
gospodarstvom in z obrtniki.
Zmanjšati bo potrebno stro-
ške družbene režije in raci-
onalizirati samoupravno or-
ganiziranost. Precej je mogo-
če narediti tudi znotraj drob-
nega gospodarstva. Eden iz-
med prvih korakov mora biti
prehod na sodobnejše meto-
de poslovanja, predvsem na
večjo uporabo računalni-
štva.
Med predpogoji za hitrejši
razmah drobnega gospodar-
stva je uspešno sodelovanje
z velikim in posredno tudi
razvoj velikega gospodar-
stva. Ugotavljajo, da odnos
velikih do malih še vedno ni
ustrezen, se pa tudi s pomoč-
jo različnih pogovorov in do-
govorov, ki jih vodijo gospo-
darske^ zbornice, počasi pre-
mika. Žal pa je primerov, ka-
kršen je bil v času sejma
podpis dogovora lesarjev
Splošnega združenja drob-
nega gospodarstva z delovno
organizacijo Lesnina, še pre-
malo.
V Splošnem združenju
drobnega gospodarstva se
zavedajo tudi nuje pridobi-
vanja novih, sposobnih ka-
drov. Žal imajo v tem stalne
težave. Razmere skušajo re-
ševati s povečevanjem šti-
pendiranja, a jim to ne kori-
sti kaj prida, saj se večina
raje zaposU v velikem gospo-
darstvu ali pa v zasebnem
sektorju. Razlog je preprost
- nizki osebni dohodki v
drobnem gospodarstvu.
Vzroke bodo poiskali v pri-
merjavi obremenitev v vseh
treh dejavnostih.
MBP
Preko 200.000 obiskovalcev, uspesna usmeritev v poslovnost in načrti za vsebinsko
poglabljanje obrtnega sejma, to so glavne značilnosti živahnega sejemskega utripa, ki je
minule dni oblikoval podobo Celja.	EDI MASNEC
Z nagradami
do novih
programov
Drobno gospodarstvo
lahko pomembno prispeva
k razvoju gospodarstva kot
celote. Ne nazadnje to potr-
jujejo številni inovativni
dosežki, predstavljeni na
letošnjem sejmu obrti. No-
vi programi, novi izdelki
brez dvoma pospešujejo
nastajanje novih obratoval-
nic ter bogatijo jugoslovan-
sko tržišče. Da bi spodbu-
dili vključevanje znanja v
oblikovanje novih progra-
mov, so se v času poslovnih
dni na njem dogovorili, da
bodo v prihodnje najboljše
nagrajevali.
Po določenih pravilih
oblikovane predloge bodo
ponudili v odkup osebne-
mu ali združenemu delu,
snovatelji zamisli: Splošno
združenje drobnega gospo-
darstva Slovenije, Zveza
obrtnih združenj Slovenije
in medobčinske gospodar-
ske zbornice pa pričakuje-
jo, da bodo s pomočjo nate-
čajev prišli tudi do progra-
mov za srednjo in veliko in-
dustrijo. V vsakem prime-
ru pa bo tako dana možnost
vsem, da sodelujejo pri raz-
voju drobnega gospodar-
stva. Po prvem predlogu
bodo na prihodnjem sejmu
že prvič podelili nagrade za
nove izdelke (prva nagrada
bi naj bila 250.000 dinar-
jev). Predkupne pravice za
nenagrajene nove progra-
me bodo imeli tisti, ki bodo
podeljevali nagrade oziro-
ma razpisali natečaje.
Lesarji korak naprej
Sodelovanje in povezova-
nje s trgovino že vrsto let
predstavlja eno izmed naj-
pomembnejših usmeritev v
dolgoročnem in kratkoro-
čen razvoju drobnega go-
spodarstva. Tega se očitno
še posebej zavedajo v lesar-
ski dejavnosti. Na letoš-
njem sejmu obrti so pred-
stavniki Lesnine podpisali
sporazum o poslovnem so-
delovanju z organizacijami
združenega dela drobnega
gospodarstva lesarske de-
javnosti, ki je prvi tovrstni
sporazum pri nas.
V Lesnini sodelujejo tudi z
obrtniki privatniki. Namera-
vajo ustanoviti temeljno or;-
ganizacijo kooperantov za
Pospeševanje sodelovanja
privatnega sektorja obrtni-
kov. Lesnina svoje koope-
•"ante oskrbuje z repromate-
■"ialom, zagotavlja jim tržiš-
če, storitve interne banke.
Pomoč strokovnih služb,
^^hnologijo in inženiring za
organizacijo proizvodnje,
^anes ima Lesnina že 100 za-
s^^bnih kooperantov, vendar
potreba po njih čedalje
^^čja. Podobno je na posve-
o kooperaciji in povezova-
nju s trgovino lesarske de-
javnosti povedal tudi pred-
stavnik Alplesa, saj se tudi
pri njih zavedajo, da sta raz-
voj drobnega gospodarstva
in industrije medsebojno po-
gojena in da pospešeni raz-
voj enega pomeni tudi hitrej-
ši napredek drugega.
Sporazum o poslovnem
sodelovanju z Lesnino je za-
to pomemben korak v oboje-
stransko korist. Celovit od-
nos in poslovna politika med
Lesnino in organizacijami
združenega dela drobnega
gospodarstva bo opredeljen
v letnem planu medsebojne-
ga sodelovanja. Letni načrt
oziroma letna pogodba med-
sebojnega sodelovanja je v
bistvu izvleček iz skupnega
letnega plana. V njem bodo
opredelili vse od prodaje iz-
delkov, skupne proizvodnje
za domači in tuji trg, dobave
reprodukcijskih materialov
in strojne opreme, do obsega
in vrste medsebojnih stori-
tev, dinamike in drugih po-
gojev poslovne politike.
Ce se bodo velika pričako-
vanja vseh, ki sodelujejo v
dogovoru, izpolnila, bo to
gotovo vzpodbudilo tudi
druge, da se bodo bolj po-
gumno odločali za enako
pot.
MBP
POGLED VLSVET S kovjnotehnp
Nemirno življenje ob Nilu
Reka Nil je s 6690 kilometri toka naj-
daljša afriška reka. Razteza se od Vikto-
rijinega jezera v Ugandi prek Sudana
do izteka v morje pri egiptovski Alek-
sandriji. Od Nila je odvisno življenje
ljudi v Egiptu in Sudanu, po svoje pa
tudi v Ugandi.
Če odmislimo tokrat Egipt, je letošnje
leto prineslo dvem državam ob Nilu ve-
like spremembe in preobrate. Sudan, z
malone 2,5 milijona kvadratnih kilome-
trov največja afriška država, ima novo
vodstvo, potem ko so odslovili predsed-
nika Džafarja Nimeirija. Tudi v Ugandi
imajo od konca julija naprej novo
vlado.
Toda ne eni ne drugi novi vladi se ni
posrečilo količkaj utrditi svojega polo-
žaja. Stare politične rane, izvirajoče iz
zapletenih zgodovinsko pogojenih oko-
liščin in političnih napak pa zablod, na
široko zevajo tako v Sudanu kot v
Ugandi.
Nimeiri je s trdo roko vladal Sudanu
in njegovim (okoli) dvajsetim milijo-
nom prebivalcev od 1969, ko je prišel na
krmilo države z vojaškim udarom. Pre-
živel je več poskusov državnih udarov,
ko pa se je letos poleti mudil v ZDA, ga
je pobral nov vojaški udar; vodstvo dr-
žave je prevzel dotedanji obrambni mi-
nister, general Dahab.
Kot mnoge bivše kolonije v Afriki, je
tudi Sudan umetna tvorba, država šte-
vilnih raznorodnih ljudstev različnih
jezikov in veroizpovedi. Predvsem pa
tako rekoč od njega dni zeva prepad
med severom in jugom države. Na seve-
ru žive Afričani nilotskega porekla, na
jugu bantujski črnci. Na severu molijo
Alaha, na jugu so pretežno animisti (po-
gani), ostali so kristjani.
Sudan je postal neodvisna država
1956. leta, že osem let kasneje pa je iz-
bruhnil upor na jugu. Vojna je trajala
vse tja do 1972. leta, ko je jug dobil pre-
cejšnjo avtonomijo.
Odtlej pa do zadnjih let Nimeirijeve
vlade je bilo na jugu sorazmerno mirno.
Nimeiri je trdil, da upornike, ki so spet
začeli oboroženi boj, podpihujeta Libija
in Etiopija. Zdaj ko Nimeirija ni več, se
je upor na jugu na veliko razvnel pod
vodstvom polkovnika Johna Garange.
Ta poveljuje ljudski armadi za osvobo-
ditev Sudana. Že ime te vojaške forma-
cije kaže, da imajo Garang in njegovi
ambicijo dobiti glavno besedo v vsem
Sudanu, ne samo na jugu.
Dahabova vlada je v precepu. Dahab
je za pogajanja, za mirno rešitev spora.
Precej častnikov, ki so pod vplivom ta-
ko imenovanih muslimanskih bratov je
odločno proti. Zaradi tega je konec mi-
nulega tedpa prišlo v glavnem mestu
Kartumu do krvavih spopadov med pri-
staši in nasprotniki pogajanj.
Tako je mlada Dahabova vlada v
dvojnem precepu med Garangovimi vo-
jaškimi napadi in grožnjami pomemb-
nega dela oficirskega zbora in nekate-
rih politikov.
Ker je Sudan največja afriška država
na eni ključnih strateških točk, je razu-
mljivo diskretno, a zelo živo zanimanje,
pa tudi skrivno vmešavanje sosednjih
držav ter velesil.
Podobno, če ne še huje je v Ugandi.
Potem ko so 27. julija odstranili pred-
sednika republike Miltona Oboteja z
vojaškim udarom, se novi vladi pod
vodstvom generala Tita Okela nikakor
ne posreči normalizirati razmer v drža-
vi. Najhujša ovira pri tem je uporniška
vojska pod vodstvom Joweri Museveni-
ja, ki vojaško nevarno ogroža novo vla-
do in ki zahteva svoj, menda kar polovi-
čen delež v vladi. Zdaj nadaljujejo po-
gajanja pod pokroviteljstvom predsed-
nikov Tanzanije in Kenije. Izid je še ne-
gotov.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
la^iija enožiiost la
jgjgfiiišiižs sanisije
Slovenija ne more brez Gorenja
»Gorenje je v malem, kar bi moralo postati jugoslo-
vansko gospodarstvo v velikem,« je dejal Franc Šetinc,
predsednik republiške konference Socialistične zveze,
ko so ga predstavniki tega velenjskega sozda podrobno
seznanili z izvajanjem sanacijskega programa, z napori,
ki so bili potrebni, da kolektiv iz tekočega poslovanja
nima izgub in z razvojnimi načrti.
Franc Šetinc seje tudi zavzel za nadaljnjo pomoč kolek-
tivu, vendar je tako kot Rudi Šepič, član republiškega
izvršnega sveta in republiški sekretar za finance poudaril,
da moramo pri tem izbrati iz objektivnih možnosti slo-
venskega gospodarstva. Gre namreč zato, da niso bili
izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je Gorenje zastavilo s sanacij-
skim programom. Tako med drugim Jugobanka še vedno
bremeni Gorenje za 7 milijonov dolarjev. Ob tem je Her-
man Rigelnik, predsednik kolektivnega poslovodnega
organa sozda Gorenje dejal, da je v tem trenutku še zadnja
možnost, da se Gornje dokončno sanira, k^ti v nasprot-
nem primeru bodo teč^ne razlike prevelike in napori
delavcev Gorenja bodo zaman.
Andrej Kržič, član kolektivnega poslovodnega organa
sozda, pa je povedal, da bo sozd ob devetmesečju in ob
koncu leta posloval z rdečimi številkami če ne bo izguba iz
preteklosti rešena tako, kot je bilo zastavljeno s sanacij-
skim programom. Pri tem ne gre za m^hne denarje, ven-
dar je ob tem pomembnejše, daje razvojna sanacija Gore-
nja trenutno na m^avih nogah. Rudi Šepič je ob tem
vodstvo Gorenja seznanil z zadnjim dogovorom z Jugo-
banko, ki se je prejšnji teden odločila, da bo dokončno
reprogramirala 3 in pol milijone dolarjev. O tem dogovoru
bo sicer še odločal zbor banke, vendar po vsej verjetnosti
odločitve ne bodo spremenili, čeprav so tako slovenske
kot jugoslovanske banke zaradi teč^nih razlik v izredno
težkem polož^u.
Sozd Gorenje je tako lani kot v letošnjih osmih mesecih
posloval brez izgube. Manjšo izgubo so letos ustvarili le v
delovni organizaciji Petra Drapšina iz Kikinde, kjer pa že
pripravlj^o organizacijske in kadrovske spremembe.
Omeniti še velja, da so delavci Gorerua od 151 milijonov
dolarjev izgube iz preteklega poslovanja, nadoknadili kar
110 milijonov dolarjev sami in sicer predvsem z večjim
izvozom. Če ob tem vemo, da bo Gorenje letos ustvarilo z
izvozom kar 120 milijonov dolarjev, je povsem jasno, da se
Slovenija ne more odreči tega velenjskega sozda in mora
n^ti način, da se pokrije izguba sozda iz preteklega poslo-
vanj®-	VILI EINSPIELER
PeiiištveBii iniiiistreii se siaiio geiil
Na Zagrebškem velesejmu priznanja tudi za lesno industrijo s celjskega območja
Kakovost jugoslovanske-
ga pohištva upada. To je os-
novna ugotovitev strokov-
njakov jugoslovanske pohi-
štvene industrije po vtisih s
pravkar minulega jesenske-
ga zagrebškega velesejma.
Zato visoke cene nikakor ne
opravičujejo tistega, kar
kupec dobi. Proizvajalci se
vse bolj zadovoljujejo z
manj kakovostnimi materi-
ali, slabo sestavo pohištva
in še zlasti slabo površinsko
obdelavo, ki tudi relativno
dobremu izdelku zmanjša
kakovost in privlačnost.
Veliko je bilo govora tudi o
oblikovanju pohištva. Naši
oblikovalci preveč nestrpno
iščejo nove oblike, namesto
da bi razvijali do popolnosti
že uveljavljene in dobre pro-
grame.
Strokovnjaki menijo, da je
rešitev za našo pohištveno
industrijo predvsem v manj-
ših tovarnah s prilagodljivo
tehnologijo, ki bi znale po-
nuditi trgu model pohištva v
več različicah. To naprimer
poskušajo v Boru Laško z
novim programom Alea.
Sam program ni povsem
nov, temveč so osnovne lini-
je programa Vista, ki pa so v
tem primeru dopolnjene tu-
di s povsem novimi oblikami
(lok). Program je v treh os-
novnih barvah v kombinaciji
z veznimi palicami pa jih ku-
pcu lahko ponudijo v n^-
manj petnajstih barvnih
kombinacijah.
Večina naših tovarn pohi-
štva sodi v srednje velike to-
varne (po evropskih meri-
lih). In ravno te so danes (tu-
di drugod, ne le pri nas) v
krizi, ker se zaradi značaja
tehnologije n^težje prilaga-
jajo tržišču. Če bi te tehnolo-
ške in tudi organizacijske
zahteve lahko premagali, po-
tem lahko pričakujemo, da v
prihodnosti ne bomo izvažali
pohištva pod ceno ampak
bomo tudi ob ustrezni kako-
vosti in z višjo ceno dovolj
konkurenčni.
Ne glede na vse to, dejstvo
je, da pohištva še ne znamo
prodajati. To potrjuje tudi ti-
sto, kar smo videli v razstav-
nem paviljonu slovenskega
pohištvenega giganta Lesni-
ne. Pohištvo njenih proiz-
vodnih tozdov je bilo name-
tano kot v tretjerazrednem
salonu pohištva. Zato pa so
tisti, ki so razstavljali v so-
sednjem paviljonu (med nji-
mi tudi LIK Savinja, ki ima
svoj razstavni prostor) to
predstavitev opravili mnogo
bolje. Gre preprosto za to, da
se kupcu predstavi pohištve-
ni program tako, kot če bi
bilo to postavljeno v stano-
vanju in po možnosti še z
raznimi dodatki (preproga-
mi, zavesami, priborom) pri
čemer pa je tudi tovrstna po-
nudba pri nas še vedno do-
kaj skromna.
Večina pohištva, ki smo ga
videli v Zagrebu, ne predsta-
vlja bistveno novega in mar.
sikateri program bi brez vs^
škode lahko pustili doma,
ker ne ustreza več današnje!
mu okusu in le kvari raven
že tako povprečne in rekli bj
že kar dolgočasne razstave v
paviljonih poHištva. Tudi ti.
sti maloštevilni programi, kj
izstopajo iz povprečja, tega
vtisa, žal, ne morejo popra-
viti.
VIOLETA V. EINSPIELER
Na podlagi ocene strokovne žirije, ki jo sestavljajo naj.
vidnejši strokovnjaki jugoslovanske lesno pohištven«
industrije - je LIK Savinja iz Celja prejel diplomo Mobil
optimum za program 3K, Vista in Soleil. Bor laško pa je
presenetil z novim sestavljivim programom pohištva Alea
in zanj tudi prejel diplomo, za program Tom pa pohvalo,
Priznat^a Mobil optimum dodeljuje zagrebški velesejenj
za pohištvo, ki se je že uveljavilo na trgu ali ki je na
najboljši poti, da se uveljavi in seveda ustreza vsem krite,
rijem po kakovosti izdelka.
Emo uresničuje načrt
Glavna naloga je rešitev devizne
nelikvidnosti
Na osnovi poročila o av-
gustovskem poslovanju in
ocene za september, ki so jo
pripravili v Emu, je celjski
izvršni svet ugotovil, da ko-
lektiv zaenkrat dosega ci-
lje, ki si jih je zastavil s
spremenjenim gospodar-
skim načrtom. V primeru
Ema gre trenutno le za krat-
koročne ukrepe, ki bodo
omogočili kolektivu pozi-
tivno poslovanje ob koncu
leta.
Bistvene probleme bo mo-
ral kolektiv šele rešiti, če se
bo hotel postaviti na lastne
noge vsaj v prihodnjih dveh
letih. Pri tem gre za že napo-
vedano sanacijo tega 3000
članskega celjskega kolekti-
va. Sanacijski program bodo
v Emu, s pomočjo zunanjih
strokovnjakov, izdelali še le-
tos, že zdaj pa je jasno, da bo
najtežje rešiti devizno nelik-
vidnost.
Na to je opozoril tudi pred-
stavnik Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, ki je
med drugim povedal, da ima
banka trenutno največ pro-
blemov s pridobivanjem od-
stopnih limitov. Za odkup
deviz od občanov je sicer
banka namenila tudi predsa-
nacijsko posojilo, ki naj bi ga
dobil Emo, vendar še vedno
ni gotovo, da bo lahko odku-
pila milijon 700.000 dolarjev.
Banka mora namreč zbrati
100 odstotkov več deviz kot
jih potrebuje Emo, ker po za-
konu razpolagajo le s 46 od-
stotki odkupljenih deviz.
Tudi če bo banka lahko
odkupila vse potrebne devi-
ze, problem še ni rešen, kajti
v Emu morajo narediti vse,
da bi sami zaslužili potrebne
dolarje, kar pomeni, da bodo
morali izvoziti bistveno več
kot so doslej. Zato je gotovo
preuranjeno, da bi položaj v
Emu ocenjevali optimistič-
no. Kljub temu je treba zapi-
sati, da to, da v kolektivu do-
segajo spremenjeni gospo-
darski načrt, le nelcaj pome-
ni. Kakorkoli že, v Emu bo-
do še naprej dnevno spre-
mljali proizvodnjo, s septem-
brskimi rezultati poslovanja
in z oceno za naprej pa mora-
jo seznaniti izvršni svet že v
prvih dneh oktobra. V. E.
V Muflonu
nova
proizvodna
dvorana
V	okviru krajevnega
praznika Radeč so v so-
boto odprli novo proiz-
vodno dvorano v Mu-
flonu, tozdu tovarne
papirja.
Novo zgradbo so pri-
čeli graditi pred kak-
šnim letom in pol, vanjo
so investirali okoli 17
milijonov dinaijev.
Novi prostori pomeni-
jo predvsem boljše po-
goje za delo zaposlenih
in omogočajo boljšo or-
ganizacijo dela. S poso-
dobitvijo tehnologije, s
katero bodo pričeli pri-
hodnje leto, pa bodo da-
ni pogoji tudi za uvedbo
novih proizvodov in za
povečanje proizvodnje.
V	pritličju nove proiz-
vodne dvorane so skla-
dišča, laboratoriji in od-
prema, v nadstropju pa
oddelek magnetnih
konto kartic, mehanič-
ne delavnice in ti-
skarna.
VVE
Vejica in dve ničli
na čeku veljajo!
Imetniki tekočih računov so zadnje čase »pod priti-
skom« različnih tolmačenj, kadar želijo pravilno izpol-
niti ček in z njim kjerkoli poravnati račun.
Ljubljanska banka je že opozorila vse svoje temeljne
banke, da navodilo Službe družbenega knjigovodstva
(Urad. list SFRJ, štev. 42/545 z dne 16. 8. 1985) ureja
samo način izpisovanja zneskov na nalogih plačil-
nega prometa, ki gredo skozi obračune in promet
SDK.
Prav zato Ljubljanska banka, Splošna banka Celje
opozarja vse uporabnike družbenih sredstev, da lahko
brez zadržkov sprejemajo in vnovčujejo tudi čeke, na
katerih je za zneskom napisana vejica in dve ničli (na
primer: 1000,00), in da pri oddajanju takšnih čekov v
banki ne bodo imeli težav.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje tudi svetuje,
da s tem opozorilom vsi uporabniki družbenih sredstev
seznanijo zlasti vsa svoja sprejemna oziroma blagajni-
ška mesta.
Torej je sedaj vendarle jasno, da ni nič narobe,
četudi na ček po starem napišemo za zneskom z vejico
še dve ničli, pa čeprav nas prodajalke in blagajničarke
vsepovsod na veliko inštruirajo, da moramo po novem
obvezno za zneskom napisati piko in črtico. Skratka:
oboje je vsaj pri čeku pravilno (dokler ne bodo nati-
skani drugačni čekovni obrazci), druga stvar pa seveda
je pri nalogih plačilnega prometa »skozi« Službo druž-
benega knjigovodstva. Tam je treba upoštevati najno-
vejša navodila.
Nič več na tesnem z energijo
Konusova naložba v energetske objekte se bo obrestovala
v Konusu v Slovenskih
Konjicah, kjer so pred tre-
mi leti začeli rekonstruirati
energetske objekte (gre za
zamenjavo dveh dotrajanih
kotlov za proizvodnjo pare),
naložbo zaključujejo. Te
dni opravljajo še zadnja
montažna dela, konec mese-
ca pa bodo začeli s poskus-
no proizvodnjo.
Tako se bodo z energijo v
Konusu trdno postavili na
lastne noge, saj je bo dovolj
za proizvodni proces in ogre-
vanje. Stari kotli, ki so nosili
letnico 1918 in 1936, so bili
dotrajani in njih izkoristek je
bil le še 45-odstoten.
Dobavitelj opreme je bil
Emo, izvajalec del pa Hidro-
montaža Maribor. Emo-to-
varna kotlov je del opreme
uvozil preko znane firme
Omnikal. V Konusu so zado-
voljni, ker so še tako dobavi-
telji kot izvajalci držali rokov
izgotovitve, čeprav so bili
pogoji za delo težki, saj je
bilo potrebno montirati no-
vo opremo ob sočasnem
obratovanju stare. Naložba
je veljala nekaj nad milijardo
dinarjev.
Do cenejše energije bodo v
Konusu prišli tudi s pomoč-
jo odpadkov. Vsak dan bodo
skurili okoli 3 tone odpad-
kov, obrezlin, ki bi sicer ro-
male na odpad. Vse to bo na-
domestilo prav toliko pre-
moga na dan, saj imajo ti od-
padki enako kalorično vred-
nost. Treba pa jih bo prej
zmleti, da jih bodo lahko ku-
rili. Najboljšo rešitev iščeta
zdaj Emo in Omnikal. Zato
bo ta del proizvodnje nekoli-
ko v zamudi, vendar bodo
medtem odpadni material
mleli provizorično. objekti
bodo poskusno obratovali
do konca leta. Konus pa si
bo s tem posegom v energe-
tiko zagotovil energijo za na-
slednjih 15 let. Pri tem je po-
membno, da bo vsa energija
smotrno porabljena, zlasti
elektrika, ki bo mnogo ce-
nejša kot iz omrežja.
Novi energetski objekti v
Konusu bodo tako kljub vi-
soki naložbi kmalu dali svoje
učinke, zlasti zato, ker se bo-
do v Konusu lahko lotili ne-
katerih novih tehnologij, za
katere je potrebna visoka
temperatura. Pomembno j«
tudi, da v Konusu ne bodo
več potrebovali olja, ki so ga
skurili 7000 ton na leto. Ko-
njičani bodo tako dihali f''
stejši zrak. V sklopu rekon-
strukcije so strokovnjaki P''"
skrbeli za dobro filtracij*?
kar bodo dosegli s kontroli;
ranim doziranjem odpadke)'
in s filtri. Z laškim rudn';
kom, kjer so stalni odjemaK^
premoga, pa so skleniU dol"
goročni sporazum. Doslej s"
porabili 6 do 8 tisoč ton pr^
moga na leto, poslej ga bodj
precej manj, a namesto
ton pare na uro, je bodo zd^I
pridobili 37 ton na uro in ^
ko z energijo ne bodo več ^^
tesnem. MATEJA PODJE^
Turbo generator za proiz
vodnjo električne energij«
bo zmožen proizvesti 8 mili
jonov kilovatnih ur letno
ali približno toliko, kot j«
enodnevna proizvodnja je^
drske elektrarne. To p«
predstavlja za Konus 40 d«
50 odstotkov celotne porab<
elektrike.
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
praga toplota in pomanlkanje premoga
Zelo različne cena ogrevanja stanovanj In zamude pri dobavah premoga so glavne
značilnosti pred novo ogrevalno sezono	_ _
v celjski občini bo za ne-
l^aj več kot tretjino družin za
ogrevanje poskrbela Komu-
nala, tozd daljinsko ogreva-
nje, ki je v ponedeljek na iz-
vršnem svetu dosegel tudi za
15,8 odstotkov višje cene
ogrevanja. Gospodinjstva
bodo morala za kvadratni
meter stanovanjske površine
plačati za ogrevanje 142,30
dinarjev, lahko pa računajo
še na eno letošnjo podraži-
tev, ker naftarji napoveduje-
jo tudi podražitev kurilnega
olja. V tozdu so sicer poskr-
beli, da so vse cisterne polne,
vendar to zadošča le za pri-
bližno mesec dni.
Nekoliko dražje je ogreva-
nje poslovnih prostorov
177,35 dinarjev za kvadratni
meter, tisti, ki imajo merilni-
ke toplotne energije pa bodo
plačevali 17.022 dinarjev za
megavatno uro. Ogrevanja s
premogom je skoraj zane-
marljivo malo; imajo ga le v
Ulici XIV. divizije in dva
stolpiča v Ulici 29. novem-
bra. Toda tudi tam so stroški
precej narastli. Del Spodnje
Hudinje bo letos ogreval
LIK Savinja, vendar se to ne
bo bistveno poznalo pri ceni,
ker bo od tam prišlo bolj ma-
lo toplote (5 megavatov) in
ker tudi ni bistveno cenejša.
Pač pa se pri ceni pozna
stanovalcem na Lipi v Što-
rah, da dobivajo toploto iz
tamkajšnje Železarne in pla-
čujejo le 83,70 dinarjev za
kvadratni meter stanovanj-
ske površine.
V	laški občini so cene
ogrevanja precej različne,
ker imajo deset kotlovnic, od
tega pa tista v Kolenovem
Grabnu ne deluje, ker so sta-
novalci lani obupali in se od-
ločili, da bo vsak zase poskr-
bel za ogrevanje. Cene se gi-
bljejo med 100 in 150 dinarji
za kvadratni meter. V novih
blokih v Debru si kurijo s
premogom in plačujejo 100
dinarjev za kvadratni meter,
sosedje (Poženelova 1, 3, 5 in
7) pa 150 dinarjev za kvadrat-
ni meter. Dokaj ugodno ceno
manj kot 100 dinarjev za kva-
dratni meter - imajo tudi v
Radečah v ulici Pot na Bro-
dice 5 in 6.
