Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur.
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3,- per year, 254 per copy.
Advert. 1 column x 1" $2.10
sLovensk<\
FOR AFREE SLOVENIA
"VSE OBNOVITI! OBNOVITI JE TREBA, KAR JE ZASTARELO, OBOLELO, DA NE MORE VRŠITI OD BOGA NALOŽENIH NALOG IN NE DOSEČI OD BOGA POSTAVLJENEGA NAMENA."
Iz govora škofa Rožmana na VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja.
LETNIK X. VOLUME X.
TORONTO, 1 DECEMBER, 1959
ŠTEVILKA 12 — NUMBER 12
Dr. Gregorij Rožman 1883—1959
Roje 9. marca 1883 v Dolinčicah na Koroškem. 1904 maturiral z odliko. 1907 posvečen za duhovnika.
1912	promoviran za doktorji' bogoslovja na Dunaju.
1913	imenovan za profesorja cerkvenega prava in moralke v celovškem bogoslovju.
1920 imenovan za docenta cerkvenega prava na bogoslovni fakulteti slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
1924 imenovan za rednega profesorja cerkvenega prava.
1929	imenovan in posvečen za pomožnega škofa ljubljanske škofije.
1930	imenovan za ljublanskega škofa.
1945 se je umaknil v Avstrijo.
1948 se je preselil v Združene
države v Cleveland.
Umrl 16. novembra 1959 v Cle-
velandu.
Škofovsko geslo: CRUCIS PON DUS ET PRAEMIUM — KRIŽA TEZA IN PLAČILO.
V ameriški Ljubjani—Cleve-landu je umrl 16. novembra ljubljanski škof v pregnanstvu dr. Gregorij Rožman. Nekaj dni po-preje se je moral podvreči operaciji Zdravniki so upali, da bo po operaciji okreval, toda v petek sc je njegove stanje poslabšalo. V petek zjutraj so mu podelili zakrament sv. poslednjega olja in je v pondcljek ob pol štirih zjutraj umrl.
Prevzvišeni je vodil ne samo ljubljansko škofijo, katere nad-pastir je bil, ampak zaradi osrednjega položaja Ljubljane s slo venskim vseučiliščem in Akademijo znanosti ter umetnosti in od ustanovitve banovin tudi s sedežem svetne uprave slovenskega ozemlja v Jugoslaviji, v več ozi-rih večino slovenskega naroda skozi najtežjo dobo slovenske zgodovine. V svojem življenju je do dna preizkusil prvi del svojega škofovskega gesla—KRIŽA TEŽA.
Slovensko duhovno življenje je v 19. stoletju prevzelo ideo-

tipa metod in po direktni izdaji dela razočaranih iz katoliških i'rst, dosegala vidne uspehe v duhovnem življenju naroda. Čeprav ni bilo vse, kakor naj bi bilo —poznejši odpadi v katoliških družinah in organizacijah vzgojene mladine to dokazujejo— je vendar verjetno, tla bi z božjo pomočjo premagali bolezenske kali v svojem občestvu in bi nam bilo mnogo gorja prihranjenega, če nc bi bila usoda Slovencev zabarantana po velesilah, ki so z nami in drugimi plačevali svoje račune.
V duhovni zmedi, ki jo je ustvarjal mednarodni komunizem s svojo infiltracijo vseh dostopnih vplivnih činiteljev ob obilni podpori samozvanih prosvetljen-;ev in naprednjakov, je pokojni ikof zgodaj spoznal svojo nalogo učiti resnico in opozarjali na zmoto. Njegov zgodnji in odločni nastop proti komunizmu je Slovenec dobro pripravil, da smo spoznali nevarnost v pravi luči, ko se mnogim, katerih imena
logijo ne samo političnega, mar-j so v velikih enciklopedijah
več tudi ideološkega liberalizma sanjalo ni, kakšne posledice bo ter pripravljalo tla prihajajočemu materializmu vseh oblik do končne — komunističnega dialektičnega materializma in njegove diktature ki se je po kratkovidni odločitvi Zaveznikov raz-besnela in utrdila obenem z drugimi narodi tudi nad Slovenci. Kato
imelo njih pajdašenje in barantanje z voditelji svetovnega komunizma za ves svet.
