številka 38 • leto XXXIX • cena 4(7 ain Celje, 26. septembra 1985 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC sadja bo letos manj Letošnji pridelek sa- dja bo manjši kot prejš- nja leta. Svoje so nare- dile naravne ujme, še posebej suša. Na Miro- sanu v Libojah, kjer so na plantažah že pričeli obirati jabolka, pravijo, da bo pridelka celo pol manj kot lani. Drevesa, ](i so bila lani najbolj polna, so letos prazna, na preostalih pa je sade- žev malo, a ti so prvovr- stni. Delavcem Mirosa- na pomaga pri obiranju 22 domačinov in 100 se- zonskih delavcev, ki so, se tja preselili s hme- ljišč. Povpraševanje po ja- bolkih je veliko. V Mi- rosanu prodajno jabol- ka v zabojih za ozimni- co, cena pa bo od 75 do 100 din za kilogram, medtem ko bodo sindi- kati pri nakupu jabolk dobili še nekaj popusta. Po prvih ocenah neg bi letos pridelali okoli 1500 ton jabolk, torej jih bo premalo, da bi z nji- mi založili trgovine v takšni meri, kot so načr- tovali. Na sliki: Cilka Štajner in Eva Kokot med obiranjem jabolk. EDI MASNEC Kilo le za zgodovino pomemben in kilo ne Slovensko pokopališče na Golovcu bo še nekaj časa propadalo. Stran 12. Ko brigailirlev ni, miši plešelo Brigadirski dom v Šentvidu je potreben obnove. Stran 2. Žreb le dodelil nagrade bralcem Objavljamo seznam nagrajencev v igri, kjer so bralci izbi- rali roman. Stran 9. Draga toplota Topel september je posta- vil na glavo napoved v stolet- ni pratiki o mrzli jeseni in zgodnjem začetku zime. Marsikdo, ki še ima v spomi- nu toplotne zadrege v prete- kli zimi, pa si želi, da bi se uresničil vsaj drugi del napo- vedi o bolj mili zimi. V vseh kurilnicah na Celj- skem so se dobro založili s kurjavo, povsod pa so tudi nekoliko dvignili cene oziro- ma jih bodo še pred začet- kom kurilne sezone. V skla- du z dvigom cen goriva, pra- vijo. Petrol in INA sta poskr- bela, da seje najbolj podraži- lo ogrevanje z mazutom, ker sta za to gorivo uvedla tako- imenovano ponderirano ceno. Vendar pa so cene ogreva- nja še vedno zelo različne; tako Velenjčani plačujejo le 29,50 dinarjev, Smarčani pa kar 180 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površi- ne. Mogoče ta primerjava ni n^boljša, ker Velenjčani do- bivajo odpadno toploto iz šo- štanjske termoelektrarne, Šmarčani pa se grejejo s ku- rilnim oljem. Toda tudi v pri- merih, ko v kotlovnicah ku- rijo z enakim gorivom (z ena-, ko ceno), so cene ogrevanja precej različne. Gre pač za bolj ali manj neracionalne si- steme ogrevanja, za drage zmote iz obdobja energet- skega obilja. Spodbudno je, da si pov- sod prizadevajo, da bi prišli do cenejše toplote. Marsikje so že uspeli, marsikje pa si bodo pomagali tudi tako, da bodo letos ostale skupne kotlovnice hladne in bo vsak stanovalec v bloku sam po- skrbel za toplo stanovanje. Vendar tudi tem ne bo ravno lahko, zakaj Petrol je že pred mesecem dni ustavil dobave kurilnega olja zasebnikom, dolge pa so tudi vrste za pre- mog; povsod - razen v ve- lenjski in konjiški občini - se je potrebno postaviti v vrsto, kije daljša kot pol leta. (Ob- širneje na strani 5) SREČKO ŠROT Po tej poti naprej KVIIL mednarodni selem obrti ¥ Cellu uspel v poslovnosti, speclallzacill In lugoslovanskem obeležlu Mednarodni sejem obrti v Celju, sedemnajsti po vrsti, je v celoti uspel. O tem pri- ča tako število obiskoval- cev, ki je doseglo predvide- nih 200.000, kot število raz- stavljalcev, predvsem pa poslovni uspeh sejma. Od- mevnost sejma v jugosla- vanskem in širšem prostoru je presenetila celo organiza- torje, vendar jih je potrdila v njihovih usmeritvah sej- ma v prihodnosti. Za nadaljnji razmah sejma bosta morala pomemben de- lež prispevati mesto Celje in Zavod Športno-rekreacijski center Golovec. Že prihod- ■Vie leto načrtujejo novih 1000 kvadratnih metrov po- kritih površin in nadaljnji razmah odprtih površin, saj 00 le tako mogoče na sejmiš- ču predstaviti drobno gospo- darstvo Jugoslavije. Tudi Usmeritev v poslovnost sej- : ^a seje izkazala za pravilno. " dveh poslovnih dneh je Celjski sejem obiskalo pri- bližno 7000 poslovnih obi- skovalcev, med njimi števil- ni iz drugih republik, iz orga- nizacij združene_ga dela, še zlasti ti-govinskih in tistih, ki so se že zavedle nuje povezo- vanja z drobnim gospodar- stvom. Sklenjena je tudi bila vrsta neposrednih poslovnih dogovorov. Izpolnila seje tu- di želja Zveze obrtnih zdru- ženj Slovenije in Splošnega združenja drobnega gospo- darstva po čim širši predsta- vitvi obrtnih poklicev mla- dim. Prikaz živega dela v obrti si je za 18 poklicev v posebni obrtni ulici ogledalo preko 7000 učencev sloven- skih osnovnih šol (na sliki Edija Masneca). Ob letošnjem sejmu se je zvrstila tudi paleta srečanj in posvetov, številni med njimi so bili na jugoslovanski rav- ni in v organizaciji Zvezne konference Socialistične zveze. Med drugim so se na njih dogovorili o organizira- nosti osebnega dela v Jugo- slaviji ter opozorili na pre- preke, ki se postavljajo na pot sicer pohtično deklarira- nemu razvoju drobnega go- spodarstva. Veliko enotnosti je bilo pri tem dosežene in zato lahko upravičeno priča- kujemo, da bodo za razvoj drobnega gospodarstva v Ju- goslaviji hitreje zagotovljeni ugodnejši pogoji. Uspeh letošnjega sejma, ki pogojuje smele načrte za pri- hodnje sejme, postavlja pred organizatorje tudi nove zah- teve. Marsikaj bo potrebno še dograditi - poleg prosto- rov predvsem samo organi- zacijo sejma, ki sega od ure- jenega parkiranja do infor- macij (samo v slovenščini na jugoslovanskem sejmu goto- vo ne bodo več zadoščale), še več pa bo za sejemski utrip moralo nuditi mesto Celje. Letos so res v treh lokalih: Turški mački, Majolki in v Evropi popestrili ponudbo v času sejma, a to še zdaleč ni dovolj in vse. Ker so prenoči- tvene zmogljivosti v celjskih hotelih premajhne, bo ver- jetno potrebno iskati rešitev v zasebnih turističnih sobah, ki jih zaenkrat skoraj ni. Marsikatero podrobnost, ki je lahko odločujoča, daje ne- ko mesto resnično sejemsko, bi še lahko našli, večino pa je moč preseči v Zavodu Golo- vec in v občini Celje. Zaradi pomena, ki ga sejem ima, je to tudi vredno narediti. MILENA B. POKLIČ Vse Je dražje Celjski izvršni svet je na ponedeljkovi seji odobril nove, višje cene za nekatere komunalne in druge stori- tve. Večino podražitev so utemeljili z višjimi cenami goriva. Mestni in pri mestni avtobusni promet seje v povprečju podražil za 27,5 odstotkov. Vožnja z mestnim avtobusom stane sed^ 60 dinaijev (55 dinarjev z žetonom), mesečna vozovnica za mestni promet za dijake pa 1.000 dinaijev, za delavce 1900 dinaijev, za upokojence in občane stare nad 60 let pa 910 dinaijev. Dra^a je tudi voda iz mestnega vodovoda; gospodinj- stva bodo odslej plačevala 34,25 dinaijev za kubični meter pitne vode (8,4 odstotke več), ostali pa 41,30 dinaijev. Za 48 odstotkov pa se je podražila kanalščina. Ta prispevek bo odslej znašal 12,80 dinaijev za porabljen kubični meter pitne vode. Odvoz smeti za gospodii^stva seje podražil za 25 odstot- kov in bo potrebno poslej plačevati 4,75 dinaijev za kva- dratni meter stanovai\jske površine, za ostale pa se je odvoz podražil za 48 odstotkov (na 5,90 dinaijev za kva- dratni meter). Prav tako se je za 48 odstotkov podražil kontejnerski odvoz smeti. Več bo potrebno plačevati tudi za mešani in zemeljski plin, ki seje podražil za 50 odstotkov. Tako je nova cena za kubični meter mešanega plina 97,65 dinaijev (tarifa 1 za gosodir\jstvo brez ogrevalna), 89,35 dinaijev (tarifa 2 - gospodinjstva z ogrevanjem) in 101,20 dinaijev (tarifa 3 - za industryo in ostale). Za zemeljski plin pa so cene 124, 113,40 in 128,50 dinaijev. S. Š. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 26. SEPTEMBER 1985 ................ Dušan Šinigoj in Vlado Klemenčič sta si sejem z zanimanjem ogledala, še zlasti pa je njuno pozornost pritegnila predstavitev inovacij. Foto: BOŽO BERK Napredek je očiten Dušan Šinigoi in Vlado Klemenčič na celjskem sejmu »Sejem je uspel in z zado- voljstvom lahko čestitam organizatorjem,« je dejal ob svojem obisku v Celju zvez- ni sekretar za fmance Vlado Klemenčič. Predsednik iz- vršnega sveta Slovenije Du- šan Šinigoj pa je opozoril, da je tudi v prihodnje nujno vztrajanje na kakovosti predstavljenih izdelkov ter na usmeritvi v poslovnost. Poudaril je, da je celjski se- jem priložnost za številna srečanja ljudi, ki so nepo- sredno povezani z drobnim gospodarstvom in s tem tu- di za kritične ocene, s po- močjo katerih bo moč stopi- ti korak naprej v razvoju te- ga dela gospodarstva. Kot je dejal Dušan Šinigoj, smo v Sloveniji sicer že pre- cej naredili za razvoj drobne- ga gospodarstva in znotraj njega osebnega dela, vendar še daleč ne moremo biti za- dovoljni z doseženim. Del prispevka za nadaljni razvoj leži tudi na republiškem iz- vršnem svetu, kjer se po nje- govih besedah zavedajo nuje nadaljnih sprememb obrtne- ga zakona in davčne politike. Tudi Vlado Klemenčič je po- trdil, da se ideja o potreb- nem razvoju drobnega go- spodarstva v Jugoslaviji si- cer uveljavlja, a v vsakda- njem življenju je to še vse premalo čutiti. Gotovo so potrebne nekatere sistemske spremembe, pa naj gre za za- kon o zagotovitvi plačil ali za carinski sistem in uvozne pogoje, vendar je spremem- be na teh pomembnih po- dročjih mogoče pričakovati le ob skupnem nastopu jugo- slovanskega drobnega go- spodarstva. Tudi zato je po- trebno usmeritev sejma v ju- goslovansko predstavitev drobnega gospodarstva pod- preti. S tem pa se sejmu bolj kot doslej odpirajo možno- sti, da postane pomembna sejemska prireditev v tem delu Evrope, je še dejal. V pogovoru so se dotaknili tudi nekaterih neposrednih ovir, ki zavir^o razvoj drob- nega gospodarstva.' Največji delež ima pri tem zaenkrat še vedno davčna politika, ki onemogoča, da bi bil osebni dohodek obrtnika odvisen od rezultatov njegovega de- la. Opozorili so še na trganje kooperacij skih verig med velikim in drobnim gospo- darstvom, ki se pojavljajo skladno z zaostrovanjem go- spodarskih razmer. Delovne organizacije, kot na primer Sip ali Metalna, so ob svojih težavah opustile kooperante, namesto da bi skupno z nji- mi poiskale izhod. Dosti več razumevanja kaže trgovina. MILENA B. POKLIČ Revolucije ne moremo deliti Izgnancem na S¥ibnem Je govoril Franc Šetinc V počastitev krajevnega praznika Kadeč so se v ne- deljo prvič po štiridesetih letih zbrali vojni izgnanci s širšega območja Radeč. Na proslavi, ki sojo skupaj pripravili pevski zbor Papir- ničar, godba na pihala Papir- ničar ter mladi iz Svibnega pod mentorstvom Milana Goriška, učitelja iz Radeč, je govoril Franc Šetinc. Besedo dve v tem zapisu si ta proslava prav gotovo za- služi, zaradi svoje preprosto- sti in izpovedne moči s kate- ro so nastopajoči, ki so brali pesmi, pisma in spomine iz- gnancev, uspeli zbranim za kratek čas predstaviti ču- stvovanja, razmišljanja in tr- pljenje izgnancev v lagerjih in tovarnah, daleč od doma- če zemlje. Vrhunec dobro zrežirane in neobičajne pro- slave so dosegli z opisom ži- vljenja v izgnanstvu in s sil- nim domotožjem, ki je vel iz pisem izgnancev v domo- vino. Na Svibnem, ki je letos prejelo zvezno priznanje SZDL za najboljšo krajevno skupnost, so ob tej priložno- sti izdali tudi brošuro V iz- gnanstvu. V njej so zbrani dokumenti, pisma, pesmi, fotografije in izjave izgnan- cev, ki jih je bilo samo s tega območja 322. Marsikdo se ni- koli več ni vrnil v domači kraj. Tudi Franc Šetinc je y slavnostnem govoru obucjj| spomine na izgnanstvo, saj je bil z družino izgnan ko; dvanajstletni deček. V govo. ru je med drugim dejal: tem boju, na tej trnovi potj našega ljudstva do svobode je vsakdo prispeval svoj del lež, od partizanskih borcev v gozdovih, partizanskih ma- ter, aktivistov, ilegalcev skojevcev, pionirjev, do za' pomikov, izgnancev in tabo. riščnikov. Naš boj, naša re. volucija ni bila nekaj, kar bi lahko delili na kose, bila j« nekaj skupnega, enotnega, ki je prežel vse zavedne Slo! vence in prav zato je bila tu. di zmagovita.« VVE Novo vodstvo Zdravstvenega centra V Zdravstvenem centru Celje je delavski svet ime- noval nov kolektivni poslo- vodni organ, ki bo prevzel svoje dolžnosti prvega ok- tobra. Za predsednika so ponovno imenovali Alojza Zuntarja, za specialistično hospitalno dejavnost je od- govoren dr. Franc Faza- rinc, za preventivno in os- novno zdravstveno službo dr. Marjan Hrušovar, za pravne, samoupravne in or- ganizacijske zadeve pa Jo- žica Subotič. MBP Borci povsod alitivni z letne skupščine ¥ Šentjurju šentjurski borci so se v po- nedeljek zbrali na letni volil- ni skupščini. Pregledali so svoje dosedanje delo in ugoto- vili, da so aktivni na vseh po- dročjih družbenega življenja. Mnogi razpravljalci so doka- zali, da spremljajo dogajanje v domačem okolju in da želijo hitrejši razvoj kraja. Tako so opozorili na neurejene ceste in slabo založenost trgovin v manjših krajih občine. Ko pa so govorili o položaju borcev, so menili, da bi bilo potrebno bolj poskrbeti za ostarele in bolne člane in jim- večkrat fi- nančno pomagati, saj imajo mnogi zelo nizke pokojnine. RazpravJ/ialci iz nekaterih kra- jev pa so se predvsem zavze- mali za urejanje spomenikov NOE in za nekatera nova spo- minska obeležja. Tudi v programu za nasled- nje leto, ki so ga na skupščini sprejeli, so borci zapisali, da se morajo vključevati v družbe- nopolitično življenje v občini, posebno skrb pa bodo posveti- li oživljanju in prenašanju tra- dicij NOE na mlade. Na skup- ščini so šentjurski borci dobili tudi novo vodstvo. Predsednik občinskega odbora Zveze bor- cev je še naprej ostal Avgust Eožič, podpredsednik je posta! Stane Kozjan, sekretar pa Mi- ha Močnik. TC Razvoj graditi na manlšili kolelitivili Se Velenjčanom obetajo boljši časi? Velenjčani so Franca Šetin- ca seznanili s številnimi pro- blemi in razvojnimi dilema- mi, ki so v veliki meri posle- dica težav v sozdu Gorenje in nerešenih razmer v sloven- skem elektrogospodarstvu. Kar zadeva Gorenje je jasno, da se bo našel izhod, kar hkra- ti pomeni, da se čez nekaj let obetajo boljši časi tudi za Ve- lenjčane, ki v precejšnji meri gradijo svoj nadaljnji razvoj ravno na Gorenju. Nerešen ostaja tako še pro- blem velenjskega rudnika lig- nita in šoštanjske termoelek- trarne, k^ti sozd Rek Franc Leskošek-Luka iz Titovega Velenja je ob polletju zabeležil veliko izgubo, le-ta pa se iz me- seca v mesec še veča. Velenjča- ni ob tem ne morejo razumeti, da ustvarijo polovico sloven- ske energije, razpolagego pa le z 10 odstotki na ta način ustvaijenega dohodka. Gre za takoimenovani sistem skupne- ga prihodka v elektrogospo- darstvu, kjer potegnejo kratko tisti proizvajalci energije, ki imajo višje proizvodne stro- ške. Stanje je bilo nerazumlji- vo tudi Francu Šetincu, zato je obljubil, da se bo v republiki zavzel za hitrejše razreševanje problemov tega velenjskega sozda. Velenjčane tudi skrbi, k^ bo čez petdeset let, ko bo velenj- ski rudnik lignita povsem izčr- pan. Pri tem gre vsaj za dva bistvena problema: kje zapo- sliti delavce, ki zdaj delajo v rudniku in predvsem kje jih nastaniti, k^ti že zdaj je zaradi rudaijenjaTJničeno 1540 hekta- rov zemljišč. Do leta 2000 se bo ta številka vs^ še podvojila. Franc Šetinc ni videl druge možnosti, kot da se začno Ve- lenjčani močneje povezovati z drugimi občinami, pri čemer bo morala več kot doslej nare- diti tudi republika. Kar zadeva bližnjo izčrpanost velenjskega^ rudnika hgnita, pa je opozoril Velenjčane, da v svojih lazvoj- nih načrtih ne smejo računati le na giganta kot sta sozda Go- renje in Rek Franc Leskošek- Luka, temveč morajo že zdaj začeti razvijati perspektivne proizvodne programe v ma- njših kolektivih. Dilem in problemov, ki se nanašajo na šolstvo, zdravstvo, kulturo, veliko število delav- cev iz drugih republik, ipd., je še veliko, vendar, kot je dejal Franc Šetinc, odgovorov na vse in rešitev zanje v tako krat- kem času ni moč najti. VILI EINSPIELER Ko brigadirjev nI, miši plešejo Brigadirski dom v Šentvidu potreben obnove Gotovo ni bilo naključje, da so se predstavniki laške, sevniške in šentjurske obči- ne pogovarjali o nadaljnji usodi akcije na Kozjanskem prav v brigadirskem nase- lju v Šentvidu pri Planini. Ena glavnih točk pogovora je bila namreč obnova bri- gadirskega doma in udele- ženci srečanja, ki ga je pri- pravila šentjurska občin- ska konferenca Socialistič- ne zveze, so se lahko na la- stne oči prepričali, da dom ne zagotavlja pogojev za bi- vanje mladih iz cele Jugo- slavije. Da je bila slika po- polna, so se med pogovorom v jedilnici doma med miza- mi podile miši. Čeprav je bil pogovor na- menjen tudi oblikovanju programov dela v nasled- njem letu in dogovoru o tem, kakšne brigade potrebujejo na Kozjanskem, pa so se raz- pravljalci vrteli v glavnem okrog finančnih vprašanj ob potrebni obnovi doma. Ugo- tovili so, da ta res ne zagota- vlja ustreznih pogojev biva- nja, najbolj problematični pa sta kuhinja in jedilnica. Zato so v Šentjurju že pripravili načrt posodobitve, da bi do- bili novo jedilnico, preno- vljeno kuhinjo in 40 ležišč. Vrednost del bi bila okrog 130 milijonov din, ki bi jih morale zbrati vse tri občine, del pa bi prispevali republi- ška stanovanjska skupnost in Zveza mladine. Ob tem smo lahko ponovno slišali, da vsem občinam primanj- kuje sredstev in da bo treba čim več iztržiti na republiški ravni, saj gre za akcijo, kije širšega pomena. Nekateri so celo menili, da bodo morali v naslednjih letih gledati samo še na to, koUko brigadirji ustvarijo v njihovi občini in kolikšen delež morajo pn tem vložiti v njihovo delo. Spregovorili so tudi o uso- di doma v času, ko v njem ni brigadirjev. Doslej je bil pre- malo izkoriščen, zato bodo morali poskrbeti, da bi se v njem odvijale različne prire- ditve, letovanja otrok ir. usposabljanja za SLO. Nekateri razpravljalci so se dotaknili tudi oblik na- daljnjega brigadirskega dela Menili so, da različne speci- alne brigade za Kozjansko niso primerne, ker potrebu- jejo predvsem klasične bri- gade pri gradnji infrastruk- ture, lahko pa bi jih uvedli kot poskusno obliko. Na sestanku naj bi se do- govorili tudi o programu de- la brigad, vendar pa so pred- stavniki občin morali prizna ti, da teh še niso izdelali in ni znano, keg n^ bi v krajevnih skupnostih brigadirji v pri; hodnjih letih delali. Tudi pf načrtovaju interesnih dejav- nosti je bilo predlogov bol| malo, poleg tega pa niso bili enotni, kdo naj bi vse pripra^ ve v zvezi z akcijo splof^ vodil. Pogovor je torej ponudb bolj malo konkretnih rešite^ in predlogov, če odštejen)"^ tistega, da je treba obnovi'* brigadirski dom. Takšna dorečenost pa navsezadW ni nič novega. Samo upaii''^ lahko, da bodo prihodnje to v štabu akcije podobni Ij'' dje kot letos, ki so kljub št^ vilnim pomanjkljivosti!! znali uspešno pripeljati akc' jo do konca. .. TATJANA CVIK^ Program samoprispevka dobro uresničujejo Izvedba programa tretjega samopri- spevka v občini Celje poteka po načr- tih, so ugotovili na seji predsedstva ob- činske konference SZDL v Celju. V triletnem obdobju je bilo zbranih okoli 444 milijonov dinaijev, vsa sredstva pa so bila tudi namensko uporabljena. V takoimenovanem občinskem programu je največja pridobitev prav gotovo vlaga- nje v vodooskrbni sistem Celja, s^ je bilo pridobljenih približno 70 sekundnih li- trov nove in zdrave pitne vode, kar so občani Celja lahko občutili zlasti v letoš- njem vročem poletju, ko skoraj nikoli ni prišlo do večjih pomanjkanj vode. Predsedstvo je sprejelo tudi iniciativo za nadomestitev izgradnje vodohrama z novimi črpališči na območju Frankolove- ga in Stranic, ki bi Celju zagotavljale še 100 dodatnih sekundnih litrov vode. Dalj časa so v razpravi namenili izgrad- nji vrtca v Novi vasi, ki se po programu še ni pričela, saj gre za razpravo o spre- membah namembnosti objekta. Pred- sedstvo je menilo, da s pričetkom izgrad- nje ne gre zavlačevati, upoštevati pa je potrebno predvsem predvidene potrebe, s katerimi bi zadostili povpraševanju, razbremenili šolo Fran Roš in usposobili kuhinjske kapacitete, ki bi služile tudi drugim vzgojnovarstvenim ustanovam. Za nabavo medicinske opreme za celj- sko bolnišnico so ugotovili, da poteka po planu, kije bil sprejet, poudarili pa so, da je ta oprema namenjena predvsem do- polnjevanju obstoječe neustrezne medi- cinske opreme in da se samo v določe- nem delu vključuje v program moderni- zacije celjske bolnišnice. Razprava o uresničevanju programa samoprispevka, ki je zadeval krajevne skupnosti, je izzvenela v večjem delu pohvalno, s^ rezultati kažejo, da je veči- na kr^evnih skupnosti zbranim sred- stvom samoprispevka dodala velik lastni vložek, marsikje preko dogovorjenega, v nekaterih krajevnih skupnostih pa so kr^ani z lastnim delom in v denarju ta delež celo podvojili. Tu velja omeniti KS Ljubečna, Vojnik, Šmartno v Rožni doli- ni. Ob tem pa je predsedstvo ugotovilo tudi to, da v nekaterih KS z izvedbo pro- grama zaostaj^o in da je večji del odgo- vornosti za to pripisati premajhni zavze- tosti občanov. Za primer navedimo iz- gradnjo mrliške vežice v Strmcu. Predsedstvo je tudi v celoti podprlo predlog družbenega dogovora o vzdrže- vanju spomenikov ljudske revolucije v celjski občini, opozorilo na nekatere po- manjkljivosti v dosedanjih obeležjih, predvsem pa zahtevalo, da se v okvir tega družbenega dogovora vključijo tudi vse aktivnosti in naloge povezane s še vedno nedokončano akcijo 88 dreves za tovariša Tita. BR Najpomembnejša je zaključena izgrad- nja vodarne Medlog, izgradnja vodnja- ka G v Medlogu in sanacija vodovoda v Kompolah, v teku in predvidoma letos pa bo zaključena tudi izgradnja vodnja- ka v Košnici in izgradnja vodnjaka H v Medlogu. 26. SEPTEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Drobno gospodarstvo ne more vsega samo Predlog o organiziranosti samostojnega osebnega dela iia zvezni ravni so na nedav- nem posvetu, ki je bil v okvi- ru celjskega sejma obrti, pod- prli vsi predstavniki jugoslo- vanskega drobnega gospodar- stva. Z njim so se strinjali tu- di predstavniki Zveznega iz- vršnega sveta, Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zvez- ne konference Socialistične zveze. Kljub vsestranski pod- pori pa brez težav gotovo ne bo šlo, saj še marsikje gledajo na drobno gospodarstvo kot na ostanek preteklosti. Predstavniki jugoslovanske- ga drobnega gospodarstva so na posvetu ponovno ugotovili, da so organizacijske razlike izredno velike. Tako na primer v Makedoniji še vedno nimajo obrtnih zadrug, kaj šele da bi inieli delegate v vseh pomem- bnejših republiških organih, kot je to urejeno v Sloveniji. Prav tako niso še nikjer, razen v Sloveniji, rešili problema fi- nanciranja. Zato so se na po- svetu dogovorili, da bodo reše- vali problem organiziranosti drobnega gospodarstva v po- sameznih republikah in avto- nomnih pokrajinah hkrati z or- ganiziranjem samostojnega osebnega dela na zvezni ravni. Doseči želijo, da bi bilo drob- no gospodarstvo, kjer je zapo- sleno približno 500.000 delav- cev, zastopano v vseh pomem- bnejših zveznih organih, pred- vsem pa v zvezni skupščini in Gospodarski zbornici Jugosla- vije. Od organiziranosti na zvezni ravni tudi pričakujejo, da bodo lahko bolje sodelovali pri oblikovanju razvojne poli- tike obrtništva, večjo poveza- nost z združenim delom, večje vključevanje obrtništva v iz- vozna prizadevanja, enotnejšo kreditno politiko, ipd. Pri tem se zavedajo, da brez težav ne bo šlo, da bodo z raz- vojem drobnega gospodarstva ponovno oživeli kapitalistični proizvodni odnosi. Na posvetu je bilo v zvezi s tem rečeno, da devetdeset odstotkov proble- mov nastaja v posameznih ob- činah in republikah, medtem ko se odgovorni zvezni funkci- onarji že zavedajo, da razvoj našega gospodarstva ni možen brez razvoia obrti. Iniciativni odbor, ki je bil ustanovljen lani, bo do konca leta pripravil samoupravni sporazum o organiziranosti sa- mostojnega osebnega dela na zvezni ravni. V. E. Živilci so se seznanili s predpisi Letos junija je bila pri obrtnem združenju Slo- venije ustanovljena tudi sekcija živilskih delav- cev, ki združuje peke, slaščičarje, izdelovalce brezalkoholnih in alko- holnih pijač ter izdelo- valce olj. Kot je povedal predsed- nik izvršilnega odbora te sekcije, je bila združitev nujna, saj bodo skupno laže premagovaU težave, ki jih tarejo kot proizva- jalce končnih izdelkov. Tudi pri njih se namreč pojavlja znani razkorak med cenami repromateri- ala in energije ter cenami njihovih izdelkov. Na XVin. obrtnem sej- mu so živilci pripravili posvet, na katerem so čla- ne sekcije seznanili z ne- katerimi predpisi na po- dročju pokojninskega in socialnega zavarovanja ter davčne politike. Poisicali bodo notranje rezerve Cementninarji, kamnoseki in teracerji že vrsto let izkoriščajo celjski obrtni sejem tudi za medsebojna sre- čanja. Letos so na posvetu izvršilnega odbora svoje sek- cije spregovorili o težavah, ki jih tarejo zaradi vedno slabšega tečaja dinarja, vse dražjih surovin in zmanjša- nja števila novogradenj. Ugotovili pa so, da vse težave ne izvirno iz naštetih dejavnikov, ampak da še imajo rezerve tudi znotraj svoje proizvodnje. Tako naj bi v bodoče predvsem bolj premi- šljeno izbirali vrsto svojih izdelkov, pa tudi povečali nji- hovo kakovost. Nujno pa se bodo morali zavzeti tudi za večjo storilnost. Na posvetu je tekla tudi beseda o izobra- ževanju mladih kadrov. Navzoči so izpostavili potrebo po učbeniku s strnjenimi strokovnimi napotki, ki naj bi učen- cem - v večini absolventom srednjih gradbenih šol - pomagal pri opravljanju pripravniškega izpita. Dogovorili pa so se tudi za organizacijo seminaija, ki bo februarja v Portorožu.. Na razstaviščnih prostorih so predstavili kamnoseki, cementninarji in teracerji vrsto izdelkov, s katerimi je mogoče dekorirati notranje in zunanje prostore, kar je na zahodu že zelo cenjeno, pri nas pa se šele počasi uveljavlja. Uspešne zadruge Slovenski avtoprevozniki so izredno dobro organizira- ni. V republiki je (»800 zaseb- nih avtoprevoznikov, kar 5200 pa je vključenih v speci- alizirane obrtne zadruge. Ti usklajujejo svoje delo v šestih zadrugah in preko njih tudi v Medzadružnem odboru speci- aliziranih avtoprevozniških zadrug Slovenije. To sodelo- vanje je pomembno predvsem pri navezovanju stikov z združenim delom. O svoji dejavnosti so sprego- vorili tudi v okviru letošnjih spremljajočih prireditev obrt- nega sejma. Ugotavljali so, da je organiziranost v zadruge najboljši način medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z organizacijami združenega de- la, kar jim'omogoča precej več- jo konkurenčnost, kot bije bili sicer sposobni. Čeprav so že dobro organizi- rani, ne nameravajo ostati na tričetrt poti. Svojo organizira- no dejavnost nameravajo razši- riti na ves slovenski prostor in ob tem tudi povečati svoje zmogljivosti. Med zasebnimi atoprevOzni- ki dobro deluje tudi sistem ob- veščanja, kar je prav tako za- sluga zadrug in Medzadružne- ga odbora. Razumljivo je, da so zato s sicer šele leta 1980 usta- novljenimi zadrugami zadovo- ljni in pravzaprav nimajo več- jih težav - niti s plačevanjem prometnega davka. Obrtniki v zvezni skupščini? Bojazen pred kapitalističnimi proizvodnimi odnosi Družbeni sektor drobnega gospodarstva ni prav nič bolj obremenjen kot veliko gospodarstvo, vendar je večji del njegove akumula- cije obremenjen z obvezno- stmi, kar mu onemogoča razvoj. Takšna je ena os- novnih ugotovitev srečanj predstavnikov Splošnega združenja drobnega gospo- darstva Slovenije v času sejma obrti. Iz te ugotovitve in spozna- nja, da nizko razvito drobno gospodarstvo samo sebe ni sposobno razvijati, izhajajo tudi predlogi za izboljšanje razmer, v katerih deluje ta del gospodarstva. Splošno združenje drobne- ga gospodarstva vidi izhode iz težav v nekaterih začasnih sistemskih razbremenitvah, ki bi jih izenačile z velikim gospodarstvom in z obrtniki. Zmanjšati bo potrebno stro- ške družbene režije in raci- onalizirati samoupravno or- ganiziranost. Precej je mogo- če narediti tudi znotraj drob- nega gospodarstva. Eden iz- med prvih korakov mora biti prehod na sodobnejše meto- de poslovanja, predvsem na večjo uporabo računalni- štva. Med predpogoji za hitrejši razmah drobnega gospodar- stva je uspešno sodelovanje z velikim in posredno tudi razvoj velikega gospodar- stva. Ugotavljajo, da odnos velikih do malih še vedno ni ustrezen, se pa tudi s pomoč- jo različnih pogovorov in do- govorov, ki jih vodijo gospo- darske^ zbornice, počasi pre- mika. Žal pa je primerov, ka- kršen je bil v času sejma podpis dogovora lesarjev Splošnega združenja drob- nega gospodarstva z delovno organizacijo Lesnina, še pre- malo. V Splošnem združenju drobnega gospodarstva se zavedajo tudi nuje pridobi- vanja novih, sposobnih ka- drov. Žal imajo v tem stalne težave. Razmere skušajo re- ševati s povečevanjem šti- pendiranja, a jim to ne kori- sti kaj prida, saj se večina raje zaposU v velikem gospo- darstvu ali pa v zasebnem sektorju. Razlog je preprost - nizki osebni dohodki v drobnem gospodarstvu. Vzroke bodo poiskali v pri- merjavi obremenitev v vseh treh dejavnostih. MBP Preko 200.000 obiskovalcev, uspesna usmeritev v poslovnost in načrti za vsebinsko poglabljanje obrtnega sejma, to so glavne značilnosti živahnega sejemskega utripa, ki je minule dni oblikoval podobo Celja. EDI MASNEC Z nagradami do novih programov Drobno gospodarstvo lahko pomembno prispeva k razvoju gospodarstva kot celote. Ne nazadnje to potr- jujejo številni inovativni dosežki, predstavljeni na letošnjem sejmu obrti. No- vi programi, novi izdelki brez dvoma pospešujejo nastajanje novih obratoval- nic ter bogatijo jugoslovan- sko tržišče. Da bi spodbu- dili vključevanje znanja v oblikovanje novih progra- mov, so se v času poslovnih dni na njem dogovorili, da bodo v prihodnje najboljše nagrajevali. Po določenih pravilih oblikovane predloge bodo ponudili v odkup osebne- mu ali združenemu delu, snovatelji zamisli: Splošno združenje drobnega gospo- darstva Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in medobčinske gospodar- ske zbornice pa pričakuje- jo, da bodo s pomočjo nate- čajev prišli tudi do progra- mov za srednjo in veliko in- dustrijo. V vsakem prime- ru pa bo tako dana možnost vsem, da sodelujejo pri raz- voju drobnega gospodar- stva. Po prvem predlogu bodo na prihodnjem sejmu že prvič podelili nagrade za nove izdelke (prva nagrada bi naj bila 250.000 dinar- jev). Predkupne pravice za nenagrajene nove progra- me bodo imeli tisti, ki bodo podeljevali nagrade oziro- ma razpisali natečaje. Lesarji korak naprej Sodelovanje in povezova- nje s trgovino že vrsto let predstavlja eno izmed naj- pomembnejših usmeritev v dolgoročnem in kratkoro- čen razvoju drobnega go- spodarstva. Tega se očitno še posebej zavedajo v lesar- ski dejavnosti. Na letoš- njem sejmu obrti so pred- stavniki Lesnine podpisali sporazum o poslovnem so- delovanju z organizacijami združenega dela drobnega gospodarstva lesarske de- javnosti, ki je prvi tovrstni sporazum pri nas. V Lesnini sodelujejo tudi z obrtniki privatniki. Namera- vajo ustanoviti temeljno or;- ganizacijo kooperantov za Pospeševanje sodelovanja privatnega sektorja obrtni- kov. Lesnina svoje koope- •"ante oskrbuje z repromate- ■"ialom, zagotavlja jim tržiš- če, storitve interne banke. Pomoč strokovnih služb, ^^hnologijo in inženiring za organizacijo proizvodnje, ^anes ima Lesnina že 100 za- s^^bnih kooperantov, vendar potreba po njih čedalje ^^čja. Podobno je na posve- o kooperaciji in povezova- nju s trgovino lesarske de- javnosti povedal tudi pred- stavnik Alplesa, saj se tudi pri njih zavedajo, da sta raz- voj drobnega gospodarstva in industrije medsebojno po- gojena in da pospešeni raz- voj enega pomeni tudi hitrej- ši napredek drugega. Sporazum o poslovnem sodelovanju z Lesnino je za- to pomemben korak v oboje- stransko korist. Celovit od- nos in poslovna politika med Lesnino in organizacijami združenega dela drobnega gospodarstva bo opredeljen v letnem planu medsebojne- ga sodelovanja. Letni načrt oziroma letna pogodba med- sebojnega sodelovanja je v bistvu izvleček iz skupnega letnega plana. V njem bodo opredelili vse od prodaje iz- delkov, skupne proizvodnje za domači in tuji trg, dobave reprodukcijskih materialov in strojne opreme, do obsega in vrste medsebojnih stori- tev, dinamike in drugih po- gojev poslovne politike. Ce se bodo velika pričako- vanja vseh, ki sodelujejo v dogovoru, izpolnila, bo to gotovo vzpodbudilo tudi druge, da se bodo bolj po- gumno odločali za enako pot. MBP POGLED VLSVET S kovjnotehnp Nemirno življenje ob Nilu Reka Nil je s 6690 kilometri toka naj- daljša afriška reka. Razteza se od Vikto- rijinega jezera v Ugandi prek Sudana do izteka v morje pri egiptovski Alek- sandriji. Od Nila je odvisno življenje ljudi v Egiptu in Sudanu, po svoje pa tudi v Ugandi. Če odmislimo tokrat Egipt, je letošnje leto prineslo dvem državam ob Nilu ve- like spremembe in preobrate. Sudan, z malone 2,5 milijona kvadratnih kilome- trov največja afriška država, ima novo vodstvo, potem ko so odslovili predsed- nika Džafarja Nimeirija. Tudi v Ugandi imajo od konca julija naprej novo vlado. Toda ne eni ne drugi novi vladi se ni posrečilo količkaj utrditi svojega polo- žaja. Stare politične rane, izvirajoče iz zapletenih zgodovinsko pogojenih oko- liščin in političnih napak pa zablod, na široko zevajo tako v Sudanu kot v Ugandi. Nimeiri je s trdo roko vladal Sudanu in njegovim (okoli) dvajsetim milijo- nom prebivalcev od 1969, ko je prišel na krmilo države z vojaškim udarom. Pre- živel je več poskusov državnih udarov, ko pa se je letos poleti mudil v ZDA, ga je pobral nov vojaški udar; vodstvo dr- žave je prevzel dotedanji obrambni mi- nister, general Dahab. Kot mnoge bivše kolonije v Afriki, je tudi Sudan umetna tvorba, država šte- vilnih raznorodnih ljudstev različnih jezikov in veroizpovedi. Predvsem pa tako rekoč od njega dni zeva prepad med severom in jugom države. Na seve- ru žive Afričani nilotskega porekla, na jugu bantujski črnci. Na severu molijo Alaha, na jugu so pretežno animisti (po- gani), ostali so kristjani. Sudan je postal neodvisna država 1956. leta, že osem let kasneje pa je iz- bruhnil upor na jugu. Vojna je trajala vse tja do 1972. leta, ko je jug dobil pre- cejšnjo avtonomijo. Odtlej pa do zadnjih let Nimeirijeve vlade je bilo na jugu sorazmerno mirno. Nimeiri je trdil, da upornike, ki so spet začeli oboroženi boj, podpihujeta Libija in Etiopija. Zdaj ko Nimeirija ni več, se je upor na jugu na veliko razvnel pod vodstvom polkovnika Johna Garange. Ta poveljuje ljudski armadi za osvobo- ditev Sudana. Že ime te vojaške forma- cije kaže, da imajo Garang in njegovi ambicijo dobiti glavno besedo v vsem Sudanu, ne samo na jugu. Dahabova vlada je v precepu. Dahab je za pogajanja, za mirno rešitev spora. Precej častnikov, ki so pod vplivom ta- ko imenovanih muslimanskih bratov je odločno proti. Zaradi tega je konec mi- nulega tedpa prišlo v glavnem mestu Kartumu do krvavih spopadov med pri- staši in nasprotniki pogajanj. Tako je mlada Dahabova vlada v dvojnem precepu med Garangovimi vo- jaškimi napadi in grožnjami pomemb- nega dela oficirskega zbora in nekate- rih politikov. Ker je Sudan največja afriška država na eni ključnih strateških točk, je razu- mljivo diskretno, a zelo živo zanimanje, pa tudi skrivno vmešavanje sosednjih držav ter velesil. Podobno, če ne še huje je v Ugandi. Potem ko so 27. julija odstranili pred- sednika republike Miltona Oboteja z vojaškim udarom, se novi vladi pod vodstvom generala Tita Okela nikakor ne posreči normalizirati razmer v drža- vi. Najhujša ovira pri tem je uporniška vojska pod vodstvom Joweri Museveni- ja, ki vojaško nevarno ogroža novo vla- do in ki zahteva svoj, menda kar polovi- čen delež v vladi. Zdaj nadaljujejo po- gajanja pod pokroviteljstvom predsed- nikov Tanzanije in Kenije. Izid je še ne- gotov. Piše Jože Šircelj 4. STRAN - NOVI TEDNIK 26. SEPTEiVIBER 1985 la^iija enožiiost la jgjgfiiišiižs sanisije Slovenija ne more brez Gorenja »Gorenje je v malem, kar bi moralo postati jugoslo- vansko gospodarstvo v velikem,« je dejal Franc Šetinc, predsednik republiške konference Socialistične zveze, ko so ga predstavniki tega velenjskega sozda podrobno seznanili z izvajanjem sanacijskega programa, z napori, ki so bili potrebni, da kolektiv iz tekočega poslovanja nima izgub in z razvojnimi načrti. Franc Šetinc seje tudi zavzel za nadaljnjo pomoč kolek- tivu, vendar je tako kot Rudi Šepič, član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za finance poudaril, da moramo pri tem izbrati iz objektivnih možnosti slo- venskega gospodarstva. Gre namreč zato, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je Gorenje zastavilo s sanacij- skim programom. Tako med drugim Jugobanka še vedno bremeni Gorenje za 7 milijonov dolarjev. Ob tem je Her- man Rigelnik, predsednik kolektivnega poslovodnega organa sozda Gorenje dejal, da je v tem trenutku še zadnja možnost, da se Gornje dokončno sanira, k^ti v nasprot- nem primeru bodo teč^ne razlike prevelike in napori delavcev Gorenja bodo zaman. Andrej Kržič, član kolektivnega poslovodnega organa sozda, pa je povedal, da bo sozd ob devetmesečju in ob koncu leta posloval z rdečimi številkami če ne bo izguba iz preteklosti rešena tako, kot je bilo zastavljeno s sanacij- skim programom. Pri tem ne gre za m^hne denarje, ven- dar je ob tem pomembnejše, daje razvojna sanacija Gore- nja trenutno na m^avih nogah. Rudi Šepič je ob tem vodstvo Gorenja seznanil z zadnjim dogovorom z Jugo- banko, ki se je prejšnji teden odločila, da bo dokončno reprogramirala 3 in pol milijone dolarjev. O tem dogovoru bo sicer še odločal zbor banke, vendar po vsej verjetnosti odločitve ne bodo spremenili, čeprav so tako slovenske kot jugoslovanske banke zaradi teč^nih razlik v izredno težkem polož^u. Sozd Gorenje je tako lani kot v letošnjih osmih mesecih posloval brez izgube. Manjšo izgubo so letos ustvarili le v delovni organizaciji Petra Drapšina iz Kikinde, kjer pa že pripravlj^o organizacijske in kadrovske spremembe. Omeniti še velja, da so delavci Gorerua od 151 milijonov dolarjev izgube iz preteklega poslovanja, nadoknadili kar 110 milijonov dolarjev sami in sicer predvsem z večjim izvozom. Če ob tem vemo, da bo Gorenje letos ustvarilo z izvozom kar 120 milijonov dolarjev, je povsem jasno, da se Slovenija ne more odreči tega velenjskega sozda in mora n^ti način, da se pokrije izguba sozda iz preteklega poslo- vanj®- VILI EINSPIELER PeiiištveBii iniiiistreii se siaiio geiil Na Zagrebškem velesejmu priznanja tudi za lesno industrijo s celjskega območja Kakovost jugoslovanske- ga pohištva upada. To je os- novna ugotovitev strokov- njakov jugoslovanske pohi- štvene industrije po vtisih s pravkar minulega jesenske- ga zagrebškega velesejma. Zato visoke cene nikakor ne opravičujejo tistega, kar kupec dobi. Proizvajalci se vse bolj zadovoljujejo z manj kakovostnimi materi- ali, slabo sestavo pohištva in še zlasti slabo površinsko obdelavo, ki tudi relativno dobremu izdelku zmanjša kakovost in privlačnost. Veliko je bilo govora tudi o oblikovanju pohištva. Naši oblikovalci preveč nestrpno iščejo nove oblike, namesto da bi razvijali do popolnosti že uveljavljene in dobre pro- grame. Strokovnjaki menijo, da je rešitev za našo pohištveno industrijo predvsem v manj- ših tovarnah s prilagodljivo tehnologijo, ki bi znale po- nuditi trgu model pohištva v več različicah. To naprimer poskušajo v Boru Laško z novim programom Alea. Sam program ni povsem nov, temveč so osnovne lini- je programa Vista, ki pa so v tem primeru dopolnjene tu- di s povsem novimi oblikami (lok). Program je v treh os- novnih barvah v kombinaciji z veznimi palicami pa jih ku- pcu lahko ponudijo v n^- manj petnajstih barvnih kombinacijah. Večina naših tovarn pohi- štva sodi v srednje velike to- varne (po evropskih meri- lih). In ravno te so danes (tu- di drugod, ne le pri nas) v krizi, ker se zaradi značaja tehnologije n^težje prilaga- jajo tržišču. Če bi te tehnolo- ške in tudi organizacijske zahteve lahko premagali, po- tem lahko pričakujemo, da v prihodnosti ne bomo izvažali pohištva