V	šentjurski občini bodo o
cenah razpravljali šele te dni.
Verjetno računajo, da bodo
občani lažje sprejeli (visoke
cene takrat, ko jih bo že ne-
koliko zeblo. Za sedaj je go-
tovo. da cene ne bodo enot-
ne, ker imajo dva sistema
(kotlovnico v centru, od ko-
der ogrevajo 100 stanovanj
in vrtec in kotlovnico na
Pešnici, kjer ogrevajo 200
stanovanj in vrtec). Na Peš-
nici so lani zgradili nov to-
plovod, zato menijo, da tam
ne bi smelo biti težav z ogre-
vanjem, bolj negotovo pa je s
kotlovnico v centru, kjer so
Se dela zavlekla. Stanoval-
cem obljubljajo, da bo do za-
detka kurilne sezone (predvi-
doma 15. oktobra, če bo
nladno pa še prej) vse nared,
čeprav izvajalec Ingrad še
Vedno ni odpravil vseh po-
nianjkljivosti. Na zimo so se
Pripravili tudi na Planini in v
Oramljah, kjer so zamenjah
Peči, v Slivnici pa način
Ogrevanja.
Zelo dobro so se na zimo
Pripravih Konjičani; v ci-
sterne so spraviU 90 ton ku-
'^'nega olja, računajo pa, da
p bodo do konca zime po-
f^^rili skupaj približno 200
l^n. Največ kurilnic je na-
mreč na ekstra lahko kurilno
le nekaj na mazut in sa-
ena na premog.
I Sicer pa je v občini 9 kot-
ovnic: s sedmimi upravljajo
"'žni sveti, s centralno v Slo-
^^fiskih Konjicah Komunal-
skupnost, v Zrečah pa se
grovajo iz kotlovnice na
plin v Uniorju. Glede na ce-
ne so najbolj zadovoljni v
Zrečah, saj plačujejo le 73 di-
narjev za kvadratni meter
stanovanjske pcrvršine, naj-
dražje pa je ogrevanje v Lo-
čah - 154 dinarjev za kva-
dratni meter. Sicer pa raču-
najo, da se bo med kurilno
sezono ogrevanje podražilo
še za približno četrtino.
V mozirski občini v stano-
vanjskih blokih sami skrbijo
za ogrevanje, zato stanovanj-
ska skupnost nima natan-
čnega pregleda nad ogreva-
njem. Posreduje le, če pride
do večjih zapletov. Sicer pa
si v občini prizadevajo, da bi
se preusmerili na trda gori-
va, ker je kurilno olje predra-
go. Tam, kjer še imajo kot-
lovnice na kurilno olje, se
stanovalci bolj navdušujejo
za individualno ogrevanje s
termoakumulacijskimi peč-
mi in pečmi na trda goriva.
Sicer pa se bodo letošnjo zi-
mo s kurilnim oljem greli le
še na Ljubnem in v Lučah. V
Mozirju so že prešli na trda
goriva, stanovanjska naselja
v Nazarjah pa naj bi se pri-
ključila na Glinov toplovod,
ki sta ga doslej uporabljala le
Elkroj in Gozdno gospodar-
stvo. Glin, ki v kotlovnici ku-
ri lesne odpadke in nekaj
mazuta, je doslej za ogreva-
nje računal 65 dinarjev za
kvadratni meter, s priključi-
tvijo stanovanjskih blokov
pa naj bi cena poskočila za
20 odstotkov, ker bodo po-
kurili več mazuta.
Iz kotlovnic se bo to zimo
ogrevalo še vedno manj kot
tretjina prebivalcev na na-
šem območju. Ostali imajo,
vsaj v večini primerov, ne-
koliko cenejše ogrevanje,
zato pa več skrbi, kako priti
do kurjave. Tisti, ki že ni-
majo polnih drvarnic, se te
dni verjetno kar precej po-
tijo. Petrol je namreč že
pred več kot mesecem dni
prenehal dobavljati kurilno
olje zasebnikom. Pravijo,
da bo vsaj še mesec dni ta-
ko, dotlej pa se bo nabralo
toliko naročil, da bo potreb-
no na kurilno olje kar dolgo
čakati.
Najceneje bo v
Titovem Velenju
še najcenejša je toplota v
Titovem Velenju. Vendar
cena ni odvisna le od vrste
energije, temveč tudi od te-
ga, kako se z njo gospodari,
menijo v Vekosovem tozdu
Toplotna oskrba, ki skrbi za
ogrevanje v velenjski občini.
Sicer pa so na novo kuril-
no sezono povsem pripra-
vljeni. Opravili so že vse po-
trebne remonte, v tem tednu
pa so končali še z zadnjimi
priklopi. Letos so namreč
Velenjčani bogatejši kar za
nekaj novogradenj in sicer
za vročevod v krajevni skup-
nosti Staro Velenje, za se-
kundarno toplovodno mrežo
na Selah in za novo proiz-
vodno halo Elkroja, ki še ni
končana, vendar bo že pozi-
mi usposobljena za obrtni-
ška dela.
Kar zadeva vročevod v
Starem Velenju še ni rešen
problem toplotnih postaj,
ker krajanom primanjkuje
denarja. Kljub temu priča-
kujejo, da bo letos vse kon-
čano, do začetka kurilne se-
zone v Trebušah, za dan re-
publike pa v središču Stare-
ga Velenja in v Zagradu.
Zadnja gradbena dela na pri-
marnem vodu bodo končana
ravno danes.
Cena ogrevanja se je letos
podražila kar dvakrat in si-
cer marca za 35 odstotkov.
septembra pa še za dodatnih
7-8 odstotkov. Trenutno
znaša 29,50 din na m^ za sta-
novanjske bloke in 40,80 din
na m^ za enodružinske hiše.
S to ceno pokriva Vekos le
enostavno reprodukcijo, za-
to morajo stanovalci v blo-
kih odšteti še 3 dinarje, sta-
novalci v enodružinskih hi-
šah pa 4,10 din za razširjeno
reprodukcijo.
V	Žalcu imajo dve kotlov-
nici in tudi dve različni ceni.
Tam, kjer se grejejo s kuril-
nim oljem, plačujejo 100 di-
narjev za kvadratni meter
stanovanjske površine, tisti,
ki dobivajo toploto iz kotlov-
nice na premog, pa plačujejo
87,20 dinarjev na kvadratni
meter stanovanjske površi-
ne. Vendar pa na žalski Ko-
munali poudarjajo, da s kot-
lovnicami samo upravljajo
in v tej ceni ni vračunana
amortizacija, ampak jo zara-
čunava vsak odjemalec zase.
V	Žalcu se je letos tudi
precej izboljšala disciplina
pri plačevanju ogrevanja.
Prejšnjo zimo so namreč v
treh stanovanjskih blokih iz-
klopili ogrevanje, ker je bilo
preveč nerednih plačnikov.
Takšen ukrep je nam.reč
predviden tudi v samo-
upravnem sporazumu, ki so
ga sklenili z odjemalci. Zade-
va je potem prišla pred
Ustavno sodišče, ki je meni-
lo, da je tak ukrep popolno-
ma zakonit. Tako se lahko
sedaj v Komunali pohvalijo,
da je nerednih plačnikov ze-
lo malo.
V občini Šmarje pri Jel-
šah je pet kotlovnic, iz kate-
rih ogrevajo pa dva in več
blokov. Najnižja cena za
ogrevanje kvadratnega me-
tra površine je 55 dinarjev,
najvišja pa 180 dinarjev, obe
ceni pa sta iz krajevne skup-
nosti Šmarje. V glavnem se
cene gibljejo od 10 do 120 di-
narjev za kvadratni meter.
Težave s kotlovnico imajo
predvsem v Kozjem in v Ro-
gaški Slatini. V Kozjem teži-
jo občani za individualnim
ogrevanjem; sami so si naba-
vili peči in podobno, ker je
tako zanje ceneje. Zato kot-
lovnica v Kozjem letos brž-
čas sploh ne bo obratovala.
V Rogaški Slatini pa del ob-
čanov želi, da bi imel še na-
prej vsak blok svojo kotlov-
nico. Gre za tri zdraviliške
bloke, katerih kotlovnice in
peči so dotrajane in bi jih bi-
lo treba zamenjati z eno sa-
mo za vse tri bloke. S tem pa
se stanovalci ne strinjajo.
Težave s premogom
s premogom pa je pravza-
prav še slabše. V Celju je po-
trebno na lignit čakatie no
leto, na rjavi premog pa še
dlje. Krive so manjše dobave
iz Trbovelj in nekoliko tudi
iz Titovega Velenja. S tema
dvema premogovnikoma so
sicer Celjani hoteli skleniti
pogodbe o dobavah premo-
ga, vendar so rudarji raje
ostali pri obljubah, ki so
manj obvezujoče. Manjše so
tudi dobave premoga iz bo-
sanskih rudnikov.
Trenutno dobivajo pre-
mog tisti, ki so ga naročili
lani poleti, novi dobavni rok
za lignit pa je 8 do 14 mese-
cev in 8 do 16 mesecev za
rjavi premog (odvisno od vr-
ste). Naročila so omejena tu-
di količinsko: 3 tone za rjavi
premog in 6 ton za lignit.
Te dni naj bi Kovinoteh-
na uvozila 700 ton zelo dra-
gih briketov iz NDR. Glede
na ceno nekaj več kot 30.000
dinarjev za tono bo to res za
tiste, ki jim bo že tekla voda
v grlo.
Laščani so biU doslej na-
vajeni, da so lahko kupovali
kakovosten premog iz rudni-
ka v Rečici, vendar so letos
tam dosegli načrt izkopa le
64 odstotno. Zato so tudi z
dobavami precej zamujaU in
še v juliju so premog dobiva-
li tisti, ki so ga naročili že
lani. Zato se je prejšnji me-
seCsestal izvršni odbor Kon-
ference potrošnikov in skle-
nil, da lahko vsako gospo-
dinjstvo naroči le do tri tone
premoga, naročniki pa se bo-
do morali odpovedati tudi
kakovostnejšemu premogu
in naročiti oreh. Ukrepali pa
so tudi v obeh trgovskih de-
lovnih organizacijah, ki do-
bavljata premog (Merxov
Potrošnik in Kmetijska za-
druga) in pa laški izvršni
svet. Tako so uspeli zagoto-
viti 500 ton premoga iz Trbo-
velj, še približno toliko pa
naj bi ga še dobili. Za približ-
no 1200 ton pa se dogovarja-
jo z Velenjčani. Če bodo vsi
ti dogovori uspešni, bi v ob-
čini 85 odstotno zadovoljili
povpraševanje po premogu,
če pa ■ razgovori ne bodo
uspešni, bodo začeli razmi-
šljati o prednostnih Hstah za
premog.
Tudi v šentjurski občini,
kjer dobavlja premog Kme-
tijski kombinat, je čakalna
doba nekaj mesecev. Tisti, ki
so ga šele naročili, ga letos
verjetno ne bodo več dobili.
Letos so v občini uvedli tudi
nekaj novosti pri prodaji
premoga m v manjših krajih
ukmili prodajo premoga.
Menili so, da bo poslovanje
lažje, če bodo premog proda-
jali samo v Šentjurju, poleg
tega pa bi bili na boljšem tu-
di kupci, ker bi lahko pre-
mog naročali celo leto in tudi
izbirali med vrstami premo-
ga. Vendar pa so se takoj
oglasili v manjših krajih, ker
so menili, da bi morali v ta-
kem primeru predolgo čaka-
ti, nazadnje pa sploh ne bi
dobili tistega premoga, ki bi
ga radi. Posredovati je moral
šentjurski izvršni svet. ki jo
predlagal, da bi v manjših
krajih še vedno sprejemali
naročila za premog, enotno
listo pa bi nato sestavili v
Šentjurju. Vključili naj bi tu-
di tržnega inšpektorja, da ne
bi prišlo do nepravilnosti pri
naročilih in prodaji.
V	žalski občini prodajajo
premog v Savinjskem maga-
zinu in Nami v Lovcu, tudi
tam pa bo trda predla tistim,
ki niso pravočasno naročili
kurjave. V Savinjskem ma-
gazinu pravijo, da ne bodo
mogli dobiti premoga niti ti-
sti, ki so ga naročili doslej.
Prednost pa so dali obča-
nom, ki so pred dvema leto-
ma podpisali sporazum o so-
vlaganju v premogovnike.
Med temi sedaj dobivajo pre-
mog tisti, ki so ga naročili
junija, drugi pa čakajo dlje.
Tudi v Nami v Levcu tar-
najo, da je letos s premogom
velik križ, še posebej z ve-
lenjskim. Do konca oktobra
sploh ne bodo sprejemali no-
vih naročil. Pač pa imajo tam
precej ugodne pogoje za na-
kup premoga: dajejo 6 in 10-
mesečna posojila brez polo-
ga z 20 oziroma 32-odstotni-
mi obrestmi.
Na premog je potrebno ča-
kati tudi v velenjski občini,
čeprav imajo premogovnik
pred nosom. V Eri so te dni
dobavih premog tistim, ki so
ga naročili letos poleti, seda-
nja naročila pa bodo izpolnili
do^ konca leta.
Še najbolje so se pri oskrbi
s premogom znašli v konji-
ški občini. Premog doba-
vljajo preko Smreke Mari-
bor, Kovinotehne in pa tudi
direktno iz Trbovelj in Bano-
vičev. Tako so sicer omejili
dobave na tri tone, vendar pa
je čakalna doba za premog
manj kot mesec-dni.
V	šmarski občini so letos
naročili 1895 ton premoga, ki
bo predvidoma ves doba-
vljen. Za nove naročnike pa
je seveda vprašanje, če bodo
še lahko pravočasno dobili
to gorivo.
Enodnevni zaslužek so od 13. do 19. septembra prispevali:
Občina Celje
Železniško gospodarstvo Celje	1,714.166,00
Nivo Celje	1,084.200,00
SOZD Merx DO Avto Celje	558.756,00
Steklar Celje	192.718,00
Hmezad CMI TOZD Hladilnica Celje	31.776,00
Cinkarna Celje	5,487.020,00
Intereuropa Koper TOZD Špedicija
Koper-poslovalnica Celje	159.128,00
ŽG ŽTOLjubljana TOZD za vleko vlakov
Ljubljana - od delavcev v Celju	166.438,00
Fink Stefica Dobrova 40 a, Celje
enod. zasluž. obrt. in delavcev	5.381,00
SOZD Merx DO Potrošnik	1,055.459,00
SOZD Merx DO MPI TOZD Pekarna	280.405,00
Godec Uroš, Ljubljanska 16, Celje
enodnevni zaslužek	7.275,00
Kumer Milan, Skaletova 2a, Celje obrt.	12.044,00
Kumer Milan, Skaletova 2a, Celje delavci	2.956,00
Kumer Franc, Linhartova 14, Celje obrt.	25.000,00
Kumer Franc, Linhartova 14, Celje delaci	7.860,00
Srednja kov. strojna in metalurška šola Štore	22.500,00
Hotko Hinko in Roman - avtomehanik
Vojnik - enod. zasl. obrt. in uslužbenci	2.848.00
Občina Žalec
SOZD Hmezad DO Minerva, Žalec	199.175,00
Skupna obratovalnica Šelekar, Žalec	8.925,00
MAN-SAME Fišer Boris, Gomilsko	11.252,00
Občina Slovenske Konjice
Brglez Franc, Kovaška 17, Zreče E. Z.	2.811,00
Občina Laško
Železniško gospodarstvo Ljubljana TOZD
za promet Zidani most	691.324,00
HP Pivovarna Laško	589.054,00
Kmetijska zadruga Laško	199.606,00
Občina Šmarje pri Jelšah
Mercator Jelša TDO Šmarje	303.354,00
GOKOP Rogaška Slatina	420.406,00
Občina Mozirje
DO VEZ Mozirje TOZD Komunala in grad.	69.131,00
Vplačano do 19.9.1985	60,720.442,50
REKAPITULACIJA
CELJE	36,352.544,00
ŽALEC	12,030.467,50
SLOVENSKE KONJICE	4,330.623,00
LAŠKO	3,047.823,50
ŠMARJE PRI JELŠAH	2,085.553,00
ŠENTJUR	1,842.599,00
MOZIRJE	735.454,50
SEVNICA	100.642,00
VELENJE	47.563,00
DRUGE OBČINE__147.213,00
SKUPAJ___60,720.442,50
SKLAD ZA MODERNIZACUO
BOLNIŠNICE CEUE f
Uro roAm: S<»V00-640-ib0084
6. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
Telefoni ob
praznilfu
v krajevni skupnosti
Slivnica so svoj praznik
proslavili ob koncu tedna,
ko so najprej pripravili ko-
lesarjenje na kronometer,
nato pa srečanje krajanov,
borcev in mladine.
V	nedeljo pa je bila slavno-
stna seja skupščine krajevne
skupnosti in ob tej priložno-
sti so podelili desetim posa-
meznikom. m društvom priz-
nanja krajevne skupnosti in
Osvobodilne fronte. V kul-
turnem programu, ki je sle-
dil, so nastopili pevski zbor
in folklorna skupina iz tam-
kajšnje osnovne^ šole ter god-
ba na pihala iz Šentjurja.
V	krajevni skupnosti je v
tem času ena glavnih nalog
ureditev	telefonskega
omrežja. Dela potekajo v
dveh fazah, od katerih je pr-
va že končana. Tako so v Go-
rici že dobili 50 telefonskih
priključkov, po 20 pa jih bo-
sta dobili še vaški skupnosti
Slivnica in Paridol. Seveda
tudi tokrat ni šlo brez prosto-
voljnega dela krajanov in
precejšnjega finančnega de-
leža, saj so morala gospo-
dinjstva prispevati od 50.000
do 180.000 dinarjev, glede na
oddaljenost od primarnega
voda. Med večjimi nalogami,
ki jih v letošnjem letu še ča-
kajo, pa je prispevek krajev-
ne skupnosti k dokončanju
prizidka k osnovni šoli. Pri-
pravljajo tudi ureditev javne
razsvetljave in dokončanje
mrhške vežice, ves čas pa tu-
di urejajo vaške ceste. Letos
so že modernizirali pol kilo-
metra ceste v vaški skupno-
sti Bezovje, v načrtih za na-
slednji samoprispevek pa je
takšnih obnovitvenih del še
več, poleg urejanj^ infra-
strukture v nerazvitih vaških
skupnostih.
TC
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
Novem tedniku
Podvinčani pri urejanju drugega zbiralnika za vodo. Predsednik režijskega odbora za
gradnjo vodovoda Jernej Vošnjak (na sliki prvi iz leve) pravi: »Ce ne bi tako služno
delali ne bi nikoli imeli vodovoda. Tako pa smo že od vsega začetka vedeli, da bomo
vodovod najprej imeli, če si ga bomo naredili s kar največ lastnega dela.«
Pridobitve za prazniic Polzele
Ob letošnjem krajevnem
prazniku Polzele, ki ga
praznujejo vsako leto 2. ok-
tobra v spomin na strelja-
nje prvih talcev-Polzelanov
leta 1942 v Mariboru, bodo
proslavili več delovnih
zmag.
Največja pridobitev je mr-
liška veža, ki so jo že dolgo
nujno potrebovali, vendar
do gradnje ni prišlo, dokler
se niso odločih za krajevni
samoprispevek. Sedaj ga
plačujejo tretje leto in mrli-
ška vežica je narejena. O
tem, kje naj bi bila in kako
naj bi izgledala, je bilo precej
razprav. Končno pa so s« od-
ločili, da bodo novo mrliško
vežo zgradili ob kapeli. Arhi-
tektu je delo dobro uspelo,
tako da se nov objekt z ob-
stoječim lepo dopolnjuje in
tvori estetsko in funkcional-
no enoto. Veža bo z zunanjo
ureditvijo stala okrog 18 mi-
lijonov dinarjev.
Tudi vodovod, ki ga bodo
v Podvinu v času praznova-
nja predali namenu, je veli-
kega pomena. Zgradih so ga
predvsem s samoprispev-
kom in udarniškim delom v
zgornjem delu Podvina.
Skopali so več km jarkov,
skopali in zabetonirali dva
rezervoarja, kmetje so odsto-
pili zemljišče brez odškodni-
ne, skratka Podvinčani so
vzeli stvar v svoje roke in ta-
ko rešili problem oskrbe s
pitno vodo za celo vas. Poleg
tega bodo odprli lekarno in
nove prostore društva upo-
kojencev, ki so tudi veliko
sami delali. Pohvaliti je tre-
ba tudi gasilce, ki so v letu
dni zgradili nov gasilski dom
od temeljev do strehe, v kra-
ju pa prenavljajo tudi zdrav-
stveni dom.
V času praznovanja kra-
jevnega praznika od 29. sep-
tembra do 6. oktobra, ko bo
slavnostna seja skupščine in
DPO se bodo zvrstile števil-
ne športne in kulturne prire-
ditve.
TONE TAVČAR
Drago Lubej, predsednik
sveta KS Polzela: »Da nam
je uspelo vse to urediti, gre
priznanje tudi organizaci-
jam združenega dela v kra-
ju. V času praznovanja bodo
s Polzelani tudi njihovi po-
bratim iz Perunovca. V treh
dneh bivanja med nami si
bodo ogledali nekatere pri-
reditve, obe tovarni in dru-
ge znamenitosti bližnje oko-
lice, obiskali pa bodo tudi
Logarsko dolino.«
Spominsko obeležje za praznile
V Gorenju nad Zrečami, na Likuževi hiši, bodo borci
konjiške občine v nedeljo dopoldne odkrili spominsko
obeležje in tako počastili 12. oktober, praznik konjiške
občine.
Pri hiši, v kateri je bila v letih 1943-44 pomembna parti-
zanska postojanka, bo slavnostni govornik 'partizanski
komisar Franc Komel, kulturni program pa bodo pripravili
pionirji osnovne šole Boris Vinter iz Zreč.	MP
Ceste in vodovodi
Na Vranskem se pripravljajo na krajevni
samoprispevek
Ob letošnjem praznova-
nju krajevnega praznika na
Vranskem so namenu pre-
dali več novih pridobitev.
Tako so v nedeljo odprli as-
faltirano cesto Ločica-Za-
homce, pred tem pa dva ki-
lometra dolgo cesto Vologa-
-Lipe. V Podgorici so asfal-
tirali cesto ter obnovili vo-
dovod. Nad Podgradom so
zgradili vodovod za šest
stanovanjskih hiš, nadalju-
jejo pa z izgradnjo druge fa-
ze vodovoda v Zgornjih in
Spodnjih Limovcih.
Po površini je krajevna
skupnost Vransko največja v
žalski občini, zajema pa ve-
lik del hribovskega sveta, za-
to je tudi precej nalog, zlasti
na komunalnem področju.
Eden izmed največjih pro-
blemov je na področju tele-
fonije. Na Vranskem se zave-
dajo, da bo treba nameniti
precej denarja, če bodo hote-
li uresničiti še vrsto najos-
novnejših stvari s komunal-
nega področja, zato se pri-
pravljajo na uvedbo krajev-
nega samoprispevka. Z zbra-
nim denarjem nameravajo
zgraditi novo vpadnico v trg,
avtobusno postajališče, ob-
noviti želijo vodovod ter ka-
nalizacijo. V Čepljah bodo
zgradili mlekarno in avto-
busno postajališče ter asfal-
-tiraU ceste v Zaplanino, Tev-
Brode-Grič-Tržca, odcep
Pirnat-Male Prapreče ter ce-
sti v Ravne in Zahomce. v
Praprečah bi si radi urediij
mlekarno ter večnamensl^,
dom, v Tešovi načrtujejo ob.
novo orodjarne, v Ločici ob'
novo gasilskega doma in še
bi lahko naštevali.
V kraju se dobro zavedajo
da zbrana sredstva s sarrio!
prispevkom ne bodo zado.
stovala za uresničitev vseh
nalog, prepričani pa so, (jg
bodo, tako kot doslej, kraja,
ni sredstva še oplemenitili ^
prostovoljnim delom, mate.
rialom in drugimi akcijami
JANEZ VEDENIK
Gasilci v Škofji
vasi
Gasilsko društvo v Škofji va.
si pri Celju, ki letos slavi 80
letnico obstoja (proslavo so
imeli pred dobrim mesecem),
bo v soboto, 28. septembra pri!
pravilo že 9. tradicionalno tek-
movanje za pokal Škofje vasi
Tekmovanje se bo začelo ob
11. dopoldne ter predvidoma
končalo ob petih popoldne, ko
bodo najboljšim ekipam pode-
hli pokale in ostala priznanja,
Gre za kvalitetno tekmovanje,
saj se vedno zberejo najboljše
slovenske gasilske desetine
katerim se bosta letos pridruži-
li š^ gasilski enoti iz pobrate-
nega društva Varaždin in kot
gostje iz Kaštel Sučarca pri
Splitu.
TV
Kdaj telefoni na zreško Pohorje?
I
v krajevni skupnosti Zreče se veliko ubadajo z akcijo
napeljave telefonov po oddaljenih vaseh na Pohorju,
Zastavili so jo že pred tremi leti, ko je prvih 180 naročni
kov že plačalo prispevek krajevni skupnosti Zreče v višini
45.000 dinarjev. (Krajevna skupnost namreč vodi akcijo za
Gorenje, Skomarje in Resnik ter Zreče).
Krajani še do danes nimajo telefonov in tudi nič ne kaže,
da bi jih dobih. Drogove so postavili že lani, primarni vod jej
PTT potegnil spomladi, a je delo kmalu zastalo. Krajevna
skupnost je PTT nakazala denar, kot je to predvidela
pogodba. Več kot 10 milijonov din je krajevna skupnost
nakazala še dodatno, ker so se medtem stroški povečali. Pn
PTT so obljubih, da bodo letos napeljali telefone: v Gorenje
69 (zdaj ima telefon samo župnišče), 21 v Skomarje, kjer tud
ni nobenega telefona, 18 na Resnik, kjer so tudi odtrgani od
sveta in 50 v krajevno skupnost Zreče. Krajani menijo, da
kabli najbrž niso problem, ampak so vse bolj le izgovor in se
bojijo, da bo Pohorje spet pokril sneg, preden bo v kakšni
vasi zacingljal telefon.
MATEJA PODJED
Aleš Sega
Ko so na občinski konfe-
renci mladine v Celju iskali
vodjo prenovljenga Centra
za klubsko dejavnost, so
kandidate izbirali tudi po
tem, kako so si zamišljali
delo Centra. Aleš Šega je
sestavil več kot 20 strani
obsežen program, v kate-
rem je navedel vse, kar bi
lahko pripravil in opisal tu-
di organizacijo prireditev.
Očitno je vse to nagnilo
tehtnico na njegovo stran.
Pri svojih 24 letih ima za
sabo precej razgibano ži-
vljenje. Nemirnega duha,
vedno v iskanju načesa no-
vega in zanimivega, je po-
toval po svetu, opravljal ra-
zlična dela in spoznaval ži-
vljenje. Bilje vse: od delav-
ca v proizvodnji do smu-
čarskega učitelja in progra-
merja na računalniku,
vmes pa je brenkal na kita-
ro in poskušal slikati. V
klubih na Zahodu je spoz-
naval, kaj počnejo mladi v
prostem času, kakšne zaba-
ve si želijo v drugih drža
vah. Vedel je tudi, kako je
deloval pred leti nekdanji
mladinski klub v Celju, saj
pravi, da je bil v njem »ku-
han in pečen«. Ob vsem
tem mu ni bilo težko sesta-
viti programa novega Cen-
tra. Pa še cel kup ljudi poz-
na, ki bi lahko v programu
sodelovali. Aleš Šega je za-
to prepričan, da mu bo
uspelo, da bo Center začel
dobro delati. Seveda pa
takšno delo ni enostavno.
Nenehno iskanje ljudi, do-
govarjanje, usklajevanje,
vodenje fmančne plati po-
slovanja, ob večerih, ko je
Center odprt, pa biti tam
do poznih ur, da stvari po-
tekajo brez zapletov.
V tem kratkem času de-
lovanja Centra že ima nekaj
grenkih izkušenj in na tre-
nutke celo podvomi, da bo
sam zmogel premagati vse
težave. V Center namre^ ne
zahajajo samo taki, ki bi že-
leli v miru slediti dogajar\ju
v dvorani in zraven popiti
kakšen kozarec piva. Pri-
dejo tisti, ki ne vedo, kaj bi
počeli sami s seboj, pa nato
ugotovijo, da je v Centru
prijetno vzdušje, ki ga vse-
kakor mor^o malo zmotiti.