V vojnih letih trojne okupacije in bratomorne vojne je bil izpostavljen škof nc samo nevarnostim okupatorjev, marveč zlasli klevetam, ki so jih med
liška preroditev ie kljub poznejši	verniki širili komunisti, da bi
slabitvi, povzročeni po neupošte-	spodkopali njegov ugled in
vanju socioloških činiteljev in	zmanjšali odpor proti komuniz-
danosti, po totaliziranju enega	mu med katoličani. V letih bede
in stiske icr večne negotovosti je Prevzvišeni tolažil, zbiral potrebna sredstva za pomoč beguncem, ki so se zatekli v njegovo škofijo, interveniral pri okupatorjih za zaprte in internirane — in še žel nerazumevanje ter sumničenje. Ko se je na več kot nasvet okolice odpravil maja 1945 na pot iz Ljubljane, mu v Celovcu ni ostalo prihranjeno niti razočaranje nad njimi. V svoji zapusčenosti se je že resno ukvarjal z mislijo, da bi se vrnil v svojo škofijo, čeprav je vedel, da so ga tam že obsodili na 18 let ječe.
Svoje življenje je Prevznišeni po preselitvi v Združene države posvetil zlasti skrbi za duše po svetu razkropljenih Slovencev ter skrbi za duhovniški naraščaj za svojo škofijo z vzdrževanjem posebnega bogoslovja najprej v Italiji in pozneje v Argentini. Bil jc bolj ali manj vedno na potu — na misijonih, duhovnih vajah, birmovanju, vedno pripravljen razdajati sebe in svoje zmožnosti v dobrobit svojih škofljanov, pa tudi ostalih Slo vencev, ki jih je bodisi gospo darska nuja ali pa vojna vihra raznesla po svetu.
Kot begunec je Prevzvišen pričakal smrt, v deželi, ki so jc mnogo let pred njim posvečeval napori slovenskih misij narjev. Čeprav sam ni bil izpostavl jen to likemu fizičnemu trpljenju kot so bili ti pionirji krščanstva ir civilizacije v Ameriki, mu kelib duhovnega trpljenja ni bil nit
ROŽMAN I ODŠEL PO U
Pij XII dr. Rožmanu za 50 letnice mašništva
" . . Poučeni smo o nemalih zaslugah, ki si si jih v dolgih letih nabral za Cerkev. V tvoji cvetoči dobi si podeljene cerkvene službe z vso vestnostjo izvrševal, zlasti ko si poučeval cerkveno pravo na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze. Pred osemindvajsetimi leti si bil povzdignjen v škofovsko čast in si posvetil vse sile izvrševanju pastirske službe v ljubljanski škofiji, dokler nisi kot pregnanec prenesel vse svoje skrbi in prizadevanja v korist tako velikega števila beguncev . . ."
POGREBNE
SLOVESNOSTI
Prevzvišeni je ležal v ecrkvi sv. Kanade, so napolnili veliko stol-Lovrenca, kamor so se zgrinjali J nico. Pomožni škof John J. Krol Slovenci molit za pokoj njegove j je daroval sv. mašo ob asistenci
duše. Slovenske župnije v Cleve-landu ter zastopniki slovenskih organizacij so skrbeli, da molitev ni bila pretrgana niti podnevi niti ponoči. V soboto zjutraj je bila tiha sv. maša pri sv. Lovrencu, nakar so prepeljali krsto v elevelandsko stolnico sv. Janeza.
slovenskih duhovnikov preč. gg. Matije Jagra, Julija Slapšaka in Jošta Martelanca, o pokojniku je spregovoril preč. g. Lojze Baznik, pogrebne molitve pa je opravil nadškof Hurley, ki je bil nekoč nuncij v Beogradu. Združeni pevci so pokojniku zapeli, nato
Slovenska duhoščina ter Slovenci I pa so ga prepeljali v Lemont, ne samo iz Clevelanda, marveč kjer so4ga pokopali v pondeljek, tudi iz drugih krajev ZDA in 23. novembra.