pod ceno ampak bomo tudi ob ustrezni kako- vosti in z višjo ceno dovolj konkurenčni. Ne glede na vse to, dejstvo je, da pohištva še ne znamo prodajati. To potrjuje tudi ti- sto, kar smo videli v razstav- nem paviljonu slovenskega pohištvenega giganta Lesni- ne. Pohištvo njenih proiz- vodnih tozdov je bilo name- tano kot v tretjerazrednem salonu pohištva. Zato pa so tisti, ki so razstavljali v so- sednjem paviljonu (med nji- mi tudi LIK Savinja, ki ima svoj razstavni prostor) to predstavitev opravili mnogo bolje. Gre preprosto za to, da se kupcu predstavi pohištve- ni program tako, kot če bi bilo to postavljeno v stano- vanju in po možnosti še z raznimi dodatki (preproga- mi, zavesami, priborom) pri čemer pa je tudi tovrstna po- nudba pri nas še vedno do- kaj skromna. Večina pohištva, ki smo ga videli v Zagrebu, ne predsta- vlja bistveno novega in mar. sikateri program bi brez vs^ škode lahko pustili doma, ker ne ustreza več današnje! mu okusu in le kvari raven že tako povprečne in rekli bj že kar dolgočasne razstave v paviljonih poHištva. Tudi ti. sti maloštevilni programi, kj izstopajo iz povprečja, tega vtisa, žal, ne morejo popra- viti. VIOLETA V. EINSPIELER Na podlagi ocene strokovne žirije, ki jo sestavljajo naj. vidnejši strokovnjaki jugoslovanske lesno pohištven« industrije - je LIK Savinja iz Celja prejel diplomo Mobil optimum za program 3K, Vista in Soleil. Bor laško pa je presenetil z novim sestavljivim programom pohištva Alea in zanj tudi prejel diplomo, za program Tom pa pohvalo, Priznat^a Mobil optimum dodeljuje zagrebški velesejenj za pohištvo, ki se je že uveljavilo na trgu ali ki je na najboljši poti, da se uveljavi in seveda ustreza vsem krite, rijem po kakovosti izdelka. Emo uresničuje načrt Glavna naloga je rešitev devizne nelikvidnosti Na osnovi poročila o av- gustovskem poslovanju in ocene za september, ki so jo pripravili v Emu, je celjski izvršni svet ugotovil, da ko- lektiv zaenkrat dosega ci- lje, ki si jih je zastavil s spremenjenim gospodar- skim načrtom. V primeru Ema gre trenutno le za krat- koročne ukrepe, ki bodo omogočili kolektivu pozi- tivno poslovanje ob koncu leta. Bistvene probleme bo mo- ral kolektiv šele rešiti, če se bo hotel postaviti na lastne noge vsaj v prihodnjih dveh letih. Pri tem gre za že napo- vedano sanacijo tega 3000 članskega celjskega kolekti- va. Sanacijski program bodo v Emu, s pomočjo zunanjih strokovnjakov, izdelali še le- tos, že zdaj pa je jasno, da bo najtežje rešiti devizno nelik- vidnost. Na to je opozoril tudi pred- stavnik Ljubljanske banke Splošne banke Celje, ki je med drugim povedal, da ima banka trenutno največ pro- blemov s pridobivanjem od- stopnih limitov. Za odkup deviz od občanov je sicer banka namenila tudi predsa- nacijsko posojilo, ki naj bi ga dobil Emo, vendar še vedno ni gotovo, da bo lahko odku- pila milijon 700.000 dolarjev. Banka mora namreč zbrati 100 odstotkov več deviz kot jih potrebuje Emo, ker po za- konu razpolagajo le s 46 od- stotki odkupljenih deviz. Tudi če bo banka lahko odkupila vse potrebne devi- ze, problem še ni rešen, kajti v Emu morajo narediti vse, da bi sami zaslužili potrebne dolarje, kar pomeni, da bodo morali izvoziti bistveno več kot so doslej. Zato je gotovo preuranjeno, da bi položaj v Emu ocenjevali optimistič- no. Kljub temu je treba zapi- sati, da to, da v kolektivu do- segajo spremenjeni gospo- darski načrt, le nelcaj pome- ni. Kakorkoli že, v Emu bo- do še naprej dnevno spre- mljali proizvodnjo, s septem- brskimi rezultati poslovanja in z oceno za naprej pa mora- jo seznaniti izvršni svet že v prvih dneh oktobra. V. E. V Muflonu nova proizvodna dvorana V okviru krajevnega praznika Radeč so v so- boto odprli novo proiz- vodno dvorano v Mu- flonu, tozdu tovarne papirja. Novo zgradbo so pri- čeli graditi pred kak- šnim letom in pol, vanjo so investirali okoli 17 milijonov dinaijev. Novi prostori pomeni- jo predvsem boljše po- goje za delo zaposlenih in omogočajo boljšo or- ganizacijo dela. S poso- dobitvijo tehnologije, s katero bodo pričeli pri- hodnje leto, pa bodo da- ni pogoji tudi za uvedbo novih proizvodov in za povečanje proizvodnje. V pritličju nove proiz- vodne dvorane so skla- dišča, laboratoriji in od- prema, v nadstropju pa oddelek magnetnih konto kartic, mehanič- ne delavnice in ti- skarna. VVE Vejica in dve ničli na čeku veljajo! Imetniki tekočih računov so zadnje čase »pod priti- skom« različnih tolmačenj, kadar želijo pravilno izpol- niti ček in z njim kjerkoli poravnati račun. Ljubljanska banka je že opozorila vse svoje temeljne banke, da navodilo Službe družbenega knjigovodstva (Urad. list SFRJ, štev. 42/545 z dne 16. 8. 1985) ureja samo način izpisovanja zneskov na nalogih plačil- nega prometa, ki gredo skozi obračune in promet SDK. Prav zato Ljubljanska banka, Splošna banka Celje opozarja vse uporabnike družbenih sredstev, da lahko brez zadržkov sprejemajo in vnovčujejo tudi čeke, na katerih je za zneskom napisana vejica in dve ničli (na primer: 1000,00), in da pri oddajanju takšnih čekov v banki ne bodo imeli težav. Ljubljanska banka, Splošna banka Celje tudi svetuje, da s tem opozorilom vsi uporabniki družbenih sredstev seznanijo zlasti vsa svoja sprejemna oziroma blagajni- ška mesta. Torej je sedaj vendarle jasno, da ni nič narobe, četudi na ček po starem napišemo za zneskom z vejico še dve ničli, pa čeprav nas prodajalke in blagajničarke vsepovsod na veliko inštruirajo, da moramo po novem obvezno za zneskom napisati piko in črtico. Skratka: oboje je vsaj pri čeku pravilno (dokler ne bodo nati- skani drugačni čekovni obrazci), druga stvar pa seveda je pri nalogih plačilnega prometa »skozi« Službo druž- benega knjigovodstva. Tam je treba upoštevati najno- vejša navodila. Nič več na tesnem z energijo Konusova naložba v energetske objekte se bo obrestovala v Konusu v Slovenskih Konjicah, kjer so pred tre- mi leti začeli rekonstruirati energetske objekte (gre za zamenjavo dveh dotrajanih kotlov za proizvodnjo pare), naložbo zaključujejo. Te dni opravljajo še zadnja montažna dela, konec mese- ca pa bodo začeli s poskus- no proizvodnjo. Tako se bodo z energijo v Konusu trdno postavili na lastne noge, saj je bo dovolj za proizvodni proces in ogre- vanje. Stari kotli, ki so nosili letnico 1918 in 1936, so bili dotrajani in njih izkoristek je bil le še 45-odstoten. Dobavitelj opreme je bil Emo, izvajalec del pa Hidro- montaža Maribor. Emo-to- varna kotlov je del opreme uvozil preko znane firme Omnikal. V Konusu so zado- voljni, ker so še tako dobavi- telji kot izvajalci držali rokov izgotovitve, čeprav so bili pogoji za delo težki, saj je bilo potrebno montirati no- vo opremo ob sočasnem obratovanju stare. Naložba je veljala nekaj nad milijardo dinarjev. Do cenejše energije bodo v Konusu prišli tudi s pomoč- jo odpadkov. Vsak dan bodo skurili okoli 3 tone odpad- kov, obrezlin, ki bi sicer ro- male na odpad. Vse to bo na- domestilo prav toliko pre- moga na dan, saj imajo ti od- padki enako kalorično vred- nost. Treba pa jih bo prej zmleti, da jih bodo lahko ku- rili. Najboljšo rešitev iščeta zdaj Emo in Omnikal. Zato bo ta del proizvodnje nekoli- ko v zamudi, vendar bodo medtem odpadni material mleli provizorično. objekti bodo poskusno obratovali do konca leta. Konus pa si bo s tem posegom v energe- tiko zagotovil energijo za na- slednjih 15 let. Pri tem je po- membno, da bo vsa energija smotrno porabljena, zlasti elektrika, ki bo mnogo ce- nejša kot iz omrežja. Novi energetski objekti v Konusu bodo tako kljub vi- soki naložbi kmalu dali svoje učinke, zlasti zato, ker se bo- do v Konusu lahko lotili ne- katerih novih tehnologij, za katere je potrebna visoka temperatura. Pomembno j« tudi, da v Konusu ne bodo več potrebovali olja, ki so ga skurili 7000 ton na leto. Ko- njičani bodo tako dihali f'' stejši zrak. V sklopu rekon- strukcije so strokovnjaki P''" skrbeli za dobro filtracij*? kar bodo dosegli s kontroli; ranim doziranjem odpadke)' in s filtri. Z laškim rudn'; kom, kjer so stalni odjemaK^ premoga, pa so skleniU dol" goročni sporazum. Doslej s" porabili 6 do 8 tisoč ton pr^ moga na leto, poslej ga bodj precej manj, a namesto ton pare na uro, je bodo zd^I pridobili 37 ton na uro in ^ ko z energijo ne bodo več ^^ tesnem. MATEJA PODJE^ Turbo generator za proiz vodnjo električne energij« bo zmožen proizvesti 8 mili jonov kilovatnih ur letno ali približno toliko, kot j« enodnevna proizvodnja je^ drske elektrarne. To p« predstavlja za Konus 40 d« 50 odstotkov celotne porab< elektrike. 26. SEPTEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 5 praga toplota in pomanlkanje premoga Zelo različne cena ogrevanja stanovanj In zamude pri dobavah premoga so glavne značilnosti pred novo ogrevalno sezono _ _ v celjski občini bo za ne- l^aj več kot tretjino družin za ogrevanje poskrbela Komu- nala, tozd daljinsko ogreva- nje, ki je v ponedeljek na iz- vršnem svetu dosegel tudi za 15,8 odstotkov višje cene ogrevanja. Gospodinjstva bodo morala za kvadratni meter stanovanjske površine plačati za ogrevanje 142,30 dinarjev, lahko pa računajo še na eno letošnjo podraži- tev, ker naftarji napoveduje- jo tudi podražitev kurilnega olja. V tozdu so sicer poskr- beli, da so vse cisterne polne, vendar to zadošča le za pri- bližno mesec dni. Nekoliko dražje je ogreva- nje poslovnih prostorov 177,35 dinarjev za kvadratni meter, tisti, ki imajo merilni- ke toplotne energije pa bodo plačevali 17.022 dinarjev za megavatno uro. Ogrevanja s premogom je skoraj zane- marljivo malo; imajo ga le v Ulici XIV. divizije in dva stolpiča v Ulici 29. novem- bra. Toda tudi tam so stroški precej narastli. Del Spodnje Hudinje bo letos ogreval LIK Savinja, vendar se to ne bo bistveno poznalo pri ceni, ker bo od tam prišlo bolj ma- lo toplote (5 megavatov) in ker tudi ni bistveno cenejša. Pač pa se pri ceni pozna stanovalcem na Lipi v Što- rah, da dobivajo toploto iz tamkajšnje Železarne in pla- čujejo le 83,70 dinarjev za kvadratni meter stanovanj- ske površine. V laški občini so cene ogrevanja precej različne, ker imajo deset kotlovnic, od tega pa tista v Kolenovem Grabnu ne deluje, ker so sta- novalci lani obupali in se od- ločili, da bo vsak zase poskr- bel za ogrevanje. Cene se gi- bljejo med 100 in 150 dinarji za kvadratni meter. V novih blokih v Debru si kurijo s premogom in plačujejo 100 dinarjev za kvadratni meter, sosedje (Poženelova 1, 3, 5 in 7) pa 150 dinarjev za kvadrat- ni meter. Dokaj ugodno ceno manj kot 100 dinarjev za kva- dratni meter - imajo tudi v Radečah v ulici Pot na Bro- dice 5 in 6. V šentjurski občini bodo o cenah razpravljali šele te dni. Verjetno računajo, da bodo občani lažje sprejeli (visoke cene takrat, ko jih bo že ne- koliko zeblo. Za sedaj je go- tovo. da cene ne bodo enot- ne, ker imajo dva sistema (kotlovnico v centru, od ko- der ogrevajo 100 stanovanj in vrtec in kotlovnico na Pešnici, kjer ogrevajo 200 stanovanj in vrtec). Na Peš- nici so lani zgradili nov to- plovod, zato menijo, da tam ne bi smelo biti težav z ogre- vanjem, bolj negotovo pa je s kotlovnico v centru, kjer so Se dela zavlekla. Stanoval- cem obljubljajo, da bo do za- detka kurilne sezone (predvi- doma 15. oktobra, če bo nladno pa še prej) vse nared, čeprav izvajalec Ingrad še Vedno ni odpravil vseh po- nianjkljivosti. Na zimo so se Pripravili tudi na Planini in v Oramljah, kjer so zamenjah Peči, v Slivnici pa način Ogrevanja. Zelo dobro so se na zimo Pripravih Konjičani; v ci- sterne so spraviU 90 ton ku- '^'nega olja, računajo pa, da p bodo do konca zime po- f^^rili skupaj približno 200 l^n. Največ kurilnic je na- mreč na ekstra lahko kurilno le nekaj na mazut in sa- ena na premog. I Sicer pa je v občini 9 kot- ovnic: s sedmimi upravljajo "'žni sveti, s centralno v Slo- ^^fiskih Konjicah Komunal- skupnost, v Zrečah pa se grovajo iz kotlovnice na plin v Uniorju. Glede na ce- ne so najbolj zadovoljni v Zrečah, saj plačujejo le 73 di- narjev za kvadratni meter stanovanjske pcrvršine, naj- dražje pa je ogrevanje v Lo- čah - 154 dinarjev za kva- dratni meter. Sicer pa raču- najo, da se bo med kurilno sezono ogrevanje podražilo še za približno četrtino. V mozirski občini v stano- vanjskih blokih sami skrbijo za ogrevanje, zato stanovanj- ska skupnost nima natan- čnega pregleda nad ogreva- njem. Posreduje le, če pride do večjih zapletov. Sicer pa si v občini prizadevajo, da bi se preusmerili na trda gori- va, ker je kurilno olje predra- go. Tam, kjer še imajo kot- lovnice na kurilno olje, se stanovalci bolj navdušujejo za individualno ogrevanje s termoakumulacijskimi peč- mi in pečmi na trda goriva. Sicer pa se bodo letošnjo zi- mo s kurilnim oljem greli le še na Ljubnem in v Lučah. V Mozirju so že prešli na trda goriva, stanovanjska naselja v Nazarjah pa naj bi se pri- ključila na Glinov toplovod, ki sta ga doslej uporabljala le Elkroj in Gozdno gospodar- stvo. Glin, ki v kotlovnici ku- ri lesne odpadke in nekaj mazuta, je doslej za ogreva- nje računal 65 dinarjev za kvadratni meter, s priključi- tvijo stanovanjskih blokov pa naj bi cena poskočila za 20 odstotkov, ker bodo po- kurili več mazuta. Iz kotlovnic se bo to zimo ogrevalo še vedno manj kot tretjina prebivalcev na na- šem območju. Ostali imajo, vsaj v večini primerov, ne- koliko cenejše ogrevanje, zato pa več skrbi, kako priti do kurjave. Tisti, ki že ni- majo polnih drvarnic, se te dni verjetno kar precej po- tijo. Petrol je namreč že pred več kot mesecem dni prenehal dobavljati kurilno olje zasebnikom. Pravijo, da bo vsaj še mesec dni ta- ko, dotlej pa se bo nabralo toliko naročil, da bo potreb- no na kurilno olje kar dolgo čakati. Najceneje bo v Titovem Velenju še najcenejša je toplota v Titovem Velenju. Vendar cena ni odvisna le od vrste energije, temveč tudi od te- ga, kako se z njo gospodari, menijo v Vekosovem tozdu Toplotna oskrba, ki skrbi za ogrevanje v velenjski občini. Sicer pa so na novo kuril- no sezono povsem pripra- vljeni. Opravili so že vse po- trebne remonte, v tem tednu pa so končali še z zadnjimi priklopi. Letos so namreč Velenjčani bogatejši kar za nekaj novogradenj in sicer za vročevod v krajevni skup- nosti Staro Velenje, za se- kundarno toplovodno mrežo na Selah in za novo proiz- vodno halo Elkroja, ki še ni končana, vendar bo že pozi- mi usposobljena za obrtni- ška dela. Kar zadeva vročevod v Starem Velenju še ni rešen problem toplotnih postaj, ker krajanom primanjkuje denarja. Kljub temu priča- kujejo, da bo letos vse kon- čano, do začetka kurilne se- zone v Trebušah, za dan re- publike pa v središču Stare- ga Velenja in v Zagradu. Zadnja gradbena dela na pri- marnem vodu bodo končana ravno danes. Cena ogrevanja se je letos podražila kar dvakrat in si- cer marca za 35 odstotkov. septembra pa še za dodatnih 7-8 odstotkov. Trenutno znaša 29,50 din na m^ za sta- novanjske bloke in 40,80 din na m^ za enodružinske hiše. S to ceno pokriva Vekos le enostavno reprodukcijo, za- to morajo stanovalci v blo- kih odšteti še 3 dinarje, sta- novalci v enodružinskih hi- šah pa 4,10 din za razširjeno reprodukcijo. V Žalcu imajo dve kotlov- nici in tudi dve različni ceni. Tam, kjer se grejejo s kuril- nim oljem, plačujejo 100 di- narjev za kvadratni meter stanovanjske površine, tisti, ki dobivajo toploto iz kotlov- nice na premog, pa plačujejo 87,20 dinarjev na kvadratni meter stanovanjske površi- ne. Vendar pa na žalski Ko- munali poudarjajo, da s kot- lovnicami samo upravljajo in v tej ceni ni vračunana amortizacija, ampak jo zara- čunava vsak odjemalec zase. V Žalcu se je letos tudi precej izboljšala disciplina pri plačevanju ogrevanja. Prejšnjo zimo so namreč v treh stanovanjskih blokih iz- klopili ogrevanje, ker je bilo preveč nerednih plačnikov. Takšen ukrep je nam.reč predviden tudi v samo- upravnem sporazumu, ki so ga sklenili z odjemalci. Zade- va je potem prišla pred Ustavno sodišče, ki je meni- lo, da je tak ukrep popolno- ma zakonit. Tako se lahko sedaj v Komunali pohvalijo, da je nerednih plačnikov ze- lo malo. V občini Šmarje pri Jel- šah je pet kotlovnic, iz kate- rih ogrevajo pa dva in več blokov. Najnižja cena za ogrevanje kvadratnega me- tra površine je 55 dinarjev, najvišja pa 180 dinarjev, obe ceni pa sta iz krajevne skup- nosti Šmarje. V glavnem se cene gibljejo od 10 do 120 di- narjev za kvadratni meter. Težave s kotlovnico imajo predvsem v Kozjem in v Ro- gaški Slatini. V Kozjem teži- jo občani za individualnim ogrevanjem; sami so si naba- vili peči in podobno, ker je tako zanje ceneje. Zato kot- lovnica v Kozjem letos brž- čas sploh ne bo obratovala. V Rogaški Slatini pa del ob- čanov želi, da bi imel še na- prej vsak blok svojo kotlov- nico. Gre za tri zdraviliške bloke, katerih kotlovnice in peči so dotrajane in bi jih bi- lo treba zamenjati z eno sa- mo za vse tri bloke. S tem pa se stanovalci ne strinjajo. Težave s premogom s premogom pa je pravza- prav še slabše. V Celju je po- trebno na lignit čakatie no leto, na rjavi premog pa še dlje. Krive so manjše dobave iz Trbovelj in nekoliko tudi iz Titovega Velenja. S tema dvema premogovnikoma so sicer Celjani hoteli skleniti pogodbe o dobavah premo- ga, vendar so rudarji raje ostali pri obljubah, ki so manj obvezujoče. Manjše so tudi dobave premoga iz bo- sanskih rudnikov. Trenutno dobivajo pre- mog tisti, ki so ga naročili lani poleti, novi dobavni rok za lignit pa je 8 do 14 mese- cev in 8 do 16 mesecev za rjavi premog (odvisno od vr- ste). Naročila so omejena tu- di količinsko: 3 tone za rjavi premog in 6 ton za lignit. Te dni naj bi Kovinoteh- na uvozila 700 ton zelo dra- gih briketov iz NDR. Glede na ceno nekaj več kot 30.000 dinarjev za tono bo to res za tiste, ki jim bo že tekla voda v grlo. Laščani so biU doslej na- vajeni, da so lahko kupovali kakovosten premog iz rudni- ka v Rečici, vendar so letos tam dosegli načrt izkopa le 64 odstotno. Zato so tudi z dobavami precej zamujaU in še v juliju so premog dobiva- li tisti, ki so ga naročili že lani. Zato se je prejšnji me- seCsestal izvršni odbor Kon- ference potrošnikov in skle- nil, da lahko vsako gospo- dinjstvo naroči le do tri tone premoga, naročniki pa se bo- do morali odpovedati tudi kakovostnejšemu premogu in naročiti oreh. Ukrepali pa so tudi v obeh trgovskih de- lovnih organizacijah, ki do- bavljata premog (Merxov Potrošnik in Kmetijska za- druga) in pa laški izvršni svet. Tako so uspeli zagoto- viti 500 ton premoga iz Trbo- velj, še približno toliko pa naj bi ga še dobili. Za približ- no 1200 ton pa se dogovarja- jo z Velenjčani. Če bodo vsi ti dogovori uspešni, bi v ob- čini 85 odstotno zadovoljili povpraševanje po premogu, če pa ■ razgovori ne bodo uspešni, bodo začeli razmi- šljati o prednostnih Hstah za premog. Tudi v šentjurski občini, kjer dobavlja premog Kme- tijski kombinat, je čakalna doba nekaj mesecev. Tisti, ki so ga šele naročili, ga letos verjetno ne bodo več dobili. Letos so v občini uvedli tudi nekaj novosti pri prodaji premoga m v manjših krajih ukmili prodajo premoga. Menili so, da bo poslovanje lažje, če bodo premog proda- jali samo v Šentjurju, poleg tega pa bi bili na boljšem tu- di kupci, ker bi lahko pre- mog naročali celo leto in tudi izbirali med vrstami premo- ga. Vendar pa so se takoj oglasili v manjših krajih, ker so menili, da bi morali v ta- kem primeru predolgo čaka- ti, nazadnje pa sploh ne bi dobili tistega premoga, ki bi ga radi. Posredovati je moral šentjurski izvršni svet. ki jo predlagal, da bi v manjših krajih še vedno sprejemali naročila za premog, enotno listo pa bi nato sestavili v Šentjurju. Vključili naj bi tu- di tržnega inšpektorja, da ne bi prišlo do nepravilnosti pri naročilih in prodaji. V žalski občini prodajajo premog v Savinjskem maga- zinu in Nami v Lovcu, tudi tam pa bo trda predla tistim, ki niso pravočasno naročili kurjave. V Savinjskem ma- gazinu pravijo, da ne bodo mogli dobiti premoga niti ti- sti, ki so ga naročili doslej. Prednost pa so dali obča- nom, ki so pred dvema leto- ma podpisali sporazum o so- vlaganju v premogovnike. Med temi sedaj dobivajo pre- mog tisti, ki so ga