Zato si v teh dneh razbija
glavo, kako takšne mlade
odvrniti od tega, da bi v
Center zahajali, saj jih pro-
gram očitno ne zanima.
Aleš sije torej naložil tež-
ko nalogo-razbiti mrtvilo v
Celju in mladim nuditi
vsak dan nekaj novega in
zanimivega.Pa ne samo za-
radi njega, ki mu to delo
pomeni nekakšno preiz-
kušnjo samega sebe, am-
pak zaradi vseh mladih Ce-
lja držimo pesti, da mu bo
uspelo.
TATJANA CVIRN

Novi prostori matične knjižnice Žalec
V okviru taborskih kulturnih prireditev so v novem kulturnem domu v Žalcu med tedn^
odprli prostore občinske matične knjižnice. Zbranim je spregovorila ob otvoritvi ravnatelji'^,
knjižnice Ana Lesjak in poudarila, da so doslej delali v nemogočih pogojih in bodo pravzapr^*
šele sed^ lahko izpolnih vse, kar bralci in drugi uporabniki knjižnice od nje pričakujejo.
Knjižnica ima zaenkrat 30 tisoč knjižnih enot, na 500 kvadratnih metrih pa so na sodoben naf""
razdeljene knjižne enote. V novi knjižnici je tudi čitalnica, kjer lahko bralci v miru uživ^d®'
branju. V imenu republiškega komiteja za kulturo je govoril Jože Humer, ki je med drug''
povedal, daje bil ta objekt v žalski občini nujno potreben, sedaj pa je gotovo med najlepšimi dal^
na okrog.
Občinska matična knjižnica ima skupaj okrog 7 tisoč bralcev, sedem krajevnih knjižnic in .
izposojevališč, ki im^o skup^ 15 tisoč knjižnih enot. Knjižnica je bila zgrajena s samoprisp^*
kom občanov žalske občine.	.
T. TAVC.'^
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
y Pohju ne ho osemletke
H/ačrtl predvidevajo samo novo štiriletno šolo
želja krajanov Dobja in okolice, da
1,1 dobili novo šolo, je že stara. Na
tihem ves čas razmišljajo o osemlet-
lii, saj imajo sedaj v kraju samo štiri
razrede osnovne šole. Ko pa so pred
(bjisom sprejeli ureditveni načrt kra-
ja, ki predvideva nekaj novih indivi-
dualnih gradenj, so občinski skupšči-
ni predlagali, da bi v naslednjih letih
{gradili osemletno šolo. Računajo na-
mreč, da se bo povečalo število otrok,
hkrati pa bi lahko v Dobje hodili tudi
tisti otroci s Kalobja, ki imajo sedaj v
šolo na Planino.
Vendar pa v občini za takšno nalož-
bo ni denarja. V osnutku plana za na-
slednje petletno obdobje so predvide-
li, da bi v Dobju zgradili novo štirilet-
no šolo, o osemletki pa zaenkrat ni
govora. Ko so prošnjo krajevne skup-
nosti obravnavali na izvršnem svetu,
so bih enakega mnenja, saj po doseda-
njih gibanjih prebivalstva ne kaže, da
bi bila osemletna šola v Dobju potreb-
na. Ob tem pa so predstavniki krajev-
ne skupnosti povedah, da sploh ni pre-
senetljivo, da število otrok ne narašča,
saj mlade družine nimajo možnosti, da
bi v Dobju dobile družbeno stano-
vanje.
Ko so razpravljali o vprašanju nove
šole, so spet načeli staro temo neureje-
nosti šolskih okolišev, kar povzroča,
da so šole preveč ali premalo zapolnje-
ne. Pred leti so ta problem že hoteh
rešiti, ko pa so na razprave povabili
starše, ni bilo iz vsega skupaj nič. Ti se
namreč s prerazporeditvijo niso stri-
njali, saj mnogi še vedno menijo, da so
nekatere šole boljše od drugih. Zato
čaka šolnike v šentjurski pbčini v na-
slednjih mesecih pomembna naloga
razrešiti vprašanje šolskih okolišev, ta-
ko da bo najlažje organizirati pouk,
prevoze in interesne dejavnosti, pri ka-
terih so sedaj otroci prikrajšani, saj jih
po pouku že čaka šolski avtobus. Nalo-
go bo opravil Vzgojno-izobraževalni
zavod Šentjur, ki bo tudi ugotovil šte-
vilo otrok v zadnjih letih v šolah v
občini, s čimer bo lahko bolj zanesljivo
utemeljil, ah je gradnja osemletke v
Dobju res nepotrebna.
TATJANA CVIRN
Občinsko tekmovanje v prvi
pomoči v Šoštanju
v Šoštanju je bilo v nedeljo občinsko tekmovanje ekip
prve pomoči iz krajevnih skupnosti, delovnih organiza-
cij in združenih odredov civilne zaščite. Tekmovanje sta
organizirala Občinski odbor Rdečega križa in Občinski
štab civilne zaščite iz Titovega Velenja.
Na tekmovanju je nastopilo 33 ekip, od tega 19 iz kr^evnih
skuprtosti, 11 iz delovnih organizacij in 3 iz združenih
odredov civilne zaščite. Prvo mesto je zasedla ekipa
velenjskega rudnika lignita, ki se bo tako udeležila tudi
republiškega tekmovanja. Druga je bila ekipa iz Gore-
njeve tovarne Gospodinjski aparati, tretja pa ekipa
šoštanjske termoelektrarne. Vsi udeleženci so prejeli spo-
minske značke, diplome in priznanja za sodelovanje na že
14. tekmovanju ekip prve pomoči v velenjski občini. Stane
Žula, predsednik Občinskega odbora Rdečega križa, je ob
tem povedal, da so bile ekipe letos mnogo bolj usposo-
bljene in pripravljene kot prejšnja leta.
V. KOJC
Krajevni praznik
Dolgega polja
Krajevna skupnost Dolgo
polje v Celju je v minulem
tednu petič praznovala svoj
krajevni praznik. Praznuje-
jo ga ob obletnici izgnan-
stva »ukradenih otrok«. Ob
tej priložnosti so tudi izdali
poročevalec Ukradeni otro-
ci, kjer so objavljeni pretre-
sljivi spomini enega od ude-
ležencev ter tudi pisanja
otrok na to temo. «
Stike z ukradenimi otroki,
ki jih veže podobna usoda,
imajo še z udeleženci v ino-
zemstvu. Te stike močno po-
glabljajo.
V	okviru tega krajevnega
praznika so bila v delovnih
organizacijah, ki so locirane
v KS Dolgo polje ter v sred-
njih in osnovnih šolah različ-
na in množična športna tek-
movanja v več disciplinati.
Ob zaključku so podelili
zmagovalcem prehodne po-
kale, diplome in plakete.
: Tudi sodelovanje z delov-
nimi organizacijami v KS je
zgledno. Sestali so se v Zla-
tarni in izmenjali mnenja o
krajevni samoupravi ter na
ta način še utrdili medseboj-
no sodelovanje. Konkretno -
KS je skupaj z DO v tej kra-
jevni skupnosti modernizira-
la Jenkovo ulico.
V	krajevno praznovanje so
se vključiU tudi upokojenci.
Njihova članica Anica Žur-
man je v Pionirskem domu v
Celju pripravila razstavo
svojih ročnih del. Pisana pa-
leta je privabila marsikatere-
ga obiskovalca.
Praznovanje se je zaključi-
lo s slavnostno sejo. Kultur-
ni program so pripravili dija-
ki srednje pedagoške šole
pod vodstvom prof. Irene
Bonedičič, podelili pa so tu-
di priznanja KS Dolgo polje.
Prejeli so jih: društvo upo-
kojencev Dolgo polje, Metka
Celje, Aurea Celje, Jože
Bevc in Irena Benedičič.
Z. S.
V Jurkloštru nov gasilski dom
Končno so tudi v krajevni skupnosti Jurklošter
dobili svoj gasilski dom v prenovljenih prostorih
bivšega krajevnega urada. Ta se je namreč že lani
preselil v prostore v novi večnamenski stanovanjski
zgradbi.
Za gradnjo doma je skupnost za požarno varnost
prispevala milijon dinarjev, nekaj tudi občinska gasil-
ska zveza, z materiali pa so priskočile na pomoč tudi
delovne organizacije. Vsa gradbena dela so opraviU
krajani sami s prostovoljnim delom. Zaenkrat imajo
jurklošterski gasilci le eno črpalko in oblačila za gasil-
sko desetino. Gasilski avto naj bi nabavili v prihod-
njem srednjeročnem obdobju. Dom bodo odprli v
nedeljo ob 11. uri, ko bo tudi priložnostna proslava z
nastopom laške godbe na pihala in učencev osnovne
šole.
VVE
Pri razvoju osnovne šole nič novega
Delitev programa osnov-
nih šol na zagotovljenega in
dodatnega povzroča, da je
uresničevanje slednjega od-
visno predvsem od občin-
ske politike oziroma od te-
ga, koliko denarja se steče v
občinsko izobraževalno
skupnost, ki v glavnem za-
gotavlja sredstva za dodat-
ni program. Zato tudi vse
večje razlike med standar-
dom in obsegom programa
v slovenskih osnovnih
šolah.
Srednjeročni načrti repu-
bliške izobraževalne skup-
nosti ne prinašajo nič nove-
ga na tem področju. Gre za
nadaljevanje že uveljavljene-
ga sistema, ki pomeni tudi,
da bo šola v svojem razvoju
obstala na mestu.
Na kolegiju ravnateljev
celjskih osnovnih šol, kjer so
obravnavali tudi republiška
srednjeročna gradiva, so
imeli več pripomb na tak si-
stem. Zaskrbljujoče je to, da
je zagotovljeni program os-
novnih šol že skrčen v pri-
merjavi s preteklimi srednje-
ročnimi obdobji in se tudi
krči v primerjavi s progra-
mom ostalih družbenih de-
javnosti. Otroško varstvo,
socialno skrbstvo in zdrav-
stvo naprimer imajo v načrtu
za prihodnje obdobje večji
obseg zagotovljenih dejav-
nosti. V sistemu srednjih šol
pa je ves program zagoto-
vljen in enak za vse srednje
šole v Sloveniji in zato tudi
odvisen od financiranja z re-
publiške ravni. Financiranje
dodatnega programa na os-
novnih šolah, ki se pa, mi-
mogrede povedano, neneh-
no širi in dodatno obreme-
njuje učitelje, pa je odvisno
od gospodarske moči občine
in prispevnih stopenj, ki jih
posamezna občina ima za za-
gotavljanje sredstev izobra-
ževalnim skupnostim. Nekaj
dodatnega programa naj bi
se uresničevalo tudi preko
sistema svobodne menjave
dela, kar se pa navadno zre-
ducira na prosjačenje šol, da
jim delovne organizacije,
krajevne skupnosti ali kdo
drug omogoči izvajanje kak-
šne dejavnosti iz dodatnega
programa.
Delitev programa osnov-
nih šol in nenehno krčenje
zagotovljenega programa pa
bo v bodoče še večalo razlike
med osnovnimi šolami v Slo-
veniji in se zato lahko upra-
vičeno vprašamo, mar ni s
tem ogrožena ustavna pravi-
ca otrok do izenačenih mož-
nosti za učenje in razvoj?
VIOLETA V. EINSPIELER
Tako se dogaja, da napri-
mer v dodatni program na
osnovnih šolah sodi tudi
knjižničarstvo, delo stro-
kovnih svetovalnih služb,
priprava šolske malice in
podobno, kar pa je na sred-
njih šolah uvrščeno v ob-
vezni program in tudi
vključeno v sistem financi-
ranja s strani republiške
izobraževalne skupnosti. V
Celju so se ravnatelji dogo-
vorili, da bo potrebno ome-
njene dejavnosti vendarle
vnesti v zagotovljeni pro-
gram v prihodnjem srednje-
ročnem obdobju.
Ponosni so na Delavski dom
¥ Nazarjah zdaj tudi Delavska univerza
Prebivalci Nazarij, pa tu-
di drugih krajev mozirske
občine, so upravičeno po-
nosni na Delavski dom v
Nazarjah, ki je postal kul-
turno središče občine in ze-
lo primeren kraj za prireja-
nje prireditev, proslav, sre-
čanj in razgovorov.
Pozorni obikovalci Nazarij
pa lahko opazijo, da ob De-
lavskem domu raste prizi-
dek, v katerem bo svoje pro-
store našla Delavska univer-
za Mozirje, prostore za gar-
derobo pa bo dobila tudi KS
Nazarje. Prizidek je dogržuen
do tretje faze, kar pomeni, da
je pokrit s streho.
Delavska univerza doživlja
v zadnjih letih živahen raz-
voj. Velik problem pri njiho-
vem delovanju pa je raztre-
senost poslovnih prostorov.
Tiskarna gostuje v prostorih
Kulturnega doma Mozirje,
uprava v prostorih gasilske-
ga doma Mozirje, glasbena
šola pa zaenkrat uporablja
prostore Delavskega doma v
Nazarjah.
Na Delavski univerzi so ze-
lo hvaležni KS Nazarje, ker
jim je dovohla zgraditi prizi-
dek pri Delavskem domu,
ravno tako pa delovnim or-
ganizacijam mozirske obči-
ne, ki jim krepko pomagajo
pri izgradnji, saj sredstva sa-
moprispevka, iz katerih bi se
moral objekt financirati, še
zdaleč ne zadoščajo.
Po načrtu bi dela morali
končati še letos, da bi lahko
opravili preselitev tiskarne.
RAJKO PINTAR
Odprti dan v
Pivovarni
Laško
Ob 160 letnici Pivvarne
Laško so se delavci Pivo-
varne odločili za zanimivo
obliko počastitve tega ča-
stitljivega jubileja.
Podoben Odprti dan so
organizirali že pred deseti-
mi leti, ob 150 letnici Pivo-
varne in ker se je izkazalo
to kot uspešna oblika sode-
lovanja med Laščani in Pi-
vovarno, so se odločili, da
letos to ponovijo.
Tako bo v soboto, 28. sep-
tembra Pivovarna ob
osmih zjutraj na stežaj od-
prla vrata otrokom delav-
cev, ki so zaposleni v Pivo-
varni. Ob ogledu tovarne
jih bodo na zanimiv način
seznanili s prostori in nači-
nom dela njihovih staršev.
Okoli pol' desete ure pa bo
tovarna na voljo za ogled
Laščanom. Seznanili se bo-
do lahko z novostmi v pro-
izvodnem procesu, s pro-
stori, v katerih se proizvaja
laško pivo, na voljo pa jim
bo tudi ogled razstave, ki
sojo pripravili ob 160 letni-
ci Pivovarne. Odprti dan
bo tr^al vse do 13. ure, ko
bo Pivovarna zopet zaprla
vrata za obiskovalce.
NATAŠA GERKEŠ
Najbolj urejena šola
Na osnovni šoh Vlado Bagat v Braslovčah bodo jutri
praznovali dan pionirjev. Praznovanje se bi pričelo popol-
dan ob 15. uri s pionirsko konferenco. Ob 16. uri bodo odprli
vrata za starše in krajane ter jim predstavili številne dejav-
nosti, ki jih gojijo na šoli. Med drugim bodo prikazali tudi
sodelovanje šole z združenim delom in rezultate tega sodelo-
vanja.
Ob 17. uri pa se bo začela slovesnost, na kateri bodo
podelih priznanja celjske Turistične zveze najlepše ureje-
nim šolam na celjskem območju. Med sedmimi šolami, ki
bodo prejele to priznanje, so ocenjevalci za najlepše urejeno
šolo izbrali prav šolo v Braslovčah.	j^j
Praznik na obeh straneh Sotle
Tovarna Straža v Humu na Sotll ob 125 letnici obstoja
Da je reka Sotla nekakšen
simbol sožitja med dvema
''arodoma, je misel, ki so jo
petkovem praznovanju v
pumu na Sotli velikokrat
izrekli. Tamkajšnja »Stra-
da«, tovarna stekla in pla-
^^ičnih proizvodov, je na-
[•^reč ta dan praznovala 125-
«tnico obstoja. Temu jubi-
'^ju se je pridružilo še praz-
novanje 60-letnice delova-
nja domačega gasilskega
"■"uštva, godba na pihala pa
obeležila pol stoletja svo-
jega obstoja.
i^Praznovanja jubilejev v
^^^mu na Sotli so se v veli-
številu udeležili tako
povenci kot Hrvatje, katerih
'^Ijenje se na tem delu meje
dveh republik neprestano
prepleta in bogati s številni-
mi oblikami sožitja, ustvarja-
nja, in dela.
Osrednje proslave jubile-
jev seje, poleg mnogih repu-
bliških najvišjih funkcionar-
jev Hrvaške, udeležil tudi
Mika Špiljak. Za kulturni
program proslave pa velja
ocena, da je bil le-ta na naj-
višjem umetniškem nivoju.
Poleg predstavnikov druž-
benopohtičnega življenja
Rogatca in sosednjih krajev
ter občine Šmarje pri Jelšah
so se praznovanja udeležili
številni poslovni prijatelji,
sodelavci iz domovine in tu-
jine.
Po osrednji proslavi 125-
letnice tovarne »Straža« in
ostalih jubilejev so si gostje
ogledali proizvodne prostore
z novimi, najsodobnejšimi
stroji in tehnologijo.
»Straža«, ena največjih
proizvajalk embalažnega ste-
kla in plastičnih proizvodov
v Jugoslaviji, bo letos ustva-
rila 13 in pol milijarde dinar-
jev celotnega prihodka, od
tega dohodka v višini 2,7 mi-
lijarde dinarjev. Izvozila bo
za 8 milijonov ameriških do-
larjev blaga, kar je 20 odstot-
kov ustvarjenega celotnega
prihodka. Tovgrna Straža v
Humu na Sotli ustvarja tudi
60 odstotkov skupnega druž-
benega proizvoda v občini
Pregrada.
MARJELA AGREŽ
Gasilsko slavje v Bočni
Minulo nedeljo bodo v prijetnem spominu ohranili krajani Bočne v Zadrečki dolini, saj so na
popoldanski slavnosti v obnovljeni gasilski dom lahko zapeljali novo orodno gasilsko vozilo.
Čeprav so vozila nabolj veseli gasilci,pa je vs^ v Bočni tako, da z gasilstvom živi večina krajanov,
s^ so za novo vozilo, prej pa za obnovo gasilskega doma, zbrali veliko prostovoljnih prispevkov.
Kmetje so za gasilce dali nekaj lesa, svoja deleža pa sta prispevala še mozirski očinski SIS za
požarno varnost in krajevna skupnost Bočna. Ob slavnostnem sprejemu novega orodnega vozila
je krajevna organizacija upokojencev v Bočni razvila še svoj prapor, v priložnostnem kulturnem
programu pa so sodelovali učenci šole v Šmartnem ob Dreti in bočki moški pevski zbor.
UM
8. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
S poezijo in fantazijo nad življenjsice tegobe
mmmmmmmmma^mmmMammmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmma^mmmmmm^
Chrfstopher Fry: Gospa ne bo zgorela, predstava celjskega gledališča
Celjska gledališka sezona
se je začela s prijetnim do-
godkom, poetično komedijo
angleškega avtorja Chri-
stopherja Fryja (iospa ne
bo zgorela. Igra je po deset-
letjih spet priromala na slo-
venski oder (igrali so jo že v
Mestnem gledališču lju-
bljanskem) in bila tako pre-
skušena za drugo občinstvo
in drugačen čas.
Čar te igre, ki izrazito delu-
je z bogastvom in bliščem
pesniškega jezika, je še do-
datno v tem, da obravnava
večne teme in probleme člo-
veške usode (ljubezen, smrt,
oblast, nestrpnost ipd.) ne
kruto zares, ampak omilje-
no, šegavo, smehljaje. Vse v
znamenju Fryjevega stavka:
Smeh je najvišje znamenje
genija v stvarstvu. O avtorje-
vem pravem uživaštvu v be-
sednem ustvarjanju pa priča
drugi znameniti stavek te
igre: Kako čudovita stvar je
metafora! Fry se poigrava z
miti (arhetipi) in z literarni-
mi izročili, saj je tu prisoten
neogibni »bratski spor«, pa
tudi reminiscence iz Hamle-
ta so mestoma očitne. Doga-
janje igre je postavljeno v
širše pojmovani angleški
srednji vek, lahko pa jo po-
stavimo tudi v shakespear-
ski čas, ki je, kot je znano in
nemalokrat povedano, čas za
vse čase . .. Odpuščeni vojak
Mendip je ravno toliko ha-
mletski dvomljivec kot razo-
čaranec in obupanec naših
časov. S težavo vzljubi, a ži-
vljenje se mu kljub odkritju
ljubezni studi. Jennet Jour-
demayne pa je samosvoja
ženska, ki bi jo že zaradi iz-
stopajoče posebnosti vsak
čas (ne le tu v igri) proglasili
za čarovnico. Kot alkimisto-
va hči je sumljiva v srednjem
veku, kot sorodnica idejno-
politično neprimerne osebe
bi bila ogrožena danes.
Zanimivi dramski vozel
igre je še posebej v tem, ker
si želi Mendip smrti (a oblast
mu je ne nudi), Jennet pa
življenje, a ji sodnik grozi z
grmado. V življenju se ijač
ne dogaja po naših željah.
Slednjič sta v odprtem kon-
cu vržena v svet z bremenom
sebe in v iskanje doma, če-
prav ne vesta, kje naj bi bil.
V igri je profiliranih še vec
pestrih oseb, ki predstavljajo
paleto človeških značilnosti
in različnosti. Učinkovitost
Fryjeve pesniške besede je
zagotovil v slovenščini in s
svojim odličnim prevodom
pesnik Jože Udovič.
Okrog režiserja Dušana
Mlakarja se je zbrala vrsta
pomembnih sodelavcev: kot
dramaturg Andrej Hieng,
večstransko uporabno ste-
briščno sceno je pripravila
Meta Hočevarjeva, okusna,
igri se prilegajoča kostumo-
grafija pa je delo Alenke Bar-
tlove. Režiser je izpeljal igro
v primernem ritmu in z dvoj-
nim poudarkom: na eni stra-
ni je izstopal burkaški (zuna-
nji) element, na drugi pa je
bila izrabljena in poudarjena
lepota Fryjeve pesniške be-
sede. Zelo enakovredno seje
uveljavil celotni nastopajoči
ansambel.
V vlogi »čarovnice« Jen-
net Jourdemayne je imela
priložnost dinamično raz-
mahniti svojo teatralno širi-
no in globino Anica Kumro-
va, prav nasproten tip žen-
ske: milo in nežno Alizon je
sugestivno odigrala Jagoda
Tovirac, Nada Božičeva pa
se jc suvereno predstavila v
vlogi veljavne gospe Marga-
rete. Glavno moško vlogo
odpuščenega, življenja site-
ga vojaka Mendipa jc upodo-
bil Peter Boštjančič s pri-
merno dozo negotovosti, iz-
gubljenosti, pa vendar moža-
te prisotnosti. Stalno se pre-
pirajoča in tekmujoča brata
pa sta bila Iztok Valič kot
Nicholas (s poudarjenim,
malce patetiziranim gluma-
štvom) in Zvone Agrež, ki si
je svojega Humphreya omi-
slil kot živahnega obešenja-
ka. Miro Podjed kot župan
Tyson je lahko ponovno izra-
bil svoj komediografski ta-
lent tako mimično kot gla-
sovno, drugega oblastnika
sodnika Tappercooma pa je
vihravo-burno odigral Janez
Bermež. V ostahh vlogah so
se uveljavili še D. Kastelic
kot naivno prijazni pisar in
srečni Alizonin izbranec,
Igor Sancin kot sanjavi ka-
plan in Jože Pristov kot raz-
grajaški pijanec Matthew
Skipps.
Fryjeva blesteča komedija
je v celjski izvedbi potrdila
svojo vrednost in upati je, da
ji ne bo manjkalo naklonje-
nega občinstva.
ANDRIJAN LAH
Liifovni saion v
Vojniiiu
V adaptiranem delu
kulturnega doma v Voj.
niku so v soboto odprli
likovni salon, ki je veli-
ka pridobitev ne samo za
14 članov likovne sekcije
kulturnega društva,
temveč tudi za kraj. Več
kot 500 prostovoljnih de-
lovnih ur je bilo potreb-
no, da so prostor uredili
tako, da bo lahko služil
za delovni in razstavni
prostor.
Skupina Hkovnikov iz
Vojnika je pričela pripra-
vljati samostojne razstave
že pred leti in njihova de-
la si je ogledalo preko 500
krajanov. Zaradi gmotnih
težav pa je bilo likovno
ustvarjanje članov sekci-
je močno okrnjeno, saj je
v finančni stiski tudi kul-
turno umetniško društvo
France Prešeren. Na sre-
čo med člani še ni usahni-
la zagnanost, vendar so
na otvoritvi likovnega sa-
lona skupaj s predstavni-
ki krajevne skupnosti
izrazili željo, da bi jim pri
obnovi doma več poma-
gala širša družbena skup-
nost.
Likovniki bodo poslej v
salonu redno pripravljali
razstave in tako širili krog
občinstva in tudi lastnega
članstva.
MP
Niiiolaj Šuhaj v SLG Ceije
Ljubiteljem gledališča se obeta jutri zvečer lep kulturni
dogodek. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo
namreč nastopil anambel češkega gledališča iz Uherskega
Hradišta in uprizoril svjo uspešnico, glasbeno dramatizacijo
romana o ljudeh iz Podkarpatske Rusije, »Nikolaj Šuhaj«.
Češko gledališče prihaja v goste na osnovi meddržavnega
kulturnega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Gostovanje sofinancirata kulturna skupnost Slovenije in
kulturna skupnost Celje, pokrovitelj pa je Teko Celje.
Nikolaj Šuhaj je legenda o slavnem razbojniku Nikolu, ki
je ropal bogate in dajal revnim. Uprl se je avstroogrski
soldateski; ko pa je Podkarpatska Rusija po prvi svetovni
vojni pripadala Čehom, je želel živeti v miru in slogi z
izvoljenko Eržiko v rodni vasi Koločavi...
Avtor romana je Ivan Olbracht, glasbo je napisal Peter
Ulrych, češki skladatelj in pevec pop glasbe. Dramatizator
in tudi igralec v igri je Tomaš Mann, režiser pa Pavel Do-
ležal.	MP
Javna radijsica oddaja v Steiciami
Rogašiia Siatina
Naše uredništvo bo po poletnih dopustih ponovno prire-
dilo javno radijsko oddajo, ki bo v petek, 27. tega meseca ob
18. uri v Steklarni v Rogaški Slatini. Na tej prireditvi, ki je
namenjena predvsem delavcem te delovne organizacije,
bodo nastopili: ansambel Čudežna polja iz Maribora, ki bo s
tem nastopom predstavil tudi svojo veliko ploščo; ansambel
Štajerskih 7, kije v zadnjem času dosegel izreden uspeh. Na
festivalu narodnozabavnih ansamblov je osvojil priznanje
Zlati Orfej, na festivalu narečih popevk v Mariboru pa je
osvojil prvo nagrado občinstva in s tem priznanje Klopotec.
Nastopili bodo tudi člani kvinteta Frankolovčani, pa harmo-
nikar z diatonično harmoniko Marjan Lipovšek, ki je osvojil
nagrado publike, to je Majoliko, na letošnji Zlati harmoniki
Ljubečne, gledališki igralec Matjaž Aresenjnik in še kdo.
Privlačen program Prešernovcev
Mešani pevski zbor France Prešeren pod vodstvom dirigenta
Edvarda Goršiča, ki je letos slavil 90-letnico uspešnega delova-
nja, si je za novo pevsko sezono izbral zanimiv in nekoliko
lahkotnejši program, kot ga goji sicer. Vključevanje različnih
inštrumentalnih zasedb mu daje nov čar. Pomladitev zbora z
novimi pevkami in pevci je sicer pri Prešernu v navadi ob
pričetku vsake pevske sezone, vendar želijo in pričakujejo, da
bo letos še bolj izrazita. Navsezadnje poleg kakovostne zborov-
ske pesmi druži pevce bogato družabno življenje, številni
nastopi, koncerti in gostovanja doma in v tujini.
Nove pevke in pevce sprejemajo še ta mesec in dobro polovico
oktobra. Vsi, ki bi se jim želeli pridružiti, se lahko oglasijo vsak
ponedeljek in četrtek ob 19. uri v njihovi pevski sobi na Gregor-
čičevi ulici 6.