ČASTNI GOST V MONTREALU
t
Iz govora škofa dr. Rožmana 12. decembra 1943 v ljubljanski stolnici
Gospodu gre sodba
"Bral sem v tem času liste sv. Pavla, tega najbolj gorečega in najbolj svetega škofa, in sem videl, da so njega Korinčani prav tako klevetali in obsojali. Kaj jim je odgovoril? "Meni je prav malo, mar, da me sodite vi ali človeško sodišče.... Gospod je, ki me sodi". (I. Kor 4, 3 in 4.) Za škofa ni merodajno in odločilno, kako ga ljudje sodijo — od ljudske sodbe ni in ne bo odvisna njegova večna usoda. Gospod Jezus je sodnik, ki bo sodil škofa in vernike, mene in vas. Njegova sodba nam mora biti mar; ne pa ljudska. Sv. Pavel prav tam pravi, da je škof služabnik Kritusov in oskrbnik božjih skrivnosti Bog bo škofa sodil, ali je bil v svoji službi /vest, ali jc bil zvest služabnik Kristusov, ali jc zvesto oskrboval božje skrivnosti. In sodba božja bo veljala. — Verniki pa boste sojeni o tem, ali ste škofove nauke poslušali, sprejemali in po njih živeli ali ne! O tem bo vaš odgovor.
"S sv. Pavlom si upam reči. Nič tega, kar mi očitate, nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen, sodil me bo Gospod. Z mirno vestjo, ne da bi se bal vsevednega Sodnika, si upam trditi, da po moji krivdi, po mojem sodelovanju in stikih z raznimi oblastmi ni bila nikomur hiša požgana, nikomur imetje izropano, nihče zaprt ali poslan v taborišče, nihče umorjen, pač pa sem — hvala Bogu — mogel marsikoga rešiti iz ujetništva, tudi smrti in po posredovanju sv. očeta so bile mnoge notranjske vasi ohranjene, ki so bile že določene za požig.
"Zal, da nisem mogel v vseh sto- in stoterih slučajih uspeti, v katerih so me za pomoč prosili ljudje vseh slojev in vseh naziranj. Trdno upam, da mi večni Sodnik, ko bo na meni gotovo našel marsikaj graje vrednega, ne bo očital izdajstva nad lastnim narodom. ---
"Vpij in ne jenjaj!"
Moja službena dolžnost, od Boga mi naložena, je, da vam oznanjam resnico, pa naj bo komu prav ali ne, da preganjam temo zmot in laži in prižigam luč božjih resnic, da vam sveti na poti življenja. To moram delati zvesto, če ne ,bom poklican na strog odgovor, bom obsojen pred sodnim stolom božjim.
Ukaz imam od Boga: Pojdi in uči . . . kakor apostoli. In še posebno danes, ko se širi toliko zmot, velja božji ukaz Izaiju: "Vpij in ne jenjaj!" (Iz 58, 1.) In ne smem se strašiti tistih, ki mi zaradi tega grozijo z mučenjem in smrtjo.
"Vpiti in klicati moram, prilično ali neprilično, in zavračati zmote. Ne zmot, ki so pred 100, 500 ali tisoč leti begale vernike, ne zmot, ki so morda nevarne v Franciji ali Španiji, ampak zavračati moram zmote, ki so danes nevarne slovenskim vernikom, ki danes motijo glave in srca slovenskega naroda.
"In ta nevarna zmota je brezbožni komunizem. Vpiti, klicati in učiti moram, da bi slovenski ljudje vsaj k pravi pameti prišli in se rešili pogina, če že nočejo sprejeti vsega jasnega in rešilnega nauka Cerkve.
"V to mc sili ljubezen do vas in do vsega naroda. In ta ljubezen, ki ima korenine v božji ljubezni, me sili, da dolžnost učenja vržim tudi tedaj, če bi moral še toliko trpeti. Pripravljen moram biti in sem! S sv. Pavlom vam ponovno zatrjujem:
"Jaz pa bom prav rad vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše, tudi če bi me vi tem manj ljubili, čim bolj vas ljubim' (2 Kor 12, 15).---"
PREVZVIŠENI GOVORI
odvzet niti olajšan. S svojim ivljenjem je izpričal trpko rc-rnico prvega dela svojega škofovskega gesla — KRIŽA TEZA.
semogočni pa, čigar zvesti služabnik je bil, mu bo podelil re-ničnost drugega dela njegovega škofovskega gesla — KRIZA PLAČILO!