naročili junija, drugi pa čakajo dlje. Tudi v Nami v Levcu tar- najo, da je letos s premogom velik križ, še posebej z ve- lenjskim. Do konca oktobra sploh ne bodo sprejemali no- vih naročil. Pač pa imajo tam precej ugodne pogoje za na- kup premoga: dajejo 6 in 10- mesečna posojila brez polo- ga z 20 oziroma 32-odstotni- mi obrestmi. Na premog je potrebno ča- kati tudi v velenjski občini, čeprav imajo premogovnik pred nosom. V Eri so te dni dobavih premog tistim, ki so ga naročili letos poleti, seda- nja naročila pa bodo izpolnili do^ konca leta. Še najbolje so se pri oskrbi s premogom znašli v konji- ški občini. Premog doba- vljajo preko Smreke Mari- bor, Kovinotehne in pa tudi direktno iz Trbovelj in Bano- vičev. Tako so sicer omejili dobave na tri tone, vendar pa je čakalna doba za premog manj kot mesec-dni. V šmarski občini so letos naročili 1895 ton premoga, ki bo predvidoma ves doba- vljen. Za nove naročnike pa je seveda vprašanje, če bodo še lahko pravočasno dobili to gorivo. Enodnevni zaslužek so od 13. do 19. septembra prispevali: Občina Celje Železniško gospodarstvo Celje 1,714.166,00 Nivo Celje 1,084.200,00 SOZD Merx DO Avto Celje 558.756,00 Steklar Celje 192.718,00 Hmezad CMI TOZD Hladilnica Celje 31.776,00 Cinkarna Celje 5,487.020,00 Intereuropa Koper TOZD Špedicija Koper-poslovalnica Celje 159.128,00 ŽG ŽTOLjubljana TOZD za vleko vlakov Ljubljana - od delavcev v Celju 166.438,00 Fink Stefica Dobrova 40 a, Celje enod. zasluž. obrt. in delavcev 5.381,00 SOZD Merx DO Potrošnik 1,055.459,00 SOZD Merx DO MPI TOZD Pekarna 280.405,00 Godec Uroš, Ljubljanska 16, Celje enodnevni zaslužek 7.275,00 Kumer Milan, Skaletova 2a, Celje obrt. 12.044,00 Kumer Milan, Skaletova 2a, Celje delavci 2.956,00 Kumer Franc, Linhartova 14, Celje obrt. 25.000,00 Kumer Franc, Linhartova 14, Celje delaci 7.860,00 Srednja kov. strojna in metalurška šola Štore 22.500,00 Hotko Hinko in Roman - avtomehanik Vojnik - enod. zasl. obrt. in uslužbenci 2.848.00 Občina Žalec SOZD Hmezad DO Minerva, Žalec 199.175,00 Skupna obratovalnica Šelekar, Žalec 8.925,00 MAN-SAME Fišer Boris, Gomilsko 11.252,00 Občina Slovenske Konjice Brglez Franc, Kovaška 17, Zreče E. Z. 2.811,00 Občina Laško Železniško gospodarstvo Ljubljana TOZD za promet Zidani most 691.324,00 HP Pivovarna Laško 589.054,00 Kmetijska zadruga Laško 199.606,00 Občina Šmarje pri Jelšah Mercator Jelša TDO Šmarje 303.354,00 GOKOP Rogaška Slatina 420.406,00 Občina Mozirje DO VEZ Mozirje TOZD Komunala in grad. 69.131,00 Vplačano do 19.9.1985 60,720.442,50 REKAPITULACIJA CELJE 36,352.544,00 ŽALEC 12,030.467,50 SLOVENSKE KONJICE 4,330.623,00 LAŠKO 3,047.823,50 ŠMARJE PRI JELŠAH 2,085.553,00 ŠENTJUR 1,842.599,00 MOZIRJE 735.454,50 SEVNICA 100.642,00 VELENJE 47.563,00 DRUGE OBČINE__147.213,00 SKUPAJ___60,720.442,50 SKLAD ZA MODERNIZACUO BOLNIŠNICE CEUE f Uro roAm: S<»V00-640-ib0084 6. STRAN - NOVI TEDNIK 26. SEPTEiVIBER 1985 Telefoni ob praznilfu v krajevni skupnosti Slivnica so svoj praznik proslavili ob koncu tedna, ko so najprej pripravili ko- lesarjenje na kronometer, nato pa srečanje krajanov, borcev in mladine. V nedeljo pa je bila slavno- stna seja skupščine krajevne skupnosti in ob tej priložno- sti so podelili desetim posa- meznikom. m društvom priz- nanja krajevne skupnosti in Osvobodilne fronte. V kul- turnem programu, ki je sle- dil, so nastopili pevski zbor in folklorna skupina iz tam- kajšnje osnovne^ šole ter god- ba na pihala iz Šentjurja. V krajevni skupnosti je v tem času ena glavnih nalog ureditev telefonskega omrežja. Dela potekajo v dveh fazah, od katerih je pr- va že končana. Tako so v Go- rici že dobili 50 telefonskih priključkov, po 20 pa jih bo- sta dobili še vaški skupnosti Slivnica in Paridol. Seveda tudi tokrat ni šlo brez prosto- voljnega dela krajanov in precejšnjega finančnega de- leža, saj so morala gospo- dinjstva prispevati od 50.000 do 180.000 dinarjev, glede na oddaljenost od primarnega voda. Med večjimi nalogami, ki jih v letošnjem letu še ča- kajo, pa je prispevek krajev- ne skupnosti k dokončanju prizidka k osnovni šoli. Pri- pravljajo tudi ureditev javne razsvetljave in dokončanje mrhške vežice, ves čas pa tu- di urejajo vaške ceste. Letos so že modernizirali pol kilo- metra ceste v vaški skupno- sti Bezovje, v načrtih za na- slednji samoprispevek pa je takšnih obnovitvenih del še več, poleg urejanj^ infra- strukture v nerazvitih vaških skupnostih. TC Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku Podvinčani pri urejanju drugega zbiralnika za vodo. Predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovoda Jernej Vošnjak (na sliki prvi iz leve) pravi: »Ce ne bi tako služno delali ne bi nikoli imeli vodovoda. Tako pa smo že od vsega začetka vedeli, da bomo vodovod najprej imeli, če si ga bomo naredili s kar največ lastnega dela.« Pridobitve za prazniic Polzele Ob letošnjem krajevnem prazniku Polzele, ki ga praznujejo vsako leto 2. ok- tobra v spomin na strelja- nje prvih talcev-Polzelanov leta 1942 v Mariboru, bodo proslavili več delovnih zmag. Največja pridobitev je mr- liška veža, ki so jo že dolgo nujno potrebovali, vendar do gradnje ni prišlo, dokler se niso odločih za krajevni samoprispevek. Sedaj ga plačujejo tretje leto in mrli- ška vežica je narejena. O tem, kje naj bi bila in kako naj bi izgledala, je bilo precej razprav. Končno pa so s« od- ločili, da bodo novo mrliško vežo zgradili ob kapeli. Arhi- tektu je delo dobro uspelo, tako da se nov objekt z ob- stoječim lepo dopolnjuje in tvori estetsko in funkcional- no enoto. Veža bo z zunanjo ureditvijo stala okrog 18 mi- lijonov dinarjev. Tudi vodovod, ki ga bodo v Podvinu v času praznova- nja predali namenu, je veli- kega pomena. Zgradih so ga predvsem s samoprispev- kom in udarniškim delom v zgornjem delu Podvina. Skopali so več km jarkov, skopali in zabetonirali dva rezervoarja, kmetje so odsto- pili zemljišče brez odškodni- ne, skratka Podvinčani so vzeli stvar v svoje roke in ta- ko rešili problem oskrbe s pitno vodo za celo vas. Poleg tega bodo odprli lekarno in nove prostore društva upo- kojencev, ki so tudi veliko sami delali. Pohvaliti je tre- ba tudi gasilce, ki so v letu dni zgradili nov gasilski dom od temeljev do strehe, v kra- ju pa prenavljajo tudi zdrav- stveni dom. V času praznovanja kra- jevnega praznika od 29. sep- tembra do 6. oktobra, ko bo slavnostna seja skupščine in DPO se bodo zvrstile števil- ne športne in kulturne prire- ditve. TONE TAVČAR Drago Lubej, predsednik sveta KS Polzela: »Da nam je uspelo vse to urediti, gre priznanje tudi organizaci- jam združenega dela v kra- ju. V času praznovanja bodo s Polzelani tudi njihovi po- bratim iz Perunovca. V treh dneh bivanja med nami si bodo ogledali nekatere pri- reditve, obe tovarni in dru- ge znamenitosti bližnje oko- lice, obiskali pa bodo tudi Logarsko dolino.« Spominsko obeležje za praznile V Gorenju nad Zrečami, na Likuževi hiši, bodo borci konjiške občine v nedeljo dopoldne odkrili spominsko obeležje in tako počastili 12. oktober, praznik konjiške občine. Pri hiši, v kateri je bila v letih 1943-44 pomembna parti- zanska postojanka, bo slavnostni govornik 'partizanski komisar Franc Komel, kulturni program pa bodo pripravili pionirji osnovne šole Boris Vinter iz Zreč. MP Ceste in vodovodi Na Vranskem se pripravljajo na krajevni samoprispevek Ob letošnjem praznova- nju krajevnega praznika na Vranskem so namenu pre- dali več novih pridobitev. Tako so v nedeljo odprli as- faltirano cesto Ločica-Za- homce, pred tem pa dva ki- lometra dolgo cesto Vologa- -Lipe. V Podgorici so asfal- tirali cesto ter obnovili vo- dovod. Nad Podgradom so zgradili vodovod za šest stanovanjskih hiš, nadalju- jejo pa z izgradnjo druge fa- ze vodovoda v Zgornjih in Spodnjih Limovcih. Po površini je krajevna skupnost Vransko največja v žalski občini, zajema pa ve- lik del hribovskega sveta, za- to je tudi precej nalog, zlasti na komunalnem področju. Eden izmed največjih pro- blemov je na področju tele- fonije. Na Vranskem se zave- dajo, da bo treba nameniti precej denarja, če bodo hote- li uresničiti še vrsto najos- novnejših stvari s komunal- nega področja, zato se pri- pravljajo na uvedbo krajev- nega samoprispevka. Z zbra- nim denarjem nameravajo zgraditi novo vpadnico v trg, avtobusno postajališče, ob- noviti želijo vodovod ter ka- nalizacijo. V Čepljah bodo zgradili mlekarno in avto- busno postajališče ter asfal- -tiraU ceste v Zaplanino, Tev- Brode-Grič-Tržca, odcep Pirnat-Male Prapreče ter ce- sti v Ravne in Zahomce. v Praprečah bi si radi urediij mlekarno ter večnamensl^, dom, v Tešovi načrtujejo ob. novo orodjarne, v Ločici ob' novo gasilskega doma in še bi lahko naštevali. V kraju se dobro zavedajo da zbrana sredstva s sarrio! prispevkom ne bodo zado. stovala za uresničitev vseh nalog, prepričani pa so, (jg bodo, tako kot doslej, kraja, ni sredstva še oplemenitili ^ prostovoljnim delom, mate. rialom in drugimi akcijami JANEZ VEDENIK Gasilci v Škofji vasi Gasilsko društvo v Škofji va. si pri Celju, ki letos slavi 80 letnico obstoja (proslavo so imeli pred dobrim mesecem), bo v soboto, 28. septembra pri! pravilo že 9. tradicionalno tek- movanje za pokal Škofje vasi Tekmovanje se bo začelo ob 11. dopoldne ter predvidoma končalo ob petih popoldne, ko bodo najboljšim ekipam pode- hli pokale in ostala priznanja, Gre za kvalitetno tekmovanje, saj se vedno zberejo najboljše slovenske gasilske desetine katerim se bosta letos pridruži- li š^ gasilski enoti iz pobrate- nega društva Varaždin in kot gostje iz Kaštel Sučarca pri Splitu. TV Kdaj telefoni na zreško Pohorje? I v krajevni skupnosti Zreče se veliko ubadajo z akcijo napeljave telefonov po oddaljenih vaseh na Pohorju, Zastavili so jo že pred tremi leti, ko je prvih 180 naročni kov že plačalo prispevek krajevni skupnosti Zreče v višini 45.000 dinarjev. (Krajevna skupnost namreč vodi akcijo za Gorenje, Skomarje in Resnik ter Zreče). Krajani še do danes nimajo telefonov in tudi nič ne kaže, da bi jih dobih. Drogove so postavili že lani, primarni vod jej PTT potegnil spomladi, a je delo kmalu zastalo. Krajevna skupnost je PTT nakazala denar, kot je to predvidela pogodba. Več kot 10 milijonov din je krajevna skupnost nakazala še dodatno, ker so se medtem stroški povečali. Pn PTT so obljubih, da bodo letos napeljali telefone: v Gorenje 69 (zdaj ima telefon samo župnišče), 21 v Skomarje, kjer tud ni nobenega telefona, 18 na Resnik, kjer so tudi odtrgani od sveta in 50 v krajevno skupnost Zreče. Krajani menijo, da kabli najbrž niso problem, ampak so vse bolj le izgovor in se bojijo, da bo Pohorje spet pokril sneg, preden bo v kakšni vasi zacingljal telefon. MATEJA PODJED Aleš Sega Ko so na občinski konfe- renci mladine v Celju iskali vodjo prenovljenga Centra za klubsko dejavnost, so kandidate izbirali tudi po tem, kako so si zamišljali delo Centra. Aleš Šega je sestavil več kot 20 strani obsežen program, v kate- rem je navedel vse, kar bi lahko pripravil in opisal tu- di organizacijo prireditev. Očitno je vse to nagnilo tehtnico na njegovo stran. Pri svojih 24 letih ima za sabo precej razgibano ži- vljenje. Nemirnega duha, vedno v iskanju načesa no- vega in zanimivega, je po- toval po svetu, opravljal ra- zlična dela in spoznaval ži- vljenje. Bilje vse: od delav- ca v proizvodnji do smu- čarskega učitelja in progra- merja na računalniku, vmes pa je brenkal na kita- ro in poskušal slikati. V klubih na Zahodu je spoz- naval, kaj počnejo mladi v prostem času, kakšne zaba- ve si želijo v drugih drža vah. Vedel je tudi, kako je deloval pred leti nekdanji mladinski klub v Celju, saj pravi, da je bil v njem »ku- han in pečen«. Ob vsem tem mu ni bilo težko sesta- viti programa novega Cen- tra. Pa še cel kup ljudi poz- na, ki bi lahko v programu sodelovali. Aleš Šega je za- to prepričan, da mu bo uspelo, da bo Center začel dobro delati. Seveda pa takšno delo ni enostavno. Nenehno iskanje ljudi, do- govarjanje, usklajevanje, vodenje fmančne plati po- slovanja, ob večerih, ko je Center odprt, pa biti tam do poznih ur, da stvari po- tekajo brez zapletov. V tem kratkem času de- lovanja Centra že ima nekaj grenkih izkušenj in na tre- nutke celo podvomi, da bo sam zmogel premagati vse težave. V Center namre^ ne zahajajo samo taki, ki bi že- leli v miru slediti dogajar\ju v dvorani in zraven popiti kakšen kozarec piva. Pri- dejo tisti, ki ne vedo, kaj bi počeli sami s seboj, pa nato ugotovijo, da je v Centru prijetno vzdušje, ki ga vse- kakor mor^o malo zmotiti. Zato si v teh dneh razbija glavo, kako takšne mlade odvrniti od tega, da bi v Center zahajali, saj jih pro- gram očitno ne zanima. Aleš sije torej naložil tež- ko nalogo-razbiti mrtvilo v Celju in mladim nuditi vsak dan nekaj novega in zanimivega.Pa ne samo za- radi njega, ki mu to delo pomeni nekakšno preiz- kušnjo samega sebe, am- pak zaradi vseh mladih Ce- lja držimo pesti, da mu bo uspelo. TATJANA CVIRN Novi prostori matične knjižnice Žalec V okviru taborskih kulturnih prireditev so v novem kulturnem domu v Žalcu med tedn^ odprli prostore občinske matične knjižnice. Zbranim je spregovorila ob otvoritvi ravnatelji'^, knjižnice Ana Lesjak in poudarila, da so doslej delali v nemogočih pogojih in bodo pravzapr^* šele sed^ lahko izpolnih vse, kar bralci in drugi uporabniki knjižnice od nje pričakujejo. Knjižnica ima zaenkrat 30 tisoč knjižnih enot, na 500 kvadratnih metrih pa so na sodoben naf"" razdeljene knjižne enote. V novi knjižnici je tudi čitalnica, kjer lahko bralci v miru uživ^d®' branju. V imenu republiškega komiteja za kulturo je govoril Jože Humer, ki je med drug'' povedal, daje bil ta objekt v žalski občini nujno potreben, sedaj pa je gotovo med najlepšimi dal^ na okrog. Občinska matična knjižnica ima skupaj okrog 7 tisoč bralcev, sedem krajevnih knjižnic in . izposojevališč, ki im^o skup^ 15 tisoč knjižnih enot. Knjižnica je bila zgrajena s samoprisp^* kom občanov žalske občine. . T. TAVC.'^ 26. SEPTEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 7 y Pohju ne ho osemletke H/ačrtl predvidevajo samo novo štiriletno šolo želja krajanov Dobja in okolice, da 1,1 dobili novo šolo, je že stara. Na tihem ves čas razmišljajo o osemlet- lii, saj imajo sedaj v kraju samo štiri razrede osnovne šole. Ko pa so pred (bjisom sprejeli ureditveni načrt kra- ja, ki predvideva nekaj novih indivi- dualnih gradenj, so občinski skupšči- ni predlagali, da bi v naslednjih letih {gradili osemletno šolo. Računajo na- mreč, da se bo povečalo število otrok, hkrati pa bi lahko v Dobje hodili tudi tisti otroci s Kalobja, ki imajo sedaj v šolo na Planino. Vendar pa v občini za takšno nalož- bo ni denarja. V osnutku plana za na- slednje petletno obdobje so predvide- li, da bi v Dobju zgradili novo štirilet- no šolo, o osemletki pa zaenkrat ni govora. Ko so prošnjo krajevne skup- nosti obravnavali na izvršnem svetu, so bih enakega mnenja, saj po doseda- njih gibanjih prebivalstva ne kaže, da bi bila osemletna šola v Dobju potreb- na. Ob tem pa so predstavniki krajev- ne skupnosti povedah, da sploh ni pre- senetljivo, da število otrok ne narašča, saj mlade družine nimajo možnosti, da bi v Dobju dobile družbeno stano- vanje. Ko so razpravljali o vprašanju nove šole, so spet načeli staro temo neureje- nosti šolskih okolišev, kar povzroča, da so šole preveč ali premalo zapolnje- ne. Pred leti so ta problem že hoteh rešiti, ko pa so na razprave povabili starše, ni bilo iz vsega skupaj nič. Ti se namreč s prerazporeditvijo niso stri- njali, saj mnogi še vedno menijo, da so nekatere šole boljše od drugih. Zato čaka šolnike v šentjurski pbčini v na- slednjih mesecih pomembna naloga razrešiti vprašanje šolskih okolišev, ta- ko da bo najlažje organizirati pouk, prevoze in interesne dejavnosti, pri ka- terih so sedaj otroci prikrajšani, saj jih po pouku že čaka šolski avtobus. Nalo- go bo opravil Vzgojno-izobraževalni zavod Šentjur, ki bo tudi ugotovil šte- vilo otrok v zadnjih letih v šolah v občini, s čimer bo lahko bolj zanesljivo utemeljil, ah je gradnja osemletke v Dobju res nepotrebna. TATJANA CVIRN Občinsko tekmovanje v prvi pomoči v Šoštanju v Šoštanju je bilo v nedeljo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči iz krajevnih skupnosti, delovnih organiza- cij in združenih odredov civilne zaščite. Tekmovanje sta organizirala Občinski odbor Rdečega križa in Občinski štab civilne zaščite iz Titovega Velenja. Na tekmovanju je nastopilo 33 ekip, od tega 19 iz kr^evnih skuprtosti, 11 iz delovnih organizacij in 3 iz združenih odredov civilne zaščite. Prvo mesto je zasedla ekipa velenjskega rudnika lignita, ki se bo tako udeležila tudi republiškega tekmovanja. Druga je bila ekipa iz Gore- njeve tovarne Gospodinjski aparati, tretja pa ekipa šoštanjske termoelektrarne. Vsi udeleženci so prejeli spo- minske značke, diplome in priznanja za sodelovanje na že 14. tekmovanju ekip prve pomoči v velenjski občini. Stane Žula, predsednik Občinskega odbora Rdečega križa, je ob tem povedal, da so bile ekipe letos mnogo bolj usposo- bljene in pripravljene kot prejšnja leta. V. KOJC Krajevni praznik Dolgega polja Krajevna skupnost Dolgo polje v Celju je v minulem tednu petič praznovala svoj krajevni praznik. Praznuje- jo ga ob obletnici izgnan- stva »ukradenih otrok«. Ob tej priložnosti so tudi izdali poročevalec Ukradeni otro- ci, kjer so objavljeni pretre- sljivi spomini enega od ude- ležencev ter tudi pisanja otrok na to temo. « Stike z ukradenimi otroki, ki jih veže podobna usoda, imajo še z udeleženci v ino- zemstvu. Te stike močno po- glabljajo. V okviru tega krajevnega praznika so bila v delovnih organizacijah, ki so locirane v KS Dolgo polje ter v sred- njih in osnovnih šolah različ- na in množična športna tek- movanja v več disciplinati. Ob zaključku so podelili zmagovalcem prehodne po- kale, diplome in plakete. : Tudi sodelovanje z delov- nimi organizacijami v KS je zgledno. Sestali so se v Zla- tarni in izmenjali mnenja o krajevni samoupravi ter na ta način še utrdili medseboj- no sodelovanje. Konkretno - KS je skupaj z DO v tej kra- jevni skupnosti modernizira- la Jenkovo ulico. V krajevno praznovanje so se vključiU tudi upokojenci. Njihova članica Anica Žur- man je v Pionirskem domu v Celju pripravila razstavo svojih ročnih del. Pisana pa- leta je privabila marsikatere- ga obiskovalca. Praznovanje se je zaključi- lo s slavnostno sejo. Kultur- ni program so pripravili dija- ki srednje pedagoške šole pod vodstvom prof. Irene Bonedičič, podelili pa so tu- di priznanja KS Dolgo polje. Prejeli so jih: društvo upo- kojencev Dolgo polje, Metka Celje, Aurea Celje, Jože Bevc in Irena Benedičič. Z. S. V Jurkloštru nov gasilski dom Končno so tudi v krajevni skupnosti Jurklošter dobili svoj gasilski dom v prenovljenih prostorih bivšega krajevnega urada. Ta se je namreč že lani preselil v prostore v novi večnamenski stanovanjski zgradbi. Za gradnjo doma je skupnost za požarno varnost prispevala milijon dinarjev, nekaj tudi občinska gasil- ska zveza, z materiali pa so priskočile na pomoč tudi delovne organizacije. Vsa gradbena dela so opraviU krajani sami s prostovoljnim delom. Zaenkrat imajo jurklošterski gasilci le eno črpalko in oblačila za gasil- sko desetino. Gasilski avto naj bi nabavili v prihod- njem srednjeročnem obdobju. Dom bodo odprli v nedeljo ob 11. uri, ko bo tudi priložnostna proslava z nastopom laške godbe na pihala in učencev osnovne šole. VVE Pri razvoju osnovne šole nič novega Delitev programa osnov- nih šol na zagotovljenega in dodatnega povzroča, da je uresničevanje slednjega od- visno predvsem od občin- ske politike oziroma od te- ga, koliko denarja se steče v občinsko izobraževalno skupnost, ki v glavnem za- gotavlja sredstva za dodat- ni program. Zato tudi vse večje razlike med standar- dom in obsegom programa v slovenskih osnovnih šolah. Srednjeročni načrti repu- bliške izobraževalne skup- nosti ne prinašajo nič nove- ga na tem področju. Gre za nadaljevanje že uveljavljene- ga sistema, ki pomeni tudi, da bo šola v svojem razvoju obstala na mestu. Na kolegiju ravnateljev