Cericvenoslovanski napis v Celju
Ob 1 lOO-letnlcI Metodove smrti
v Metodovem letu, ko se kulturne
in verske pomembnosti delovanja sv.
Cirila in Metoda s predavanji in sim-
poziji spominjajo po velikem delu
Evrope, naj še v Celju pristavimo
svoj lonček in obudimo nekaj drob-
nih spominov, posredno povezanih s
solinskima bratoma v našem okolišu.
Posezimo najprej v legendo. Pri Zre-
čah se neki studenec imenuje po sv.
Cirilu, češ da sta brata počivala pri
njem, ko sta potovala v Rim. Nemara
zgodba ni čisto iz trte zvita. V 9. stol. je
bila pač še ohranjena rimska cesta Pe-
tovija-Celeja-Emona. In kod drugod
kot po njej naj bi hodila brata, ko sta se
od kneza Koclja pri Blatnem jezeru
odpravila k papežu. Na poti pa je bilo
treba počivati in se okrepčati s studen-
čnico, in zreški studenec je bil ob
poti...
Pa pustimo mikavno legendo - po
Cirilu in Metodu so bržkone poimeno-
vali še več studencev - in se ozrimo v
malo kasnejši čas. Resda se na Sloven-
skem bogoslužje v slovanskem jeziku
po izgonu Metodovih učencev z Mo-
ravskega ni utrdilo kot v Hrvaškem
Primoiju, vendarle nam zgodovinar
poroča o nekem duhovniku v Grižah -
pisal seje Slivar- ki daje v 16. stoletju
večkrat bral glagolsko mašo. »Glagol-
sko« pa pomeni - v starocerkvenoslo-
vanskem, ne v latinskem jeziku.
Jezik, ki so ga v knjigah uporabljali
Ciril in Metod pa njuni učenci, so jezi-
koslovci imenovali (staro)cerkveno-
slovanski in proučevali njegov izvor.
Med najvidnejšimi proučevalci ob
koncu prejšnjega stoletja je bil sin celj-
skega podobarja Vatroslav Oblak. Z
jezikoslovjem seje ukvaijal že kot celj-
ski gimnazijec, pozneje pa v težavnih
in celo nevarnih razmerah na terenu
študiral jezik egejskih Makedoncev -
tam so gospodarili Turki - in postavil
še danes veljavno makedonsko teorijo,
po kateri sta solunska brata bogosluž-
ne knjige pre\7edla v jezik makedon-
skih Slovanov. Domača hiša tega veli-
kega slavista ne stoji več - bila je poleg
Turške mačke - pač pa je na Golovcu
njegov grob z mojstrovino - reliefnim
portretom kiparja Bernekerja in z na-
pisom v cerkvenoslovanščini (to je ti-
sti v naslovu omenjeni cerkvenoslo-
vanski napis v Celju !): Dostoin byst
ot vresti k nigy (Bil si vreden, da od-
preš knjige.) Vklesati so ga dali slovan-
ski jezikoslovci. Grob tega evropsko
znanega jezikoslovca je dokaj zapuš-
čen. Za vzbujanje slabe vesti in za
spodbudo povejmo, da so Varaždinci
postavili v svojem mestu lep spome-
nik rojaku Vatroslavu Jagiču, ki je
prav tako kot naš Oblak proučeval cer-
kvenoslovanščino.
Pred sto leti, ob tisočletnici Metodo-
ve smrti, je imelo veliko zanimanje za
delovanje svetih bratov v slovanskem
svetu posebno živo motivacijo - slo-
vansko bogoslužje je pomenilo obram-
bo pred napadalnim nemštvom. Ta-
krat so marsikje postavili oltarje Cirila
in Metoda. V Bezenškovem Bukovju
nad Frankolovim naletimo celo na va-
ško kapeUco, posvečeno slovanskima
apostoloma. Freski obeh bratov je dal
naslikati domačin profesor Anton Be-
zenšek, ki je živel v Bolgariji. Kapelica
s freskami vred hrepeni po popravilu.
In še en skok napravimo v celjsko
okolico. Sled pelje v Šmarje, v župno
cerkev. Tu najdemo lesena kipa Cirila
in Metoda. Osrbel ju je pesnik Anton
Aškerc, takrat šmarski kaplan, in ju
opremil z besedami srednjeveškega
ruskega kronista: »In radostni bili so
Slovenci slišeči veličja božja v svojem
jeziku«. Ime kronista Nestorja je dal
zapisati v cirilici. Skorajda ni treba po-
sebej omenjati, da je Aškrc, bojevit
Slovan in navdušen popotnik, takrat
tudi sam potoval v moravski Velehrad
in da ga ni prestrašilo nasprotovanje
avstrijskih oblastnikov, ki so v strahu
pred slovanskim duhom - tega so
upravičeno slutili za tem romanjem -
razširili govorice o kugi, ki da razsaja v
Velehradu.
Je prvi stik s časovno odmaknjeno, a
kulturno živo preteklostjo ustvarjen?
Več bo morda Celjanom razkrila raz-
stava o kulturnem poslanstvu Cirila in
Metoda, o njuni kulturni dediščini in
odmevu, ki se obeta sredi oktobra v
Knjižnici. E. Kardelja.
BOŽENA OROŽEN
Plesna piramida
Program plesne dejavnosti v Celju pf
zamisli Ane Vovk-Pezdir
Samostojna umetnica-ko-
reografinja Ana Vovk Pez-
dir si je zastavila razvojni
pjogram dela na plesnem
področju od predšolske
plesne vzgoje do takoime-
novanega plesnega študija,
Svojo dejavnost je poime-
novala Plesna piramida.
Natančen program dela lah-
ko uresničuje že letos z izje-
mo plesnega študija, ki naj
bi se sčasoma oblikoval iz
najbolj nadarjenih plesal-
cev najstarejše skupine
Akt.
Plesna piramida simbolizi-
ra razvojno pot skupine kot
baze iz katere raste in se po-
stopoma razvija kader, ki bo
nekoč sposoben prevzeti, vo-
diti in razvijati plesno dejav-
nost v Celju.
Plesna piramida se začne v
predšolski dobi. Letos bo pr-
va taka skupina v vrtcu Ani-
ce Černejeve v Celju. Plesna
dejavnost na tej stopnji bo
povezana še z likovno in
glasbeno vzgojo; večji po-
udarek bo na vzgajanju
otrok in prebujanju njihove
zavesti o plesu kot igri in eni
izmed možnosti ustvarjalne-
ga izražanja.
Način dela s predšolskimi
otroki se bo do neke mere
nadaljeval tudi v mlajši sku-
pini osnovnošolskih otrok,
ki so že vključeni v plesno
dejavnost v pionirskem do-
mu. Delo s starejšo osnovno-
šolsko skupino pa že temelji
na večji tehnični izurjenosti,
zato je nujen večji poudarek
na plesnem izražanju, ki naj
bi bilo blizu mladostnikove-
mu doživljanju sveta, njiho-
vim problemom in konflik-
tom v obdobju, ko so še otro-
ci vendar že prestopajo v
svet odraslih.
Vrh plesne piramide se
izraža v delu skupine Akt, ki
letos beleži desetletnico ob-
stoja. Doslej so v njej bili le
učenci srednje pedagoške
šole, odslej pa naj bi vanjo
postopoma prihajali učenci
osnovnošolske plesne pii
mide. Ta skupina naj bi bi
izrazito plesna, tehnično
izrazno osveščena. Iz nje
se že lahko rekrutirali najb
nadarjeni plesalci, ki bi imi
tudi dodatne vaje in bi b
sposobni voditi mlajše sk
pine. Tako naj bi nastal pl(
ni studio.
Poleg dela s predšolskii
otroki, bo novost v delu P
reografinje in danes že ti
priznane jugoslovans
plesne pedagoginje A
Vovk-Pezdir, posebna s\
pina fantov iz tretjega in >
trtega razreda osnovne šc
Ti bodo deležni poseb
plesne vzgoje, s programe
ki bo vseboval za fante i
vlačne vsebine, kot so ak
batika, borilne veščine, m
da break dance in podob
Pri realizaciji tega progra
bo Vovkovi pomagal ple
lec skupine Akt, Boris Š
Ijar.
Plesalci, ki končujejo sr
njo šolo in so vključen
plesno skupino Akt kot'
omenjene plesne pirami
pa bodo morali biti sposo
tudi za kakšno avtorsko
lo. Z lastno koreografijo,
bi opravili plesno mati
Verjetno bodo ti potem
daljevali delo na plesr!
področju tudi v času štud
Plesna piramida ima tj
skupno osnovno idejo, s«
nega vodjo, delno pro3
sko enotnost, delovala ni
v okviru pionirskega dor
verjetno pa bo potrebn
kakšno reči o financiran,
dejavnosti. Ana Vovk-
dirjeva si je zastavila
delo, vendar je plod
letnih plesnih, ped?
in koreografskih iz!
Zato njena zamisel si
strokovnih in izkustve.
meljih in zato ni razlog
bi dvomili v uspešnost
zastavljenega plesnega j
grama v Celju.	;
VIOLETA V. EINSPIE
26. SEPTEMBER 1985
^mmmmmmmsmmm
1985	NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ocenjevanje gostišč
Zadnje v Celju. Najslabše ocenjen bolel Merx
Komisija za ocenjevanje
gostišč pri medobčinski go-
spodarski zbornici v Celju
je v preteklem tednu oce-
njevala družbena gostišča v
Celju. Podobno je ocenjeva-
la pred tremi tedni zasebna
gostišča v laški občini, kjer
jc ugotovila zadovoljivo
stanje, zlasti pa so bila pov-
sod zelo čista stranišča. Po
vsem, po zelo dobri in pestri
ponudbi ter izjemni čisto-
sti, je v tej akciji izstopal
bistro Aškerc, malo za njim
pa je bila gostilna Belej.
Zadnji obisk je veljal sa-
memu mestu Celju, kjer je
štiričlanska komisija najprej
obiskala hotel Celeia. To je
bil njihov že drugi obisk, pa
tudi prvi ni razočaral. Med
vsemi točkami, ki so jih bele-
žili v prid temu hotelu, je na-
brala v njem največ njihova
kuhinja, ki je zelo urejena,
ponudba pa pestra.
V	gostišču Pod oboki je
imela komisija nekaj pri-
pomb le na predprostor, si-
cer pa je našla vse v redu.
V	hotelu Turška mačka je
bila nad vsem presenečena,
zlasti pa nad redom v skla-
dišču, kleti, prostorih, torej,
kamor obiskovalec ne zaide,
a je za higieno potrebno. Či-
stoča je odgovarjala, tudi v
stranišču, čeprav vemo, da
ga obiskujejo zunanji obi-
skovalci.
V	hotelu Merx ob Lju-
bljanski cesti je komisija že
zunaj opazila nered, nečisto-
čo, zanemarjene zelenice. V
notranjosti je našla razbita
svetilna telesa. Slednje je na-
domestila pajčevina. Tudi
restavracijski del je našla v
slabo vzdrževanem stanju.
Cvetlični nasadi so bili polni
ogorkov, v kotih ob oknu se
je bohotila pajčevina. Zlasti
pa je bila zanemarjena kuhi-
nja, ki je potrebna temeljile
obnove, predvsem pa krpe
in metle. Dnevni jedilniki so
bili brez datumov, napisani V
narečni slovenščini in brez
tujega prevoda. Vsekakor -
hotel, ki seje do zdaj ponašal
s petimi zvezdicami, v takem
stanju kot je zdaj, te katego-
rizacije ne zasluži. Predlog
komisije je bil, da se mu od-
vzame vsaj ena zvezdica.
Ocenjevanje gostišč se bo
še nadaljevalo, prav tako pa
bodo na vrsti preverjanja
ocenjenih obratov.
ZDENKA STOPAR
Na Golte z letno karto
Delovna organizacija RTC Golte, ki
je v letošnjem letu poslovala brez izgu-
be, kar pa še ne pomeni, da se je izvle-
kla iz težav, je letos pripravila v sode-
lovanju z GTC Kope oblikovanje skup-
ne sezonske karte Kope-Golte.
Tako bo za sezonsko karto, ki bo velja-
la za Kope in Golte potrebno odšteti
12.000 dinarjev za odrasle in 9000 dinar-
jev za mladino do petnajstih let. Cena
karte, ki bo veljala samo za Golte pa bo
za odrasle 9000 dinaijev, za mladino do
petnajstih let pa 6000 dinarjev.
Da bi bilo število kupcev sezonske
karte Golte-Kope čim večje, dajejo orga-
nizatoiji možnost obročnega odplačeva-
nja pod naslednjimi pogoji: 50 odstot-
kov je potrebno plačati ob nakupu kar-
te, 25 odstotkov v mesecu februarju
1986 in 25 odstotkov v mesecu marcu.
Če pa bi se odločili, da boste karto v
celoti plačah že ob nakupu, pa vam daje-
ta RTC Golte in GTC Kope 25 odstotni
popust.
Ker vlada precej veliko zanimanje za
sezonsko karto, ki velja le za Golte, so se
odločih, da tudi ob nakupu te karte in
ob takojšnjem plačilu nudijo 10 odstotni
popust, kar pomeni, da bodo odrasli mo-
rah odšteti za to karto 7000 dinarjev,
osnovnošolska mladina pa 4500 di-
narjev.	Z. S.
Kuj železo dokler je vroče
v Zrečab je bilo 18. srečanje kovačev Slovenije
v soboto dopoldne je naj-
starejši kovač iz zreškega
Uniorja, Miha Zdovc na pri-
zorišču 18. letnih kovaških
iger dvignil zastavo in tako
se je srečanje pod pokrovi-
teljstvom Občinskega sin-
dikalnega sveta Slov. Ko-
njice in Uniorja lahko pri-
čelo.
Tistega lepega dne se je
pred hotelom Dobrava v
Zrečah zbralo več kot 400
udeležencev kovaških iger.
Prišli so iz vseh koncev in
krajev, da bi se pomerili v
ročnem kovanju in športnih
disciplinah. Boj je bil trd in
neizprosen, iz njega sta kot
zmagovalca v ročnem kova-
nju izšla kovač Jože Turščak
in njegov pomočnik Branko
Brunčko iz TKS Lovrenc na
Pohorju. V ekipni uvrstitvi
je prvo mesto osvojil TAM
Maribor - tozd kovačnica in
s tem drugič zapored osvojil
prehodni pokal. Dobro sta se
odrezala tudi Uniorjeva ko-
vača. Henrik Jerot in Stanko
Hren sta s kovaškimf klešča-
mi dosegla drugo mesto,
tretje pa sta osvojila kovača
iz Raven.
Strokovna komisija, ki je
ocenjevala izdelke kovačev,
je bila stroga in dosledna.
Vsi kovači so morali izdelati
kovaške klešče, za kar so
smeli porabiti največ tride-
set minut brez prvega gretja.
Čas so merili od prvega
udarca kladiva do odložitve
izdelka ob nakovalu.
Potem, seje bliskalo in kre-
salo, izpod modrih kap so
curkoma tekle potne kaplje.
Železo je treba kovati dokler
je vroče!
Ostro oko komisije je oce-
njevalo estetski videz, di-
menzije in čas kovanja ter
točnost. Medtem ko je 22
ekip preskušalo svoje moči
in znanje, sva s kovačem Mi-
hom razpredala misli o tež-
kem, a tako lepem poklicu.
»Ja, če bi si še enkrat izbi-
ral poklic, bi bil kovač, kaj
pa drugega!? Te dni bo 28 let
odkar sem v Uniorju in 32 let
odkar sem prvič stopil v ko-
vaško delavnico. Zdaj sem
pomočnik obratovodje v ko-
vačnici I v Uniorju. Veste,
kovaštvo ima svoje lepote.
Človek je zadovoljen, ko z
veliko truda ustvari izdelek,
ki je koristen in uporaben. A
brez znoja ni nič. Zato se
mladi neradi odločajo za ta
poklic. Kovače nas muči na-
glušnost. To je kovaška bole-
zen. Do upokojitve, še tri leta
imam, bom zdržal. Bom pre-
nesel tišino prostega časa?
Sam ne vem ...«
Kdove zakaj je toliko pre-
govorov prav iz kovaškega
dela in življenja: kovačeva
kobila je zmeraj bosa, kuj že-
lezo dokler je vroče, zakaj pa
ima kovač klešče, vsak je
svoje sreče kovač...
»... ker je ta poklic star,
ker izvira iz tradicije, tu, pod
Pohorjem še posebno. Naj-
boljši kovači so Pohorci.
Zdravi, na videz trdi ljudje,
ki so ponosni na svoje pore-
klo. Od tod izvira ljubezen
do kovaštva.«
Letne kovaške igre so zre-
ški organizatorji skrbno pri-
pravili, na njih pa so sodelo-
vali delavci iz Gorenja Fecro
in Muta, Metalke TPO Batu-
je, TKS Lovrenc, Boris Ki-
drič Maribor, Železarne Rav-
ne, TAM Maribor in zreškega
Uniorja. Sklenih so jih v pri-
jetnem vzdušju pozno zve-
čer, ko so skovaU še čvrsto
verigo prijateljstva.
MATEJA PODJED
Kovaške klešče je bilo treba izdelati v pičle pol ure po
načrtu izkovka. Potem si jih je ogledala stroga komisija.
dlbje speclalltete
Novo gostišče Milice Atel-
iek v Dol Suhi je po odprtju
!:ostilne Majerhold v Mozir-
u, še ena, tudi za turizem
jomembna pridobitev v
jiornje Savinjski dolini.
Novo gostišče med Rečico
)b Savinji in Trnavčami (v
em kraju namesto za Žeko-
rec, skrenete proti Rečici),
ahko namreč sprejme sko-
aj dva avtobusa gostov na-
nkrat, kar ob orientaciji ob-
ine v izletniški turizem ni
anemarljiv podatek.
Odlična je tudi lokacija, v
iolini obdani z gozdovi in
lobočji, objekt pa je tako zu-
anje kot tudi notranje arhi-
iktonsko privlačen. Obe te-
asi, zunanja in notranja.
imata pogled na ribogojnico,
v kateri ima Franc Atelšek
več kot 14 tisoč mladic postr-
vi. Ribe in ribji biftek so to-
rej prva specialiteta novega
lokala, kot posebnost pa ve-
lja omeniti jagnje, ki ga peče-
jo v dnevih ob koncu tedna.
Zunanja ureditev še ni
povsem zaključena, zgradili
bi radi še tenis igrišče in ce-
sto, ki je v dolžini 500 metrov
še neasfaltirana. Pri slednji
bi precejšen delež prispevali
sami, del tisti, ki bodo nanjo
priključeni, želijo pa si, da bi
del prispevala tudi krajevna
skupnost in občina, ki bi mo-
rali biti za razvoj turizma še
posebej zainteresirani.
RP
anc Atelšek ima v gojišču 14 tisoč mladic postrvi in
dno tudi kakšno tono do dve odraslih rib.
Žreb je dodelil nagrade bralcem tednika
v petek, 20. septembra smo v uredništvu Novega tednika
in Radia Celje izžrebali nagrajence v nagradni igri, v kateri
so bralci izbirali roman. V nagradni igri, kjer so bralci za
objavo v Novem tedniku izbrali roman Franca Šaleškega
Finžgarja Pod svobodnim soncem, je sodelovalo 716 bral-
cev tednika in vse njihove dopisnice so romale v boben za
žrebanje.
Žrebanje je opravila komisija v sestavi Boris Rosina,
Branko Stamejčič in Tatjana Cvirn, nagrade pa je žreb
razdelili takole:
•	NAGRADO GLOBTOURJA CELJE - TRIDNEVNI
IZLET V PRAGO za eno osebo (izlet bo v oktobru) prejme
VERICA LESKOVŠEK iz Gorice pri Slivnici.
•	NAGRADO TTG CELJE - IZLET NA GRAŠKI
SEJEM 28. septembra prejme MAJDA KONDA iz Celja.
•	DARILNO KOŠARO MERX CELJE v vrednosti 5000
din prejme IVAN EBRL iz Hrenove.
NAGRADO KOVINOTEHNE - DARILNI BON V
VREDNOSTI 3000 din prejme ZDENKA BOUHA iz Zi-
bike.
•	USNJENO TORBICO - DARILO KONUSOVE BLA-
GOVNE HIŠE CELJE prejme DAMIJANA FILIPANČIČ
iz Brezovice.
•	HRANILNO KNJIŽICO z 2000 din, DARILO LJU-
BLJANSKE BANKE, SPLOŠNE BANKE CELJE prejme
ZDENKA KLADUŠEK iz Kozjega.
•	KJIŽNO DARILO DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVE-
NIJE Celje, prejme NEVENKA JELENC iz Celja.
•	KOMPLET ČISTILNIH KRP - DARILO KONUSA
Slov. Konjice prejme SIMONA JEREB iz Celja.
•	CELOLETNO NROČNINO ZA NOVI TEDNIK prejme
DRAGICA POTOČNIK iz Ločice.
•	ČESTITKO V SPOREDU RADIA CELJE prejme
BARBARA PERKOVIČ iz Celja.
•	DVAJSET TOLAŽILNIH NAGRAD, knjig Stoletna
pratika pa prejmejo: MARTINA ŽAVSKI iz Prebolda,
ALOJZ GOLOB iz Rakitovca, BOJAN GRAČNER z Lju-
bečne, MARJANA ŽIBRET s Hrušovja, GRETA VESIČ,
DENIS BREZNIK, ALBA JAVORŠEK, PETER PETRO-
VIČ, vsi iz Celja, IVAN PLEVNIK iz Titovega Velenja,
FRANCI SELIC iz Dobja, DANICA ROBIČ s Planine pri
Sevnici, ANA CVEK iz Rimskih Toplic, MIHAEL TKALEC
iz Rogaške Slatine, RUDI IZLAKAR iz Voj.nika, IVAN
JESENIČNIK iz Vitanja, ŠTEFKA GROBOLJSEK iz Trbo-
velj, CVETKA ŽERDONER iz Rogatca, LIDIJA
MASTNAK IZ Štor in BORIS ŽUPANEC iz Sevnice.
Vsi nagrajenci bodo nagrade ali potrdila za dvig nagrad
prejeli v naslednjh dneh po pošti, vsem nagrajencem pa
iskreno čestitamo.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
Intervencilska sredstva
za kmetijstvo luM leta liSO
Sredi oktobra naj bi zbo-
ra združenega dela in občin
republiške skupščine raz-
pravljala o dveh zakonih,
po katerih naj bi tudi pri-
hodnje leto zagotavljali in-
tervencijska sredstva v
kmetijstvu ter za republi-
ške blagovne rezerve.
Prvi zakon nas še bolj zani-
ma, ker gre za podaljšanje si-
stema, ki se je v kmetijstvu
dobro obnese!, njegova ve-
ljavnost pa letos preneha.,
Torej je potrebno interven-
cijska sredstva - lani smo jih
v Sloveniji zbraU skoraj tri
milijarde dinarjev - za kme-
tijstvo zbirati tudi prihodnje
in prihodnja leta, vendar z
večjo prispevno stopnjo.
Po predlogu osnutka zako-
na naj bi delavci tudi za pri-
hodnje leto zagotavljali sred-
stva s posebnim republiškim
prispevkom iz osebnega do-
hodka in sicer po stopnji pol
odstotka, kar je za desetinko
odstotka več kot lani. Prav
tako naj se ohrani sistem na
občinski ravni, saj bodo za
svoje posebne potrebe ob-
činske skupščine lahko z od-
loki predpisovale posebne
občinske prispevke iz os9b-
nega dohodka.
Kmetijska intervencijska
sredstva naj bi namenjah
predvsem za pospeševanje
kmetijske pridelave in prire-
je v hribovitih območjih, za
pospeševanje živinoreje na
domači krmni osnovi, za
večjo učinkovitost poljedel-
stva in zagotavljanje družbe-
no organizirane pridelave in
prireje, za pospeševalno
službo in tudi za kritje tečaj-
nih razlik in dela obresti pri
posojilih Mednarodne banke
za obnovo in razvoj. Prav ta-
ko naj bi na predlog laške
občinske skupščine del
kmetijskih intervencijskih
sredstev v republiki nameni-
li za sistem obrambe pred
točo.
MITJA UMNIK
Še več pridelka na
enakih površinah
z odkupom pšenice so ietos na
Šmarskem zadovoljni
Letošnji odkup pšenice in
predrog setvenega načrta za
prihodnjo letino so v pone-
deljek ocenili člani sveta za
družbenoekonomske odno-
se v kmetijstvu pri občinski
konferenci Socialistične
zveze Šmarje pri Jelšah.
Pogodbene obveznosti so
v tej občini uresničili okoli
80-odstotno, če pa k temu
prištejejo še količine; ki so
jih kmetje zamenjali za koru-
zo oziroma za moko, pa je ta
odstotek višji. V Kmetij-
skem kombinatu Šmarje pri
Jelšah ocenjujejo, da so nižji
pridelek oziroma odkup
povzročile letošnja pozeba,
tako zimska kot spomladan-
ska in pa toča. Najnižji od-
stotek odkupa pšenice so za-
beležili v zadružni enoti Bi-
strica ob Sotli, znašal je ko-
maj 21 odstotkov od načrto-
vanega, najbolj pa so se načr-
tu približali v zadružni enoti
Šmarje z dobrimi enainse-
demdesetimi odstotki.
Kot posebne vrste »nerod-
nost« so člani sveta ožigosali
podražitev kruha prav v času
najvišje sezone odkupa pše-
nice, medtem ko je ostala od-
kupna cena za kmete nespre-
menjena. Zato tudi vsa po-
godbena pšenica ni bila od-
kupljena. Precej je je ostalo
v domačih kaščah, kajti
kmetje vse več kruha speče-
jo sami.
Svet je na zadnji seji še
ocenil, da so delavci Kmetij-
skega kombinata opravili
težko nalogo, saj je v občini,
kjer je doma živinoreja, tež-
ko pričakovati od kmeta, da
zaseje večje količine pšenič-
nega semena in ga pogodbe-
no zadolžiti za določeno koli-
^:ino pridelka. Še težje, bo
prihodnje leto, ko bodo mo-
rali v občini Šmarje pri Jel-
šah posejati še več pšenice in
je tudi več pridelati oziroma
odkupiti. Lani so morali po-
sejati pšenico na 230. hekta-
rih, letos pa jo bodo morali
na 240. Člani sveta in kmetij-
ci so se že zavzeli za akcijo,
da bi v bodoče na enakih po-
vršinah pridelali več, to pa
pomeni, skrbeti za čim bolj-
še seme in se opremiti z
ustrezno mehanizacijo. Na
tak način bi bil lahko kmetij-
ski donos višji. Ravnih povr-
šin, primernih za poljedel-
stvo, je namreč v občini
Šmarje pri Jelšah bore malo.
MARJELA AGREŽ
Pridelovanje ozimnega žita (1)
Izbor sort
Za jesensko setev v letu 1985 priporo-
čamo naslednje sorte:
PŠENICA
NIZIJA, resnica, rana, nizka, primer-
na za dobre rastne razmere
NOVOSADSKA RANA 2, rana, sred-
nje visoka, manj odportna zoper mraz
BARANJKA, srednje rana, nizka
DIKA, srednje rana, nizka, odpornejša
zoper mraz
MAČVANKA 2, srednje rana, nizka,
občutljivejša na plesen
SUPERZLATA, srednje rana, nizka
PARTIZANKA NIZKA, srednje rana,
nizka
LONJA, srednje rana, nizka
BALKAN, srednje rana, srednje niz-
ka, odporna zoper mraz
BANIJA, srednje rana, resnica, sred-
nje nizka, za slabe rastne razmere
JUGOSLAVIJA, srednje pozna, sred-
nje visoka
PITOMA, nova sorta za poskusno pri-
delovanje, srednje rana, nizka
OZIMNI JEČMEN
PARTIZAN, štirivrstnik
NS-27, štirivrstnik
ROBOUR, štirivrstnik
AGER, štirivrstnik
ANTARES, dvovrstnik
NS-293, dvovrstnik
OZIMNA RŽ
DANKO, diploidna, srednje rana,
srednje visoka
OKTA, tetraploidna, srednje visoka,
srednje rana
Izbor sort je pripravljen na podlagi
ogledov poskusnih polj in izkušenj pri-
delovalcev.
Priprava zemlje za setev
Srednje globoko (2025 cm) predsetve-
no oranje za ozimine opravimo dovolj
zgodaj, da se zemlja pred setvijo sesede,
s čemer zagotovimo boljši vznik semena
in zmanjšamo nevarnost zimske pozebe.