NA POROKI G. JANKA KOKAL IN GE. FRIDE, ROJENE STIEBER
TORONTU
i Sožalje sv. stoiice
Msgr. Oman, v čigar župnišču v Clevelandu jc Prevzvišeni živel, je prejel sožalno brzojavko sv. Stoiice. Smrti dr. Rožmana so se spomnili v svojih mašah tudi papeški odposlanec v ZDA z vsemi kardinali, nadškofi in škofi, ki so bili zbrani prav tiste dni v Washingtonu, ko so blagoslavljali Marijino baziliko.
Po poročilih iz Evrope sta opravila slovesni rcquiem solno-">-ašl;i nadškof Rohracher ter 1954 LETA.ce'ov^ki škof Kostner.
PREVZVIŠENI NA MRTVAŠKEM ODRU.
KOMUNISTIČNA TRDNJAVA V KANADI SE RUŠI
Ko je bil sedanji profesor Alexandre J. Boudreau, ki vodi Extension Department univerze v Sudburyu, v Cambodiji kot vladni svetovalec, se mu jc vodja poljske legacije pohvalil, da imajo komunisti eno dobro trdnjavo
V	Kanadi — industrijsko središče SUDBURY sedež podjetja International Nickel Companv of Canada, kjer obvladajo krajevno postojanko No. 598 delavske strokovne organizacije Union of Mine-Mill and Smel ter VVorkers skakimi 16.000 člani.
V teku let je komunistom uspelo, da so se polastili vseh vodilnih mest tako na mednarodnem, državnem kot tudi krajevnem delokrogu te unije. Ko je posebna preiskovalna komisija delavske zveze CIO v ZDA ugotovila, da je 9096 odbornikov in uslužbencev te rudarske delavske zveze komunistov, se je kanadska veja odcepila formalno od mednarodne organizacije, toda v bistvu se ni nič spremenilo. Zaradi tega tudi kanadska zveza ni bila sprejeta v osrednjo organizacijo kanadskega delavstva.
Ponesrečena stavka 1. 1958 je odprla oči tudi tistim, ki so slepo verjeli komunističnim frazam. To streznjenje je dalo poguma ne-komunistom, da so po daljši pripravi stopili v javnost ter nastopili pri krajevnih volitvah kot kandidati "demokratične skupine" ter bili tudi izvoljeni.
Priprava je bila pa naslednja. Jezuitje vodijo v Sudburyju vseučilišče, kateremu so dodali t. zv. Extension Department, neke vrste večerne ljudsko univerzo.
V	okviru tega oddelka so organizirali — kakor delajo to v raznih oblikah tudi v drugih krajih posebne tečaje za delavce, kjer jih uče temeljne ideje krščanskega družbenega reda, pomen in tehniko delavskih strokovnih organizacij. narlamentarno proceduro in podobno. Vpisalo' se je 142 delavcev, ki so kmalu prenesli novo Znanje v prakso ter pri vo-
litvah povzročili senzacionalni poraz komuničnih voditeljev.
Novo vodstvo je najprej poklicalo poklicne računovodje, da so pregledali finančno poslovanje starega odbora. Blagajnik in kontrolor sta morala spati v delavskem domu, ker so hoteli komunisti ukrasti knjige. Kontrolor je očital staremu odboru slabo upravo, ekstravagantne stroške in zelo slabo knjigovodstvo. Očital je tudi centrali, da izrablja sudburvjsko skupino kot "molzno kravo" za financiranje svojih zakonitih, pa tudi dvomljivih podjetij. Odpustili so tudi ravnatelja za vzgojo, ki je upravljal obenem letna taborišče na Richard Lake in ga preoblikoval v pravo komunistično šolo.
, Komunisti so poskušali vsa sredstva, da bi novemu vodstvu onemočili delo, toda delavci so na vseh sestankih potrdili ukrepe novega vodstva in vsi komunistični mogotci z narodnim predsednikom unije N.' Thibeaultom in Tirn Buckom, javnosti znanemu vodji komunistov v Kanadi, niso nič pomagali. Novega blagajnika Raya Poiriera so se celo fizično lotili, da je moral za nekaj dni v bolnišnico. Za zborovanje narodne zveze unije je odsek v Sudburyju poslal od 30 delegatov 23 oseb iz te protikomu-nistične skupine.