celjskih osnovnih šol, kjer so obravnavali tudi republiška srednjeročna gradiva, so imeli več pripomb na tak si- stem. Zaskrbljujoče je to, da je zagotovljeni program os- novnih šol že skrčen v pri- merjavi s preteklimi srednje- ročnimi obdobji in se tudi krči v primerjavi s progra- mom ostalih družbenih de- javnosti. Otroško varstvo, socialno skrbstvo in zdrav- stvo naprimer imajo v načrtu za prihodnje obdobje večji obseg zagotovljenih dejav- nosti. V sistemu srednjih šol pa je ves program zagoto- vljen in enak za vse srednje šole v Sloveniji in zato tudi odvisen od financiranja z re- publiške ravni. Financiranje dodatnega programa na os- novnih šolah, ki se pa, mi- mogrede povedano, neneh- no širi in dodatno obreme- njuje učitelje, pa je odvisno od gospodarske moči občine in prispevnih stopenj, ki jih posamezna občina ima za za- gotavljanje sredstev izobra- ževalnim skupnostim. Nekaj dodatnega programa naj bi se uresničevalo tudi preko sistema svobodne menjave dela, kar se pa navadno zre- ducira na prosjačenje šol, da jim delovne organizacije, krajevne skupnosti ali kdo drug omogoči izvajanje kak- šne dejavnosti iz dodatnega programa. Delitev programa osnov- nih šol in nenehno krčenje zagotovljenega programa pa bo v bodoče še večalo razlike med osnovnimi šolami v Slo- veniji in se zato lahko upra- vičeno vprašamo, mar ni s tem ogrožena ustavna pravi- ca otrok do izenačenih mož- nosti za učenje in razvoj? VIOLETA V. EINSPIELER Tako se dogaja, da napri- mer v dodatni program na osnovnih šolah sodi tudi knjižničarstvo, delo stro- kovnih svetovalnih služb, priprava šolske malice in podobno, kar pa je na sred- njih šolah uvrščeno v ob- vezni program in tudi vključeno v sistem financi- ranja s strani republiške izobraževalne skupnosti. V Celju so se ravnatelji dogo- vorili, da bo potrebno ome- njene dejavnosti vendarle vnesti v zagotovljeni pro- gram v prihodnjem srednje- ročnem obdobju. Ponosni so na Delavski dom ¥ Nazarjah zdaj tudi Delavska univerza Prebivalci Nazarij, pa tu- di drugih krajev mozirske občine, so upravičeno po- nosni na Delavski dom v Nazarjah, ki je postal kul- turno središče občine in ze- lo primeren kraj za prireja- nje prireditev, proslav, sre- čanj in razgovorov. Pozorni obikovalci Nazarij pa lahko opazijo, da ob De- lavskem domu raste prizi- dek, v katerem bo svoje pro- store našla Delavska univer- za Mozirje, prostore za gar- derobo pa bo dobila tudi KS Nazarje. Prizidek je dogržuen do tretje faze, kar pomeni, da je pokrit s streho. Delavska univerza doživlja v zadnjih letih živahen raz- voj. Velik problem pri njiho- vem delovanju pa je raztre- senost poslovnih prostorov. Tiskarna gostuje v prostorih Kulturnega doma Mozirje, uprava v prostorih gasilske- ga doma Mozirje, glasbena šola pa zaenkrat uporablja prostore Delavskega doma v Nazarjah. Na Delavski univerzi so ze- lo hvaležni KS Nazarje, ker jim je dovohla zgraditi prizi- dek pri Delavskem domu, ravno tako pa delovnim or- ganizacijam mozirske obči- ne, ki jim krepko pomagajo pri izgradnji, saj sredstva sa- moprispevka, iz katerih bi se moral objekt financirati, še zdaleč ne zadoščajo. Po načrtu bi dela morali končati še letos, da bi lahko opravili preselitev tiskarne. RAJKO PINTAR Odprti dan v Pivovarni Laško Ob 160 letnici Pivvarne Laško so se delavci Pivo- varne odločili za zanimivo obliko počastitve tega ča- stitljivega jubileja. Podoben Odprti dan so organizirali že pred deseti- mi leti, ob 150 letnici Pivo- varne in ker se je izkazalo to kot uspešna oblika sode- lovanja med Laščani in Pi- vovarno, so se odločili, da letos to ponovijo. Tako bo v soboto, 28. sep- tembra Pivovarna ob osmih zjutraj na stežaj od- prla vrata otrokom delav- cev, ki so zaposleni v Pivo- varni. Ob ogledu tovarne jih bodo na zanimiv način seznanili s prostori in nači- nom dela njihovih staršev. Okoli pol' desete ure pa bo tovarna na voljo za ogled Laščanom. Seznanili se bo- do lahko z novostmi v pro- izvodnem procesu, s pro- stori, v katerih se proizvaja laško pivo, na voljo pa jim bo tudi ogled razstave, ki sojo pripravili ob 160 letni- ci Pivovarne. Odprti dan bo tr^al vse do 13. ure, ko bo Pivovarna zopet zaprla vrata za obiskovalce. NATAŠA GERKEŠ Najbolj urejena šola Na osnovni šoh Vlado Bagat v Braslovčah bodo jutri praznovali dan pionirjev. Praznovanje se bi pričelo popol- dan ob 15. uri s pionirsko konferenco. Ob 16. uri bodo odprli vrata za starše in krajane ter jim predstavili številne dejav- nosti, ki jih gojijo na šoli. Med drugim bodo prikazali tudi sodelovanje šole z združenim delom in rezultate tega sodelo- vanja. Ob 17. uri pa se bo začela slovesnost, na kateri bodo podelih priznanja celjske Turistične zveze najlepše ureje- nim šolam na celjskem območju. Med sedmimi šolami, ki bodo prejele to priznanje, so ocenjevalci za najlepše urejeno šolo izbrali prav šolo v Braslovčah. j^j Praznik na obeh straneh Sotle Tovarna Straža v Humu na Sotll ob 125 letnici obstoja Da je reka Sotla nekakšen simbol sožitja med dvema ''arodoma, je misel, ki so jo petkovem praznovanju v pumu na Sotli velikokrat izrekli. Tamkajšnja »Stra- da«, tovarna stekla in pla- ^^ičnih proizvodov, je na- [•^reč ta dan praznovala 125- «tnico obstoja. Temu jubi- '^ju se je pridružilo še praz- novanje 60-letnice delova- nja domačega gasilskega "■"uštva, godba na pihala pa obeležila pol stoletja svo- jega obstoja. i^Praznovanja jubilejev v ^^^mu na Sotli so se v veli- številu udeležili tako povenci kot Hrvatje, katerih '^Ijenje se na tem delu meje dveh republik neprestano prepleta in bogati s številni- mi oblikami sožitja, ustvarja- nja, in dela. Osrednje proslave jubile- jev seje, poleg mnogih repu- bliških najvišjih funkcionar- jev Hrvaške, udeležil tudi Mika Špiljak. Za kulturni program proslave pa velja ocena, da je bil le-ta na naj- višjem umetniškem nivoju. Poleg predstavnikov druž- benopohtičnega življenja Rogatca in sosednjih krajev ter občine Šmarje pri Jelšah so se praznovanja udeležili številni poslovni prijatelji, sodelavci iz domovine in tu- jine. Po osrednji proslavi 125- letnice tovarne »Straža« in ostalih jubilejev so si gostje ogledali proizvodne prostore z novimi, najsodobnejšimi stroji in tehnologijo. »Straža«, ena največjih proizvajalk embalažnega ste- kla in plastičnih proizvodov v Jugoslaviji, bo letos ustva- rila 13 in pol milijarde dinar- jev celotnega prihodka, od tega dohodka v višini 2,7 mi- lijarde dinarjev. Izvozila bo za 8 milijonov ameriških do- larjev blaga, kar je 20 odstot- kov ustvarjenega celotnega prihodka. Tovgrna Straža v Humu na Sotli ustvarja tudi 60 odstotkov skupnega druž- benega proizvoda v občini Pregrada. MARJELA AGREŽ Gasilsko slavje v Bočni Minulo nedeljo bodo v prijetnem spominu ohranili krajani Bočne v Zadrečki dolini, saj so na popoldanski slavnosti v obnovljeni gasilski dom lahko zapeljali novo orodno gasilsko vozilo. Čeprav so vozila nabolj veseli gasilci,pa je vs^ v Bočni tako, da z gasilstvom živi večina krajanov, s^ so za novo vozilo, prej pa za obnovo gasilskega doma, zbrali veliko prostovoljnih prispevkov. Kmetje so za gasilce dali nekaj lesa, svoja deleža pa sta prispevala še mozirski očinski SIS za požarno varnost in krajevna skupnost Bočna. Ob slavnostnem sprejemu novega orodnega vozila je krajevna organizacija upokojencev v Bočni razvila še svoj prapor, v priložnostnem kulturnem programu pa so sodelovali učenci šole v Šmartnem ob Dreti in bočki moški pevski zbor. UM 8. STRAN - NOVI TEDNIK 26. SEPTEiVIBER 1985 S poezijo in fantazijo nad življenjsice tegobe mmmmmmmmma^mmmMammmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmma^mmmmmm^ Chrfstopher Fry: Gospa ne bo zgorela, predstava celjskega gledališča Celjska gledališka sezona se je začela s prijetnim do- godkom, poetično komedijo angleškega avtorja Chri- stopherja Fryja (iospa ne bo zgorela. Igra je po deset- letjih spet priromala na slo- venski oder (igrali so jo že v Mestnem gledališču lju- bljanskem) in bila tako pre- skušena za drugo občinstvo in drugačen čas. Čar te igre, ki izrazito delu- je z bogastvom in bliščem pesniškega jezika, je še do- datno v tem, da obravnava večne teme in probleme člo- veške usode (ljubezen, smrt, oblast, nestrpnost ipd.) ne kruto zares, ampak omilje- no, šegavo, smehljaje. Vse v znamenju Fryjevega stavka: Smeh je najvišje znamenje genija v stvarstvu. O avtorje- vem pravem uživaštvu v be- sednem ustvarjanju pa priča drugi znameniti stavek te igre: Kako čudovita stvar je metafora! Fry se poigrava z miti (arhetipi) in z literarni- mi izročili, saj je tu prisoten neogibni »bratski spor«, pa tudi reminiscence iz Hamle- ta so mestoma očitne. Doga- janje igre je postavljeno v širše pojmovani angleški srednji vek, lahko pa jo po- stavimo tudi v shakespear- ski čas, ki je, kot je znano in nemalokrat povedano, čas za vse čase . .. Odpuščeni vojak Mendip je ravno toliko ha- mletski dvomljivec kot razo- čaranec in obupanec naših časov. S težavo vzljubi, a ži- vljenje se mu kljub odkritju ljubezni studi. Jennet Jour- demayne pa je samosvoja ženska, ki bi jo že zaradi iz- stopajoče posebnosti vsak čas (ne le tu v igri) proglasili za čarovnico. Kot alkimisto- va hči je sumljiva v srednjem veku, kot sorodnica idejno- politično neprimerne osebe bi bila ogrožena danes. Zanimivi dramski vozel igre je še posebej v tem, ker si želi Mendip smrti (a oblast mu je ne nudi), Jennet pa življenje, a ji sodnik grozi z grmado. V življenju se ijač ne dogaja po naših željah. Slednjič sta v odprtem kon- cu vržena v svet z bremenom sebe in v iskanje doma, če- prav ne vesta, kje naj bi bil. V igri je profiliranih še vec pestrih oseb, ki predstavljajo paleto človeških značilnosti in različnosti. Učinkovitost Fryjeve pesniške besede je zagotovil v slovenščini in s svojim odličnim prevodom pesnik Jože Udovič. Okrog režiserja Dušana Mlakarja se je zbrala vrsta pomembnih sodelavcev: kot dramaturg Andrej Hieng, večstransko uporabno ste- briščno sceno je pripravila Meta Hočevarjeva, okusna, igri se prilegajoča kostumo- grafija pa je delo Alenke Bar- tlove. Režiser je izpeljal igro v primernem ritmu in z dvoj- nim poudarkom: na eni stra- ni je izstopal burkaški (zuna- nji) element, na drugi pa je bila izrabljena in poudarjena lepota Fryjeve pesniške be- sede. Zelo enakovredno seje uveljavil celotni nastopajoči ansambel. V vlogi »čarovnice« Jen- net Jourdemayne je imela priložnost dinamično raz- mahniti svojo teatralno širi- no in globino Anica Kumro- va, prav nasproten tip žen- ske: milo in nežno Alizon je sugestivno odigrala Jagoda Tovirac, Nada Božičeva pa se jc suvereno predstavila v vlogi veljavne gospe Marga- rete. Glavno moško vlogo odpuščenega, življenja site- ga vojaka Mendipa jc upodo- bil Peter Boštjančič s pri- merno dozo negotovosti, iz- gubljenosti, pa vendar moža- te prisotnosti. Stalno se pre- pirajoča in tekmujoča brata pa sta bila Iztok Valič kot Nicholas (s poudarjenim, malce patetiziranim gluma- štvom) in Zvone Agrež, ki si je svojega Humphreya omi- slil kot živahnega obešenja- ka. Miro Podjed kot župan Tyson je lahko ponovno izra- bil svoj komediografski ta- lent tako mimično kot gla- sovno, drugega oblastnika sodnika Tappercooma pa je vihravo-burno odigral Janez Bermež. V ostahh vlogah so se uveljavili še D. Kastelic kot naivno prijazni pisar in srečni Alizonin izbranec, Igor Sancin kot sanjavi ka- plan in Jože Pristov kot raz- grajaški pijanec Matthew Skipps. Fryjeva blesteča komedija je v celjski izvedbi potrdila svojo vrednost in upati je, da ji ne bo manjkalo naklonje- nega občinstva. ANDRIJAN LAH Liifovni saion v Vojniiiu V adaptiranem delu kulturnega doma v Voj. niku so v soboto odprli likovni salon, ki je veli- ka pridobitev ne samo za 14 članov likovne sekcije kulturnega društva, temveč tudi za kraj. Več kot 500 prostovoljnih de- lovnih ur je bilo potreb- no, da so prostor uredili tako, da bo lahko služil za delovni in razstavni prostor. Skupina Hkovnikov iz Vojnika je pričela pripra- vljati samostojne razstave že pred leti in njihova de- la si je ogledalo preko 500 krajanov. Zaradi gmotnih težav pa je bilo likovno ustvarjanje članov sekci- je močno okrnjeno, saj je v finančni stiski tudi kul- turno umetniško društvo France Prešeren. Na sre- čo med člani še ni usahni- la zagnanost, vendar so na otvoritvi likovnega sa- lona skupaj s predstavni- ki krajevne skupnosti izrazili željo, da bi jim pri obnovi doma več poma- gala širša družbena skup- nost. Likovniki bodo poslej v salonu redno pripravljali razstave in tako širili krog občinstva in tudi lastnega članstva. MP Niiiolaj Šuhaj v SLG Ceije Ljubiteljem gledališča se obeta jutri zvečer lep kulturni dogodek. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo namreč nastopil anambel češkega gledališča iz Uherskega Hradišta in uprizoril svjo uspešnico, glasbeno dramatizacijo romana o ljudeh iz Podkarpatske Rusije, »Nikolaj Šuhaj«. Češko gledališče prihaja v goste na osnovi meddržavnega kulturnega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Gostovanje sofinancirata kulturna skupnost Slovenije in kulturna skupnost Celje, pokrovitelj pa je Teko Celje. Nikolaj Šuhaj je legenda o slavnem razbojniku Nikolu, ki je ropal bogate in dajal revnim. Uprl se je avstroogrski soldateski; ko pa je Podkarpatska Rusija po prvi svetovni vojni pripadala Čehom, je želel živeti v miru in slogi z izvoljenko Eržiko v rodni vasi Koločavi... Avtor romana je Ivan Olbracht, glasbo je napisal Peter Ulrych, češki skladatelj in pevec pop glasbe. Dramatizator in tudi igralec v igri je Tomaš Mann, režiser pa Pavel Do- ležal. MP Javna radijsica oddaja v Steiciami Rogašiia Siatina Naše uredništvo bo po poletnih dopustih ponovno prire- dilo javno radijsko oddajo, ki bo v petek, 27. tega meseca ob 18. uri v Steklarni v Rogaški Slatini. Na tej prireditvi, ki je namenjena predvsem delavcem te delovne organizacije, bodo nastopili: ansambel Čudežna polja iz Maribora, ki bo s tem nastopom predstavil tudi svojo veliko ploščo; ansambel Štajerskih 7, kije v zadnjem času dosegel izreden uspeh. Na festivalu narodnozabavnih ansamblov je osvojil priznanje Zlati Orfej, na festivalu narečih popevk v Mariboru pa je osvojil prvo nagrado občinstva in s tem priznanje Klopotec. Nastopili bodo tudi člani kvinteta Frankolovčani, pa harmo- nikar z diatonično harmoniko Marjan Lipovšek, ki je osvojil nagrado publike, to je Majoliko, na letošnji Zlati harmoniki Ljubečne, gledališki igralec Matjaž Aresenjnik in še kdo. Privlačen program Prešernovcev Mešani pevski zbor France Prešeren pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča, ki je letos slavil 90-letnico uspešnega delova- nja, si je za novo pevsko sezono izbral zanimiv in nekoliko lahkotnejši program, kot ga goji sicer. Vključevanje različnih inštrumentalnih zasedb mu daje nov čar. Pomladitev zbora z novimi pevkami in pevci je sicer pri Prešernu v navadi ob pričetku vsake pevske sezone, vendar želijo in pričakujejo, da bo letos še bolj izrazita. Navsezadnje poleg kakovostne zborov- ske pesmi druži pevce bogato družabno življenje, številni nastopi, koncerti in gostovanja doma in v tujini. Nove pevke in pevce sprejemajo še ta mesec in dobro polovico oktobra. Vsi, ki bi se jim želeli pridružiti, se lahko oglasijo vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri v njihovi pevski sobi na Gregor- čičevi ulici 6. Cericvenoslovanski napis v Celju Ob 1 lOO-letnlcI Metodove smrti v Metodovem letu, ko se kulturne in verske pomembnosti delovanja sv. Cirila in Metoda s predavanji in sim- poziji spominjajo po velikem delu Evrope, naj še v Celju pristavimo svoj lonček in obudimo nekaj drob- nih spominov, posredno povezanih s solinskima bratoma v našem okolišu. Posezimo najprej v legendo. Pri Zre- čah se neki studenec imenuje po sv. Cirilu, češ da sta brata počivala pri njem, ko sta potovala v Rim. Nemara zgodba ni čisto iz trte zvita. V 9. stol. je bila pač še ohranjena rimska cesta Pe- tovija-Celeja-Emona. In kod drugod kot po njej naj bi hodila brata, ko sta se od kneza Koclja pri Blatnem jezeru odpravila k papežu. Na poti pa je bilo treba počivati in se okrepčati s studen- čnico, in zreški studenec je bil ob poti... Pa pustimo mikavno legendo - po Cirilu in Metodu so bržkone poimeno- vali še več studencev - in se ozrimo v malo kasnejši čas. Resda se na Sloven- skem bogoslužje v slovanskem jeziku po izgonu Metodovih učencev z Mo- ravskega ni utrdilo kot v Hrvaškem Primoiju, vendarle nam zgodovinar poroča o nekem duhovniku v Grižah - pisal seje Slivar- ki daje v 16. stoletju večkrat bral glagolsko mašo. »Glagol- sko« pa pomeni - v starocerkvenoslo- vanskem, ne v latinskem jeziku. Jezik, ki so ga v knjigah uporabljali Ciril in Metod pa njuni učenci, so jezi- koslovci imenovali (staro)cerkveno- slovanski in proučevali njegov izvor. Med najvidnejšimi proučevalci ob koncu prejšnjega stoletja je bil sin celj- skega podobarja Vatroslav Oblak. Z jezikoslovjem seje ukvaijal že kot celj- ski gimnazijec, pozneje pa v težavnih in celo nevarnih razmerah na terenu študiral jezik egejskih Makedoncev - tam so gospodarili Turki - in postavil še danes veljavno makedonsko teorijo, po kateri sta solunska brata bogosluž- ne knjige pre\7edla v jezik makedon- skih Slovanov. Domača hiša tega veli- kega slavista ne stoji več - bila je poleg Turške mačke - pač pa je na Golovcu njegov grob z mojstrovino - reliefnim portretom kiparja Bernekerja in z na- pisom v cerkvenoslovanščini (to je ti- sti v naslovu omenjeni cerkvenoslo- vanski napis v Celju !): Dostoin byst ot vresti k nigy (Bil si vreden, da od- preš knjige.) Vklesati so ga dali slovan- ski jezikoslovci. Grob tega evropsko znanega jezikoslovca je dokaj zapuš- čen. Za vzbujanje slabe vesti in za spodbudo povejmo, da so Varaždinci postavili v svojem mestu lep spome- nik rojaku Vatroslavu Jagiču, ki je prav tako kot naš Oblak proučeval cer- kvenoslovanščino. Pred sto leti, ob tisočletnici Metodo- ve smrti, je imelo veliko zanimanje za delovanje svetih bratov v slovanskem svetu posebno živo motivacijo - slo- vansko bogoslužje je pomenilo obram- bo pred napadalnim nemštvom. Ta- krat so marsikje postavili oltarje Cirila in Metoda. V Bezenškovem Bukovju nad Frankolovim naletimo celo na va- ško kapeUco, posvečeno slovanskima apostoloma. Freski obeh bratov je dal naslikati domačin profesor Anton Be- zenšek, ki je živel v Bolgariji. Kapelica s freskami vred hrepeni po popravilu. In še en skok napravimo v celjsko okolico. Sled pelje v Šmarje, v župno cerkev. Tu najdemo lesena kipa Cirila in Metoda. Osrbel ju je pesnik Anton Aškerc, takrat šmarski kaplan, in ju opremil z besedami srednjeveškega ruskega kronista: »In radostni bili so Slovenci slišeči veličja božja v svojem jeziku«. Ime kronista Nestorja je dal zapisati v cirilici. Skorajda ni treba po- sebej omenjati, da je Aškrc, bojevit Slovan in navdušen popotnik, takrat tudi sam potoval v moravski Velehrad in da ga ni prestrašilo nasprotovanje avstrijskih oblastnikov, ki so v strahu pred slovanskim duhom - tega so upravičeno slutili za tem romanjem - razširili govorice o kugi, ki da razsaja v Velehradu. Je prvi stik s časovno odmaknjeno, a kulturno živo preteklostjo ustvarjen? Več bo morda Celjanom razkrila raz- stava o kulturnem poslanstvu Cirila in Metoda, o njuni kulturni dediščini in odmevu, ki se obeta sredi oktobra v Knjižnici. E. Kardelja. BOŽENA OROŽEN Plesna piramida Program plesne dejavnosti v Celju pf zamisli Ane Vovk-Pezdir Samostojna umetnica-ko- reografinja Ana Vovk Pez- dir si je zastavila razvojni pjogram dela na plesnem področju od predšolske plesne vzgoje do takoime- novanega plesnega študija, Svojo dejavnost je poime- novala Plesna piramida. Natančen program dela lah- ko uresničuje že letos z izje- mo plesnega študija, ki naj bi se sčasoma oblikoval iz najbolj nadarjenih plesal- cev najstarejše skupine Akt. Plesna piramida simbolizi- ra razvojno pot skupine kot baze iz katere raste in se po- stopoma razvija kader, ki bo nekoč sposoben prevzeti, vo- diti in razvijati plesno dejav- nost v Celju. Plesna piramida se