Z dopolnilno obdelavo nikakor ne
smemo segati pod setveni horizont, ka-
mor smo zaorali rastlinske ostanke.
Globina dopolnilne obdelave ne več
kot 8-10 cm. Ce je le mogoče uporabimo
za dopolnilno obdelavo po oranju pred-
setvenik, da zdrobimo grude, zravnamo
grobe brazde in potlačimo kupe zemlje
v grudičasto plast kjer preko zime raz-
padejo.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN
VETERINARSTVO CELJE
Grozdje s kislim priokusom
Štadlerjevl sodi bodo letos samevali
Enemu največjih šmarskih
vinogradnikov sta letos pre-
križali vse načrte zimska in
spomladanska zmrzal. Tako
majhnega pridelka, kot ga bo
imel letos, še ni imel nobeno
jesen. Sodi Jožeta Štadlerja iz
Bistrice ob Sotli bodo same-
vali. Pa tako kakovosten let-
nik vina se obeta!
Štadlerjeva kmetija je
usmerjena v vinogradništvo,
ki prinaša kar 90 odstotkov do-
hodka. Vinogradov imajo štiri
in pol hektare. Nekoč so pre-
vladovale rdeče sorte grozdja.
danes je vse več bele, rizlinga
in šipona. Če bi ne bilo pozebe,
bi letos pridelali 45 tisoč litrov
vina, lani so ga okoli 40 asoč.
Štadleijevi svoj rdeči in beli
Virštanjčan sami stekleničijo
in ga prodajajo pod svojim
imenom.
S trganjem grozdja bodo pri-
čeli po prvem oktobru. »Groz-
dje je že zdaj sladko, pa bomo
v tem lepem vremenu še poča-
kali. Malo bo, pa bo tisto bolj-
še. Letos bo trgatev trajala ko-
majda dva, v normalnih pogo-
jih pa bi trajala štirinajst dni.
Kar se kakovosti grozdja tiče,
bo letošnje vino celo boljše od
znamenitega letnika 1983, pra-
vi Jože Štadler.
Izpad pridelka pomeni za
Štadlerjeve izpad dohodka, ki
ga cenijo na okoli 10 milijonov
dinarjev. Seveda je od tega
zneska treba odšteti približno
polovico, kolikor znašajo stro-
ški. Štadlerjevi so praktično
ob celoletni zaslužek, ki ga bo-
do morali iztržiti od dopolnilne
panoge, govedoreje, od proda-
je mleka in pitanja telet.
Jože Štadler ocenjuje, da bo
letos v Sloveniji, zaradi pozebe
in toče, komaj polovico pride],
ka grozdja oziroma vin, njego-
va kmetija pa bo letos dala ko-
maj deset odstotkov. Od zava-
rovalnice pričakujejo le okoli
10 odstotkov povračila dejan-
ske škode, ker vinogradov, za-
radi ziniske pozebe, niso zava
rovali. Pa vendar ostajajo
Štadlerjevi optimisti, tako kot
se mora vsak kmet sprijazniti!
tovrstnimi nesrečami in mislit
na prihodnjo letino.
MARJELA AGREŽ
Ne samo stroji, tudi pridne roke
Kmetovanje Je bilo Ivanu Očku Iz Radene vasi položeno v zibel
V Radani vasi, ki se po zemljepisni
legi bolj nagiba v bistriško občino,
diha in živi pa s konjiško oziroma
krajevno skupnostjo Zreče, domuje
in kmetuje družina Ivana Očka. Pred
dnevi, ko sem se ustavila pri Očkovih
kot nenapovedan, a toplo sprejet
gost, se je gospodar Ivan razgovoril o
kmetovanju, ki mu je bilo položeno
že v zibel.
Medtem je hči Milenka, ki obiskuje
Kovinarsko šolo v Zrečah utišala mu-
kanje živine v hlevu z dobrim zaloga-
jem domače krme. Sin Janez obiskuje
šele tretji razred osnovne šole. Do te-
daj, ko bo zagospodaril na tej lepi pla-
noti, bo dobila domačija nov, sodob-
nejši videz. Najprej so pri Očkovih ob-
novili gospodarsko poslopje, sezidali
nov hlev in mama Mihca, ki se je odlo-
čila še za delo v Uniorju, je vztrajala,
da je treba narediti tudi novo hišo. Del
stare, najedene od časa, so podrli in ob
njej raste nova.
Ivan se je že pred mnogimi leti vpi-
sal med kooperante Kmetijske zadru-
ge in oni dan je dejal: »Le z ugodnimi
krediti in nasveti kmetijskih strokov-
njakov nam je uspelo, da smo postavili
tako lep hlev. Danes je v njem 15 re-
pov, pa tudi sodobno urejen svinjak za
prav toliko svinj imamo. No ja, s svi-
njami ni več kakšnega posebnega do-
bička. A takole razmišljam: saj tudi na
»šihtu« ni nič zastonj. Treba je krepko
delati. Iz nič ni nič.«
Posestvo meri nekaj manj kot 19
hektarjev, polovico je gozda, polovico
obdelovalne zem.lje. Dela čez glavo.
»Če ne bi imeli vseh potrebnih stro-
jev,« se je prijel za glavo gospodar
Ivan, »nam bi trda predla. Pa tudi po-
prijeti znamo družno za delo. Krmimo
z doma pridelano krmo, zato vsako
ped zemlje skrbno obdelamo.«
Ob tem seje Ivan Očko še mimogre-
de razgovoril o skrivnosti starega rud-
nika, ki je nekoč, še v lasti Francozov,
ležal na njihovem posestvu. Za njim je
ostal 30 metrov globok in širok jarek,
ki so ga zasipavali dolga leta, pa je
vselej vsrkal vase ves nasuti material.
No, zdaj bo menda zaleglo, saj so ze-
mljo iz izkopov za novo avtobusno po-
stajo v Zrečah zvozili v to grapo, kjer
bo že kmalu vzbrstela trava.
In - če bi v Radeni vasi kmalu zazvo-
nil telefon, na katerega že dolgo zaman
čakajo tudi pri Očkovih, bi bilo kmeto-
vanje precej lažje.
MATEJA PODJED
Jože Štadler z vnukinjo Katjo.
Trgovska delovna organizacija
»Savinjski magazin« Žalec
razpisuje
prosta dela in naloge
namestnika računovodje
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	višješolska izobrazba ekonomske smeri ter naj-
manj 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih
-	srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let
delovnih izkušenj na enakih delih
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih '
pogojev naj kandidati pošljejo na naslov TDO »SA-
VINJSKI MAGAZIN« ŽALEC, Slandrov trg 35 - komi-
sija za delovna razmerja, v roku 15 dni od razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
izteku razpisa.
26. SEPTEMBER 1985
Ml (I [■■■■iiiilid imi
1985	NOVI TEDNIK - STRAN 11
Zlata harmonika
čeprav seje že veliko pisa-
lo o letošnji Zlati harmoniki,
mislim, da je prav, da se še
enkrat spomnimo letošnje
pihalne prireditve, ki je v ce-
loti uspela. Prireditev priva-
blja iz leta v leto več gledal-
cev in tudi tekmovalcev, ki
se potegujejo za zlato harmo-
niko. Gotovo nihče od po-
budnikov te prireditve ni
pričakoval takšnega uspeha.
Zanimanje pa še kar narašča.
Letos je na prireditvi nasto-
pilo kar 264 tekmovalcev.
Tudi sama finalna prireditev
je, mislim, v celoti uspela.
Vseh 35 finalistov je dokaza-
lo, da so res pravi mojstri te-
ga instrumenta, od 13 lethe-
ga Marjana Lipovška, ki mi
je še posebej ostal v spomi-
nu, pa vse do najstarejšega
91 letnega tekmovalca. Goto-
vo je imela žirija težko delo,
ko je izbirala med 264 tek-
movalci 35 najboljših. Tudi
organizatorjem prireditve in
uredništvu NT in RC gredo
vse pohvale za res odlično
organizacijo.
Obiskovalci smo imeh v
štiriurnem programu res kaj
videti in slišati. Zadnjih ne-
kaj let zanimanje za to glas-
beno zvrst narašča. K temu
pripomorejo, številni festiva-
li od Ptuja, Števerjana in tu-
di Ljubečne. To je zelo razve-
seljivo, saj s temi festivali ra-
ste tudi kvaliteta narodno-
zabavne glasbe in le tako bo-
mo dobili naslednike Avs.e-
nikov, Slakov in Miheličev.
Prepričan sem, da bo tudi
Ljubečna dala katerega. Za-
ključujem z željo, da bi bilo
še veliko tako uspelih prire-
ditev kot je bila Ljubečna 85.
IGNAC PFEIFER,
Celje
Nagrada
mozaika
12. julija sem bil nagraje-
nec petkovega mozaika in za
nagrado naj bi dobil dve
vstopnici in brezplačni ve-
čerji za harmonikarski na-
stop, ki je bil istega večera
na Dobrni.
Že na začetu sem bil razo-
čaran. Ko sva se z ženo zve-
čer odpravila na Dobrno, sva
pri vhodu povedala, da sva
nagrajenca, uslužbenke pri
vhodu pa z omenjeno nagra-
do niso bile seznanjene.
Po krajšem razgovoru sva
si prireditev smela ogledati,
po nastopu pa sem se poza--
nimal za večerji. Ker spet ni-
sem našel človeka, ki bi kar-
koli vedel o nagradi, sem se
imel namen odpraviti do-
mov. K meni je takrat pristo-
pila neka tovarišica in mi re-
kla naj počakava. Potem so
nama postregli z dvema por-
cijama ražnjičev.
Nisem pričakoval kakšne
posebne večerje ali slavno-
stnega sprejema, le kanček
pozornosti, da se človek ne
počuti tako, kot bi prišel
prosjačit... Sprašujem se,
kdo je bil odgovoren, da bi
že ob vhodu čakali vstopnici
in potrdilo za večerjo.
MAKSIMILJAN KRAJNC,
Loče
Težko odgovorimo na pri-
tožbo, saj je gost, ki je bil
nagrajenec petkovega moza-
ika pri nas dobil vse, kar smo
mo ubljubili. Res smo bili
malo nerodni, ker mu pri
vratih nismo dali potrdila za
večerjo. Za nagrajenca Kraj-
nca je bila zadolžena gospo-
dinja hotela, ki je vedela, da
mora dobiti večerjo, toda pri
vhodu ni povedal, da bi takoj
večerjal. Ne vemo, če je bilo
to po dveh urah, saj gospodi-
nja zatrjuje, da sta nagrajen-
ca večerjala prej kot v dveh
urah.
Tovariša, ki sta iz naših
prostorov vodila petkov mo-
zaik sta nam rekla, da zado-
stuje za nagrado že vstopni-
ca. Ker pa smo bih doslej
vedno radodarni pri nagraje-
vanju, smo se odločili, da da-
mo še večerjo. Prav pri stva-
reh, kjer hočeš pokazati do-
bro voljo, pa včasih narediš
napako.
Rada bi omenila še to, da
smo imeli ta večer tekmova-
nje za zlato harmoniko, da
smo bili tudi pri tej organiza-
ciji delno zaposleni in da je
žal do napake, da gospodinja
ni čakala nagrajenca pri vra-
tih, prišlo zgolj zaradi obilice
dela.
Žal nam je, da smo zaradi
tega dobili prizvok slabih go-
stiteljev in s tem hkrati, daje
petkov mozaik s tem izgubil
na priljubljenosti, vendar
bomo v bodoče skušali take
napake odpraviti.
MARIJA DEU-VREČER,
vodja gostinstva
Zdravilišča Dobrna
V gore z
devizami?
v petek 6. septembra sva
se s prijateljico odpravila za
dva dni v gore. Odločila sva
se za območje Vršiča, pre-
spali pa sva nameravala v
Poštarskem domu na Vrši-
ču. Tja sva prispela ob 19. uri
in takoj sem se s članskimi
izkaznicami šel prijavit za
prenočitev. Ob istem času pa
je hotel urditi prenočevanje
tudi nemški državljan za
skupino 26 ljudi. Trdil je, da
imajo za ta dan rezervacijo,
vendar mu je oskrbnica ra-
zložila, da so njihovo rezer-
vacijo pismeno odbili, ker
nimajo toliko prostora v do-
mu v tem času. Gost je vztra-
jal in seveda uspel dobiti ce-
lotna skupna ležišča. Potem
sem se oglasil še jaz, da bi
dva rada prespala, pa sem od
mlajše tovarišice takoj dobil
jasen odgovor, da ni nobene-
ga prostora več v domu. Pre-
spali mi ni dovohla niti na
klopi v jedilnici, pač pa mi je
priporočila, naj spim v veži
na tleh, med sto gojzarji in
pred WC. To je torej ponud-
ba za slovenskega planinca,
člana PD.
K sreči je bil v bližini mlad
planinec, najbrž alpinist in
član GRS, ki je posredoval
zame in tako so mi ponudili
»podmornico« - podstrešje v
starem delu doma. Že prej
omenjena tovarišica je sicer
trdila, da tam ni možno spati,
ker da je odprto in piha. Pre-
pričal sem se v nasprotno.
Za planinca je dovolj dobro
prenočišče, saj je streha nad
glavo in žimnica pod tele-
som. Prostora je za 12 in v
stiski tudi za 20 ljudi, to noč
pa nas je prespalo le šest in
ni bilo »vse polno«, ko so me
hoteh sprva odpraviti.
Naslednje jutro sem pred
odhodom na turo takoj spet
najavil, da bi še enkrat pre-
spal, pa mi je tovariš, ki je
stregel dejal, da bo to težko,
ker bo vse polno. Vseeno je
le vzel najini izkaznici in
upanje je obstajalo. Zvečer,
ob vrnitvi, sva pričakovala
polno »podmornico« in boj
za odeje, žimnice in vzglav-
nike, a glej ga zlomka, bilo
nas je še manj kot prejšnjo
noč in torej spet ni bilo »vse
polno«.
Tedaj se mi je pojavilo
vprašanje, zakaj nas nočejo
prenočiti z dobro voljo, zakaj
moraš biti tako posiljen.
Morda zato, ker cel večer
presediš ob steklenici piva
in hrani iz nahrbtnika? Seve-
da se da bolje zaslužiti z raz-
sipnimi Nemci, ki so večerja-
li zrezke, solato in krompir.
Toda: planinske domove po-
stavlja in obnavlja naša
skupnost in ne tujci, ki pri-
dejo k nam le uporabljati ce-
nene usluge in klanjajoče na-
smeške osebja. Nasploh je
na Vršiču polno tujcev in le
malo jih je planincev, lako
da se domovi počasi spremi-
njajo v penzione, seveda do-
stikrat cenejše od hotelov v
Kranjski gori. Planinski
dom torej izgublja svoj na-
men - nudenje prenočišča in
okrepčila planincem pod ve-
čer. Ali je možno na Vršiču
zgraditi hotel za goste, do-
move pa še naprej pustiti v
uporabo planincem? Bojim
se, da bo prej uspelo drugo
in da bomo na planinske do-
move napisali »pansion« in
»zimmer frei«, planince pa
napodih v skale pod previse.
Da ne bo pomote. Nič ni-
mam proti temu, da tujci
obiskujejo naše planine,
vendar če gre to na škodo
domačih planincev, se mi
dvigne pritisk. Počutim se
kot na Jadranu, kjer pome-
niš eno figo, ker si dinarski
Jugoslovan in tega tujci se-
veda niso krivi.
Še pogled v preteklost: da
našnja podoba Vršiča naj-
braž ne bi bila v čast Josipu
Tičarju, čigar velike zasluge
so mnogim znane.
MIRKO BOSNAK
Celje
niti ena sama zastava, vse so
bile tudi pravilno razporeje-
ne v trojici. Mesto je bilo pol-
no tujcev in marsikak med
njimi dobro pozna barve na-
ših zastav. V Opatiji si pač
nočejo nakopati sramote,
kot si jo prav vztrajno želi
prislužiti Šentjur in si jo tudi
bo, če nam bodo naši državni
simboli še naprej tako malo
mar.
Vsak osnovnošolček se na-
uči barve zastav jugoslovan-
skih narodov, prav gotovo
pa si zapomni vsaj barve dr-
žavne in republiške trobojni-
ce. Če jugoslovansko zastavo
obrnemo narobe, bo v hipu
namesto nje vihrala hrvaška.
Malomarnost torej ni in ni
dopustna. Vsaj odgovorni
člani družbenopolitičnih or-
ganizacij Šentjur pa bi mora-
li poleg tega vedeti tudi, kak-
šna je pravilna postavitev
treh zastav (če opazujem za-
stave s ceste, npr, je v sredi
državna, na desni partijska,
na levi slovenska zastava).
Predvsem njihova naloga je,
čimprej ukrepati. Upam, da
jih bo to pismo česa naučilo
in da bodo ob naslednjem
prazniku zastave v Šentjurju
visele tako, kot je treba in
kot je prav.
POLONA VENGUŠT,
Šentjur
Ansambli v
Zibiki
v nedeljo, 25. avgusta je bi-
lo v gasilskem domu v Zibiki
V. srečanje ansamblov. Pri
vseh nismo bili zadovoljni z
izvajanjem in srečanje je bilo
pod lansko ravnijo. Najboljši
so bih Celjani. Posameznih
ansamblov niso ocenjevah,
vsekakor pa je bilo veselje
gledati in poslušti mlade iz-
vajalce, ki so še neizkušeni, a
se trudijo, da bi postali dobri
glasbeniki. Ozvočenje, če-
prav je bilo na prostem, je
bilo naravnano na preveliko
jakost. Poslušalci so vstajali
s sedežev Jn zvočnike obra-
čali v zid. Člani društva so ob
pomoči gasilcev ob domu
zgradili za nastop oder in za
nastopajoče je bilo v mejah
možnosti poskrbljeno. Pro-
svetno društvo kot priredi-
telj pa ni dovolj storilo za do-
bro počutje obiskovalcev, ki
sicer prireditev financirajo.
Sedeže so pripravili le za do-
bro polovico, vsi ostali so
morah več kot dve uri stati
na razgretem asfaltu. Vstop-
nice so prodajali po 25 din za
odrasle in po 15 za otroke. Za
isto ceno je torej polovica se-
dela, druga polovica pa stala.
Je to pošteno?
Ni pa sprejemljivo, da so
sedeli šolarji, odrasli pa so
stah. Zdaj, ko se je dohodek
od prireditve bistveno pove-
čal, bi moralo GD kot lastnik
prostorov in prosvetno dru-
štvo nabaviti dovolj stolov.
Potrebno število stolov bi si
lahko tudi izposodili pri so-
sednjem društvu. Tudi pove-
zovalec prireditve bi s pozi-
vom šolarjem, naj prepustijo
sedeže starejšim, lahko situ-
acijo omilil.
Obiskovalci, ki so nas že
na tem srečanju povabili na
prihodnje, pričakujemo v
prihodnje več razumevanja
in več zadovoljstva.
Š. J., Pustike
Komu so mar
zastave?
Mnogokrat v letu pridejo
dnevi, ko tudi po Šentjurju
vihrajo zastave, navadno po
tri skupaj: državna, republi-
ška in partijska. Vse bi bilo
lepo in prav, ko bi bile te
zastave vsaj na javnih stav-
bah in na obcestnih stebrih
pravilno razobešene. Žal ni
tako. Redko je videti troje
zastave, ki bi visele pravilno.
Prav malo truda in seveda
nekaj splošne izobrazbe bi
bilo potrebno, da bi zastave
vihrale na svojih pravih me-
stih in pravilno obrnjene. Ali
to ni mar niti šentjurskim
družbenopolitičnim organi-
zacijam z ZK na čelu! Najbrž
nepravilna lega zastav bode
v oči še koga drugega, ne le
občanov. Slučajno sem 27.7.,
ko je hrvaški republiški
praznik, bila v Opatiji. Tam
ni bila nepravilno obrnjena
Odvoz smeti
v eni prejšnjih številk NT
sem prebrala, da se bo odvoz
smeti podražil za 69%, v res-
nici pa se je s 1. septembrom
za okoli 109%. Za mesec av-
gust sem še plačala 154 din,
kar je bilo še nekam malo.
Sedaj za september pa sem
že plačala 322 din. To je bilo
letos že drugo povišanje, pr-
vo je bilo s 112 na 154 din 1.
1. 1985. Zdajšnje povišanje
cen je le malo prehudo, pa
tudi s to ceno še ni nobenega
zagotovila, da se do konca
leta ne bo povišala še za 100,
če ne celo za 200%.
Stanarina se je letos pove-
čala že za 80%, pa še ni eko-
nomska, a tudi vlaganja v
stare hiše so bolj skromna.
Leta 1980 so nam obnovili
dvoriščne hodnike ter okna
in vrata na isti strani, za kar
smo bili hvaležni. A stranke,
ki imamo okna tudi na južno
stran, smo bile deležne prve-
ga rušenja 29. 1. 1979 ob ek-
sploziji plina. Poškodbe, ki
smo jih imeli in so še vedno
očitne na oknih namestili so
namreč le stekla, vsa ostala
popravila okvirjev smo mo-
rali opraviti sami. Vse oblju-
be, da bodo to uredih, so iz-
puhtele. Tudi po šestih letih
namreč ni nič narejenega,
čeprav je menda bil zato de-
nar. Zato želimo slišati po-
jasnilo Samoupravne stano-
vanjske skupnosti, če si bo-
mo morah kljub vsem podra-
žitvam še to plačati sami, kr-
pati les, da nam ob dežju in
nevihtah dobesedno ne teče
v stanovanja.
Če naj bi bil res človek naj-
večje bogastvo, potem bi mi,
starejši, ki smo si nevisoke
pokojnine pošteno prislužili,
že bili vredni nekaj standar-
da, ki ga imajo mnogi skoraj
preveč. Sicer pa mislim, da
je skrb dobrega gospodarja,
da poškodbe sproti odpra-
vlja, ne pa šele potem, ko zob
časa opravi svoje.
F. O.
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 26. ob 19.30: Christopher Fry: GOSPA NE BO ZGO-
RELA. Za abonma četrtek in izven.
Petek, 27. ob 12.00: Tomaš Mann: NIKOLA ŠUHAJ. Zaklju-
čena predstava za srednje šole. Gostuje Slovacko gledališče iz
Uherskega Hradišta.
Ob 19.30: Tomaš Mann: NIKOLA ŠUHAJ. Za izven. Gostuje
Slovacko gledališče iz Uherskega Hradišta.
Ponedeljek, 30. ob 12.: Christopher Fry: GOSPA NE BO
ZGORELA - Za abonma 6. mladinski.
Tork, 1. ob 14. uri: Cristopher Fry: GOSPA NE BO ZGO-
RELA. Za abonma 2. mladinski.
Sreda, 2. ob 12. uri: Christopher Fry: GOSPA NE BO ZGO-
RELA. Za abonma 3. mladinski.
Četrtek, 3. ob 19.30: Franc Ksaver Kroetz: NE KROP NE
VODA. Za abonma četrtek in izven. Predstava Primorskega
dramskega gledališča.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Profesorica slavistike na Srednji tehniški šoli Maršala Tita v
Celju, Jana Kvas, je tudi pesnica, ki svojo poezijo redno obja-
vlja v reviji Obrazi. Širši javnosti se bo predstavila jutri zvečer
na literarnem večeru v klubu kulturnih delavcev v Celju.
Literarni večer organizirata klub in celjsko slavistično dru-
štvo.
Večnamenska dvorana Zreče
v soboto, 28. septembra ob 19. uri se bodo srečale gledališke
skupine aktivov mladih zadružnikov celjske regije v Zrečah. V
večnamenski dvorani se bodo srečale gledališke skupine iz
Šentjurja, Laškega, Celja, Slovenj Gradca, Nove Štifte,
Poljane, Ljubnega in Slovenskih Konjic.
Center za klubsko dejavnost Celje
v prostorih Centra za klubsko dejavnost bo danes zvečer ob
pol osmih ročk koncert skupin Noč in HB 23. Vstopnina je 50
din.
Glasbeni festival Žalec '85
v petek in soboto bo v Žalcu tradicionalni glasbeni festival.
Program so razdelili v dva večera. Jutri ob 18. uri se bo v hali
Hmezada v Žalcu začel koncert alternativne glasbe z delovnim
naslovom V zanosu zgodovine. Nastope skupin bodo spre-
mljale projekcije, v avli hale pa bo razstava likovnih del članov
skupin ter razstava italijanske likovne skupine Laboratory of
painting: P.
V	soboto, 28. septembra pa bo v novem kulturnem domu v
Žalcu večer akustične glasbe, ki se bo pričel ob 19. uri.
Zdravilišče Dobrna
v dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 28. septembra ob
pol osmih koncert KUD Kajuh Dobrna. Predstavila se bosta
Moški pevski zbor in folklorna skupina.
V	avli hotela pa si lahko ogledate razstavo slik Franca
Korošca iz Jesenic. Razstava je prodajnega značaja, odprta pa
bo do 15. oktobra.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
V	kulturnem centru bo jutri ob 19. uri v okviru petkovih
kulturnih večerov koncert Moškega komornega zbora Brezo-
vica, ki ga vodi prof Janez Bole. Na koncertu bodo izvajali
slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov.
V	galeriji kulturnega centra pa si lahko ogledate razstavo z
naslovom Novi prostori, nove vizije, avtorja Iztoka Šmajsa.
Razstava bo odprta do 29. septembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava o likovnih
delih Avgusta Lavrenčiča in Karla Zelenka in je posvečena
njuni 60-letnici rojstva. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v
času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 12. oktobra.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra si lahko ogledate razstavo likovnih
del akademskega slikarja Franceta Slane. Razstava bo odprta
do 18. oktobra.
Zavod Golovec sporoča, da bodo rekreativni
objekti odprti po nasledrijem vrstnem redu:
SAVNA - ponedeljek, 30. 9.
KEGLJIŠČE - ponedeljek, 23. 9.
BAZEN - ponedeljek, 14. 10.
DVORANA - sobota, 28. 9.
ZUNANJE POVRŠINE:
-	mali nogomet - občinska liga
-	balinanje možno brezplačno vsak dan
-	tenis - rekreativno igranje vsak dan od 8. do 19.
ure
-	vikend turnir posameznikov v soboto, 28. 9.
-	žrebanje in prijave zjutraj ob 9. pri varnostniku.
Ponovno vsako soboto od 8. do 12. ure sejem
rabljenih avtomobilov in motorjev.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Nov veter, ki je prinesel
majčkeno koristne zmede
Rogaška In šanson, to pot že drugič
Rogaška Slatina je bila letos dru-
gič zapored gostiteljica jugoslovan-
skih pevcev šansonov. Prireditev
»Jugoslovanski šanson 85« je bila
dva večera, v petek in v soboto, v
kristalni dvorani Zdravilišča Roga-
ška Slatina, ki je organizator tradici-
onalnega srečanja jugoslovanskih
pevcev šansonov.
Letos so se občinstvu v Rogaški Sla-
tini predstavili: Lado Leskovar, Zafir
Hadžimanov, Meri Avsenak, Ivica Kiš,
Majda Sepe, Bojan Kodrič, Marjana
Deržaj, Jani Kovačič, Jadranka Stoja-
kovič, Renata Brumec, Miladin Šobič,
Gaby Novak in Dušan Uršič. Pevce je
spremljal ansambel Bojana Adamiča
»Kitara in šanson« ter zagrebški pi-
anist Vanja Lisak. Kristalna dvorana
je bila oba večera polna, obiskovalci
zadovoljni, prvi del sobotnega večera
pa je neposredno prenašala ljubljan-
ska televizija. Še bolj kot z lansko, je z
letošnjo prireditvijo zadovoljen orga-
nizator, Zdravilišče iz Rogaške Slati-
ne, saj je bilo tokrat veliko več obisko-
valcev prireditve iz drugih krajev, kar
pomeni, da se je glas o festivalu v Ro-
gaški Slatini že razširil na ostala slo-
venska območja.
Zadovoljna je bila publika v dvora-
ni, zadovoljni so bili pevci, navdušeni
nad gostoljubnostjo in urejenostjo Ro-
gaške, zlasti pa nad koncertno dvora-
no. Nekaj njihovih izjav smo »ulovili«.