Na zborovanju v Torontu so sicer ostali ti delegati še v manjšini, toda vsakemu je postalo jasno, da se bo borba med obema skupinama morala nadaljevati I Priliko so dale nove volitve krajevnega vodstvo v Sudburyju 17. novembra. Predsednik narodne zveze N. Thibeault je odložil predsedstvo, da je mogel kandidirati kot predsednik krajevne skupine prot Donu Gillisu, ki je zmagal na ptfoti komunistični listi. Komunisti so napeli vse sile- propagando, laži in grožnje, očitali Cerkvi vmešavanje v unij-ske zadeve in podobno. Deloma so želi uspeh, ker jim je uspelo znižati večino, s katero je Don Gillis zmagal k-malti po ponesrečenem štrajku. Kljub temu je zmagala protikomunistična lista z 7221 gla:-ni proti 5903, kolikor
"Peaceful coexistence" — Finnish expsrience
"... Since the end of VVorld War II, Finland Iias been living in "peaceful coexistence" with Russia. What has resulted is a preca-rious way of life for the people of this country.
". . . In her terms, Russia's brand of "peaceful ce2xistence" means, fer the Finns, economic and polilical domir.atlon . . . The influence of Russian Comimuiism on Finland is not so easily sce£. But it hangs over this country like a dangling svvord ... A direcl resu! t of that reparations bili novv givec Khrushchev un economic pincers with vvhich he can squeeze Finland at \vill. For example, he used the pincers to force out a Finnish Government he didn'l like ... in effect, Khrushchev holds an economic pistel pointed at Finland's head ... as you travel arouncl Finland, you realize that "peaceful coexistence", Khrushchev style, means doing v/hat the Russians teli you to do".
Albert J. Meyres, Report form Finland, U.S. Nevvs & World 1 Report, Nov. 9, 1959, p. 84-88 passlm.
■ i
lil
A
V
WE OUOTE
"We must make use of ali imaginable tricks, lies, forms of decep-tion, double-dealing and diversionary tacticks, as well as half-truths and illegal means. As long as Capitalism and Socialism continue to exist side by side there can be no peace for us"
V. I. LENIN
"The danger of a world vvar vvill disappear on the day when the ^ situation in Russia makes it possible for the Russian people to put I | an end to the traditional Czarist policy of conquest and to devote ! its tirne to its own internal interests".
Friedrich Engels, The New Era, Vol. VII
Dr. Ciril žebet, Ecortomics o/j Affliicncc, Rcview oj Soci:.l Eco-\ nomv, 1. XVII, št.2. september, 1959 prinaša članek profesorja dr. j Žebdta pod gornjim naslovjm na straneh 112—125, kjer razpravlja j o prispevku J.K. Galbrailha /. nj *-! govim delom "The Affluent So-ciety" (Boston, Hcughto.i-Mifflin, 1958) k sodobni ekonomski teoriji-
Avreltj Avguštin, Knjiga o veri, upanju in ljubezni (Enchiridion),} poslovenil Frane Ksaver Lukman, j izdala Slovenska kulturna akcija,1 Buer.os Aires, 124 stran5, cena $1.—na slabšem in $1.20 na bo-
l
Jjšcm papirju.
Čeprav je nekoliko pretirana j trditev, naj bi kristjani pozabili j na vse, kar je bilo napisano pa smrti zadnjega cerkvenega očeta j ter se povrnili izključno k sv pismu ter delom cerkvenih oče- \ tov, je vendar nekaj resnice v! njej. Nedvomno so v delih cerk- j
THIS IS SLOVENIA
Universitv of Otlavva, Faculty of Arts, October 16, 1959.
"... Herevvith vve express our best thanks to you for this niost vuluable and richly illustrated edition on the Slovenian culture and history vvhich will enrieh the holdings of our librarv and serve as a very valuable source for the study of Slovenia and Slovenian poeple ..."