začne v predšolski dobi. Letos bo pr- va taka skupina v vrtcu Ani- ce Černejeve v Celju. Plesna dejavnost na tej stopnji bo povezana še z likovno in glasbeno vzgojo; večji po- udarek bo na vzgajanju otrok in prebujanju njihove zavesti o plesu kot igri in eni izmed možnosti ustvarjalne- ga izražanja. Način dela s predšolskimi otroki se bo do neke mere nadaljeval tudi v mlajši sku- pini osnovnošolskih otrok, ki so že vključeni v plesno dejavnost v pionirskem do- mu. Delo s starejšo osnovno- šolsko skupino pa že temelji na večji tehnični izurjenosti, zato je nujen večji poudarek na plesnem izražanju, ki naj bi bilo blizu mladostnikove- mu doživljanju sveta, njiho- vim problemom in konflik- tom v obdobju, ko so še otro- ci vendar že prestopajo v svet odraslih. Vrh plesne piramide se izraža v delu skupine Akt, ki letos beleži desetletnico ob- stoja. Doslej so v njej bili le učenci srednje pedagoške šole, odslej pa naj bi vanjo postopoma prihajali učenci osnovnošolske plesne pii mide. Ta skupina naj bi bi izrazito plesna, tehnično izrazno osveščena. Iz nje se že lahko rekrutirali najb nadarjeni plesalci, ki bi imi tudi dodatne vaje in bi b sposobni voditi mlajše sk pine. Tako naj bi nastal pl( ni studio. Poleg dela s predšolskii otroki, bo novost v delu P reografinje in danes že ti priznane jugoslovans plesne pedagoginje A Vovk-Pezdir, posebna s\ pina fantov iz tretjega in > trtega razreda osnovne šc Ti bodo deležni poseb plesne vzgoje, s programe ki bo vseboval za fante i vlačne vsebine, kot so ak batika, borilne veščine, m da break dance in podob Pri realizaciji tega progra bo Vovkovi pomagal ple lec skupine Akt, Boris Š Ijar. Plesalci, ki končujejo sr njo šolo in so vključen plesno skupino Akt kot' omenjene plesne pirami pa bodo morali biti sposo tudi za kakšno avtorsko lo. Z lastno koreografijo, bi opravili plesno mati Verjetno bodo ti potem daljevali delo na plesr! področju tudi v času štud Plesna piramida ima tj skupno osnovno idejo, s« nega vodjo, delno pro3 sko enotnost, delovala ni v okviru pionirskega dor verjetno pa bo potrebn kakšno reči o financiran, dejavnosti. Ana Vovk- dirjeva si je zastavila delo, vendar je plod letnih plesnih, ped? in koreografskih iz! Zato njena zamisel si strokovnih in izkustve. meljih in zato ni razlog bi dvomili v uspešnost zastavljenega plesnega j grama v Celju. ; VIOLETA V. EINSPIE 26. SEPTEMBER 1985 ^mmmmmmmsmmm 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Ocenjevanje gostišč Zadnje v Celju. Najslabše ocenjen bolel Merx Komisija za ocenjevanje gostišč pri medobčinski go- spodarski zbornici v Celju je v preteklem tednu oce- njevala družbena gostišča v Celju. Podobno je ocenjeva- la pred tremi tedni zasebna gostišča v laški občini, kjer jc ugotovila zadovoljivo stanje, zlasti pa so bila pov- sod zelo čista stranišča. Po vsem, po zelo dobri in pestri ponudbi ter izjemni čisto- sti, je v tej akciji izstopal bistro Aškerc, malo za njim pa je bila gostilna Belej. Zadnji obisk je veljal sa- memu mestu Celju, kjer je štiričlanska komisija najprej obiskala hotel Celeia. To je bil njihov že drugi obisk, pa tudi prvi ni razočaral. Med vsemi točkami, ki so jih bele- žili v prid temu hotelu, je na- brala v njem največ njihova kuhinja, ki je zelo urejena, ponudba pa pestra. V gostišču Pod oboki je imela komisija nekaj pri- pomb le na predprostor, si- cer pa je našla vse v redu. V hotelu Turška mačka je bila nad vsem presenečena, zlasti pa nad redom v skla- dišču, kleti, prostorih, torej, kamor obiskovalec ne zaide, a je za higieno potrebno. Či- stoča je odgovarjala, tudi v stranišču, čeprav vemo, da ga obiskujejo zunanji obi- skovalci. V hotelu Merx ob Lju- bljanski cesti je komisija že zunaj opazila nered, nečisto- čo, zanemarjene zelenice. V notranjosti je našla razbita svetilna telesa. Slednje je na- domestila pajčevina. Tudi restavracijski del je našla v slabo vzdrževanem stanju. Cvetlični nasadi so bili polni ogorkov, v kotih ob oknu se je bohotila pajčevina. Zlasti pa je bila zanemarjena kuhi- nja, ki je potrebna temeljile obnove, predvsem pa krpe in metle. Dnevni jedilniki so bili brez datumov, napisani V narečni slovenščini in brez tujega prevoda. Vsekakor - hotel, ki seje do zdaj ponašal s petimi zvezdicami, v takem stanju kot je zdaj, te katego- rizacije ne zasluži. Predlog komisije je bil, da se mu od- vzame vsaj ena zvezdica. Ocenjevanje gostišč se bo še nadaljevalo, prav tako pa bodo na vrsti preverjanja ocenjenih obratov. ZDENKA STOPAR Na Golte z letno karto Delovna organizacija RTC Golte, ki je v letošnjem letu poslovala brez izgu- be, kar pa še ne pomeni, da se je izvle- kla iz težav, je letos pripravila v sode- lovanju z GTC Kope oblikovanje skup- ne sezonske karte Kope-Golte. Tako bo za sezonsko karto, ki bo velja- la za Kope in Golte potrebno odšteti 12.000 dinarjev za odrasle in 9000 dinar- jev za mladino do petnajstih let. Cena karte, ki bo veljala samo za Golte pa bo za odrasle 9000 dinaijev, za mladino do petnajstih let pa 6000 dinarjev. Da bi bilo število kupcev sezonske karte Golte-Kope čim večje, dajejo orga- nizatoiji možnost obročnega odplačeva- nja pod naslednjimi pogoji: 50 odstot- kov je potrebno plačati ob nakupu kar- te, 25 odstotkov v mesecu februarju 1986 in 25 odstotkov v mesecu marcu. Če pa bi se odločili, da boste karto v celoti plačah že ob nakupu, pa vam daje- ta RTC Golte in GTC Kope 25 odstotni popust. Ker vlada precej veliko zanimanje za sezonsko karto, ki velja le za Golte, so se odločih, da tudi ob nakupu te karte in ob takojšnjem plačilu nudijo 10 odstotni popust, kar pomeni, da bodo odrasli mo- rah odšteti za to karto 7000 dinarjev, osnovnošolska mladina pa 4500 di- narjev. Z. S. Kuj železo dokler je vroče v Zrečab je bilo 18. srečanje kovačev Slovenije v soboto dopoldne je naj- starejši kovač iz zreškega Uniorja, Miha Zdovc na pri- zorišču 18. letnih kovaških iger dvignil zastavo in tako se je srečanje pod pokrovi- teljstvom Občinskega sin- dikalnega sveta Slov. Ko- njice in Uniorja lahko pri- čelo. Tistega lepega dne se je pred hotelom Dobrava v Zrečah zbralo več kot 400 udeležencev kovaških iger. Prišli so iz vseh koncev in krajev, da bi se pomerili v ročnem kovanju in športnih disciplinah. Boj je bil trd in neizprosen, iz njega sta kot zmagovalca v ročnem kova- nju izšla kovač Jože Turščak in njegov pomočnik Branko Brunčko iz TKS Lovrenc na Pohorju. V ekipni uvrstitvi je prvo mesto osvojil TAM Maribor - tozd kovačnica in s tem drugič zapored osvojil prehodni pokal. Dobro sta se odrezala tudi Uniorjeva ko- vača. Henrik Jerot in Stanko Hren sta s kovaškimf klešča- mi dosegla drugo mesto, tretje pa sta osvojila kovača iz Raven. Strokovna komisija, ki je ocenjevala izdelke kovačev, je bila stroga in dosledna. Vsi kovači so morali izdelati kovaške klešče, za kar so smeli porabiti največ tride- set minut brez prvega gretja. Čas so merili od prvega udarca kladiva do odložitve izdelka ob nakovalu. Potem, seje bliskalo in kre- salo, izpod modrih kap so curkoma tekle potne kaplje. Železo je treba kovati dokler je vroče! Ostro oko komisije je oce- njevalo estetski videz, di- menzije in čas kovanja ter točnost. Medtem ko je 22 ekip preskušalo svoje moči in znanje, sva s kovačem Mi- hom razpredala misli o tež- kem, a tako lepem poklicu. »Ja, če bi si še enkrat izbi- ral poklic, bi bil kovač, kaj pa drugega!? Te dni bo 28 let odkar sem v Uniorju in 32 let odkar sem prvič stopil v ko- vaško delavnico. Zdaj sem pomočnik obratovodje v ko- vačnici I v Uniorju. Veste, kovaštvo ima svoje lepote. Človek je zadovoljen, ko z veliko truda ustvari izdelek, ki je koristen in uporaben. A brez znoja ni nič. Zato se mladi neradi odločajo za ta poklic. Kovače nas muči na- glušnost. To je kovaška bole- zen. Do upokojitve, še tri leta imam, bom zdržal. Bom pre- nesel tišino prostega časa? Sam ne vem ...« Kdove zakaj je toliko pre- govorov prav iz kovaškega dela in življenja: kovačeva kobila je zmeraj bosa, kuj že- lezo dokler je vroče, zakaj pa ima kovač klešče, vsak je svoje sreče kovač... »... ker je ta poklic star, ker izvira iz tradicije, tu, pod Pohorjem še posebno. Naj- boljši kovači so Pohorci. Zdravi, na videz trdi ljudje, ki so ponosni na svoje pore- klo. Od tod izvira ljubezen do kovaštva.« Letne kovaške igre so zre- ški organizatorji skrbno pri- pravili, na njih pa so sodelo- vali delavci iz Gorenja Fecro in Muta, Metalke TPO Batu- je, TKS Lovrenc, Boris Ki- drič Maribor, Železarne Rav- ne, TAM Maribor in zreškega Uniorja. Sklenih so jih v pri- jetnem vzdušju pozno zve- čer, ko so skovaU še čvrsto verigo prijateljstva. MATEJA PODJED Kovaške klešče je bilo treba izdelati v pičle pol ure po načrtu izkovka. Potem si jih je ogledala stroga komisija. dlbje speclalltete Novo gostišče Milice Atel- iek v Dol Suhi je po odprtju !:ostilne Majerhold v Mozir- u, še ena, tudi za turizem jomembna pridobitev v jiornje Savinjski dolini. Novo gostišče med Rečico )b Savinji in Trnavčami (v em kraju namesto za Žeko- rec, skrenete proti Rečici), ahko namreč sprejme sko- aj dva avtobusa gostov na- nkrat, kar ob orientaciji ob- ine v izletniški turizem ni anemarljiv podatek. Odlična je tudi lokacija, v iolini obdani z gozdovi in lobočji, objekt pa je tako zu- anje kot tudi notranje arhi- iktonsko privlačen. Obe te- asi, zunanja in notranja. imata pogled na ribogojnico, v kateri ima Franc Atelšek več kot 14 tisoč mladic postr- vi. Ribe in ribji biftek so to- rej prva specialiteta novega lokala, kot posebnost pa ve- lja omeniti jagnje, ki ga peče- jo v dnevih ob koncu tedna. Zunanja ureditev še ni povsem zaključena, zgradili bi radi še tenis igrišče in ce- sto, ki je v dolžini 500 metrov še neasfaltirana. Pri slednji bi precejšen delež prispevali sami, del tisti, ki bodo nanjo priključeni, želijo pa si, da bi del prispevala tudi krajevna skupnost in občina, ki bi mo- rali biti za razvoj turizma še posebej zainteresirani. RP anc Atelšek ima v gojišču 14 tisoč mladic postrvi in dno tudi kakšno tono do dve odraslih rib. Žreb je dodelil nagrade bralcem tednika v petek, 20. septembra smo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje izžrebali nagrajence v nagradni igri, v kateri so bralci izbirali roman. V nagradni igri, kjer so bralci za objavo v Novem tedniku izbrali roman Franca Šaleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem, je sodelovalo 716 bral- cev tednika in vse njihove dopisnice so romale v boben za žrebanje. Žrebanje je opravila komisija v sestavi Boris Rosina, Branko Stamejčič in Tatjana Cvirn, nagrade pa je žreb razdelili takole: • NAGRADO GLOBTOURJA CELJE - TRIDNEVNI IZLET V PRAGO za eno osebo (izlet bo v oktobru) prejme VERICA LESKOVŠEK iz Gorice pri Slivnici. • NAGRADO TTG CELJE - IZLET NA GRAŠKI SEJEM 28. septembra prejme MAJDA KONDA iz Celja. • DARILNO KOŠARO MERX CELJE v vrednosti 5000 din prejme IVAN EBRL iz Hrenove. NAGRADO KOVINOTEHNE - DARILNI BON V VREDNOSTI 3000 din prejme ZDENKA BOUHA iz Zi- bike. • USNJENO TORBICO - DARILO KONUSOVE BLA- GOVNE HIŠE CELJE prejme DAMIJANA FILIPANČIČ iz Brezovice. • HRANILNO KNJIŽICO z 2000 din, DARILO LJU- BLJANSKE BANKE, SPLOŠNE BANKE CELJE prejme ZDENKA KLADUŠEK iz Kozjega. • KJIŽNO DARILO DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVE- NIJE Celje, prejme NEVENKA JELENC iz Celja. • KOMPLET ČISTILNIH KRP - DARILO KONUSA Slov. Konjice prejme SIMONA JEREB iz Celja. • CELOLETNO NROČNINO ZA NOVI TEDNIK prejme DRAGICA POTOČNIK iz Ločice. • ČESTITKO V SPOREDU RADIA CELJE prejme BARBARA PERKOVIČ iz Celja. • DVAJSET TOLAŽILNIH NAGRAD, knjig Stoletna pratika pa prejmejo: MARTINA ŽAVSKI iz Prebolda, ALOJZ GOLOB iz Rakitovca, BOJAN GRAČNER z Lju- bečne, MARJANA ŽIBRET s Hrušovja, GRETA VESIČ, DENIS BREZNIK, ALBA JAVORŠEK, PETER PETRO- VIČ, vsi iz Celja, IVAN PLEVNIK iz Titovega Velenja, FRANCI SELIC iz Dobja, DANICA ROBIČ s Planine pri Sevnici, ANA CVEK iz Rimskih Toplic, MIHAEL TKALEC iz Rogaške Slatine, RUDI IZLAKAR iz Voj.nika, IVAN JESENIČNIK iz Vitanja, ŠTEFKA GROBOLJSEK iz Trbo- velj, CVETKA ŽERDONER iz Rogatca, LIDIJA MASTNAK IZ Štor in BORIS ŽUPANEC iz Sevnice. Vsi nagrajenci bodo nagrade ali potrdila za dvig nagrad prejeli v naslednjh dneh po pošti, vsem nagrajencem pa iskreno čestitamo. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 26. SEPTEiVIBER 1985 Intervencilska sredstva za kmetijstvo luM leta liSO Sredi oktobra naj bi zbo- ra združenega dela in občin republiške skupščine raz- pravljala o dveh zakonih, po katerih naj bi tudi pri- hodnje leto zagotavljali in- tervencijska sredstva v kmetijstvu ter za republi- ške blagovne rezerve. Prvi zakon nas še bolj zani- ma, ker gre za podaljšanje si- stema, ki se je v kmetijstvu dobro obnese!, njegova ve- ljavnost pa letos preneha., Torej je potrebno interven- cijska sredstva - lani smo jih v Sloveniji zbraU skoraj tri milijarde dinarjev - za kme- tijstvo zbirati tudi prihodnje in prihodnja leta, vendar z večjo prispevno stopnjo. Po predlogu osnutka zako- na naj bi delavci tudi za pri- hodnje leto zagotavljali sred- stva s posebnim republiškim prispevkom iz osebnega do- hodka in sicer po stopnji pol odstotka, kar je za desetinko odstotka več kot lani. Prav tako naj se ohrani sistem na občinski ravni, saj bodo za svoje posebne potrebe ob- činske skupščine lahko z od- loki predpisovale posebne občinske prispevke iz os9b- nega dohodka. Kmetijska intervencijska sredstva naj bi namenjah predvsem za pospeševanje kmetijske pridelave in prire- je v hribovitih območjih, za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, za večjo učinkovitost poljedel- stva in zagotavljanje družbe- no organizirane pridelave in prireje, za pospeševalno službo in tudi za kritje tečaj- nih razlik in dela obresti pri posojilih Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Prav ta- ko naj bi na predlog laške občinske skupščine del kmetijskih intervencijskih sredstev v republiki nameni- li za sistem obrambe pred točo. MITJA UMNIK Še več pridelka na enakih površinah z odkupom pšenice so ietos na Šmarskem zadovoljni Letošnji odkup pšenice in predrog setvenega načrta za prihodnjo letino so v pone- deljek ocenili člani sveta za družbenoekonomske odno- se v kmetijstvu pri občinski konferenci Socialistične zveze Šmarje pri Jelšah. Pogodbene obveznosti so v tej občini uresničili okoli 80-odstotno, če pa k temu prištejejo še količine; ki so jih kmetje zamenjali za koru- zo oziroma za moko, pa je ta odstotek višji. V Kmetij- skem kombinatu Šmarje pri Jelšah ocenjujejo, da so nižji pridelek oziroma odkup povzročile letošnja pozeba, tako zimska kot spomladan- ska in pa toča. Najnižji od- stotek odkupa pšenice so za- beležili v zadružni enoti Bi- strica ob Sotli, znašal je ko- maj 21 odstotkov od načrto- vanega, najbolj pa so se načr- tu približali v zadružni enoti Šmarje z dobrimi enainse- demdesetimi odstotki. Kot posebne vrste »nerod- nost« so člani sveta ožigosali podražitev kruha prav v času najvišje sezone odkupa pše- nice, medtem ko je ostala od- kupna cena za kmete nespre- menjena. Zato tudi vsa po- godbena pšenica ni bila od- kupljena. Precej je je ostalo v domačih kaščah, kajti kmetje vse več kruha speče- jo sami. Svet je na zadnji seji še ocenil, da so delavci Kmetij- skega kombinata opravili težko nalogo, saj je v občini, kjer je doma živinoreja, tež- ko pričakovati od kmeta, da zaseje večje količine pšenič- nega semena in ga pogodbe- no zadolžiti za določeno koli- ^:ino pridelka. Še težje, bo prihodnje leto, ko bodo mo- rali v občini Šmarje pri Jel- šah posejati še več pšenice in je tudi več pridelati oziroma odkupiti. Lani so morali po- sejati pšenico na 230. hekta- rih, letos pa jo bodo morali na 240. Člani sveta in kmetij- ci so se že zavzeli za akcijo, da bi v bodoče na enakih po- vršinah pridelali več, to pa pomeni, skrbeti za čim bolj- še seme in se opremiti z ustrezno mehanizacijo. Na tak način bi bil lahko kmetij- ski donos višji. Ravnih povr- šin, primernih za poljedel- stvo, je namreč v občini Šmarje pri Jelšah bore malo. MARJELA AGREŽ Pridelovanje ozimnega žita (1) Izbor sort Za jesensko setev v letu 1985 priporo- čamo naslednje sorte: PŠENICA NIZIJA, resnica, rana, nizka, primer- na za dobre rastne razmere NOVOSADSKA RANA 2, rana, sred- nje visoka, manj odportna zoper mraz BARANJKA, srednje rana, nizka DIKA, srednje rana, nizka, odpornejša zoper mraz MAČVANKA 2, srednje rana, nizka, občutljivejša na plesen SUPERZLATA, srednje rana, nizka PARTIZANKA NIZKA, srednje rana, nizka LONJA, srednje rana, nizka BALKAN, srednje rana, srednje niz- ka, odporna zoper mraz BANIJA, srednje rana, resnica, sred- nje nizka, za slabe rastne razmere JUGOSLAVIJA, srednje pozna, sred- nje visoka PITOMA, nova sorta za poskusno pri- delovanje, srednje rana, nizka OZIMNI JEČMEN PARTIZAN, štirivrstnik NS-27, štirivrstnik ROBOUR, štirivrstnik AGER, štirivrstnik ANTARES, dvovrstnik NS-293, dvovrstnik OZIMNA RŽ DANKO, diploidna, srednje rana, srednje visoka OKTA, tetraploidna, srednje visoka, srednje rana Izbor sort je pripravljen na podlagi ogledov poskusnih polj in izkušenj pri- delovalcev. Priprava zemlje za setev Srednje globoko (2025 cm) predsetve- no oranje za ozimine opravimo dovolj zgodaj, da se zemlja pred setvijo sesede, s čemer zagotovimo boljši vznik semena in zmanjšamo nevarnost zimske pozebe. Z dopolnilno obdelavo nikakor ne smemo segati pod setveni horizont, ka- mor smo zaorali rastlinske ostanke. Globina dopolnilne obdelave ne več kot 8-10 cm. Ce je le mogoče uporabimo za dopolnilno obdelavo po oranju pred- setvenik, da zdrobimo grude, zravnamo grobe brazde in potlačimo kupe zemlje v grudičasto plast kjer preko zime raz- padejo. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE Grozdje s kislim priokusom Štadlerjevl sodi bodo letos samevali Enemu največjih šmarskih vinogradnikov sta letos pre- križali vse načrte zimska in spomladanska zmrzal. Tako majhnega pridelka, kot ga bo imel letos, še ni imel nobeno jesen. Sodi Jožeta Štadlerja iz Bistrice ob Sotli bodo same- vali. Pa tako kakovosten let- nik vina se obeta! Štadlerjeva kmetija je usmerjena v vinogradništvo, ki prinaša kar 90 odstotkov do- hodka. Vinogradov imajo štiri in pol hektare. Nekoč so pre- vladovale rdeče sorte grozdja. danes je vse več bele, rizlinga in šipona. Če bi ne bilo pozebe, bi letos pridelali 45 tisoč litrov vina, lani so ga okoli 40 asoč. Štadleijevi svoj rdeči in beli Virštanjčan sami stekleničijo in ga prodajajo pod svojim imenom. S trganjem grozdja bodo pri- čeli po prvem oktobru. »Groz- dje je že zdaj sladko, pa bomo v tem lepem vremenu še poča- kali. Malo bo, pa bo tisto bolj- še. Letos bo trgatev trajala ko- majda dva, v normalnih pogo- jih pa bi trajala štirinajst dni. Kar se kakovosti grozdja tiče, bo letošnje vino celo boljše od znamenitega letnika 1983, pra- vi Jože Štadler. Izpad pridelka pomeni za Štadlerjeve izpad dohodka, ki ga cenijo na okoli 10 milijonov dinarjev. Seveda je od tega zneska treba odšteti približno polovico, kolikor znašajo stro- ški. Štadlerjevi so praktično ob celoletni zaslužek, ki ga bo- do morali iztržiti od dopolnilne panoge, govedoreje, od proda- je mleka in pitanja telet. Jože Štadler ocenjuje, da bo letos v Sloveniji, zaradi pozebe in toče, komaj polovico pride], ka grozdja oziroma vin, njego- va kmetija pa bo letos dala ko- maj deset odstotkov. Od zava- rovalnice pričakujejo le okoli 10 odstotkov povračila dejan- ske škode, ker vinogradov, za- radi ziniske pozebe, niso zava rovali. Pa vendar ostajajo Štadlerjevi optimisti, tako kot se mora vsak kmet sprijazniti! tovrstnimi nesrečami in mislit na prihodnjo letino. MARJELA AGREŽ Ne samo stroji, tudi pridne roke Kmetovanje Je bilo Ivanu Očku Iz Radene vasi položeno v zibel V Radani vasi, ki se po zemljepisni legi bolj nagiba v bistriško občino, diha in živi pa s konjiško oziroma krajevno skupnostjo Zreče, domuje in kmetuje družina Ivana Očka. Pred dnevi, ko sem se ustavila pri Očkovih kot nenapovedan, a toplo sprejet gost, se je gospodar Ivan razgovoril o kmetovanju, ki mu je bilo položeno že v zibel. Medtem je hči Milenka, ki obiskuje Kovinarsko šolo v Zrečah utišala mu- kanje živine v hlevu z dobrim zaloga- jem domače krme. Sin Janez obiskuje šele tretji razred osnovne šole. Do te- daj, ko bo zagospodaril na tej lepi pla- noti, bo dobila domačija nov, sodob- nejši videz. Najprej so pri Očkovih ob- novili gospodarsko poslopje, sezidali nov hlev in mama Mihca, ki se je odlo- čila še za delo v Uniorju, je vztrajala, da je treba narediti tudi novo hišo. Del stare, najedene od časa, so podrli in ob njej raste nova. Ivan se je že pred mnogimi leti vpi- sal med kooperante Kmetijske zadru- ge in oni dan je dejal: »Le z ugodnimi krediti in nasveti kmetijskih strokov- njakov nam je uspelo, da smo postavili tako lep hlev. Danes je v njem 15 re- pov, pa tudi sodobno urejen svinjak za prav toliko svinj imamo. No ja, s svi- njami ni več kakšnega posebnega do- bička. A takole razmišljam: saj tudi na »šihtu« ni nič zastonj. Treba je krepko delati. Iz nič ni nič.