Arsen Dedič je prišel v Rogaško Sla-
tino bolj neuradno kot uradno, kot
spremljevalec soproge Gaby. Na vpra-
šanje, če je Rogaška Slatina pravo me-
sto za jugoslovanski šanson, je odgo-
voril: »Predvsem mi je všeč, da tak
festival sploh obstaja, je pa vprašanje,
če je to. zares pravo mesto zanj. Po
organizaciji, čudoviti dvorani, je to go-
tovo pravi kraj, vendar se mi zdi, da je
rogaška nekako defenzivna za takšen
žanr. Tu so ljudje, ki se zdravijo, ki
počivajo, zlasti starejša generacija. Za-
to mislim, da bi bila potrebna močna
propaganda, ki bi pritegnila ljudi od
drugod, da bi prišli v Rogaško Slatino
prav zaradi festivala.«
Janija Kovačiča smo vprašali, zakaj
ni nastopil v smokingu, večerni oble-
ki, tako kot večina pevcev, razen Urši-
ča, Kiša in Šobiča. Odgovor je imel
takoj na jeziku: »Pri takšnih honorar-
jih si večerne toalete ne morem privo-
ščiti. Je pa smoking menda spet v mo-
di. Ja, ampak za vse modne norosti pa
tudi nimam časa. Ko se je pr\'a opica
obrila, je bila to moda, naprej pa na-
vada.«
Kje dobi Dušan Uršič navdih za'
»žgečkljivo« pisanje svojih pesmi?
»Inspiracijo pa res ni težko dobiti, ker
se v našem vsakdanjem življenju do-
gaja veliko čudnih, če ne že bedastih
stvari. Jaz samo gledam okoli, opazu-
jem ... Moje pesmi pa niso revoluci-
onarne, nočem se izpostavljati. Doma
imam družino, očeta, mamo, dve se-
strici, srečno sem zaljubljen v Celjan-
ko, zato je brez zveze ,reskirat', bolje je
biti ,ziheraš'. V svojih pesmih nikakor
nočem prizadeti posameznika, ampak
opozoriti vso družbo na napake, da bi
malo razmišljala, če je treba kaj nare-
diti ...«
Miladin Šobič, se predstavite! »Sem
Miladin Šobič, nekaj sem zakrivil: po-
jem, pišem pesmi, slepim sebe ali svet,
ne vem natanko. Sicer pa je Rogaška
prekrasna, v Slovenijo bom še prišel,
da me bolje spoznate.«
Bojan Kodrič, vi ste menda doma-
čin ... »Žal sem pri svojih" štirih letih
zapustil Rogaško, svoj rojstni kraj, za-
to slovensko zelo slabo govorim. Kon-
čal sem s turnejami po svetu in zdaj
sem tu. Danes sem posebno srečen,
ker sem v kraju svojega ranega otro-
štva.«
Bojan Adamič, oče šansona v Roga-
ški Slatini: »Letošnji program je bil še
bolj pester od lanskega, kar me zelo
veseli. Zadovoljen sem tudi, ker nam
je uspelo pripeljati v Rogaško skoraj
vso Jugoslavijo. Poleg Slovencev, so
letos nastopili pevci iz Bosne, Črne
gore, Makedonije, Hrvaške. Zapihal je
tudi nov veter, kar mene osebno n^-
bolj veseli. Tu so, pevci kot so Jani
Kovačič, Miladin Šobič, Dušan Uršič.
Ustvarili so sicer majčkeno zmede,
hvalabogu, prišU pa so s sodobnimi
temami in jih podah na sodoben način.
Naj še enkrat poudarim, da je priredi-
tev omogočila Rogaška, Zdravilišče in
da lahko takšen sponzor ogromno pri-,
speva k popularnosti šansona in na-
sploh veliko v celotni naši kulturi.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Vedno smo bili lačni
»Bili smo kot živina, so povedati nekdanji izgnanci
Srečanja izgnancev na
Svibnem so se udeležili do-
mala vsi še živeči vojni iz-
gnanci. Nekateri so se sre-
čali prvič odkar so se vrnili
iz izgnanstva. Neradi se po-
govarjajo o tistih časih, ker
jih že tako vsaj nekatere
med njimi, še danes prega-
njajo mučni spomini.
Mogoče boste lahko sestavili
popdobo o tem, kakšno je bilo
to življenje, iz izjav, ki smo jih
zbrali med udeleženci sviben-
skega srečanja.
Marija Cerovšek, Brestani-
ca: »V izgnanstvo sem odšla z
dve in pol leta staro hčerko.
Najtežje mi je bilo, ko sem bila"
ločena od otroka, ker so me iz
lageija premestili na delo na
kmetijo. Ko je morala punčka
v šolo, sem jo lahko vzela s
seboj. Takrat sem delala na ve-
hki graščini. V bližini je živela
nemška gospa popolnoma sa-
ma. Vedno me je nagovarjala,
n^ ji prepustim otroka, da bo
skrbela zanj in živela pri njej.
Neko noč, ko je prihajala iz šo-
le, jo je zvabila k sebi in jo
zadržala. Drugi dan se je hčer-
ka vrnila. Kmalu zatem je gra-
nata raznesla sosedo in njeno
hišo. Nisem čutila obžalova-
nja. Rešila me je strahu, da mi
bodo otroka vzeli.«
Antonija Mesec, Jagnjeni-
ca: »Iz naše družine so nas
pregnali deset. V Brestanici so
nas razdelili v tri taborišča.
Najhuje je bilo, ker smo bili
lačni in ker so nas tepli. Bila
sem zdrava, zato sem lahko de-
lala na kmetiji. Tudi tam so
nam dajali malo hrane. Vedno
smo bili lačni. Z bornim za-
služkom pa sem morala plače-
vati bivanje in hrano v taboriš-
ču zase in za otroka. Tako so
mi ves zaslužek vzeli. V tabo-
rišču smo dobivali tri trde
štručke kruha na teden za de-
set ljudi. Otroci niso dobivali
mleka, zato sem svojega dojila
do tretjega leta. Včasih me po-
noči preganj^o hude sanje, si-
cer pa se teh spominov raje
otepam.«
Francka Višnikar, Radeče:
»N^huje je bilo, ko so nas raz-
deljevali iz enega v drugo tabo-
rišče. Vedno sem imela obču-
tek, da smo kot živina na sej-
mu. Stara sem bila 17 let. ko so
nas z vso družino izgnali. Vsi
smo bili zdravi in sposobni za
delo. Delali smo v tekstilni to-
varni. Nam ni bilo tako zelo
hudo kot onim v taborišču.
Dve družini sta živeli v dveh
sobah v preurejeni garaži. Le
oblečeni smo bili slabo in lačni
smo bili vedno. Vsa najlepša
leta sem preživela v izgnan-
stvu. Mladi smo se hitreje pri-
lagodili drugačnemu in težje-
mu življenju, čeprav nas je ne-
nehno mučilo domotožje. Ime-
li smo srečo, ker nas nemški
sosedje niso nadlegovali. Sicer
pa smo se držali bolj zase.«
Ludvik Zaje, Počakovo:
»Deset let sem bil star, ko so
me izgnali z družino. Odšli
smo oče, brat in še dve sestri.
Vsi smo se tudi vrnih. Spomi-
njam se, da sem bil vedno bolj
lačen kot sit. Ko sem moral v
šolo, so nas dali na kmetijo.
Dobili smo sicer živilske karte,
a kruha nikoli ni bilo dovolj. V
razredu mi nemški otroci niso
nagajali, vendar se tudi družili
niso z mano. Oni so imeli s sa-
bo malice, mi izgnanski otroci,
pa smo gledali, kako so jedli.
Nihče nam nikoli ni ponudil
kruha.
Ko smo se vrnili domov, je
domačija še stala. Le tri hek-
tarje gozda so nam posekali.
Težko je bilo. Nek^ časa smo
tudi doma jedli le ovseni kruh.
Drugega ni bilo. Potem smo
dobili živilske karte, kravo in
vola in počasi so prihajali, tudi
za nas mlade, lepši časi.«
Franc Šetinc, Ljubljana:
»Po nas so prišli zgod^ ^utr^,
ob svitu. Ko je kamion zavil
okrog vogala, je zablisnilo po
sobi. Zbudil sem se in vedel
sem, da so prišli po nas. Tolkli
so po vratih. Oče je hitro vstal
in se v zadregi opravičeval, da
oni zunaj ne bi predolgo čaka-
li. Mati je obstala na mestu.
Otroci smo se je tiščali. Spom-
nim se hleva in dvorišča. Mati
je pokleknila pred pragom in
stegnila roke kot k molitvi ter
zavpila. Imel sem občutek, da
njen glas para jutranje nebo.
Od 1943. do 45. leta sem bil
ločen od staršev. Bili so v tabo-
rišču dan in noč hoda od kraja,
kjer sem bil jaz. Da so tam
ostali vsa leta ločitve, seveda
nisem vedel. Zato sem se ne-
nehno bal, da jih bom izgubil.
Jaz pa sem delal v trgovskem
skladišču. Vsak večer sem se
vračal v taborišče, kjer so bili
še drugi Slovenci. Ko se je
1945. leta približala Rdeča ar-
mada, sem se napotil v taboriš-
če, k staršem.
Potem smo se vrnili domov.
S postaje v Dobovi je do naše
hiše le kakšnih osemsto me-
trov. Vse je bilo zaraščeno. Ni-
sem mogel hoditi počasi. Pote-
kaval sem, da bi čimprej videl
hišo. Prvi hip nihče ni opazil,
daje hiša brez oken, daje ogra-
ja podrta. Ležali smo do veče-
ra. Postali smo lačni. Mati je
zaman brskala, da bi našla kaj
za pod zob. Ničesar ni bilo. So-
očili smo se z resnico, da je
treba tudi v svobodi jesti in da
ni bilo kje vzeti. Domovina je
postala realnost in ne sanje.
Prva leta je bilo težko tudi do-
ma. Kaj vse smo napravili, pa
vidimo danes.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Še zadnji pozdrav navdušenega občinstva in našib pevcev.
Zivei sem pm
Gregor Smoie Je najmiajši obrtnik v občh
Nervozen je,« si mislim, ko
se pogovarjava. Ne ve, kam
bi z rokami, zato hitro kadi.
Potem mu pade bergla na tla.
Pobere jo in kot bi se opravi-
čeval pravi: »Čakam na po-
seben stol. Prijatelj mi ga bo
naredil, ker z mavcem na no-
gi težko delam stoje.«
Gregor Smole, mlad optik iz
Laškega, sicer pa Celjan, je
redkobeseden, vendar bi vse-
eno rad povedal vse, kar me
zanima. Sogovornika gleda
naravnost v oči in njegov od-
kriti pogled, pove, zdi se mi,
več kot tistih nekaj stavkov
po katerih takoj spoznaš, da
imaš opraviti s človekom, ki
ve kaj hoče a to prej napravi
kot pa razloži.
V lokal stopi mlajša ženska.
Okvir se ji je zlomil, rezervni
pa je preveč razmajan. Gregor
prevzame zlomjen okvir in ji
naroči naj pride ponj popol-
dne. V roke vzame še rezervni
okvir. Odloži cigareto in to-
krat z neverjetno mirno roko
zlepi tisti za milimeter velik
vijak, da bodo očala trdneje
stala na nosu.
»Dolgo sem potreboval, da
sem ugotovil kateri poklic mi
leži. Največja zasluga gre moj-
stru Rožiču, optiku iz Celja.
Pri njem sem bil najprej vaje-
nec med šolanjem na takrat še
poklicni šoli. Nato sem bil še
tri leta pomočnik. Dober pe-
dagog je in me je vehko na-
učil. Pri njem sem lahko sa-
mostojno opravljal vsa dela,
ki jih mora vedeti optik.«
Mama z Gregorjem ni imela
prevelikega veselja. Gregor to
odkrito prizna. Oče jih je za-
pustil že pred mnogimi If
se odselil v Zahodno Nfi
jo. Mama je ostala sama s
mi, otroki.
Že s petnajstimi leti j
Gregor rad potepal. Tud
Evropi se je sprehodi
vzdignjenim palcem, kot
navadi, če si brez denaijS'
rad kaj videl in doživel
tem je dobil lepo štipei
od Inex-Adrije za elektr
niško šolo. Vendar tudi
zadovoljilo njegovega n<
nega značaja. »Zdi se ni
sem prehitro živel in tut
tro odrasel. Hotel sem ^
nisem napravil nič. L^
sem se najrazličnejših °
nikjer nisem bil zadoV
pa sem se spet poW
Skratka, bil je, rekli bi.
blematični pubertetnil^-
kler ni povsem po nal<U
dobil priložnostno zapo®
v optični delavnici pri,
stru Rožiču. Vpisal se |
poklicno šolo in jo tudi
no zaključil.
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Kdo je za zgodovino
pomemben in Mo ne
Slovensko pokopališče na Golovcu bo propadalo še nekaj
časa
Ko je pred leti Janko Oro-
žen napisal kratek zgodo-
vinski razvoj Slovenskega
ali okoliškega pokopališča
na Golovcu, je med drugim
zapisal tudi nekako takole:
»Pokopališče je naš narodni
in kulturni spomenik.« To
svojo trditev pa je podkre-
pil z naštevanjem številnih
znanih Celjanov iz pretekle-
ga stoletja, ki so tam poko-
pani, Hkrati pa je že takrat,
pred več kot 15 leti opozo-
ril, da nekateri spomeniki
propadajo in da bo treba
najti rešitev za ohranitev
le-teh.
Danes po vseh teh letih
ugotavljamo, da se stvari ni-
so spremenile, da je zob časa
neusmiljen, reakcije odgo-
vornih pa prepočasne. Pred
letom dni je sicer kazalo, da
je rešitev blizu, ostale pa so
le črke na papirju.
O sklepu, ki se je
izgubil
Zadnji zemeljski pokop na
Slovenskem pokopališču je
bil marca 1951. Nekaj let za
tem pa so v občini sprejeli
sklep o ukinitvi pokopališča.
Še danes ni znano, kam se je
nato ta sklep izgubil, eno-
stavno - ni ga bilo. V upanju,
da bo pokopahšče tako ali
tako prenehalo služiti svoje-
mu namenu, so začeli sesta-
vljati načrte, kako urediti
Golovec v športno-rekreacij-
ski center, hkrati z ureditvijo
pokopahšča. Sledilo pa je
presenečenje v obliki odloči-
tve, da ukinitev pokopališča
prestavijo še za deset let.
Eden od vzrokov za takšno
ravnanje je bil verjetno tudi
slab odziv lastnikov in svoj-
cev na pozive in vprašanja
ah želijo grob ohraniti ah ne.
V tem času je PokopaUška
služba tudi zadnjikrat pobra-
la najemnino za grobove, ki
je zadostovala za vzdrževa-
nje pokopališča v naslednjih
dveh letih. Pozivi so imeh to-
rej bolj malo odmeva, zato so
se leta 1971 v občini odločili,
da odstranijo okrog 2000
spomenikov in grobov, ki jih
svojci umrlih niso vzdrževali
niti plačevali najemnine.
Še en odlok, ki naj
bi rešil problem
Iz najemnin torej ni bilo
denarja za vzdrževanje poko-
pahšča, opustiti pa ga tudi
niso smeli, čeprav bi higien-
ski pogoji to že zdavnaj zah-
tevali. Pokopališka služba je
tako poskrbela za grobove
samo enkrat na leto, ko so
pred Dnevom mrtvih poko-
sili travo. Denar so zbrali iz
lastnih sredstev, v zadnjem
času pa jim je pomagala ob-
čina. 150 tisoč dinarjev za
takšno urejanje pokopališča
pa je kar lepa vsota. Na ža-
lost je bila vse skupaj le ka-
plja v morje. Pokopahšče je
bilo in ostaja zapuščeno in
zanemarjeno.
Pred letom dni pa je skup-
ščina občine Celje sprejela
še en odlok. Ta naj bi dokon-
čno rešil problem Sloven-
skega pokopahšča. V osmih
členih, kolikor jih odločba
vsebuje, je opredeljeno, ka-
ko naj bi proces opustitve
potekal. V praksi pa se je kaj
hitro zataknilo.
Po načrtih naj bi tisti, ki
želijo posmrtne ostanke pre-
nesti na drugo pokopališče,
to storili do konca tega leta
in sicer na lastne stroške. Pri
tem pa jim lahko zaradi po-
manjkanja prostora na me-
stnem pokopališču zagotovi-
jo samo žarni grob. Tistih, ki
so se za takšno prestavitev
zanimali, je bilo doslej malo,
zato nameravajo podaljšati
čas prenosa.
Z odlokom so določili, naj
bi se spremenila namem-
bnost pokopahšča, zato je
Zavod za planiranje in iz-
gradnjo pripravil načrte no-
ve ureditve pokopališča, ki
bi postalo spominski park,
vključen v celotno ureditev
južnega pobočja Golovca.
Dela bi menda lahko stekla
že konec leta, vendar pa so
se znašh pred največjim pro-
blemom - kako ovrednotiti
grobove, po kakšnem krite-
riju izbrati,, kdo je zgodovin-
sko pomemben, kdo pa ne. V
odloku namreč piše, da je
treba posebej zaščititi tiste
grobnice, ki predstavljajo
kulturno, zgodovinsko in
umetniško vrednost. Evi-
denco o teh grobnicah bi
moral opraviti Zavod za spo-
meniško varstvo v sodelova-
nju z Zgodovinskim arhi-
vom in Zgodovinskim dru-
štvom.
Po zagotovilih Zavoda so
takšno nalogo deloma že
opravii, Se« so vse grobove
evidentirali in jih tudi umet-
nostno-zgodovinsko valori-
zirah, niso pa še objavili teh
rezultatov. S tem pa delo še
ni končano, saj vseh grobov
ni mogoče ohraniti, katere
izbrati in katere zasuti pa je
vprašanje, ki ni odvisno le
od peščice. Kdo je za zgodo-
vino pomemben in kdo ne,
ob tem se bodo prav gotovo
še kresala mnenja, zato lah-
ko pričakujemo, da pokopa-
lišče na Golovcu še ne bo
kmalu dobilo nove podobe.
Vse to pa gotovo ne opra-
vičuje dejstva, da je pokopa-
lišče že vrsto let zanemarje-
no in vse prej kot narodni in
kulturni spomenik. Pri tem
pa vsi očitki ne morejo biti
uperjeni na Pokopališko
službo. Zopet lahko ugotovi-
mo, da gre pri Slovenskem
pokopališču še za en zgodo-
vinski spomenik, ki propa-
da, ker za njegovo vzdrževa-
nje nismo našli sredstev. Za-
to so že sedaj povsem na me-
stu vprašanja, kakšna usoda
čaka bodoči spominski park,
če bo nekoč vendarle urejen.
TATJANA CVIRN
Do leta 1880 je imelo Celje
skupno pokopališče naj-
prejpri cerkvi sv. Danijela,
od leta 1784 pa pri cerkvi
sv. Maksimiljana (poleg da-
našnjega hotela Celeia). Ker
pa je postalo to pokopališče
premajhno, so že v prvi po-
lovici preteklega stoletja
začeli razišljati o novem.
Medtem pa se je občina loči-
la na mestno in okoliško.
Prva je ustanovila svoje po-
kopališče ob današnji Mirni
poti, druga pa na Golovcu.
Na obeh so začeli s pokopi
leta 1880.
Mestna občina je dala
svojemu pokopališču stro-
go nemški značaj, zato so
slovenske veljake in narod-
ne voditelje v Celju pokopa-
vali na Golovcu. Naj našte-
jemo samo nekatere od njih,
ki niso pomembni le za celj-
sko lokalno zgodovino: dr.
Štefan Hočevar (1808-1883),
ekrani zdravnik in narodni
voditelj, dr. Josip Sernec
(1844-1925), narodni vodi-
telj, dr. Vekoslav Kukovec
(1876-1951), minister, na-
rodni politik, Ivan Dečko
(1899-1908), narodni vodi-
telj, dr. Jurij Hrašovec
(1858-1957), deželni posla-
nec, predsednik Narodnega
sveta, prvi slovenski celjski
župan... (povzeto po: Jan-
ko Orožen - Pokopališče na
Golovcu, Lepo mesto, 1969)
Pred dvemi leti so na Go-
lovcu opravili še zadnji po-
kop v grobnico. Posebnega
določila, ki bi to prepovedo-
val, ni bilo, na željo svojcev
pa so pokop opravili. Tako
je po zadnjih podatkih na
Golovcu okrog 1000 grobov,
med katerimi jih približno
200 lastniki tudi vzdržujejo.
Redki vzdrževani grobovi, med katerimi se bohoti visoka
trava, ki jo delavci Pokopališke službe uredijo samo
enkrat na leto.
tro in zgodaj odrastei
'Po šestih letih sem začutil,
isem sposoben samostojno
»ravljati svoj pokhc. V Celju
dovolj optikov, zato sem
iai lokal drugje. V Laškem
I mi brez problemov ponudi-
prostor v Debru.«
Verjetno mu je oče poma-
4, si mislim in kot bi bral
)je misli, mi odgovori: »Pi-
Isem mu in ga prosil naj mi
»sodi 2000 mark. Odpisal mi
da tega ne bo storil, ker se
moral tudi on sam s trdim
^om dokopati do tega kar
te sedaj. To pa je hotel s šti-
fcsetimi sobami. Potem ga
Km prosil ničesar več in ga
pi nikoli več ne bom!«
Gregor je med svojo zapo-
itvijo v Celju opravljal še
»P drugih stvari, da je kon-
zbral dovolj denarja za za-
>tek.
^enar je hitro, skopnel, ko
nabavil najsodobnejše stro-
' okvirje in preostali materi-
'' ki ga mora imeti na zalogi
optik. Zato je lokal ure-
N sam s pomočjo brata in
pteljev, katerim je tudi pri-
na pomoč, če so kaj po-
tbovali.
j^rmast pa je,« si mishm.
^etno človek mora biti tak,
f hoče uspeti v življenju. Ko-
^ dvaindvajset let ima in je
fsvojem.
*lsto noč, ko ga je avto po-
ko je z zdrobljenim ko-
l^om obležal v celjski bolniš-
komaj dober mesec po
ko je lokal odprl, je
^^ pomislil, da se mu je
J'Podrl Pa ne za dolgo. Ka-
, hitro je prišel iz bolnišni-
pričel delati s še večjo
Z mavcem na nogi in
J^ami venomer drvi po
Jih opravkih, ker želi čim
prej nadoknadrtr vse, kar je
zamudil v času bolezni in po-
storiti vse drugo, kar je po-
trebno, da se kot obrtnik, za-
četnik, uveljavi: »Zato delam
tudi tisto, kar marsikateri op-
tik nerad napravi, kot napri-
rner popravila starih okvirjev.
Če pa hočem stranke obdrža-
ti, jim moram kar se da hitro
napraviti, kar želijo. Očala so
ponavadi gotova že v enem
dnevu.
Mavec bo snel z noge konec
leta: letos imam res smolo,
ker to ni bila moja prva nesre-
ča. Toda drugo leto bo zame
srečno,« pravi optimistično.
Človek mu mora verjeti. Nav-
sezadnje je mlad, zagnan,
poln načrtov in nenazadnje
tudi sposoben. Zakaj mu torej
ne bi uspelo!
VIOLETA V. EINSPIELER
FOTO; E. EINSPIELER
Grobnica družine Sernec, kjer je pokopan tudi dr. Josip Sernec, znani narodni voditelj v
Celju ob koncu prejšnjega stoletja. Njegovo kamnito oprsje je delo kiparja Franca
Bernekerja.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
Dragi pionirji!
Ob vašem prazniku, 29. septembru vam
ne želim nič drugega kot to, da bi vam vaši
dnevi tekli čimbolj brezskrbno, in da bi se v
šoli naučili veliko, veliko novega.
Vaša Nadja.
Ali je soncu vroče?
Straniški dopisniki so nas spet
presenetili. Izdali so tako imenit-
no glasilo, da nam je kar žal, da
vam ga ne moremo pokazati. Na-
slov so mu dali: Ali je soncu vro-
če!, v njem pa so zbrali pesmice,
ki govorijo o soncu, zvezdah, ve-
solju, počitnicah . .. Posebnost
glasila pa niso samo imenitne pe-
smice ampak nadvse domiselna
oprema glasila. Pesmice so napi-
sane v obliki sonca, vprašaja, ma-
vrice, valov, dopolnjujejo pa jih
še ljubke risbice. Za pokušino pa
v našem Otroškem vrtiljaku ob-
javljamo pesmico, po kateri se
imenuje glasilo.
Ali je soncu vroče?
In ali se mu zahoče
sladoleda ?
ali bi rado plavalo
in škropilo se z vodo?
Zakaj hodi vsak dan po isti poti?
In zakaj se mu ne moti?
Ali bi nam lahko povedalo?
Vsi strokovnjaki
in učenjaki,
vprašajte ga!
Odgovora ni,
ga veste vi?
PETRA KOLAR, 2.r.
V novi razred
Dva dni pred poukom so mi
staršt povedali, da bom v petem
razredu dobil več tovarišic in ne
samo ene. Imeli bomo več pred-
metov in tudi več naloge.
Ko sta minila še ta dva dneva.
je bil čas, da grem v šolo. Ko sem
prišel v garderobo in sedel na
klop, sem si mislil, da sem postal
nekaj višjega, nekaj bolj pomem-
bnega. A takoj sem se navadil.
Minil je teden dni in počutim se
zelo dobro, saj sem se že navadil
na tovariše in tovarišice. Dnevi
so zdaj bolj dolgi kot prej. V šolo
hodim rad, ker se vsak dan na-
učim nekaj novega, nekaj po-
membnega za življenje. Spoznal
sem že, da se učim zase. Vse leto
bom poslušal in se učil, da bom
tudi peti razred izdelal tako do-
bro kot sem prejšnje.
MATEJ KOŠTRIC, 5.b
OŠ Frana Krajnca
CELJE
Pred odhodom od
doma
Zgodaj zjutr^ me neka čudna
sila vleče za rokav. Odprem oči
in zagledam mamo. »Kaj je?« za-
godrnjam, še napol v spanju.
»Gremo na obisk. Hitro vsta-
ni!« odgovori mama.
»Samo malo še... Kaj? Na
obisk!«
Že v naslednjem trenutku sem
pokonci. Skočim v hlače, si nata-
knem nogavice in odbrzim iz so-
be, vmes pa vpijem mami, naj mi
že vendar da tisto majico, ki jo že
pol ure lika.
Pred kopalnico je že spet gne-
ča. Vsak hoče prvi na umivanje.
Na koncu sem ponavadi vedno
jaz, ker sem pač najmlajši, kot
pravi brat.
Komaj se umijemo in obleče-
mo, že zdrvim po stopnicah.
»Kam?« zarobanti oče.
»Ja v avto vendar,« brž'odgo-
vorim.
»Saj še ne gremo. Kaj pa
zajtrk?«
Kljub mojemu upiranju, naj-
prej pozajtrkujemo. Prvi sem se-
veda jaz. In potem mi mama na-
loži cel kup stvari od čevljev za
tekanje po gozdu do starega kru-
ha za kokoši in prašiče.
»Stara mama bo zelo vesela,«
mi.govori mama, jaz pa si mislim
svoje.
Oče je v avtu in nestrpno čaka.
Potem prideva še midva z bra-
tom, nazadnje pa mama, ki' še
zadnjič preverja, ali so vsa vrata
zaklenjena in ali ima pes vodo. In
potem?
Potem se odpeljemo in se vese-
limo lepega dne.
TOMAŽ TROP, 7.b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Spomin na morje. Narisala: Smiljana Adamič, STRANICE.
O čioveifu, ici ni poznai zaicona
težnosti
živel je človek, ki še nikoli v življenju ni prestopil praga
šole, in je bil zato zelo, zelo neveden. Ni znal pisati niti
računati in še marsikaj drugega ne, najbolj žalostno pa je
bilo to, da ni poznal niti zakona o težnosti, ki se ga vsak
pameten človek do potankosti nauči v šoli. In ker tega
zakona ni poznal, se je nevedni človek, kadarkoli se mu je
zahotelo, z nogami pognal od tal in brez težav lebdel v zraku.
»To je nemogoče!« so se zgražali načitani ljudje, nevedni
človek pa se jim je samo sladko smehljal s kakšnega telefon-
skega droga ali dimnika.
»Ta človek mora takoj v šolo!« so v en glas sklenili, ko se
nevednež niti po večurnem pregovarjanju ni hotel spustiti
na tla in se jih držati kot vsi ostali smrtniki.
