Pred spomenikom škofa Jugoslovena
V nedeljo 7. Iistopada so odkrili v Zagrebu spomenik Josipu Ju-raju Strossmajerju.
Ker smo že v aprilski številki pisali o najslavnejšem jugosloven-skem škofu Štrossmayerju, mislimo, da ni potrebno ponovno obširno razpravjati o njegovem rojstvu, pokolenju itd., pač pa hočemo to obnoviti le na kratko, 'in se točno seznaniti z njegovim velikim delovanjem.
Josip Juraj Strossmayer je bil rojen 4. svečana 1815 v Osijeku v Slavoniji. Študiral je teologijo v Pešti in na Dunaju, bil je ravnatelj zavoda Augustineja in 19 let star je bil že doktor modroslovja, v 34. letu pa je postal že škof. Dejstvo, da je bil tako mlad imenovan škofom nam priča, da je bil gotovo zelo nadarjen, da pa ni postal v dolgi dobi let kot škof in kljub priznani mu nadarjenost knezo-škof ali kardinal, pa je bilo vzrok njegovo Slovansko čuteče srce. Leta 1906, 8. aprila je izdihnil veliki mož. svojo blago dušo.
Pred mogočnim spomenikom, krasnim umotvorom, ki ga je zasnoval naš najodličnejši kipar Ivan Meštrovič, slaven ne samo v Evropi, marveč tudi v Ameriki, se zamislimo v velika dela tistega, ki ga kip predstavlja.
Josip Juraj Strossmayer se je oklepal besedi Krista, ki je dejal: »Bogu ' kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega.« — Pa še drugo važno duhovno delo je vršil naš veliki jugo-slovenski apostel: On.je dobro vedel, da vsak narod najlažje časti Boga v svojem jeziku, kar je tudi Kristus učil, • njegovi sedanji namestniki pa nočejo tega pripoznati. Strossmayer je bil med prvimi bojevniki za naše staro-slovensko bogoslužje, ki sta ga pri nas upeljala Sv. Ciril in'Metod.
V interesu cerkve je, da verniki kolikor mogoče vredrto časte Boga in to je mogoče le takrat, če verniki razumejo tudi obrede. Pomislimo, kaj bi bilo lepše, kakor to, če bi mašo brali ali peli v jeziku, ki bi ga naši ' ljudje razumeli. Kal^o, pobožno bi prisostvovali službi božji, koliko bi b«0 manj raztresenosti in gotovo bi bil znatno večji obisk, kakor je pa tako, ko le malokdo razume velike evangeljske besede.
Strosšmayer je želel s slovanskim bogoslužjem ublažiti nasprot-stva med Hrvati in Srbi, ki jih je in jih še danes precej loči verska nestrpnost. Ta nestrpnost je posebno dobrodošla nemški avstrijski gospodi, kateri je bilo Ie prav malo mar za telesni, še manj pa za duševni dobrobit Slovanov in so take prepire podžigali pri vsaki priliki. Veliki vladika nas je hotel zbližati tudi z Rusi in Bolgari.
Nad vse zanimiv in značilen je spis, ki so ga našli v arhivih avstro-ogrskega vnanjega ministrstva na Dunaju in je sedaj shranjen pri nas. Tiče se enega naših tedanji najvažnejših vprašanj, ki pa se danes ni rešeno, to je, vprašanje slovesnega bogoslužja, kjer je igral posebno veliko vlogo odlični vladika Strossmayer. Iz omenjenega spisa je razvidno, da so bili avstrijski interesi glavni vzrok, da
sv. stolica ni dovolila obredov v našem jeziku m da jim je bilo v Rimu mnogo več za avstrijsko prijateljstvo, kakor pa za duševni dobrobit našega naroda. V spisu zastopnik avstro-ogrske države očita Rimu, da je baš vladika Strossmayer glavni boritelj za slovansko bogoslužje, kar pod nobenim pogojem ne morejo dovoliti in sicer radi tega ne, ker bi slovansko bogoslužje moglo zbližati Hrvate in Srbe.
To so bili glavni povodi, da škof Strossmayer ni bil imenovan
knezoškofom. Nadalje pa se je Rimu tudi radi tega zameril, ker leta 1871. na koncilu, ko so bili zbrani vsi škofje in kardinali ni hotel prvotno pripoznati papeške nezmotljivosti.
Prav zanimivo je, da še danes ne moremo doseči bogoslužja v staro-slovenskem, narodu razumljivem jeziku, čeprav imamo take mašne knjige. Poprej nam je nasprotovala Avstrija, danes pa nasprotuje v prvi vrsti del naše duhovščine in Italija, katera misli, da ima pravico odločati tudi v naših državnih vprašanjih.
Pred spomenikom, kjef je v bron vlito telo velikega moža, je zbrana množica, ki si lasti pravico, da "ga sme samo on častiti in slaviti in si domišljuje, da izspoljnjuje njegov evangelij. Toda kdor se je zamislil v veliko delo Strossmayerja ter pozna množico, ki se zbira pred spomenikom in si lasti njegove slave, se bo žalosten vprašal, če veliki mož ne plače nad to množico.
Zamišljeno je bilo prvotno, da se zberejo pred spomenikom vsi deli troimenega naroda, da se mu skupno poklonijo in pokažejo, da so se izpolnile njegove preroške besede. Toda tudi to so preprečili razni razdirajoči elementi, ki so še danes pod vplivom vanjskega sveta, tisti ljudje, ki so bili smrtni sovražniki Strossmayerja in njegovih velikih misli.