« Posestvo meri nekaj manj kot 19 hektarjev, polovico je gozda, polovico obdelovalne zem.lje. Dela čez glavo. »Če ne bi imeli vseh potrebnih stro- jev,« se je prijel za glavo gospodar Ivan, »nam bi trda predla. Pa tudi po- prijeti znamo družno za delo. Krmimo z doma pridelano krmo, zato vsako ped zemlje skrbno obdelamo.« Ob tem seje Ivan Očko še mimogre- de razgovoril o skrivnosti starega rud- nika, ki je nekoč, še v lasti Francozov, ležal na njihovem posestvu. Za njim je ostal 30 metrov globok in širok jarek, ki so ga zasipavali dolga leta, pa je vselej vsrkal vase ves nasuti material. No, zdaj bo menda zaleglo, saj so ze- mljo iz izkopov za novo avtobusno po- stajo v Zrečah zvozili v to grapo, kjer bo že kmalu vzbrstela trava. In - če bi v Radeni vasi kmalu zazvo- nil telefon, na katerega že dolgo zaman čakajo tudi pri Očkovih, bi bilo kmeto- vanje precej lažje. MATEJA PODJED Jože Štadler z vnukinjo Katjo. Trgovska delovna organizacija »Savinjski magazin« Žalec razpisuje prosta dela in naloge namestnika računovodje Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na- slednje pogoje: - višješolska izobrazba ekonomske smeri ter naj- manj 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih - srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih delih Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih ' pogojev naj kandidati pošljejo na naslov TDO »SA- VINJSKI MAGAZIN« ŽALEC, Slandrov trg 35 - komi- sija za delovna razmerja, v roku 15 dni od razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. 26. SEPTEMBER 1985 Ml (I [■■■■iiiilid imi 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Zlata harmonika čeprav seje že veliko pisa- lo o letošnji Zlati harmoniki, mislim, da je prav, da se še enkrat spomnimo letošnje pihalne prireditve, ki je v ce- loti uspela. Prireditev priva- blja iz leta v leto več gledal- cev in tudi tekmovalcev, ki se potegujejo za zlato harmo- niko. Gotovo nihče od po- budnikov te prireditve ni pričakoval takšnega uspeha. Zanimanje pa še kar narašča. Letos je na prireditvi nasto- pilo kar 264 tekmovalcev. Tudi sama finalna prireditev je, mislim, v celoti uspela. Vseh 35 finalistov je dokaza- lo, da so res pravi mojstri te- ga instrumenta, od 13 lethe- ga Marjana Lipovška, ki mi je še posebej ostal v spomi- nu, pa vse do najstarejšega 91 letnega tekmovalca. Goto- vo je imela žirija težko delo, ko je izbirala med 264 tek- movalci 35 najboljših. Tudi organizatorjem prireditve in uredništvu NT in RC gredo vse pohvale za res odlično organizacijo. Obiskovalci smo imeh v štiriurnem programu res kaj videti in slišati. Zadnjih ne- kaj let zanimanje za to glas- beno zvrst narašča. K temu pripomorejo, številni festiva- li od Ptuja, Števerjana in tu- di Ljubečne. To je zelo razve- seljivo, saj s temi festivali ra- ste tudi kvaliteta narodno- zabavne glasbe in le tako bo- mo dobili naslednike Avs.e- nikov, Slakov in Miheličev. Prepričan sem, da bo tudi Ljubečna dala katerega. Za- ključujem z željo, da bi bilo še veliko tako uspelih prire- ditev kot je bila Ljubečna 85. IGNAC PFEIFER, Celje Nagrada mozaika 12. julija sem bil nagraje- nec petkovega mozaika in za nagrado naj bi dobil dve vstopnici in brezplačni ve- čerji za harmonikarski na- stop, ki je bil istega večera na Dobrni. Že na začetu sem bil razo- čaran. Ko sva se z ženo zve- čer odpravila na Dobrno, sva pri vhodu povedala, da sva nagrajenca, uslužbenke pri vhodu pa z omenjeno nagra- do niso bile seznanjene. Po krajšem razgovoru sva si prireditev smela ogledati, po nastopu pa sem se poza-- nimal za večerji. Ker spet ni- sem našel človeka, ki bi kar- koli vedel o nagradi, sem se imel namen odpraviti do- mov. K meni je takrat pristo- pila neka tovarišica in mi re- kla naj počakava. Potem so nama postregli z dvema por- cijama ražnjičev. Nisem pričakoval kakšne posebne večerje ali slavno- stnega sprejema, le kanček pozornosti, da se človek ne počuti tako, kot bi prišel prosjačit... Sprašujem se, kdo je bil odgovoren, da bi že ob vhodu čakali vstopnici in potrdilo za večerjo. MAKSIMILJAN KRAJNC, Loče Težko odgovorimo na pri- tožbo, saj je gost, ki je bil nagrajenec petkovega moza- ika pri nas dobil vse, kar smo mo ubljubili. Res smo bili malo nerodni, ker mu pri vratih nismo dali potrdila za večerjo. Za nagrajenca Kraj- nca je bila zadolžena gospo- dinja hotela, ki je vedela, da mora dobiti večerjo, toda pri vhodu ni povedal, da bi takoj večerjal. Ne vemo, če je bilo to po dveh urah, saj gospodi- nja zatrjuje, da sta nagrajen- ca večerjala prej kot v dveh urah. Tovariša, ki sta iz naših prostorov vodila petkov mo- zaik sta nam rekla, da zado- stuje za nagrado že vstopni- ca. Ker pa smo bih doslej vedno radodarni pri nagraje- vanju, smo se odločili, da da- mo še večerjo. Prav pri stva- reh, kjer hočeš pokazati do- bro voljo, pa včasih narediš napako. Rada bi omenila še to, da smo imeli ta večer tekmova- nje za zlato harmoniko, da smo bili tudi pri tej organiza- ciji delno zaposleni in da je žal do napake, da gospodinja ni čakala nagrajenca pri vra- tih, prišlo zgolj zaradi obilice dela. Žal nam je, da smo zaradi tega dobili prizvok slabih go- stiteljev in s tem hkrati, daje petkov mozaik s tem izgubil na priljubljenosti, vendar bomo v bodoče skušali take napake odpraviti. MARIJA DEU-VREČER, vodja gostinstva Zdravilišča Dobrna V gore z devizami? v petek 6. septembra sva se s prijateljico odpravila za dva dni v gore. Odločila sva se za območje Vršiča, pre- spali pa sva nameravala v Poštarskem domu na Vrši- ču. Tja sva prispela ob 19. uri in takoj sem se s članskimi izkaznicami šel prijavit za prenočitev. Ob istem času pa je hotel urditi prenočevanje tudi nemški državljan za skupino 26 ljudi. Trdil je, da imajo za ta dan rezervacijo, vendar mu je oskrbnica ra- zložila, da so njihovo rezer- vacijo pismeno odbili, ker nimajo toliko prostora v do- mu v tem času. Gost je vztra- jal in seveda uspel dobiti ce- lotna skupna ležišča. Potem sem se oglasil še jaz, da bi dva rada prespala, pa sem od mlajše tovarišice takoj dobil jasen odgovor, da ni nobene- ga prostora več v domu. Pre- spali mi ni dovohla niti na klopi v jedilnici, pač pa mi je priporočila, naj spim v veži na tleh, med sto gojzarji in pred WC. To je torej ponud- ba za slovenskega planinca, člana PD. K sreči je bil v bližini mlad planinec, najbrž alpinist in član GRS, ki je posredoval zame in tako so mi ponudili »podmornico« - podstrešje v starem delu doma. Že prej omenjena tovarišica je sicer trdila, da tam ni možno spati, ker da je odprto in piha. Pre- pričal sem se v nasprotno. Za planinca je dovolj dobro prenočišče, saj je streha nad glavo in žimnica pod tele- som. Prostora je za 12 in v stiski tudi za 20 ljudi, to noč pa nas je prespalo le šest in ni bilo »vse polno«, ko so me hoteh sprva odpraviti. Naslednje jutro sem pred odhodom na turo takoj spet najavil, da bi še enkrat pre- spal, pa mi je tovariš, ki je stregel dejal, da bo to težko, ker bo vse polno. Vseeno je le vzel najini izkaznici in upanje je obstajalo. Zvečer, ob vrnitvi, sva pričakovala polno »podmornico« in boj za odeje, žimnice in vzglav- nike, a glej ga zlomka, bilo nas je še manj kot prejšnjo noč in torej spet ni bilo »vse polno«. Tedaj se mi je pojavilo vprašanje, zakaj nas nočejo prenočiti z dobro voljo, zakaj moraš biti tako posiljen. Morda zato, ker cel večer presediš ob steklenici piva in hrani iz nahrbtnika? Seve- da se da bolje zaslužiti z raz- sipnimi Nemci, ki so večerja- li zrezke, solato in krompir. Toda: planinske domove po- stavlja in obnavlja naša skupnost in ne tujci, ki pri- dejo k nam le uporabljati ce- nene usluge in klanjajoče na- smeške osebja. Nasploh je na Vršiču polno tujcev in le malo jih je planincev, lako da se domovi počasi spremi- njajo v penzione, seveda do- stikrat cenejše od hotelov v Kranjski gori. Planinski dom torej izgublja svoj na- men - nudenje prenočišča in okrepčila planincem pod ve- čer. Ali je možno na Vršiču zgraditi hotel za goste, do- move pa še naprej pustiti v uporabo planincem? Bojim se, da bo prej uspelo drugo in da bomo na planinske do- move napisali »pansion« in »zimmer frei«, planince pa napodih v skale pod previse. Da ne bo pomote. Nič ni- mam proti temu, da tujci obiskujejo naše planine, vendar če gre to na škodo domačih planincev, se mi dvigne pritisk. Počutim se kot na Jadranu, kjer pome- niš eno figo, ker si dinarski Jugoslovan in tega tujci se- veda niso krivi. Še pogled v preteklost: da našnja podoba Vršiča naj- braž ne bi bila v čast Josipu Tičarju, čigar velike zasluge so mnogim znane. MIRKO BOSNAK Celje niti ena sama zastava, vse so bile tudi pravilno razporeje- ne v trojici. Mesto je bilo pol- no tujcev in marsikak med njimi dobro pozna barve na- ših zastav. V Opatiji si pač nočejo nakopati sramote, kot si jo prav vztrajno želi prislužiti Šentjur in si jo tudi bo, če nam bodo naši državni simboli še naprej tako malo mar. Vsak osnovnošolček se na- uči barve zastav jugoslovan- skih narodov, prav gotovo pa si zapomni vsaj barve dr- žavne in republiške trobojni- ce. Če jugoslovansko zastavo obrnemo narobe, bo v hipu namesto nje vihrala hrvaška. Malomarnost torej ni in ni dopustna. Vsaj odgovorni člani družbenopolitičnih or- ganizacij Šentjur pa bi mora- li poleg tega vedeti tudi, kak- šna je pravilna postavitev treh zastav (če opazujem za- stave s ceste, npr, je v sredi državna, na desni partijska, na levi slovenska zastava). Predvsem njihova naloga je, čimprej ukrepati. Upam, da jih bo to pismo česa naučilo in da bodo ob naslednjem prazniku zastave v Šentjurju visele tako, kot je treba in kot je prav. POLONA VENGUŠT, Šentjur Ansambli v Zibiki v nedeljo, 25. avgusta je bi- lo v gasilskem domu v Zibiki V. srečanje ansamblov. Pri vseh nismo bili zadovoljni z izvajanjem in srečanje je bilo pod lansko ravnijo. Najboljši so bih Celjani. Posameznih ansamblov niso ocenjevah, vsekakor pa je bilo veselje gledati in poslušti mlade iz- vajalce, ki so še neizkušeni, a se trudijo, da bi postali dobri glasbeniki. Ozvočenje, če- prav je bilo na prostem, je bilo naravnano na preveliko jakost. Poslušalci so vstajali s sedežev Jn zvočnike obra- čali v zid. Člani društva so ob pomoči gasilcev ob domu zgradili za nastop oder in za nastopajoče je bilo v mejah možnosti poskrbljeno. Pro- svetno društvo kot priredi- telj pa ni dovolj storilo za do- bro počutje obiskovalcev, ki sicer prireditev financirajo. Sedeže so pripravili le za do- bro polovico, vsi ostali so morah več kot dve uri stati na razgretem asfaltu. Vstop- nice so prodajali po 25 din za odrasle in po 15 za otroke. Za isto ceno je torej polovica se- dela, druga polovica pa stala. Je to pošteno? Ni pa sprejemljivo, da so sedeli šolarji, odrasli pa so stah. Zdaj, ko se je dohodek od prireditve bistveno pove- čal, bi moralo GD kot lastnik prostorov in prosvetno dru- štvo nabaviti dovolj stolov. Potrebno število stolov bi si lahko tudi izposodili pri so- sednjem društvu. Tudi pove- zovalec prireditve bi s pozi- vom šolarjem, naj prepustijo sedeže starejšim, lahko situ- acijo omilil. Obiskovalci, ki so nas že na tem srečanju povabili na prihodnje, pričakujemo v prihodnje več razumevanja in več zadovoljstva. Š. J., Pustike Komu so mar zastave? Mnogokrat v letu pridejo dnevi, ko tudi po Šentjurju vihrajo zastave, navadno po tri skupaj: državna, republi- ška in partijska. Vse bi bilo lepo in prav, ko bi bile te zastave vsaj na javnih stav- bah in na obcestnih stebrih pravilno razobešene. Žal ni tako. Redko je videti troje zastave, ki bi visele pravilno. Prav malo truda in seveda nekaj splošne izobrazbe bi bilo potrebno, da bi zastave vihrale na svojih pravih me- stih in pravilno obrnjene. Ali to ni mar niti šentjurskim družbenopolitičnim organi- zacijam z ZK na čelu! Najbrž nepravilna lega zastav bode v oči še koga drugega, ne le občanov. Slučajno sem 27.7., ko je hrvaški republiški praznik, bila v Opatiji. Tam ni bila nepravilno obrnjena Odvoz smeti v eni prejšnjih številk NT sem prebrala, da se bo odvoz smeti podražil za 69%, v res- nici pa se je s 1. septembrom za okoli 109%. Za mesec av- gust sem še plačala 154 din, kar je bilo še nekam malo. Sedaj za september pa sem že plačala 322 din. To je bilo letos že drugo povišanje, pr- vo je bilo s 112 na 154 din 1. 1. 1985. Zdajšnje povišanje cen je le malo prehudo, pa tudi s to ceno še ni nobenega zagotovila, da se do konca leta ne bo povišala še za 100, če ne celo za 200%. Stanarina se je letos pove- čala že za 80%, pa še ni eko- nomska, a tudi vlaganja v stare hiše so bolj skromna. Leta 1980 so nam obnovili dvoriščne hodnike ter okna in vrata na isti strani, za kar smo bili hvaležni. A stranke, ki imamo okna tudi na južno stran, smo bile deležne prve- ga rušenja 29. 1. 1979 ob ek- sploziji plina. Poškodbe, ki smo jih imeli in so še vedno očitne na oknih namestili so namreč le stekla, vsa ostala popravila okvirjev smo mo- rali opraviti sami. Vse oblju- be, da bodo to uredih, so iz- puhtele. Tudi po šestih letih namreč ni nič narejenega, čeprav je menda bil zato de- nar. Zato želimo slišati po- jasnilo Samoupravne stano- vanjske skupnosti, če si bo- mo morah kljub vsem podra- žitvam še to plačati sami, kr- pati les, da nam ob dežju in nevihtah dobesedno ne teče v stanovanja. Če naj bi bil res človek naj- večje bogastvo, potem bi mi, starejši, ki smo si nevisoke pokojnine pošteno prislužili, že bili vredni nekaj standar- da, ki ga imajo mnogi skoraj preveč. Sicer pa mislim, da je skrb dobrega gospodarja, da poškodbe sproti odpra- vlja, ne pa šele potem, ko zob časa opravi svoje. F. O. Celje PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 26. ob 19.30: Christopher Fry: GOSPA NE BO ZGO- RELA. Za abonma četrtek in izven. Petek, 27. ob 12.00: Tomaš Mann: NIKOLA ŠUHAJ. Zaklju- čena predstava za srednje šole. Gostuje Slovacko gledališče iz Uherskega Hradišta. Ob 19.30: Tomaš Mann: NIKOLA ŠUHAJ. Za izven. Gostuje Slovacko gledališče iz Uherskega Hradišta. Ponedeljek, 30. ob 12.: Christopher Fry: GOSPA NE BO ZGORELA - Za abonma 6. mladinski. Tork, 1. ob 14. uri: Cristopher Fry: GOSPA NE BO ZGO- RELA. Za abonma 2. mladinski. Sreda, 2. ob 12. uri: Christopher Fry: GOSPA NE BO ZGO- RELA. Za abonma 3. mladinski. Četrtek, 3. ob 19.30: Franc Ksaver Kroetz: NE KROP NE VODA. Za abonma četrtek in izven. Predstava Primorskega dramskega gledališča. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Profesorica slavistike na Srednji tehniški šoli Maršala Tita v Celju, Jana Kvas, je tudi pesnica, ki svojo poezijo redno obja- vlja v reviji Obrazi. Širši javnosti se bo predstavila jutri zvečer na literarnem večeru v klubu kulturnih delavcev v Celju. Literarni večer organizirata klub in celjsko slavistično dru- štvo. Večnamenska dvorana Zreče v soboto, 28. septembra ob 19. uri se bodo srečale gledališke skupine aktivov mladih zadružnikov celjske regije v Zrečah. V večnamenski dvorani se bodo srečale gledališke skupine iz Šentjurja, Laškega, Celja, Slovenj Gradca, Nove Štifte, Poljane, Ljubnega in Slovenskih Konjic. Center za klubsko dejavnost Celje v prostorih Centra za klubsko dejavnost bo danes zvečer ob pol osmih ročk koncert skupin Noč in HB 23. Vstopnina je 50 din. Glasbeni festival Žalec '85 v petek in soboto bo v Žalcu tradicionalni glasbeni festival. Program so razdelili v dva večera. Jutri ob 18. uri se bo v hali Hmezada v Žalcu začel koncert alternativne glasbe z delovnim naslovom V zanosu zgodovine. Nastope skupin bodo spre- mljale projekcije, v avli hale pa bo razstava likovnih del članov skupin ter razstava italijanske likovne skupine Laboratory of painting: P. V soboto, 28. septembra pa bo v novem kulturnem domu v Žalcu večer akustične glasbe, ki se bo pričel ob 19. uri. Zdravilišče Dobrna v dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 28. septembra ob pol osmih koncert KUD Kajuh Dobrna. Predstavila se bosta Moški pevski zbor in folklorna skupina. V avli hotela pa si lahko ogledate razstavo slik Franca Korošca iz Jesenic. Razstava je prodajnega značaja, odprta pa bo do 15. oktobra. Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje V kulturnem centru bo jutri ob 19. uri v okviru petkovih kulturnih večerov koncert Moškega komornega zbora Brezo- vica, ki ga vodi prof Janez Bole. Na koncertu bodo izvajali slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. V galeriji kulturnega centra pa si lahko ogledate razstavo z naslovom Novi prostori, nove vizije, avtorja Iztoka Šmajsa. Razstava bo odprta do 29. septembra. Knjižnica Edvarda Kardelja v knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava o likovnih delih Avgusta Lavrenčiča in Karla Zelenka in je posvečena njuni 60-letnici rojstva. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 12. oktobra. Razvojni center Celje v avli Razvojnega centra si lahko ogledate razstavo likovnih del akademskega slikarja Franceta Slane. Razstava bo odprta do 18. oktobra. Zavod Golovec sporoča, da bodo rekreativni objekti odprti po nasledrijem vrstnem redu: SAVNA - ponedeljek, 30. 9. KEGLJIŠČE - ponedeljek, 23. 9. BAZEN - ponedeljek, 14. 10. DVORANA - sobota, 28. 9. ZUNANJE POVRŠINE: - mali nogomet - občinska liga - balinanje možno brezplačno vsak dan - tenis - rekreativno igranje vsak dan od 8. do 19. ure - vikend turnir posameznikov v soboto, 28. 9. - žrebanje in prijave zjutraj ob 9. pri varnostniku. Ponovno vsako soboto od 8. do 12. ure sejem rabljenih avtomobilov in motorjev. Vabljeni! 12. STRAN - NOVI TEDNIK Nov veter, ki je prinesel majčkeno koristne zmede Rogaška In šanson, to pot že drugič Rogaška Slatina je bila letos dru- gič zapored gostiteljica jugoslovan- skih pevcev šansonov. Prireditev »Jugoslovanski šanson 85« je bila dva večera, v petek in v soboto, v kristalni dvorani Zdravilišča Roga- ška Slatina, ki je organizator tradici- onalnega srečanja jugoslovanskih pevcev šansonov. Letos so se občinstvu v Rogaški Sla- tini predstavili: Lado Leskovar, Zafir Hadžimanov, Meri Avsenak, Ivica Kiš, Majda Sepe, Bojan Kodrič, Marjana Deržaj, Jani Kovačič, Jadranka Stoja- kovič, Renata Brumec, Miladin Šobič, Gaby Novak in Dušan Uršič. Pevce je spremljal ansambel Bojana Adamiča »Kitara in šanson« ter zagrebški pi- anist Vanja Lisak. Kristalna dvorana je bila oba večera polna, obiskovalci zadovoljni, prvi del sobotnega večera pa je neposredno prenašala ljubljan- ska televizija. Še bolj kot z lansko, je z letošnjo prireditvijo zadovoljen orga- nizator, Zdravilišče iz Rogaške Slati- ne, saj je bilo tokrat veliko več obisko- valcev prireditve iz drugih krajev, kar pomeni, da se je glas o festivalu v Ro- gaški Slatini že razširil na ostala slo- venska območja. Zadovoljna je bila publika v dvora- ni, zadovoljni so bili pevci, navdušeni nad gostoljubnostjo in urejenostjo Ro- gaške, zlasti pa nad koncertno dvora- no. Nekaj njihovih izjav smo »ulovili«. Arsen Dedič je prišel v Rogaško Sla- tino bolj neuradno kot uradno, kot spremljevalec soproge Gaby. Na vpra- šanje, če je Rogaška Slatina pravo me- sto za jugoslovanski šanson, je odgo- voril: »Predvsem mi je všeč, da tak festival sploh obstaja, je pa vprašanje, če je to. zares pravo mesto zanj. Po organizaciji, čudoviti dvorani, je to go- tovo pravi kraj, vendar se mi zdi, da je rogaška nekako defenzivna za takšen žanr. Tu so ljudje, ki se zdravijo, ki počivajo, zlasti starejša generacija. Za- to mislim, da bi bila potrebna močna propaganda, ki bi pritegnila ljudi od drugod, da bi prišli v Rogaško Slatino prav zaradi festivala.