In nevedni človek je moral v šolo. Neumno je letal skozi
okna razreda, delal prevale na šolski tabli ali poležaval na
zadnji steni razreda vse dokler ... dokler učitelj v četrtem
razredu ni začel razlagati zakona o težnosti. Nevedni človek
je še tisti hip, ko je slišal, da vsako, še tako majhno stvar
privlači zemlja proti svojemu središču, zgrmel s stropa, kjer
seje ravnokar nahajal, na tla in od tam še naprej, tako daje
za njim ostala le še velika črna luknja.
Če naj verjamemo govoricam, ki se širijo med načitanimi
ljudmi, biva še danes nekje v bližini središča Zemlje, ker ni
poslušal zakona o težnosti do konca.
L. P. Z.
Akcija tabornikov
Dveh levov v Puli
Taborniki odreda Dveh levov
iz Celja smo se udeležili akcije
»Kup Uljanik 85« v Puli. Tekmo-
vanje je bilo od 29. avgusta do 1.
septembra.
Naša ekipa, ki so jo sestavljali
Andrej, Miloš, Marjan in Dare se
je z vlakom odpeljala do Pule.
Tam sta jih pričakala vodja akci-
je Sandra in Igor. Z avtobusom
so se odpeljali do pristanišča, po-«
tem pa z barko na otok Verudico,
kjer so ostali tri dni.
Po postavitvi svojih šotorov je
bila uradna otvoritev tekmova-
nja s tabornim ognjem in spoz-
navnim večerom. Naslednjega
dne zjutraj se je začelo tekmova-
nje v orientaciji. Ekipa je imela
hrano na poti s seboj. Pot je bila
dolga 30 kilometrov. Vso pot je
tekmovalce spremljala vročina
in žeja. Hodili so po samem ka-
menju mimo vojaških baz. Vroči-
na je bila res huda, in na poti je
bilo tudi polno kač. Vrnili so se
okrog 19. ure.
Zadnji dan avgusta je bilo tek-
movanje v kurjenju ognja, posta-
vljanju šotorov in signalizaciji.
To je bilo nekaj posebnega, s^ so
taborniki signalizirali z enega na
drug otok, ki sta kakšnih 200 me-
trov oddaljena vsak sebi. Po tek-
movanju je vsak izkoristil prosti
čas, kakor je vedel in znal.
Prvega septembra je bila po
zajtrku na vrsti razglasitev rezul-
tatov. Naša ekipa je zasedla 3.
mesto med 16. ekipami. Bili smo
zadovoljni.
FANIKA PANIČ
Odred dveh levov
CELJE
Osmošolci na sejmu
obrti
v četrtek popoldan smo učenci
osmih razredov obiskali XVin.
sejem obrti v Celju. Tja smo odšli
z namenom, da bi se seznanili z
različnimi poklici. Po sejmu nas
je vodil poseben vodič, ki nam je
govoril o delu v vrtnarstvu, avto-
kleparstvu, o frizerskem poklicu,
o delu v tekstilnih delavnicah, o
elektroniki in tako naprej. Ogle-
dali smo si še film o deficitarnih
poklicih. Za,vse nas je bila ta
ekskurzija poučna.
Zelo veseli pa smo bili po tem
uradnem delu, saj smo si potem
lahko prosto ogledali sejem in za-
bavišče.
SUZANA KOS,
JANJA RAVNAK, 8.b
OŠ Bratje Dobrotinšek
VOJNIK
Da, pravilno je
Nekega lepega počitniškega
dne sva se z mamico odpeljali z
vlakom na izlet.
Sedli sva na sedeža, ki sta bila
še prazna. Na desni strani je se-
del že precej prileten možakar. S
sabo je imel nahrbtnik, poln ra-
zličnih stvari. Odprl ga je in iz
njega začel zlagati: salame, kruh
in zelenjavo. Ko si je cene vseh
teh živil zapisal in jih seštel, jih je
primerjal s številkami na bloku.
Nato je preštel še denar, ki mu ga
je najverjetneje vrnila prodajal-
ka, saj ga je imel v posebni de- ,
narnici. Pogovarjal se je sam s
sabo.
Z mamico sva se pripeljali na
postajo^ kamor sva se namenili.
Ko sva že nekaj časa hodili k na-
jinemu cilju, sva se začeli na ves
glas smejati. V smehu sva rekli,
da je imel možak pravcato inven-
turo. Če so ga v trgovini ogoljufa-
li, se je pa prepozno spomnil.
Prišli sva na cilj najinega izleta,
še dolgo pa sva mislili na moža-
karja, ki je bil tako natančen. Si-
cer je pa takšna previdnost v da-
našnjih časih že kar potrebna.
BERNARDKA MESTINŠEK,.
6.b
COŠ Fran Roš
CELJE
»SIGMA« gradbeni elementi in
montaža Zabukovica
Na podlagi 181. člena STATUTA DO SIGMA
gradbeni elementi in montaža Zabukovica in na
podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo za
mandatno dobo 4 leta naslednja dela in naloge:
1.	Vodja proizvodnje - tehnični
vodja
Pogoji:
- visoka šola tehnične smeri in 4 leta delovnih izku-
šenj ali višješolska izobrazba in 5 let delovnih izku-
šenj na vodilnih delih in nalogah.
2.	Vodja razvoja in trženja
Pogoji:
- visoka šola organizacijske, strojne ali gradbene
smeri m 3 leta delovnih izkušenj ali višješolska izo-
brazba in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in
nalogah.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pogojev v 15. dneh po razpisu v
zaprti kuverti na naslov:
»SIGMA« - gradbeni elementi in montaža Zabuko-
vica,
Zabukovica 87, 63302 GRIZE, s pripisom »za razpis-
no komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30.
dneh po zaključku razpisa.
Atifina zanka
s sobote na nedeljo bo Atka, kot tudi vsi
ostali, znova prestavila uro. Ali bo ta noč
daljša ali krajša in za koliko?
Odgovor pošlji na dopisnici na naslov NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3a, 63 000 Celje do torka, 1.
oktobra. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali
nagrajenca tovarne Aero.
V prejšnji številki vam Atka ni postavila preveč
trdega oreha. Vsi ste vedeli, da gre za državo Iran, kiji
morate dodati črko P, da postane Piran, domači
obmorski kraj. Nagrado pa je žreb dodelil: Tjaši
Romih, 63254 Podčetrtek 22.
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Anton O. je očitno
preveč popil, da bi se lah-
l<o prejšnjo soboto spora-
zumel z redarji na obrt-
nem sejmu. Anton je
vzrojil in razbil šipo, ne-
l(oliko streznili pa so ga
miličniki, ki so si zapisali
njegovo ime in mu zago-
tovili obisk pri sodniku
za prekrške.
•	Gojko P. iz Pančeva
je očitno bolj pozabljive
narave, verjetno pa mu
tudi denarja ne manjka,
pri dvorani Golovec je
pustil kovček z večjo vso-
to denarja in deviznih če-
Kov, toda vsej pozabljivo-
sti navkljub je imel veliko
srečo. Kovček je namreč
našel pošteni Ivan Š. iz
Boštanja pri Sevnici in ga
odnesel na celjsko Posta-
jo milice.
•	Prejšnjo sredo po-
poldne so morali milični-
ki intervenirati v Ulici
bratov Vošnjakov v Ce-
lju, kjer je Der\dš O. na
vsak način hotel priti v
stanovanje svoje znanke
Čame K. Derviš je razbi-
jal po vratih, Čama pa je
poklicala miličnike, ki so
odstranili vsiljivca.
•	Omer H. iz Titovega
Velenja je prejšnjo sredo
zvečer prijavil rop. Nez-
nanec naj bi mu v Me-
stnem parku v Celju na-
stavil nož na vrat in zahte-
val, da si sleče bundo, na-
to pa naj bi mu jo ukra-
del. Miličniki in krimina-
listi so takoj začeli pre-
verjati zadevo, hoteli pa
so si tudi ogledati sledo-
ve. Toda nazadnje se je
izkazalo, da si je Omer
vse skupaj izmislil, ker pa
je dal lažno prijavo, bo
moral odgovarjati pred
sodnikom.
•	Prejšnjo sredo so se
na obrtnem sejmu stepli
Tomislav in Dušan R. in
Aleksander B. ter Edvard
R. Krajši konec sta poteg-
nila Aleksander in Ed-
vard, ki sta z več praska-
mi morala v bolnišnico.
S. Š.

Nobenega zagotovila nI, da se nesreča ne bo ponovila
Le po zaslugi velike sreče
ni bilo ob nedavni nesreči
na celjski železniški postaji
smrtnih žrtev, kar pomeni,
da lahko kaj kmalu pride do
podobne nesreče, ki pa se ne
bo tako srečno končala. Ne-
srečo je tokrat sicer res za-
krivil človek zaradi malo-
marnosti, vendar je s poso-
dobitvijo železnice možno
vpliv človeškega faktorja
na varnost prometa znatno
zmanjšati.
Zato je nesrečo uvrstil na
dnevni red tudi celjski izvrš-
ni svet, ki je prejšnji teden
zahteval od Železniškega go-
^spodarstva Ljubljana, da
'uvrsti posodobitev celjske
železniške postaje v nasled-
nji srednjeročni načrt. Lju-
bljančani so imeli ob tem kar
nekaj pomislekov, ker pred-
nostno hsto naložb določa
republiški izvršni svet, ki na
ta način tudi odloča, kam bo
šel denar.
Brez prdnostne hste ne
gre, ker so minili časi ugod-
nih tujih posojil in Železni-
škemu Gospodarstvu Lju-
bljana, tako kot mnogim
drugim, primanjkuje denar-
ja. Za posodobitev sloven-
skih železnic bi rabili kar 12
milijard dinarjev, od tega za
celjsko postajo skoraj dve
milijardi. Repubhško pred-
nost pa imajo zaenkrat Diva-
ča, Sežana in Jesenice.
Kljub temu je celjski izvrš-
ni svet vztrajal pri svoji zah-
tevi, kar pa seveda še ne po-
meni, da bo Železniško go-
spdarstvo Ljubljana posodo-
bitev celjske železniške po-
staje tudi izpeljala. Zaenkrat
so obljubili, da bodo naložbo
uvrstili v srednjeročni načrt,
od strokovne ocene pa je od-
visno, na katero mesto se bo
Celje uvrstilo na prednostni
listi. Da bo strokovna ocena
resnično narejena, pa je veli-
ko odvisno tudi od delega-
tov, ki naj bi problematiko
zastopali v repubhški skup-
ščini.
V.E.
Nižja icazen za
Janica in Emo Meh
Na velenjskem sodišču je
bilo ponovno sojenje zaseb-
nima obrtnikoma, 44-letne-
mu Janku Mehu in njegovi
bivši ženi, 43-letni Emi
Meh. Zaradi zatajitve dav-
ka je bil tokrat Janko Meh
obsojen na enotno kazen 6
let in 3 mesece zapora, Ema
Meh pa na 2 leti in 8 mese-
cev zapoa. Janko Meh je še
vedno na begu, sodišče pa je
za^ tudi tokrat odredilo
pripor do pravnomočnosti
sodbe.
Na prvem sojenju je bil
Janko Meh obsojen na enot-
no kazen sedem let in tri me-
sece zapora, zaplembo pre-
moženja in 140.000 dinarjev
denarne kazni, Ema Meh pa
na 3 leta in trimesece zapora,
denarno kazen in prav tako
zaplembo premoženja, so-
dišče pa je obema naložilo
tudi,plačilo stroškov sodne-
ga postopka.
Na tokratnem sojenju je
sodišče izreklo zaplembo
premoženja samo Janku Me-
hu in mu tudi odmerilo de-
narno kazen 140.000 dinar-
jev, medtem ko Emi Meh ni-
so izrekh kazni zaplembe
premoženja.
Javni tožilec je že na pr-
vem sojenju umaknil neka-
tere obtožbe zoper Janka
Meha, tokrat pa še obtožbo o
zatajitvi dajatev ob nekate-
rih izplačilih Osebnih dohod-
kov njegovim delavcem. Ta-
ko sta bila na ponovnem so-
jenju oba obrtnika obsojena
za manjše zneske, ki sta jih
utajila davkarjem. Po mne-
nju izvedenca naj bi Janko
Meh zatajil za približno 1,4
milijona dinarjev manj, Ema
Meh pa za približno 900.000
dinarjev manj.
Kot smo že pisali, sta oba
obtožena in sedcU tudi po-
novno obsojena za zatajitev
davka v letu 1980, ko sta v
davčni napovedi za to leto
dala napačne podatke, Jan-
ko Meh pa je na že registri-
ran račun na davkariji
(754.000 dinarjev) pripisal še
ničlo. Poleg tega sta oba v
letu 1979 in 1980 zaposlovala
več delavcev, kot pa bi jih
smela.	S.Š
Obtožen
nasilnik
Celjski javni tožilec je
vložil obtožnico za 25-
letnega Agana Kadušiča
iz Ulice bratov Vošnja-
kov v Celju zaradi nasil-
ništva. Agan je bil že
pred tem obsojen na ka-
zen 4 mesece zapora, po-
gojno na dve leti zaradi
podobnih nasilniških de-
janj, večkrat pa je bil
kaznovan tudi pri sodni-
ku za prekrške.
Kadušič je večkrat nad-
legoval ženske, pogosto
kar na ulici ali na drugih
javnih krajih. Tako je le-
tos poleti na celjskem od-
prtem kopališču nadlego-
val G.D. in ji tudi grozil,
čeprav so bili v bližini tu-
di drugi kopalci. Dekletu
je uspelo uiti in se skriti v
hotelu Merx, vendar pa je
zaradi njegovih groženj
še sedaj prestrašena. Na
podoben, grob način je
nadlegoval še več deklet.
Očitno ga vse kazni pri
sodniku za prekrške in pa
pogojna obsodba na celj-
skem sodišču niso pobo-
ljšale, zato so proti njemu
sprožili nov kazenski po-
stopek in ga 22. avgusta
letos tudi priprli.
S.Š.
SvstSana IViakarovič še hmi
cSuhove
Potem, ko sta dva možakarja s pooblastilom Svet-
lane Makarovič 6. septembra opustošila obrambni
stolp v Jurkloštru in odpelala vse, kar se je dalo, je
znana slovenska pesnica te dni še bolj razjezila
občane. V Laško je prišlo pismo njenega odvetnika,
da so stvari, ki sta jih odpeljala možakarja, na-
prodaj.
Laščani bi morali na to ponudbo odgovoriti v štiri-
najstih dneh. Gre za ponovno izzivanje, na katerega pa
so v Laškem odgovorili tako, da so v Jurklošter pokli-
cah uradnega cenilca, ki bo ocenil škodo v stolpu. Po
prvih ocenah je ta tohkšna, da pesnica vsekakor ne bo
dobila preostalega dela odškodnine (gre za približno
milijon dinarjev).
Na celjski UNZ so z zadevo seznanili tudi javnega
tožilca. Postopka še niso sprožili, kaj lahko pa bi šlo v
tem primeru za kaznivo dejanje poškodovanja naravne
in kulturne dediščine. Če se bo izkazalo, daje res tako,
potem ne bi smelo biti nobenih ovir, da bi proti njej
sprožili kazenski postopek, čeprav je Svetlana Maka-
rovič priznana umetnica.
S.Š.
Gospodarski kriminal
se še kar razrašča
Gospodarski kriminal, ki
ga obravnavajo miličniki in
kriminalisti na našem območ-
ju, sicer predstavlja le manjši
delež skupnega števila kazni-
vih dejanj, toda povzročena
škoda je zelo velika in samo
lani je znašala več kot 300 mi-
lijonov dinarjev. Takšna kaz-
niva dejanja zato predstavlja-
jo resno oviro stabilizacij-
skim prizadevanjem.
Več kot polovico kaznivih
dejanj s področja gospodar-
skega kriminala še vedno od-
krijejo organi za notranje zade-
ve, približno 40 odstotkov de-
lovne organizacije, medtem ko
je delež ostalih zelo majhen.
Raziskovanje takih kaznivih
dejanj je ponavadi tudi precej
zahtevno in dolgo.
Sicer pa miličniki ugotavlja-
jo, da je s padanjem standarda
narastlo število kaznivih de-
janj, ki so jih zagrešili delavci z
nizkimi osebnimi dohodki. To
so predvsem kupčevanje z zla-
tim denarjem in tujo valuto, iz-
d^e nekritih čekov, ponever-
be, grabeži, neupravičene upo-
rabe in gozdne tatvine. Vendar
pa bi bilo tudi teh kaznivih de-
janj precej manj, če bi se v de-
lovnih organizacijah obnašali
bolj samozaščitno, če bi bile
boljše notranje kontrole, manj
takoimenovane lažne solidar-
nosti in podobno.
Pregled nekaterih kaznivih dejanj na celjskem območju:
PROMETNE
NESREČE
Padel s traktorja
JANEZ FATUR, 34, iz Sla-
tine je vozil traktor po klan-
cu navzdol po lokalni cesti iz
Slatine proti Ponikvi, in si-
cer po sredini vozišča. Opazil
je, da nasproti prihaja osebni
avtomobil, zato je zavil v le-
vo in zapeljal v jarek. S trak-
torja je padel ALOJZ ŠI-
BAL, 56, iz Slatine, ki se je
huje ranil.
Več prekrškov
Ob desni strani ceste skozi
Gorico pri Slivnici je vozil
kosilnico DRAGO VODEB,
34, iz Gorice. Na ravnem de-
lu ceste je nasproti pripeljal
z motorjem FRANC KLAD-
NIK, 25, iz Košnice, ki je vo-
zil po levi strani in se zaletel
v levo kolo kosilnice, padel
in se huje ranil. Kosilnica ni
bila osvetljena, motorno ko-
lo ni bilo registrirano, Klad-
nik pa je vozil brez vozniške-
ga dovoljenja.
Prehitra vožnja
motorista
Po Kersnikovi ulici v Ce-
lju, je vozil iz smeri Dečkova
ceste proti središču mesta
motorist IGOR PETERKA,
33, iz Celja. Približno 80 m
pred križiščem z Gregorčiče-
vo ulico pa je močno zavrl in
zato padel po vozišču. Z gla-
vo je udaril ob rob pločnika
in se huje poškodoval.
V ovinku v levo
ALOJZ TRDIN, 27, iz
SI. Bistrice je vozil Integra-
lov avtobus iz Dobrne proti
Višnji vasi. V desnem nepre-
glednem ovinku v Lember-
gu je zaradi prehitre vožnje
zapeljal v levo ter trčil v ka-
son tovornjaka, ki ga je na-
sproti pripeljal IZTOK KEN-
DA, 27, iz SI. Gradca. Oba je
odbilo s cestišča, pri čemer
je nastalo škode za več kot 2
milijona dinarjev, lažje se je
ranilo šest potnikov in šofer
avtobusa, ena potnica pa ima
hude poškodbe.
Srečanje na pešpoU
Na poti skozi Vrbje, kjer je
prepovedan promet za mo-
torna vozila, sta se srečala
motorist ANDREJ PŠENIČ,
51 iz Vrbja in kolesarka JO-
ŽICA HLADIN, 33, iz Žalca.
Ker je Pšenič zapeljal v levo,
sta trčila. Motorist je padel in
se huje poškodoval.
Poginile ribe v
Kozarici
Posebna komisija še ved-
no raziskuje vzroke za pogin
rib v potoku Kozarica v dol-
žini 450 metrov. Po podatkih
komisije za varstvo voda pri
ribiški družini Voglajna-Što-
re so prejšnji petek poginile
ribe od sotočja Kozarice z
Voglajno do klavnice Kme-
tijskega kombinata, škoda
pa je zelo velika.
SEDELJŠEK JUSTIN
Ključavničarstvo
Prapreče 25
Vransko
Razpisuje prosta dela in
naloge
1.	KV ključavničar-
skuplnovodja
2.	dva
ključavničarja
3.	dva varilca
Delo sklepam za nedoločen
čas s trimesečnim poizkus-
nim delom. OD po dogovo-
ru. Vse informacije dobite
na zgoraj navedenem na-
slovu.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
Odlična igra Partizana v Cellu
Le starejši ljubitelji hoke-
ja na ledu se še spominjajo
tiste izredne ekipe Partiza-
na iz Beograda, ki je prvih
sedem let po vojni imela
primat v hokeju na ledu pri
nas. Tedaj so igralci Parti-
zana v Celju premagali Ce-
lje 25:1 (edini strelec za Ce-
lje je bil Cene Prelos:).
V soboto pa so Celjani pro-
ti iste'mu nasprotniku doži-
veli svoj drugi največji poraz
11:0 (5:0,3:0,3:0,) in to popol-
noma zasluženo, kajti v mo-
štvu gostov nastopa šest od-
ličnih igralcev Olimpije, bra-
ta Lomovšek, Kavec, Vid-
mar in Lepša ter Čehoslovak
Kosta. Ti igralci so prikazali
vrhunski hokej, lepe poteze
in predvsem taktično zre-
lost, s katero so kaznovali
vsako napako precej razstre-
senih in neizkušenih Ce-
ljanov.
Odločitev je padla že v pr-
vih desetih minutah. Pozne-
je pa je bila igra sicer zanimi-
va, le da Celjani niso imeli
nobenega igralca, ki bi lahko
presenetil dobrega vratarja
Lomovška, celjska obramba
pa je prehitro in prepoceni
sprejemala zadetke. Novinca
v celjski ekipi Kuszinski in
Cmrzastek sta se med sreča-
njem vseskozi »iskala«, toda
prave povezave z ostalimi
igralci še ni. Prvenstvo se je
šele začelo, a jasno je, da bo
treba iskati točke pri slabših
moštvih.
J.K.
Štefan Cuk v Seulu
Po dokaj uspešnem nasto-
pu na Univerziadi v Kobeu
na Japonskem, kjer se je
med jugoslovanskimi pred-
stavniki u judu uspel prodre-
ti najdlje, med dvanajst naj-
boljših, Štefan Cuk, član ju-
do kluba Ivo Reya iz Celja
znova gostuje v daljni azijski
deželi, v Južni Koreji, v Se-
ulu, kjer bodo naslednje let-
ne olimpijske igre. Tako bo
prvi Celjan, ki bo po povrat-
ku lahko povedal, kako je
bodoče olimpijsko mesto
pripravljeno na sprejem naj-
boljših športnikov sveta.
To bo prvi nastop Štefana
Čuka na svetovnem član-
skem prvenstvu, pomeril pa
se bo z najboljšimi judoisti
sveta v kategoriji do 65 kg,-
Kaj pričakuje od nastopa?
»Priprave za ta pomemben
nastop so bile dobre in
upam, da bom pravočasno v
takšni formi, ki bi mi ob
ugodnem žrebu zagotovila
dobro uvrstitev, to pa pome-
ni med osem najboljših tek-
movalcev. Svetovno prven-
stvo bo od 26. do 30. septem-
bra, vrnili pa se bomo v pr-
vih dneh oktobra. Reprezen-
tanca šteje pet članov: iz Im-
pola v Slovenski Bistrici sta
Očko in Leščak, iz Ljubljane
Petrič, iz Sarajeva Kusmuk
in jaz iz Celja. Do odhoda ni-
smo vedeli, če bomo potova-
li ali ne. Spet ni bilo denarja,
za enega tekmovalca pa je bi-
lo treba zbrati 630 tisoč di-
narjev. V Celju so za mene
glavno breme pokrili ZTKO
in judo klub.«
TONE VRABL
AD Kiadivar
dvaiirat tretji
Atleti in atletinje Kladi-
varja Celje so dosegli lep
uspeh na državnem ekip-
nem prvenstvu, saj sta ta-
ko ženska kot moška ekipa
osvojili tretje mesto. Na
tem tekmovanju so bili at-
leti iz Titovega Velenja
sedmi.
V tretjem in zadnjem ko-
lu tega tekmovanja za atle-
te, ki je bilo v Beogradu,se
je od celjskih tekmovalcev
najbolje odrezal Rozman,
ki je zmagal na 5000 m, Ru-
dež je bil tretji v teku na
100 m, Kopitar pa četrti na
400 m. Rugelj iz T. Velenja
je zelo dobro tekel na 200 m
in osvojil tretje mesto.
Nastop atletinj Kladivar-
ja v zadnjem kolu je bil for-
malnost, saj so si že prej
zagotovile tretje mesto. V
Mariboru, kjer je bilo tretje
kolo, sta zmagali Jazbin-
škova v metu kopja in Hre-
nova v teku na 100 m z ovi-
rami, drugo mesto sta osvo-
jili Hrenova v skoku v da-
ljavo in Erjavčeva v metu
krogle, tretje mesto pa Mi-
hovljančeva na 800 m in
Križetova v skoku v višino.
RK Aero Celje - z leve proti desni stojijo: trener Tone Goršič, Aleš Anžič, Slavko Ivezič, Ttk
Bamfru, Mitja Robida, Miran Šeško, Tomaž Čater, Branko Jerovšek in JusufBala, čepijo: h
Razgor, Tomaž Kleč, Srečko Mahnič, Vito Selčan, Tomaž Jeršič, Rudi Kvasič in Bošti
Strošek.
Zmagali z domiselno igro
Rokometaši Aera Celje so v
prvi tekmi IL zvezne roko-
metne lige z lepo, hitro in do-
miselno igro premagali fizič-
no veliko močnejšo ekipo Vr-
basa z rezultatom 35:30
(21:15). Pomlajeno moštvo je,
pod vodstvom trenerja Tone-
ta Goršiča, pokazalo vse tiste
značilnosti rokometne igre, ki
je pri nas znana kot celjska
šola rokometa.
Domači rokometaši so že v
začetku srečanja pokazali, da
se ne bojijo nasprotnika in so s
hitro in agresivno igro prese-
netih nasprotno ekipo. Vodili
so ves čas tekme in sredi dru-
gega polčasa celo z devetimi
goli prednosti. Potem pa se je
zgodilo tisto, na kar je trener
opozarjal že pred tekmo, na-
mreč da bodo mladi in neizku-
šeni igralci le stežka psihično
zdržali celo tekmo. Sredi dru-
gega polčasa so namreč nare-
dili nekaj zaporednih napak in
tako so rokometaši Vrbasa zni-
žali vodstvo na 28:30. Vendar
so domači igralci po nek^ do-
brih obrambah vrataija Tomi-
ča ponovno prevzeli pobudo in
zmagali s petimi goli razlike.
Če~prav dvorana Tehniške
šole ni bila polna, pa so gledal-
ci znali nagraditi posamezne
akcije domačih rokometašev z
aplavzi. Vseeno pa še ni bilo
tisto navijanje, ki smo ga bili
vajeni na rokometnih tekmah.
Še posebej bi lahko gledalci z
navijanjem pomagali rokome-
tašem v kritičnih trenutkih.
V drugem kolu igra Aero v
Mostarju z Veležem.
Rokometaši Šoštanja so
drugi tekmi republiške j
premagali ekipo Krškega
22:16 (12:9). Povedh so s*
gostje, toda domači rokome
ši so kmalu izenačili in pol
vodih do konca tekme. Zad
ke za Šoštanj so dosegli: Ča
1, Gjurin 3, Ocvirk 1, Medu
7, Lesjak in Voglar 7.
Minervi iz Griž tudi doma
uspelo premagati Ajdovščii
saj so izgubili z 21:22, nekoH
tudi po zaslugi sodnikov. I
mači igralci so namreč vo(
vse do 52 minute, ko so gos
izenačili in potem prešli v vi
stvo. Zadetke za Minervo
dosegh: Verdnik 6, Štampat
Cigoj 1, Virant 4, Verdnik 4
Filipčič 5.
V drugi zvezni ženski rol
metni hgi so rokometašice'
tovega Velenja izgubile v Ki
privnici s Podravko 18:24.
JK^
Zadetke za Aero Celje so do-
segli: Razgor 9, Robida 4, Sel-
čan 8, Kleč 7, Mahnič 6 in Ive-
zič 1 zadetek.
SIcrb za podmladelf
Kramljamo s celjskimi športniki: ViaOo
Vidmar
Atletski stadion Borisa Ki-
driča v Celju je še vedno
osrednji športni objekt, če-
prav zadnja leta v Celju žal
ne gledamo tako kakovostne
atletike kot pred dvajsetimi
leti. Na tem športnem objek-
tu zelo uspešno deluje tudi
zbor atletskih sodnikov AD
Kladivarja, ki so ga vsa leta
nazaj vodili priznani celjski
sodniki. Zdaj je predsedujo-
či Vlado Vidmar, sicer znan
tudi kot glavni štarter na
vseh tekmovanjih v Celju.