Slovenski prevod obsrga poleg prevoda še odličen uvod s potrebnimi opombami o delu, njega
je ta duh preobrazil obličje te-denjega sveta. Ker je večini sodobnikov nemogoče črpali nav-1 dihnjenj neposredno iz del samih, nastanku in okoliščinah ter na-. j ker pač ne obvladamo več jezika menu in kratka vsebina. Knjiga ali vsaj ne v zadostni meri, mora-1 gotovo ne spada v vrsto zabavne-mo biti hvaležni osebam kot pok. | ga čtiva, ki je danes bolj priljub-prelatu dr. Lukmanu, pod čigar j ljeno, bo pa izpolnila vrzel v bolj uredništvom smo začeli Slovenci i pičli izbiri duhovnega čtiva, ki dobivati I. 1938 "Cerkvenih očetov nam je na razpolago v zamejstvu, izrana dela". Tudi Slovenski kul- I	k. C-
turni akciji je treba čestitati, da , je ob podpori pokojnega prevz. j
dr. Gregorija Rožmana nadaljeva- Koroški zbori — na gramo-la to tradicijo z izdajo dr. Luk- fonskih ploščah !
manovega prevoda Avguštinove j Za letošnji Božič sta se na Knjige o veri, upan ju in ljubezni, j gramofonskih ploščah prvikrat Ta dela so tudi časovno zelo ak- predstavila Slovencem po vsem tualna, ker živimo v mnogih ozi- svetu dva koroška slovenska
, rih v podobnem svetovnem po- zbora: to je zbor fare Sele na venih očetov zgodnje krščanske | ,ožaju kot pn. .	-n s j Koroškem in pa mladi, upanja
dobe sledovi krščanskega pogleda na svett in življenje v njegovi največji življenjski aktivnosti, saj
I
I jih je uspelo zbrati Hhibeaultu I in njegovim rdečim pajdašem. Upati je, da Don Gillisove skupine ne bo zajel zaradi tega pesimizem, marveč da bodo nadaljevali s svojim poštenim delom za dobrobit svoje krajevne skupine s ciljem, da pometejo s komunisti tudi v narodnem odboru.
Vsem je primer Sudburvja opomin, da omogoča nezainstere-siranost članov tudi majhnim, a dobro organiziranim skupinam, da se polaste vodstva demokratičnih ustanov. Za zmago zlih je dovolj, če dobri ničesar ne ukrenejo! Primer Sudburyja pa tudi dokazuje, da je za poči-ščenje in odpravo klik, zlasti pa komunistične, potrebno mnogo poguma' in trdega dela, ki ne bi bilo potrebno, če bi člani izvajali svoje pravice in mislili s trezno glavo	R.C.
Dr. Vladimir Vančik — srebrnomašnik
25 letnico mašniškega posve-čenja je v nedeljo 1. novembra, na praznikVseh svetnikov, obhajal hrvatski župnik grko-kato-liške župnije Sv. Petra in Pavla dr Vladimir Vančik. Številni prijatelji so se zbrali ta dan ob njem in mu iskreno čestitali. Preč. g. dr. Vančik deluje v Ameriki že nad 20 let kot vzoren dušni pastir tako zelo raztresenih vernikov in skrbi za njihov dušni blagor. Vedno je na polu, da obiskuje raztresene vernike in poučuje otroke. Znan
je kol odličen javni delavec skoro na vseh področijh Kot pisatelja različnih člankov ga najdemo v premnogih hrvaških in tudi ameriških listih, revijah. Je tudi urednik revije "The Croatian Re-vievv". Odlikuje ga velika razgle-
kristjani in s j točno enako nalogo — vse obnoviti v Kristusu. Ta dela naj nam bodo tudi v vzpodbudo, da se ne bojimo prevzeti odgovornosti za odločitve, ki so včasih nekoliko tvegane in bodo morda pozneje
polni zbor dijakov Mohorjevega dijaškega doma v Celovcu.
