MARIJAN:
V KRESNI NOČI, SVETI NOČI . . .
V  kresni noči, sveti noči stopi z neba sveti Janez k nam na našo žemljico. V rokah ima sveto knjigo, v knjigi blagoslove svete, ob njegovi strani stopa angel zlat s kropilnico. In pred njima polno lučic v sveto kresno noč blešči se, svetijo jima na poti, da se ne spotakneta.
Sveti Janez gre čez polje pa se pogovarja z vetrom, pa se pogovarja z žitom in ga tiho blagoslavlja: „Rasti, z6ri, težko klasje, prizanašaj Bog ti s točo, da boš lepše obrodilo, ti dodeli solnčnih dni . . ."
Sveti Janez gre prek gozdov pa se pogovarja ž njimi in jih tiho blagoslavlja: „Bog vas čuvaj pred sekiro in ne daj, da bi zapela trdo, neubrano pesem — gozd je kmetiču zaklad ..."
Sveti Janez mimo hiš gre, tiho gre, da ne bi zbudil spečih kmetičev trpinov, hiše bele ogovarja: „Bog vas brani, hiše bele, pred pogubonosnim ognjem! Kam bi šle potem sirote, če vas plamen vpepeli? — Bela hišica — palača, temni lesi so zakladi, žito mu zlato rumeno — zadovoljen je trpin ..."
Sveti Janez beseduje, angelček mu  prikimava, krasne lučke spremijo ju spet nazaj v nebeški raj .
26*