« Janija Kovačiča smo vprašali, zakaj ni nastopil v smokingu, večerni oble- ki, tako kot večina pevcev, razen Urši- ča, Kiša in Šobiča. Odgovor je imel takoj na jeziku: »Pri takšnih honorar- jih si večerne toalete ne morem privo- ščiti. Je pa smoking menda spet v mo- di. Ja, ampak za vse modne norosti pa tudi nimam časa. Ko se je pr\'a opica obrila, je bila to moda, naprej pa na- vada.« Kje dobi Dušan Uršič navdih za' »žgečkljivo« pisanje svojih pesmi? »Inspiracijo pa res ni težko dobiti, ker se v našem vsakdanjem življenju do- gaja veliko čudnih, če ne že bedastih stvari. Jaz samo gledam okoli, opazu- jem ... Moje pesmi pa niso revoluci- onarne, nočem se izpostavljati. Doma imam družino, očeta, mamo, dve se- strici, srečno sem zaljubljen v Celjan- ko, zato je brez zveze ,reskirat', bolje je biti ,ziheraš'. V svojih pesmih nikakor nočem prizadeti posameznika, ampak opozoriti vso družbo na napake, da bi malo razmišljala, če je treba kaj nare- diti ...« Miladin Šobič, se predstavite! »Sem Miladin Šobič, nekaj sem zakrivil: po- jem, pišem pesmi, slepim sebe ali svet, ne vem natanko. Sicer pa je Rogaška prekrasna, v Slovenijo bom še prišel, da me bolje spoznate.« Bojan Kodrič, vi ste menda doma- čin ... »Žal sem pri svojih" štirih letih zapustil Rogaško, svoj rojstni kraj, za- to slovensko zelo slabo govorim. Kon- čal sem s turnejami po svetu in zdaj sem tu. Danes sem posebno srečen, ker sem v kraju svojega ranega otro- štva.« Bojan Adamič, oče šansona v Roga- ški Slatini: »Letošnji program je bil še bolj pester od lanskega, kar me zelo veseli. Zadovoljen sem tudi, ker nam je uspelo pripeljati v Rogaško skoraj vso Jugoslavijo. Poleg Slovencev, so letos nastopili pevci iz Bosne, Črne gore, Makedonije, Hrvaške. Zapihal je tudi nov veter, kar mene osebno n^- bolj veseli. Tu so, pevci kot so Jani Kovačič, Miladin Šobič, Dušan Uršič. Ustvarili so sicer majčkeno zmede, hvalabogu, prišU pa so s sodobnimi temami in jih podah na sodoben način. Naj še enkrat poudarim, da je priredi- tev omogočila Rogaška, Zdravilišče in da lahko takšen sponzor ogromno pri-, speva k popularnosti šansona in na- sploh veliko v celotni naši kulturi.« MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Vedno smo bili lačni »Bili smo kot živina, so povedati nekdanji izgnanci Srečanja izgnancev na Svibnem so se udeležili do- mala vsi še živeči vojni iz- gnanci. Nekateri so se sre- čali prvič odkar so se vrnili iz izgnanstva. Neradi se po- govarjajo o tistih časih, ker jih že tako vsaj nekatere med njimi, še danes prega- njajo mučni spomini. Mogoče boste lahko sestavili popdobo o tem, kakšno je bilo to življenje, iz izjav, ki smo jih zbrali med udeleženci sviben- skega srečanja. Marija Cerovšek, Brestani- ca: »V izgnanstvo sem odšla z dve in pol leta staro hčerko. Najtežje mi je bilo, ko sem bila" ločena od otroka, ker so me iz lageija premestili na delo na kmetijo. Ko je morala punčka v šolo, sem jo lahko vzela s seboj. Takrat sem delala na ve- hki graščini. V bližini je živela nemška gospa popolnoma sa- ma. Vedno me je nagovarjala, n^ ji prepustim otroka, da bo skrbela zanj in živela pri njej. Neko noč, ko je prihajala iz šo- le, jo je zvabila k sebi in jo zadržala. Drugi dan se je hčer- ka vrnila. Kmalu zatem je gra- nata raznesla sosedo in njeno hišo. Nisem čutila obžalova- nja. Rešila me je strahu, da mi bodo otroka vzeli.« Antonija Mesec, Jagnjeni- ca: »Iz naše družine so nas pregnali deset. V Brestanici so nas razdelili v tri taborišča. Najhuje je bilo, ker smo bili lačni in ker so nas tepli. Bila sem zdrava, zato sem lahko de- lala na kmetiji. Tudi tam so nam dajali malo hrane. Vedno smo bili lačni. Z bornim za- služkom pa sem morala plače- vati bivanje in hrano v taboriš- ču zase in za otroka. Tako so mi ves zaslužek vzeli. V tabo- rišču smo dobivali tri trde štručke kruha na teden za de- set ljudi. Otroci niso dobivali mleka, zato sem svojega dojila do tretjega leta. Včasih me po- noči preganj^o hude sanje, si- cer pa se teh spominov raje otepam.« Francka Višnikar, Radeče: »N^huje je bilo, ko so nas raz- deljevali iz enega v drugo tabo- rišče. Vedno sem imela obču- tek, da smo kot živina na sej- mu. Stara sem bila 17 let. ko so nas z vso družino izgnali. Vsi smo bili zdravi in sposobni za delo. Delali smo v tekstilni to- varni. Nam ni bilo tako zelo hudo kot onim v taborišču. Dve družini sta živeli v dveh sobah v preurejeni garaži. Le oblečeni smo bili slabo in lačni smo bili vedno. Vsa najlepša leta sem preživela v izgnan- stvu. Mladi smo se hitreje pri- lagodili drugačnemu in težje- mu življenju, čeprav nas je ne- nehno mučilo domotožje. Ime- li smo srečo, ker nas nemški sosedje niso nadlegovali. Sicer pa smo se držali bolj zase.« Ludvik Zaje, Počakovo: »Deset let sem bil star, ko so me izgnali z družino. Odšli smo oče, brat in še dve sestri. Vsi smo se tudi vrnih. Spomi- njam se, da sem bil vedno bolj lačen kot sit. Ko sem moral v šolo, so nas dali na kmetijo. Dobili smo sicer živilske karte, a kruha nikoli ni bilo dovolj. V razredu mi nemški otroci niso nagajali, vendar se tudi družili niso z mano. Oni so imeli s sa- bo malice, mi izgnanski otroci, pa smo gledali, kako so jedli. Nihče nam nikoli ni ponudil kruha. Ko smo se vrnili domov, je domačija še stala. Le tri hek- tarje gozda so nam posekali. Težko je bilo. Nek^ časa smo tudi doma jedli le ovseni kruh. Drugega ni bilo. Potem smo dobili živilske karte, kravo in vola in počasi so prihajali, tudi za nas mlade, lepši časi.« Franc Šetinc, Ljubljana: »Po nas so prišli zgod^ ^utr^, ob svitu. Ko je kamion zavil okrog vogala, je zablisnilo po sobi. Zbudil sem se in vedel sem, da so prišli po nas. Tolkli so po vratih. Oče je hitro vstal in se v zadregi opravičeval, da oni zunaj ne bi predolgo čaka- li. Mati je obstala na mestu. Otroci smo se je tiščali. Spom- nim se hleva in dvorišča. Mati je pokleknila pred pragom in stegnila roke kot k molitvi ter zavpila. Imel sem občutek, da njen glas para jutranje nebo. Od 1943. do 45. leta sem bil ločen od staršev. Bili so v tabo- rišču dan in noč hoda od kraja, kjer sem bil jaz. Da so tam ostali vsa leta ločitve, seveda nisem vedel. Zato sem se ne- nehno bal, da jih bom izgubil. Jaz pa sem delal v trgovskem skladišču. Vsak večer sem se vračal v taborišče, kjer so bili še drugi Slovenci. Ko se je 1945. leta približala Rdeča ar- mada, sem se napotil v taboriš- če, k staršem. Potem smo se vrnili domov. S postaje v Dobovi je do naše hiše le kakšnih osemsto me- trov. Vse je bilo zaraščeno. Ni- sem mogel hoditi počasi. Pote- kaval sem, da bi čimprej videl hišo. Prvi hip nihče ni opazil, daje hiša brez oken, daje ogra- ja podrta. Ležali smo do veče- ra. Postali smo lačni. Mati je zaman brskala, da bi našla kaj za pod zob. Ničesar ni bilo. So- očili smo se z resnico, da je treba tudi v svobodi jesti in da ni bilo kje vzeti. Domovina je postala realnost in ne sanje. Prva leta je bilo težko tudi do- ma. Kaj vse smo napravili, pa vidimo danes.« VIOLETA V. EINSPIELER Še zadnji pozdrav navdušenega občinstva in našib pevcev. Zivei sem pm Gregor Smoie Je najmiajši obrtnik v občh Nervozen je,« si mislim, ko se pogovarjava. Ne ve, kam bi z rokami, zato hitro kadi. Potem mu pade bergla na tla. Pobere jo in kot bi se opravi- čeval pravi: »Čakam na po- seben stol. Prijatelj mi ga bo naredil, ker z mavcem na no- gi težko delam stoje.« Gregor Smole, mlad optik iz Laškega, sicer pa Celjan, je redkobeseden, vendar bi vse- eno rad povedal vse, kar me zanima. Sogovornika gleda naravnost v oči in njegov od- kriti pogled, pove, zdi se mi, več kot tistih nekaj stavkov po katerih takoj spoznaš, da imaš opraviti s človekom, ki ve kaj hoče a to prej napravi kot pa razloži. V lokal stopi mlajša ženska. Okvir se ji je zlomil, rezervni pa je preveč razmajan. Gregor prevzame zlomjen okvir in ji naroči naj pride ponj popol- dne. V roke vzame še rezervni okvir. Odloži cigareto in to- krat z neverjetno mirno roko zlepi tisti za milimeter velik vijak, da bodo očala trdneje stala na nosu. »Dolgo sem potreboval, da sem ugotovil kateri poklic mi leži. Največja zasluga gre moj- stru Rožiču, optiku iz Celja. Pri njem sem bil najprej vaje- nec med šolanjem na takrat še poklicni šoli. Nato sem bil še tri leta pomočnik. Dober pe- dagog je in me je vehko na- učil. Pri njem sem lahko sa- mostojno opravljal vsa dela, ki jih mora vedeti optik.« Mama z Gregorjem ni imela prevelikega veselja. Gregor to odkrito prizna. Oče jih je za- pustil že pred mnogimi If se odselil v Zahodno Nfi jo. Mama je ostala sama s mi, otroki. Že s petnajstimi leti j Gregor rad potepal. Tud Evropi se je sprehodi vzdignjenim palcem, kot navadi, če si brez denaijS' rad kaj videl in doživel tem je dobil lepo štipei od Inex-Adrije za elektr niško šolo. Vendar tudi zadovoljilo njegovega n< nega značaja. »Zdi se ni sem prehitro živel in tut tro odrasel. Hotel sem ^ nisem napravil nič. L^ sem se najrazličnejših ° nikjer nisem bil zadoV pa sem se spet poW Skratka, bil je, rekli bi. blematični pubertetnil^- kler ni povsem po naltek. ^enar je hitro, skopnel, ko nabavil najsodobnejše stro- ' okvirje in preostali materi- '' ki ga mora imeti na zalogi optik. Zato je lokal ure- N sam s pomočjo brata in pteljev, katerim je tudi pri- na pomoč, če so kaj po- tbovali. j^rmast pa je,« si mishm. ^etno človek mora biti tak, f hoče uspeti v življenju. Ko- ^ dvaindvajset let ima in je fsvojem. *lsto noč, ko ga je avto po- ko je z zdrobljenim ko- l^om obležal v celjski bolniš- komaj dober mesec po ko je lokal odprl, je ^^ pomislil, da se mu je J'Podrl Pa ne za dolgo. Ka- , hitro je prišel iz bolnišni- pričel delati s še večjo Z mavcem na nogi in J^ami venomer drvi po Jih opravkih, ker želi čim prej nadoknadrtr vse, kar je zamudil v času bolezni in po- storiti vse drugo, kar je po- trebno, da se kot obrtnik, za- četnik, uveljavi: »Zato delam tudi tisto, kar marsikateri op- tik nerad napravi, kot napri- rner popravila starih okvirjev. Če pa hočem stranke obdrža- ti, jim moram kar se da hitro napraviti, kar želijo. Očala so ponavadi gotova že v enem dnevu. Mavec bo snel z noge konec leta: letos imam res smolo, ker to ni bila moja prva nesre- ča. Toda drugo leto bo zame srečno,« pravi optimistično. Človek mu mora verjeti. Nav- sezadnje je mlad, zagnan, poln načrtov in nenazadnje tudi sposoben. Zakaj mu torej ne bi uspelo! VIOLETA V. EINSPIELER FOTO; E. EINSPIELER Grobnica družine Sernec, kjer je pokopan tudi dr. Josip Sernec, znani narodni voditelj v Celju ob koncu prejšnjega stoletja. Njegovo kamnito oprsje je delo kiparja Franca Bernekerja. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 26. SEPTEiVIBER 1985 Dragi pionirji! Ob vašem prazniku, 29. septembru vam ne želim nič drugega kot to, da bi vam vaši dnevi tekli čimbolj brezskrbno, in da bi se v šoli naučili veliko, veliko novega. Vaša Nadja. Ali je soncu vroče? Straniški dopisniki so nas spet presenetili. Izdali so tako imenit- no glasilo, da nam je kar žal, da vam ga ne moremo pokazati. Na- slov so mu dali: Ali je soncu vro- če!, v njem pa so zbrali pesmice, ki govorijo o soncu, zvezdah, ve- solju, počitnicah . .. Posebnost glasila pa niso samo imenitne pe- smice ampak nadvse domiselna oprema glasila. Pesmice so napi- sane v obliki sonca, vprašaja, ma- vrice, valov, dopolnjujejo pa jih še ljubke risbice. Za pokušino pa v našem Otroškem vrtiljaku ob- javljamo pesmico, po kateri se imenuje glasilo. Ali je soncu vroče? In ali se mu zahoče sladoleda ? ali bi rado plavalo in škropilo se z vodo? Zakaj hodi vsak dan po isti poti? In zakaj se mu ne moti? Ali bi nam lahko povedalo? Vsi strokovnjaki in učenjaki, vprašajte ga! Odgovora ni, ga veste vi? PETRA KOLAR, 2.r. V novi razred Dva dni pred poukom so mi staršt povedali, da bom v petem razredu dobil več tovarišic in ne samo ene. Imeli bomo več pred- metov in tudi več naloge. Ko sta minila še ta dva dneva. je bil čas, da grem v šolo. Ko sem prišel v garderobo in sedel na klop, sem si mislil, da sem postal nekaj višjega, nekaj bolj pomem- bnega. A takoj sem se navadil. Minil je teden dni in počutim se zelo dobro, saj sem se že navadil na tovariše in tovarišice. Dnevi so zdaj bolj dolgi kot prej. V šolo hodim rad, ker se vsak dan na- učim nekaj novega, nekaj po- membnega za življenje. Spoznal sem že, da se učim zase. Vse leto bom poslušal in se učil, da bom tudi peti razred izdelal tako do- bro kot sem prejšnje. MATEJ KOŠTRIC, 5.b OŠ Frana Krajnca CELJE Pred odhodom od doma Zgodaj zjutr^ me neka čudna sila vleče za rokav. Odprem oči in zagledam mamo. »Kaj je?« za- godrnjam, še napol v spanju. »Gremo na obisk. Hitro vsta- ni!« odgovori mama. »Samo malo še... Kaj? Na obisk!« Že v naslednjem trenutku sem pokonci. Skočim v hlače, si nata- knem nogavice in odbrzim iz so- be, vmes pa vpijem mami, naj mi že vendar da tisto majico, ki jo že pol ure lika. Pred kopalnico je že spet gne- ča. Vsak hoče prvi na umivanje. Na koncu sem ponavadi vedno jaz, ker sem pač najmlajši, kot pravi brat. Komaj se umijemo in obleče- mo, že zdrvim po stopnicah. »Kam?« zarobanti oče. »Ja v avto vendar,« brž'odgo- vorim. »Saj še ne gremo. Kaj pa zajtrk?« Kljub mojemu upiranju, naj- prej pozajtrkujemo. Prvi sem se- veda jaz. In potem mi mama na- loži cel kup stvari od čevljev za tekanje po gozdu do starega kru- ha za kokoši in prašiče. »Stara mama bo zelo vesela,« mi.govori mama, jaz pa si mislim svoje. Oče je v avtu in nestrpno čaka. Potem prideva še midva z bra- tom, nazadnje pa mama, ki' še zadnjič preverja, ali so vsa vrata zaklenjena in ali ima pes vodo. In potem? Potem se odpeljemo in se vese- limo lepega dne. TOMAŽ TROP, 7.b OŠ Bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Spomin na morje. Narisala: Smiljana Adamič, STRANICE. O čioveifu, ici ni poznai zaicona težnosti živel je človek, ki še nikoli v življenju ni prestopil praga šole, in je bil zato zelo, zelo neveden. Ni znal pisati niti računati in še marsikaj drugega ne, najbolj žalostno pa je bilo to, da ni poznal niti zakona o težnosti, ki se ga vsak pameten človek do potankosti nauči v šoli. In ker tega zakona ni poznal, se je nevedni človek, kadarkoli se mu je zahotelo, z nogami pognal od tal in brez težav lebdel v zraku. »To je nemogoče!« so se zgražali načitani ljudje, nevedni človek pa se jim je samo sladko smehljal s kakšnega telefon- skega droga ali dimnika. »Ta človek mora takoj v šolo!« so v en glas sklenili, ko se nevednež niti po večurnem pregovarjanju ni hotel spustiti na tla in se jih držati kot vsi ostali smrtniki. In nevedni človek je moral v šolo. Neumno je letal skozi okna razreda, delal prevale na šolski tabli ali poležaval na zadnji steni razreda vse dokler ... dokler učitelj v četrtem razredu ni začel razlagati zakona o težnosti. Nevedni človek je še tisti hip, ko je slišal, da vsako, še tako majhno stvar privlači zemlja proti svojemu središču, zgrmel s stropa, kjer seje ravnokar nahajal, na tla in od tam še naprej, tako daje za njim ostala le še velika črna luknja. Če naj verjamemo govoricam, ki se širijo med načitanimi ljudmi, biva še danes nekje v bližini središča Zemlje, ker ni poslušal zakona o težnosti do konca. L. P. Z. Akcija tabornikov Dveh levov v Puli Taborniki odreda Dveh levov iz Celja smo se udeležili akcije »Kup Uljanik 85« v Puli. Tekmo- vanje je bilo od 29. avgusta do 1. septembra. Naša ekipa, ki so jo sestavljali Andrej, Miloš, Marjan in Dare se je z vlakom odpeljala do Pule. Tam sta jih pričakala vodja akci- je Sandra in Igor. Z avtobusom so se odpeljali do pristanišča, po-« tem pa z barko na otok Verudico, kjer so ostali tri dni. Po postavitvi svojih šotorov je bila uradna otvoritev tekmova- nja s tabornim ognjem in spoz- navnim večerom. Naslednjega dne zjutraj se je začelo tekmova- nje v orientaciji. Ekipa je imela hrano na poti s seboj. Pot je bila dolga 30 kilometrov. Vso pot je tekmovalce spremljala vročina in žeja. Hodili so po samem ka- menju mimo vojaških baz. Vroči- na je bila res huda, in na poti je bilo tudi polno kač. Vrnili so se okrog 19. ure. Zadnji dan avgusta je bilo tek- movanje v kurjenju ognja, posta- vljanju šotorov in signalizaciji. To je bilo nekaj posebnega, s^ so taborniki signalizirali z enega na drug otok, ki sta kakšnih 200 me- trov oddaljena vsak sebi. Po tek- movanju je vsak izkoristil prosti čas, kakor je vedel in znal. Prvega septembra je bila po zajtrku na vrsti razglasitev rezul- tatov. Naša ekipa je zasedla 3. mesto med 16. ekipami. Bili smo zadovoljni. FANIKA PANIČ Odred dveh levov CELJE Osmošolci na sejmu obrti v četrtek popoldan smo učenci osmih razredov obiskali XVin. sejem obrti v Celju. Tja smo odšli z namenom, da bi se seznanili z različnimi poklici. Po sejmu nas je vodil poseben vodič, ki nam je govoril o delu v vrtnarstvu, avto- kleparstvu, o frizerskem poklicu, o delu v tekstilnih delavnicah, o elektroniki in tako naprej. Ogle- dali smo si še film o deficitarnih poklicih. Za,vse nas je bila ta ekskurzija poučna. Zelo veseli pa smo bili po tem uradnem delu, saj smo si potem lahko prosto ogledali sejem in za- bavišče. SUZANA KOS, JANJA RAVNAK, 8.b OŠ Bratje Dobrotinšek VOJNIK Da, pravilno je Nekega lepega počitniškega dne sva se z mamico odpeljali z vlakom na izlet. Sedli sva na sedeža, ki sta bila še prazna. Na desni strani je se- del že precej prileten možakar. S sabo je imel nahrbtnik, poln ra- zličnih stvari. Odprl ga je in iz njega začel zlagati: salame, kruh in zelenjavo. Ko si je cene vseh teh živil zapisal in jih seštel, jih je primerjal s številkami na bloku. Nato je preštel še denar, ki mu ga je najverjetneje vrnila prodajal- ka, saj ga je imel v posebni de- , narnici. Pogovarjal se je sam s sabo. Z mamico sva se pripeljali na postajo^ kamor sva se namenili. Ko sva že nekaj časa hodili k na- jinemu cilju, sva se začeli na ves glas smejati. V smehu sva rekli, da je imel možak pravcato inven- turo. Če so ga v trgovini ogoljufa- li, se je pa prepozno spomnil. Prišli sva na cilj najinega izleta, še dolgo pa sva mislili na moža- karja, ki je bil tako natančen. Si- cer je pa takšna previdnost v da- našnjih časih že kar potrebna. BERNARDKA MESTINŠEK,. 6.b COŠ Fran Roš CELJE »SIGMA« gradbeni elementi in montaža Zabukovica Na podlagi 181. člena STATUTA DO SIGMA gradbeni elementi in montaža Zabukovica in na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo za mandatno dobo 4 leta naslednja dela in naloge: 1. Vodja proizvodnje - tehnični vodja Pogoji: - visoka šola tehnične smeri in 4 leta delovnih izku- šenj ali višješolska izobrazba in 5 let delovnih izku- šenj na vodilnih delih in nalogah. 2. Vodja razvoja in trženja Pogoji: - visoka šola organizacijske, strojne ali gradbene smeri m 3 leta delovnih izkušenj ali višješolska izo- brazba in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje- vanju razpisnih pogojev v 15. dneh po razpisu v zaprti kuverti na naslov: »SIGMA« - gradbeni elementi in montaža Zabuko- vica, Zabukovica 87, 63302 GRIZE, s pripisom »za razpis- no komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa. Atifina zanka s sobote na nedeljo bo Atka, kot tudi vsi ostali, znova prestavila uro. Ali bo ta noč daljša ali krajša in za koliko? Odgovor pošlji na dopisnici na naslov NOVI TED- NIK, Trg V. kongresa 3a, 63 000 Celje do torka, 1. oktobra. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca tovarne Aero. V prejšnji številki vam Atka ni postavila preveč trdega oreha. Vsi ste vedeli, da gre za državo Iran, kiji morate dodati črko P, da postane Piran, domači obmorski kraj. Nagrado pa je žreb dodelil: Tjaši Romih, 63254 Podčetrtek 22. 26. SEPTEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 • Anton O. je očitno preveč popil, da bi se lah- l