Zbor iz fare Sele na Koroškem vodi znani in zelo nadarjeni dirigent preč g. Silvo Mihelič. Na plošči se nam je predstavil v
celo spoznane za zmotne. Tudi j značilni in nad vse lepi pesmi: kristjani prvih stoletij, neznani i "Svet' angel Gospodov". Ta pe-poedinci in priznani cerKveni! sem je tipično koroška, poslu-učitelji, se v gigantski borbi na- j šaš jo kot kako ljudsko, narodno redili kedaj pa kedaj nekoliko J pesem — in to tudi je v pravem danost in pa umerjenost. Kot ve- napačni korak ali naglasili del ; pomenu besede. Pesem "Svet' lik zagovornik hrvatskega državne ga gibanja je še posebno naklonjen slovenskemu državnemu pokrelu in imamo Slovenci v njem velikega zagovornika. Preč. g. dr. Vančik! Naše iskrene čestitke! Bog naj tudi v bodoče bla-goslavja Vaše veliko delo ne vseh področjih! mg.
nauka tako močno, da je lrgubil angel Gospodov" je namreč naravno težje s celoto. Ker pa — in 1 rodna, ljudska pesem selske v kolikor so ravnali v iskrenem \ fare. Ta narodna pesem še danes
prepričanju, da se trudijo za i živi in nik'er nc zna->° lako dobrobit Kistusovega mističnega j 'epo zapeti kot ravno v fari Sele
telesa in ne za osebne koristi, njihove veličine v zgodovini in v Cerkvi take nepopolnosti niso zmanjšale
Ukrajinski voditelj ubit od komunistov.
-azglasil Neodvisno Ukrajinsko j čani drugi vojni se je S. Bandera
iržavo. Nemški Gestapo ga je j vrnil spet med svoje borce ter s poslal v taborišče Sachsenhausen. i podvojenimi močmi vodil obupne
Dne 15 oktobia je bil iz zasedi ubit tik pred stanovanjem v Mo nakovem, Nemčija, voditelj ukra jinskega odporniškega gibanja Štefan Bandera, star 50 let.
Vso življenje je posvetil borb: za svobodo Ukrajincev. Leta 1940 je bil izbran za voditelja Ukrajinskih nacionalistov. Leta 1941 js
Ko so ga nacisti vabili k sodelovanju, je to možato odklonil. Ko so komunisti zopet okupirali Ukrajino, je njegovo odporniško gibanje nadaljevalo z borbo tudi proti ruskim osvajačem. Po kon-
TO JE VZROK ZAKAJ NAJ
Prijava potrdi rojstvo Vašega otroka in mu da legalno stanje kanadskega državljana. TO JE BREZPLAČNO. Prijavne formularje dobite v bolnici ali občinskih uradih. Prepričajete se, da je njegovo rodbinsko in krstno ime pravilno črkovano. Nepravilno črko-vano ime lahko povzroči Vam in otroku sitnosti kasneje.
V Ontario mora bili rojstvo prijav-jeno v teku 30 dni, in to v občini, kjer je bil otrok rojen. Vsaka občina ima svoj prijavni urad.
Pomnite — potrdilo o krstu NI rojstni list.
Otrok neporočene matere mora biti prijavljen na njeno legalno ime, razen če oba, oče in mati, zahtevata prijavoN na očetovo ime.
Rojstni list osebe rojene v Ontario lahko dobite samo v uradu REGIST-RAR-GENERAL, 70 LOMBARD ST., TORONTO. Stane $1.—. "Rojstni list rabite v podporo Vaše prošnje za družinsko doklado (family allovvance) in ob vpisu Vašega otroka v šolo. Kasneje ga rabite za vsemogoče stvari, kot n. pr. prošnja za potni list in za obisk v Združenih Državah.
Če ste novodošli v Kanadi in rabite pomoč ali nasvet v tem ali kakem drugem predmetu, prosimo, obrnite
se na:
THE CITIZENSHIP DIVISION
Room 517, Main Building, Parliament Buildings, Toronto EMpire 3-1211 local 2-1448
t ŠTEFAN BANDERA
borbe proti komunistom. Ustanovljena je bila Ukrajinska Vstajniška Armada (UPA) z generalom Tarasom Chuprynkom na čelu s sodelovanjem skoro vseh od Rusov zasužnjenih narodov.
Štefan Bandera je po osvodo-ditvi iz nemškega koncentracijskega taborišča prevzel vodstvo | Ukrajinskega Osvobodilnega gibanja in tudi Organizacije Ukrajinskih nacionalistov (OUN), katero je z uspehom vodil do svoje ; tragične smrti.