Na zadnjem večjem tek-
movanju nam je predstavil
izredno marljivo skupino
športnih entuziastov, ki skr-
bijo, da so vsa atletska tek-
movanja v Celju vzorno pri-
pravljena.
»Naš zbor trenutno šteje
102 člana. Aprila letos smo
pripravili tečaj za nove sod-
nike in izpit je najprej opra-
vilo deset sodnikov, pozneje
pa še šest. Tako vsako leto
skrbimo, da naše vrste po-
mlajujemo. To je nujno po-
trebno, kajti za zvezne tekme
s popolnim olimpijskim pro-
gramom potrebujemo naj-
manj 55 sodnikov.
Vse ekipe so vajene, da je
sojenje v Celju vzorno, kako-
vostno in predvsem pošteno.
Zato pri našem današnjem
številu sodnikov niniamo
problemov z udeležbo. Red-
no sodi 40 stalnih sodnikov
na okrog 60 tekmovanjih. To
je tudi naporno in vsi skupaj
morajo žrtvovati precej pro-
stega časa. Marsikatero so-
boto in nedeljo je treba žrto-
vati. Toda tudi srečanje s pri-
jatelji na našem stadionu je
prijetno. Sodimo pa tudi iz-
ven Celja, v Mariboru, Tito-
vem Velenju, Beogradu in
drugod. Seveda če nas pova-
bijo. Omeniti pa velja, tudi
našo celjsko ekipo za elek-
tronsko merjenje, ki je med
najboljšimi v Jugoslaviji.«
J. KUZMA
Skoiii v Andražu
Na poletnem prvenstvu v
smučarskih skokih za pi-
onirje do 9 let na 22 metrski
plastični skakalnici, ki ga
je organiziral SD Braslovče
Andraž, je nastopilo 58 tek-
movalcevm iz 13 klubov.
Rezultati: 1. Sebastijan Je-
reb, žiri 175,5 (19,18.5) 3. Bo-
štjan Rednak T. Velenje 171
(17.5, 17.5), 6. Drago Zupane
T. Velenje 161 (17,16), 9. Jure
Jerman, 12. Boris Arh (oba
Braslovče Andraž).
Republiška nogometna liga - Nogometaši Rudarja iz
Titovega Velenja so pravo presenečenje tega kola, saj so
v gosteh premagali ljubljansko Olimpijo z 2:1 Povedla je
sicer Olimpija iz enajstmetrovke, toda nogometaši
Rudaija so kmalu za tem izkoristili priložnost in ČeUč je
izenačil na 1:1. Vodstvo pa je po lepem in hitrem protina-
padu dosegel Marinšek in s tem tudi končni rezultat. V
naslednjem kolu igra Rudar doma z Aluminijem.
Nogometaši celjskega Kladivaija tudi doma niso uspeli
zmagati, saj so proti mariborksemu Kladivaiju iztržili
samo točko. Rezultat tega srečanja je 1:1, strelec za Celjane
pa je bil Savič iz 11-metrovke. V naslednjem kolu gostuje
Kiadivar v Ljubljani pri Iliriji.
Slovenska območna liga vzhod - V tem tekmovaryu je
bil v Moziiju lokalni derbi med Elkrojem in Šmartnim, ki
so ga dobili domačini s 3:2. Tekmo sije ogledalo okoh 2500
gledalcev, ki so videli lepo in dinamično igro. Mozirjani so
bili boljši in zmagali z goli Hrena, kije dvakrat zadel vrata
Šmarčanov in Boževiča. Za Šmartno pa sta bila uspešna
Kodre in Kolenc.
Nogometaši Steklaija so gostovali v Lendavi in s tam-
kajšnjo Nafto izgubili 0:3. Nastopili pa so precej oslabljeni,
saj imajo poškodovanih kar šest igralcev.
Precej uspešnejša je bila konjiška Dravirija, ki je v
gosteh premagala Pekre z 2:1. Strelca za Konjičane sta bila
Detiček in Gombac. Na tej tekmi je sodnik pokazal dva
rdeča kartona in enega je dobil prav Detiček.
Medobčinska liga - člani: Rudar Senovo : Žalec 1:9,
Šmaije : Opekar 0:5, Ponikva : Odred 4:1. Kar treh tekem v
tem tekmovanju ni bilo. Tekmi Papirničar : Gomilsko in
Vransko : Orlica sta preloženi, srečanja Olimp : Kovinar pa
ni bilo, ker je na tekmo prišlo premalo igralcev Olimpa;
kadetska liga: Usnjar : Kiadivar 5:1 in Žalec : Rudar T.
Velenje 1:5. Tekme Elkroj : Šmartno ni bilo; pionirska
liga: Kiadivar : Šmartno 13:0 in Žalec : Kovinar 1:1. Tudi v
tej ligi sta dve tekmi odpadh.
Mali nogomet V Žalcu seje pričelo tekmovanje v prvi in
drugi občinski hgi malega nogometa. V prvem kolu so bili
doseženi naslednji rezultati: I, liga: Borut - Rekreacija 5:0,
Juteks - Sokoh 3:0, Delfin - Mančester 0:4, Gradnja -
Postna LM 0:1, Sošil de Brazil - Lotos 4:3; II. liga: Koz-
mos - Triglav 2:4, Rimljan - Smrkci 2:3, Modelarna - Črna
mačka 1:2, Cezar - Ferralit Strojna 1:2, Opekar - Žalec 85
2:1.
LJUBITELJI SMUČANJA!
Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost
nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogii
za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500 dinar-
jev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v treh
obrokih do 10. decembra 1985.
Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985.
Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR!
Na pragu I. iige
Dvigalci Partizana Celje so dosegli nov uspeh v dn
zvezni ligi. V tretjem kolu so doma premagali Metla«
Zagreba z rezultatom 8;6, ter iztržili proti Olimpijifl
točko (8:8).
S tem so osvojili v treh kolih šest točk in vodijo. Če bodi
zadnjem kolu v Domžalah premagah tamkajšnji klub bfl
prvi ter tako postali člani I. zvezne lige.
V zadnjem troboju so bih zelo uspešni Marko Urankar,
je kljub poškodbi dvignil 245 kg, Adi Kundih 245, Jai
Podrgajs 235, Marjan Kranjc 230, Maijan Papotnik 195
Branko Savič 157 kilogramov.
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ive zmagi Tomaža Šeška
Konjeniški klub Merx Ce-
je je ob svoji 40-letnici ter
okviru celjskega obrtnega
^jma pripravil tradici-
ijalno tekmovanje v pre-
jliakovanju ovir, ki ga je
•opestril z vse bolj popular-
,jnii nastopi kmečkih konj.
Nastopili so tekmovalci iz
jonjeniških klubov Goto-
ylje pri Žalcu, Komende,
jjarbora, Krumperka in
Celja.
Udeležba je bila dobra, saj
a med drugimi nastopila
[i)di državna reprezentanta
iVanc Mesarič iz Gotovelj, si-
jer zaposlen v celjski Libeli
etošnji republiški prvak in
13. na Balkanskem prven-
stvu) ter državni prvak Jože
Štiftar iz Maribora. Oba sta
zaradi tega bila v središču
pozornosti, svoj ugled pa sta
upravičila tudi z zmagama.
V parkurju za mlade konje
je nastopilo 13 tekmovalcev,
zmagal pa je Tomaž Šeško s
Čardo iz Celja pred Damjano
Vasle na Šobri iz Gotovelj,
Sašo Domanjko na Vandalu
in Barbaro Lorber na Beli
steni, obe iz Celja. V parkur-
ju za mlade konje in mlade
tekmovalce je nastopilo
osem tekmovalcev, ponovno
pa je zmagal Celjan Tomaž
Seško z Malajko pred Ale-
šem Kučerjem z Alko iz Ce-
lja ter Iztokom Ajdnikom z
Valterjem in Damjano Vasle
s Šibro, oba iz Gotovelj.
V	osrednji točki priredi-
tve, v parkurju za pokal obrt-
nega sejma, je bil najboljši
državni reprezentant Franc
Mesarič z Dragonerjem _ iz
Gotovelj pred Tomažem Še-
škom z Lipikom ia Celja,
drugim državnirn reprezen-
tantom Jožetom Štiftarjem z
Dravo iz Maribora in Robi-
jem Bonbekom z Velerjem iz
Krumperka. Nastopilo je
dvanajst tekmovalcev.
V	preskakovanju »barier«
je bil, najboljši Mariborčan
Jože Štiftar z Dravo, Franc
Mesarič z Dragonerjem iz
Gotovelj pa je osvojil 3-4
mesto.
Kmečki konji so se pome-
rili v treh disciplinah. V ga-
lopski dirki je nastopilo se-
dem tekmovalcev, zmagal pa
je Jože Sedminek z Betalko
iz Gotovelj pred Celjanoma
Marjanom Jeseničnikom z
Biserko in Julijem Ogriz-
kom z Alko. Pri enovpregah
je bil najboljši Emil Hojnik
iz Škofje vasi pred Andrejem
Verstovškom iz Gotovelj in
Zdravkom Koželjem iz Škof-
je vasi, pri dvovpregah pa je
slavil Zdravko Koželj pred
Emilom Hojnikom in Voj-
kom Medvedom, oba Škofja
vas in Francem Gajškom iz
Prpžinske vasi.
Žal si je zanimivo in dobro
organizirano prireditev
kljub lepemu vremenu ogle-
dalo bolj malo ljudi in razmi-
sliti bo treba o akciji, ki bi jih
v bodoče privabila več.
TONE VRABL
Franc Mesarič je uspešno nastopil na parkurju.
I	FOTO: EDI MASNEC
Radi bi obnovili
dom Partizana
Z novim vodstvom pri TVD
Partizan Tabor je tudi delo na
športnem področju bolj zaži-
velo, radi pa bi obnovili dom
Partizana, saj ga je že načel
zob časa. Ivo Kančigaj: »V
društvu deluje nogometna, od-
bojkarska, šahovska, košar-
karska in namiznoteniška sek-
cija ter sekcija za rekreacijo.
Do sedaj smo se udeležili več
tekmovanj v občini in izven
nje. Doma pa smo pripravili
dve trim akciji kolesarjenja, 6
članov je kolesarilo do Logar-
ske doline, trim hoje seje ude-
ležilo 30 krajanov na Zajčevo
kočo, nogometaši so na turnir-
ju na Polzeli in osvojili prvo
mesto. Pripravili so vrsto tek-
movanj tudi ob krajevnem
prazniku. Sedaj pa bomo zače-
li tudi z zbiranjem denarja in
materiala, saj bi radi v začetku
drugega leta pričeli z obnovo
zgradbe Partizana. Letos bo-
mo uredili še parkirne prosto-
re pred domom Partizan, oko-
lico doma, pripravili šahovski
turnir, v zimskem času pa bo-
mo pripravili tečaj za šolsko
mladino.«
T. TAVČAR
NA KRATKO^
S kolesi v Logarsko
Planinci celjskih PI) Železni-
čar, Cinkarna, Metka in Aero
ter Železar Štore se že vrsto let
udeležujejo tradicionalne kole-
sarske akcije iz Celja v Logar-
sko dolino in nazaj. Letošnjo
preizkušnjo je oganiziralo PD
Železničar in vsi planinci so pre-
kolesarili 170 km in lep dan izko-
ristili tudi za vzpone na bližnje
vrhove Savinjskih Alp.
Kovinar izpadel
Košarkarji Kovinarja Štore
so izpadli iz nadaljnjega tekmo-
vanja za republiški pokal, saj so
v četrtfinalu doma izgubili sre-
čanje s TIMO MTT 94:114. Kljub
dokaj visokem rezultatu so se do-
mači košarkarji dobro upirali ves
prvi in del drugega polčasa.
Strelci za Kovinarja so bili:
Kramperšek 27, Šlatau 26, Ram-
skugler 22, Benčan 12, Planko 5
in Lamut 2 koša.
Tekmovanje
paraplegikov v
košarki
Društvo paraplegikov celj-
skega območja bo to soboto pri-
pravilo republiško prvenstvo
paraplegikov v košarki. Tekmo-
vanje bo dopoldne v dvorani
srednje tehnične šole in organi-
zatorji vabijo ljubitelje košarke
na ogled teh tekem. Pokrovitelj
tekmovanja je TOZD Gradiš
Celje.
Za pokal Vlada
Vebra
v Žalcu je bil memorialni teni-
ški turnir v spomin na Vlada
Vebra, znanega športnika naše-
ga območja. Turnir je bil v igri
dvojic, nastopilo pa je 12 parov.
V fmalu sta bila najboljša Glin-
šek - Novak, ki sta premagala
dvojico Kovač - Lakner 6:3, 0:6,
6:3. Tretja sta bila Cerovšek -
Pur.
Jadranje na deski
Letošnjega državnega prven-
stva v jadranju na deski, ki je
bilo minuli konec tedna v porto-
roškem zalivu so se udeležili tu-
di tekmovalci Sekcije za jadra-
nje na deski Nivo Celje. Razen
jugoslovanskih tekmovalcev so
nastopih tudi jadralci iz Italije in
ČSSR. Jadralci iz Celja so se do-
bro uvrstili, saj so med 85 tekmo-
valci osvojili naslednja mesta:
Srečo Forte je bil v lahki katego-
riji osmi, v težki kategoriji pa je
bil Vlado Forte deseti in Ignac
Keršinar 11.
Republiški rekord
strelcev
v Zenici je bilo državno pr-
venstvo z malokalibersko pu-
ško serijske izdelave v trostavu
od 600 možnih krogov. Lep
uspeh so dosegli strelci Celja, saj
so se mladinke uvrstile med de-
vetimi ekipami na 4, mesto v po-
stavi: Vesna Čuček 446, Darja
Kačnik 483 in Barbara Jager 490.
Med posameznicami se je Barba-
ra Jager uvrstila na 4. mesto.
Med članicami se je Alenka Ja-
ger uvrstila na 14. mesto s 475
krogi. Člani strelske družine
»CELJE« so se uvrstili na 5. me-
sto in pri tem izboljšali svoj slo-
venski rekord iz prejšnjih 1500
na 1504 kroge. Za ekipo Celja so
nastopili: Jože Jeram 494, Tone
Jager 497 in Ervin Seršen 513, ki
je bil s tem rezultatom med posa-
mezniki na 11. mestu. Ekipa
»KOVINAR« iz Štor se ni uspela
uvrstiti med prvih deset ekip, če-
tudi niso razočarali. Nastopili so
v sestavi: Mladen Petrovič 474,
Vili Dečman 480 in Branko Ma-
lec 498.
TJ
KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
RAZPISUJE
na podlagi 52. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS. Št. 18/84) ter
Sklepa finančno ekonomskega odbora z dne 13. 9. 1985 naslednji:
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnem
načrtu Nova vas-Črnolica.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je
predvidena gradnja enodružinskih stano-
vanjskih hiš. Zazidalni pogoji objektov so
razvidni iz prostorskih izvedbenih aktov, ki
so interesentom na vpogled v prostorih pre-
moženjsko pravne službe pri UO občine
Šentjur pri Celju.
Natečaja se lahko udeležijo družbeno in
civilno pravne osebe.
Pismene vloge je potrebno vložiti v roku
15 dni po objavi na naslov: »KOMUNALNA
SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU«,
v zapečateni ovojnici s pripisom »JAVNI NA-
TEČAJ V STANOVANJSKI SOSESKI ČRNO-
LICA«. Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo
prispele najkasneje do 14. oktobra 1985 do
8. ure s priloženim potrdilom o vplačani var-
ščini na račun št. 50770-662-79- »Komunal-
na skupnost občine Šentjur pri Celju.«
Varščina znaša 50.000 din in se šteje kot
delno plačilo odškodnine za pridobljeno
pravico uporabe na stavbnem zemljišču oz.
se interesentu vrne, če na razpisu ni uspel.
Rok za pričetek izgradnje je koledarsko
leto 1986. Investitorji so dolžni zgraditi ob-
jekt do končane III. gradbene faze v treh
letih od sklenitve pogodbe. Po poteku tega
roka se zemljišče odvzame ob enakih pogo-
jih kot je bilo dodeljeno. Vplačana varščina
se v tem primeru ne vrne.
Zgoraj navedene parcele so komunalno
opremljene z naslednjimi komunalnimi na-
pravami:
-	vodovod
-	kanalizacija
-	makadamska cesta
-	ter prispevek za priključitev na javno vo-
dovodno in kanalizacijsko omrežje
V ceni komunalnega prispevka ni vsebo-
van prispevek za spremembo namembnosti
zemljišča in elektro prispevek. Investitor
mora na lastne stroške zgraditi individualne
priključke na komunalne naprave.
Prednost pri oddaji zemljišča v zazidalni
soseska Črnolica imajo:
-	ponudniki s slabšimi stanovanjskimi po-
goji;
-	ponudniki, ki bodo izpraznili družbeno
solidarnostno stanovanje;
-	ponudniki, ki imajo večje število družin-
skih članov skupnega gospodinjstva;
-	ponudniki z nižjimi dohodki na družin-
skega člana skupnega gospodinjstva;
-	ponudniki oz. njihovi družinski člani
skupnega gospodinjstva, ki so invalidi ali
bolniki s kronično boleznijo;
-	mlajše družine pred družinami s preskr-
bljenimi otroki;
-	ponudnik, ki bi z izgradnjo stanovanjske
hiše zmanjšal razdaljo do DO, kjer dela.
Vsi uspeli ponudniki so dolžni v roku 30
dni od dneva javnega razpisa skleniti po-
godbo o oddaji zemljišč.
Rok za plačilo cene zemljišča, kot od-
škodnina za pridobljeno pravico uporabe
stavbnega zemljišča in eno polovico komu-
nalnega prispevka so investitorji dolžni pla-
čati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogod-
be, drugo polovico komunalnega prispevka
pa se zavezujejo poravnati v roku 6 mese-
cev od dneva sklenitve pogodbe, vendar
pred izdajo gradbenega dovoljenja. Po pre-
teku tega roka se bodo zaračunavale veljav-
ne bančne zamudne bresti.
Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo
možen takoj po podpisu pogodbe.
Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z
vknjižbo pridobljene pravice po tem razpisu
nosi Komunalna skupnost občine Šentjur
pri Celju.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča
bo odpirala vse v roku prispele vloge dne
14. oktobra 1985 ob 8.00 uri v prosotrih sej-
ne sobe DPO, Titov trg 5, Šentjur.
Komunalna skupnost občine
Šentjur pri Celju
Komisija za'izvedbo javnega
razpisa
Na javnem razpisu bodo oddane naslednje gradbene parcele v k. o. Tratna:
18. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES
Piše
Janez Hartman
Brezpetelinke
Tako kot je Lefaucheuxje-
ve naboje s paličico počasi
izpodrinil lovski naboj z ne-
tilko v sredini (centralni
vžig), se je tudi Lefaucheux-
jev način zaklepanja prela-
mač umikal novim, izboljša-
nim sistemom.
Med n^boljše zgodnje za-
klepe pri prelamačah sodi
agleški »T« zaklep, imeno-
van tudi Lancasteijev za-
klep. Velja za bistveno izbo-
ljšavo Lefaucheuxjevega za-
klepa, uporabljali pa so ga
razen v Angliji mnogo tudi v
Evropi, vključno puškaiji
rajnke Avstro-Ogrske. Za ta
zaklep je značilen pod bra-
nik sprožilca nameščeni
vzvod; uška se odpira s pre-
maknitvijo vzvoda v desno.
Angleški »T« zaklep je tako
trden, da so ga še dolgo po
uvedbi sodobnejših načinov
zaklepanja uporabljali pri
težkih dvocevkah-risanicah
za lov na najtežjo tropsko
divjad. Za ilustracijo poglej-
mo tehnične podatke ene
takšnih pušk (angl. Rodda):
kahber 8 (22,2 mm), teža
svinčenega izstrelka 81 gra-
mov, teža smodniškega pol-
njenja 17,8 gramov, dolžina
cevi 56 cm, začetna hitrost
izstrelka 458 metrov v se-
kundi, vse to pri teži puške
sedem in pol kilograma.
Kdor se malo razume v strel-
no orožje (ali pa v fiziko) ve,
da takšna puška »ustreli« tu-
di nazaj, v strelčevo ramo, da
o učinku izstrelka na cilju ni-
ti ne govorimo ...
Puškami pa so lovsko pu-
ško razvijaU dalje. Okoh leta
1867 se je - spet v Angliji -
pojavil odlični Purdeyjev za-
klepni mehanizem za prela-
mače, z njim pa tudi danes
splošno uporabljeni odpiral-
ni vzvod na vrhu puškinega
mehanizma. Na drugače zelo
sodobni dvocevki je bilo tre-
ba sedaj odpraviti pravza-
prav le še obe udarni kladiv-
ci ali »petelina«, ki sta kot
nekakšna zajčja uhlja štrlela
na obeh straneh puškine
glave-mehanizma.
Puške brezpetelinke
(»hammerless«) so se pojavi-
le sorazmerno zelo zgodaj.
Kot smo že omenili, je udar-
no iglo namestil v zaprt me-
hanizem že J. S. Pauly v svo-
ji za leto 1812 kar nedojemlji-
vo sodobni puški na kovin-
ske naboje; kasneje je pu-
škar Robert pri Paulyjevi
konstrukciji odstranil še zu-
nanjega udarnega petelina in
tako dobil pravo pravcato
brezpetelinko. Takšnih in,
podobnih pionirskih kon-'
strukcij je bilo še nek^, na
pravo lovsko brezpetelinko,
kot na to orožje gledamo da-
nes, pa je bilo treba še neko-
liko počakati.
Za prvo sodobno lovsko
brezpetelinko lahko imamo
angleško dvocevko Murcott,
patentirano 1871. leta. Kot
večina tako imenovanih
brezpetelink je tudi Murcot-
tova udarni kladivci-petelina
sicer še imela, le da sta bili
popolnoma zaprti, »skriti« v
glavi mehanizma. S pomi-
kom odpiralnega vzvoda, ki
je bil nameščen pod brani-
kom, naprej, sta se udarni
kladivci samodejno napeli,
seveda pa so se pri tem odpr-
le tudi cevi. Sledih so še dru-
gi sistemi brezpetelink, med
njimi tudi najpomembnejši,
ki ga le nekohko prirejenega
uporablja veliko, če ne kar
večina sodobnih dvocevk:
Anson & Deeley. To angle-
ško iznajdbo, patentirano
1875, je uvedla na tržišče
znana puškarska hiša We-
stley Richards. Nekako v
istem obdobju je dobila pu-
ška šibrenica tudi samodejni
izmetalec tulcev (ejektor), pa
zadrgo (čok) na ustju cevi za
zgostitev snopa šiber, ne na-
zadnje se je pojavil tudi ma-
lodimni in kasneje brezdim-
ni smodnik, ki je počasi a
zanesljivo izpodrival tradici-
onalnega - črnega... So-
dobna lovska dvocevka je bi-
la dokončno izoblikovana.
Angleška brezpetelinka Greener z značilnim zaklepom
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
FVanček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinaijev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po sklepu sveta delovne skupnosti - komisije za
izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in Zaporov
v Celju
objavljamo prosta dela in naloge:
1.	Vodje službe za finančno-
računovodske in materialne
zadeve
2.	Pooblaščene uradne osebe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po Zakonu
o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skup-
ščine SR Slovenije ter o republiških upravnih orga-
nih (Uradni list SRS št. 24/79) izpolnjevati še nasled-
nje zahteve:
Pod točko 1. morajo imeti kandidati:
-	končan program za pridobitev visoke strokovne
izobrazbe ekonomsko-komercialne ali druge ustrez-
ne smeri ali z delom pridobljeno ustrezno delovno
zmožnost
-	5 let delovnih izkušenj
Pod točko 2. morajo imeti kandidati:
-	končan program srednjega 4-letnega izobraževa-
nja pedološke ali druge ustrezne smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
Opravljanje del in nalog pooblaščene uradne osebe
se šteje v zavarovalno dobo s povečanjem (12/16
mesecev).
Kandidate pod 1. točko opozarjamo, da bodo v po-
stopku sprejema preizkušene njihove strokovne kva-
lifikacije oziroma z delom pridobljene delovne zmož-
nosti ter druge posebne zahteve, ki so potrebne za
sklenitev delovnega razmerja s kazenskim zavodom
in sicer po postopku, določenem v samoupravnih in
organizacijskih aktih zavoda.
Pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev (diplomo
oz. zaključno spričevalo, prošnjo in življenjepis) naj
pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi na naslov
KPD za mladoletnike in zapori Celje, Linhartova 3,
Celje.
Prav tako morajo priti kandidati tudi na osebni raz-
govor in sicer ob sredah od 8. do 10. ure in od 12. do
16. ure ter ob četrtkih od 8. do 10. ure.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEIVIBER
HSMBHiMM
26. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
26. SEPTEiVIBER 1985
Oči na paši
Naš fotoreporter na modni reviji
Tudi celjslci sejem obrti je dokazal, da imajo
zasebni modni kreatorji pri nas pomembno vlogo.
Hitro se prilagajajo modnim gibanjem in tudi zato so
njihovi izdelki na sejmu (bojda) šli za med. Morda
tudi zato večina ni sodelovala na modni reviji ob
koncu tedna. Tisti pa, ki svoje delo cenijo, niso
manjkali. Tudi po zaslugi prikupnih celjskih mane-
kenk je zato revija vzbudila veliko zanimanja obi-
skovalcev sejma. Tudi zaradi cen, saj so nekatera
krznena oblačila veljala tudi do 80 starih milijonov.
Konec koncev so se napasle vsaj oči in objektiv
našega fotoreporterja Edija Masneca.
Gobarske trofeje
Jesenska meseca september in oktober ponavadi dasta
tudi največ gobarskih trofej. Tako smo imeli prejšnji teden v
našem uredništvu kar dva gobarja, ki sta prišla pokazat
gobarsko srečo. Alojzija Tanjšek iz Tratne pri Grobelnem je
v bližini svojega doma našla kilogram težkega jurčka, poka-
zat pa gaje prinesel njen svak Zvonko (na fotografiji zgoraj).
Z lepo trofejo se je lahko postavil tudi 8-letni Dejan Kiker
iz Zagrada, ki hodi v drugi razred osnovne šole na Polulah.
Jurčka, ki je tehtal 70 dekagramov, je našel prejšnji petek
zjutraj, ko niso imeli pouka. Ker je strasten gobar, je prilož-
nost takoj izkoristil za gobarjenje, njegova trofeja pa je še
toliko več vredna, ker jo je odtrgal na Pešancih - v majhnem
gozdičku, kjer je konkurenca gobarjev zelo ostra.
EDI MASNEC, SREČKO ŠROT
Čeprav iščemo Trojo,
čeprav propagiramo sojo,
moč mišic vse bolj slabi,
ker iz dneva v dan se hrana draži.
Obadii piki
Zaradi prevelilte želje po napredovanju^
je ves čas tancal na mestu.
Ob sebi ni nikoli maral protikandida-
tov. Zavedal se je, da imajo ti več moz
nosti.
Vrsto let na položaju ni pokazal niče-
sar. Zato so mu dali še eno možnost
■'I
Prišel je reševati kolektiv pa so še 1
njega komaj rešili.
'4
Tudi ceno družbenega varstva bo trebal
povišati.
OBAD,
Veseli Štajerci iz nemškega Grevenbroicba.
iVIed rojaki na tujem
čeprav po starosti mlado,
pa je Slovensko društvo Ce-
lje v nemškem Grevenbroi-
chu izredno aktivno med na-
šimi rojaki na tujem. VeUko
zaslug za pestro folklorno in
narodno-zabavno ter kultur-
niško poslanstvo rojakov na
tujem ima Mirko Umek,
predsednik društva Celje s
svojim ansamblom Veseh
Štajerci.
Junija so naši rojaki pri-
pravili uspele dneve Slove-
nije in Celja, 12. oktobra pa
bodo v domu stare gasilske
brambe spet pripravili nem-
ško-slovensko srečanje. S to
prireditvijo bodo počastili 5.
jubilej obstoja društva (obči-
na Celje je njihov mentor).
Poudarek bo na glasbenem
in folklornem nastopu iz
nemške in slovenske kultur-
ne in narodne zakladnice,
nastopilo pa bo več kot 150
ljudi, večina naših rojakovi
Ševernega Porenja in
stfalije. Rojaki obljubljaj"
da bo ugled domovine, Slf
venije in Jugoslavije po
prireditvi gotovo spet ^
stel.
UJ