Strossmayer je bil navdušen Sokol in srečen je bil, ko je videl, da se pod okriljem Sokolstva zbirajo vsi Slovani. Prvi; ki so izdali vseslovanskb sokolsko idejo, so bili odpadniki na Hrvatskem^ ki so ustanovili svojega Sokola, sedaj pa si laste, da šo baš oni tisti, ki smejo slaviti vlidiko Strossmayerja. Radi njih pa so morali izostati drugi učenci Strbssmayerjevi in ga slave v svojili srcih.
Uverjeni smo, da bo seme besedi velikega moža, ki je padlo na rodovitna tla, rodilo v doglednem času mogočno drevo, ki bo. krilo vse Jugoslovene, da se bodo njegove veje širile tudi tam, kjer danes zatirajo naš narod. Iz naših vrst pa mora izginiti škodljivi plevel, ki uničuje našo slogo. Izginiti mora nezdravo pobožnja-štvo, ki je v kvar narodu in celokupni državi, umolkniti pa morajo tudi tisti, ki nočejo pripoznati besedi velikega vladike Stross-mayerja, da smo vsi Slovani bratje, in da le v slogi moč. Slava velikemu možu, ki naj bo vsem in v vsakem oziru vzor moža ia duhovna!
V Ljubljani, dne 12 novembra 192t
Me v. 50
Leto 1
Na levi:
Vojvoda Radomir Put-nik, zmagoviti poveljnik srbske vojske v balkanskih vojnah in prva leta svetovne vojne, je bil minule dni prepeljan iz Francoske skozi Slovenijo in Hrvatsko v Beograd, kjer so ga z največjimi svečanostmi pokopali v domačo zemljo.
Branko Lazarevič, naš novi poslanik v Pragi, se v častnem spremstvu češkoslovaške konjenice pelje k prezidentu Masaryku na nekdanji kraljevski grad, sedaj pa grad predsednika češkoslovaške republike Hradčane v Pragi,
Turne nad vasjo Vikerče na zapadni strani Šmarne gore, kjer se je smrtno ponesrečil Lojze De Reggi. Na te nevarne skalne stene se hodijo drzni mladi planinci iz Ljubljane vadit v planinskem plezanju.
Stolna cerkev v Djakovu v Slavoniji, ki jo je sezidal Strossmayer in kjer tudi počiva njegovo truplo v grobnici pod velikim oltarjem.
Lojze De Reggi, marljivi dijak botanike na ljubljanski univerzi in najboljši plezalec po planinah, ki je premagal najnevarnejše pečine na Triglavu in v Kamniških planinah, je minulo nedeljo padel pri Turncu in obležal na mestu mrtev. Pri pogrebu v Ljubljani so se z ginljivimi govori poslovili od njega razni govorniki v imenu njegovih profesorjev, sošolcev, planincev in športnikov.
Poplava v Kokri. Upravno poslopje družbe »Jezersko<, kjer teče Kokra sedaj tik ob poslopju in v velikem loku pod hribom, prej je pa tekla na levi za še stoječimi smrekami Cesta ie docela odplavljena.
Narasla Kokra je popolnoma raztrgala in zasula skrbno negovan park pred Dolenčevo vilo in teče sedaj po sredi nekdanjega nasada, prej pa je tekla na desni strani tik po$ hribom.
Na levi zgoraj: Soko'-ski dom v Mojstran!.
ki ga je podr'a narasla Sava.
Na desni zgoraj: Cesta iz Lesc na Bled, kjer je Sava vzela most, da je mogoče na Bled samo po železnici čez Jesenice.
Na levi: Marija Lujiza markeza Persichetti roj. Ratti,
papeževa nečakinja, ki jo je poročil sam papež. Kakor je videti, se ona ne zmeni za prepovedi svojega strica, ki obeta najhujše kazni za gole vratove in ramena.
Zgoraj:
Povodenj v Mojstran).
Žaga Cecilije Ambrožič kjer je voda odnesla 4 vagone rezanega in 2 vagona okroglega lesa.
Na desni:
Najlepša angleška de-vojka je mis Peggy La-mont, rojena na Škotskem pred 21 leti. Dobila je na natečaju za najlepšo Angležinjo, ki se ga je udeležilo 400 dam, prvo nagrado. Mis Lamont ima kostanjeve lase..., ki si jih še ni dala ostriči.
Zgoraj: Raztrgan Pižov most čez Savo med Radovljico in Lancovem
Na desni: Sava ob povodnji v Kranju. Tekstilne tvor-nice »Jugočeške« pod vodo.
Na levi: Mussolini na konju neposredno pred atentatom v Bolonji, ki je ba že četrti neuspeli poskus s silo odstraniti vojvodo fašistov,
Na desni:
Vihar na Vrhniki. Su-
pa v opekarni bratov Josipa in Ruperta Je-lovšek,. ki io je vihar podrl in treščil približno 70 ton težko strelio na tla.
Šimpanz spada med najpametnejše opice in se lahko priuči popolnoma posnemati človeka. Sedi pri mizi na stolu, je z nožem in vilicami, — pije iz kozarca najraje sladko žganje in se pijana obnaša kakor človek, ki ima — opico.
Noč v Sahari. Utrujena ciganska pevka prenočuje v mesečini na toplem pesku in niti ne sluti smrti, ki v podobi orjaškega leva
že stoji Ob nji.
Samica in mladič povodnega konja, ki žive Ob Nilu in drugih velikih rekah in jezerih vroče Afrike.
Tajništvo Zveze prosvetnih društev v Gorici po odhodu fašistov v
četrtek 4. t. m.	»
Najmodernejši dvonadstropni avto-omnibus, ki bo gotovo v kratkem prevažali popotnike tudi po naših cestah, če jih bomo še kaj imeli.