Njegova smrt je ponoven dokaz, i k d ko sovjetska tajna obvešče val-na služba budno pazi nad vsakim
1 gibanjem tudi izven meja Rusije in kako zasleduje vse vodilne osebe. To je že tretji primer nasilne smrti v vrstah vodilnih ukrajinskih rodoljubov. (Tudi jugoslovanska tajna obveščevalna služba igra izven tako zvanili ju-goslovaskih meja slično vlogo. op. P-)
Ideje o svobodi ni mogoče ubiti. Lahko ubijejo posameznike, toda ideje zmagujejo kljub nasilju. Tako bo gotovo tudi v primeru Štefana Bandera. On je bil sicer ubit, a ideja o svobodni Ukrajini bo živela dalje in bo zmagala. mg.
Department of the Provincial Secretary and Registrar-General
Hon. Macklnnon Phillips, M.O.C.M., ll.D. MINISTER
Hon. leslle M. Frott, O.C., ll.D. PRIME MINISTER
POGREB UKRAJINSKEGA VODITELJA G. Š BANDERE
na Koroškem. Da so selski pevci tudi odlični (saj imajo izvrstnega pevovodjo) bo pač vsak mogel ugotoviti kaj hitro, kajti malo je slovenskih plošč, na katerih bi zborovsko petje bilo tako dovršeno in občuteno podaho, kot je ravno petje selskega zbora v pesmi "Svet' angel Gospodov". Se lanom smo za njihovo božično darilo — narodno pesem "Svet' angel Gospodov" iz srca hvaležni, kajti dali so nam pravi biser iz svojega kulturnega bogastva, ki ga je na Koroškem več, kot kjerkoli drugje. Poleg te pesmi so nam Selani zapeli na drugi strani plošče še vsem zna-j no in vedno lepo "Sveta noč", ki je doslej ni bilo mogoče dobiti na nobenih ploščah več.
S to božično novo ploščo so pevci iz Sel na Koroškem omogočili, da bodo imeli letos svoj lepi, stari slovenski Božič tudi tisti, ki živijo izven slovenskih vasi, slovenskih fara — to so Slovenski izseljenci, raztreseni po vsem svetu. Božične pesmi koroških pevcev bodo povezale Slovence po vsem svetu v eno veliko slovensko družino, h kateri pripadajo tudi koroški in primorski Slovenci, kakor tudi slovenski izseljenci ali begunci, ki živijo po taboriščih ali raztreseno po vsem svetu.
O zboru koroških študentov-mignazijcev, ki stanujejo v Mohorjevem domu v Celovcu in ki ga vodi Dr. France Cigan, bomo spregovorili v prihodnji številki.
Izkažimo koroškim pevcem svoje priznanje z napukom obeh novih plošč — in deležni bomo božičnega veselja v dvojni meri, kajti osrečili bomo sebe — in druge.
(Podrobnosti o nakupu novih plošč glej v oglasu na 3. strani.)
Vprašajte vašega zdravnika
ali drogista ČESEN JE DOBER ZA VAS
Pomaga vam k moči in zdravju. Stoletia so miljoni mož in žena uporabljali česen kot zdravilno mero v prepričaju o njegovi moči zdravlienja in uspešnem dajanju moči. Česen je naravno nreventivno sredtsvo, ki drži krvni obtok prost nečistoče. Mnogi uporabljalci ea hvalijo vsled njegove moči, ki pomage ublaževati artritične in revmatične beločine. Adams Garlic Pearles vsebuiejo salicvlamide — analgesic, ki ublaži bolečine, česnovo čisto olje je iztisnjeno iz čebulice in v koncentriranem olju iz nje dobite vse dobrine, ki jih ta močno rastlina nudi. Adams Garlic Pearles so majhne želatinaste kansule brez vonia in okusa. Oskrbi te si zavitek Adams Garlic Pearles pri vašem droaistu še danes in videli boste, kako vam bodo koristile. Vi boste zadovoljni, če si jih oskbrite.
želita uredništvo in uprava "Slovenske Države"
In Beseda je meso postala . . .
"Bog je svet tako ljubil, da je je poslal svojega Edinorojenega Sina na svet, da bi se vsi po Njem zveličali". Božič je veliki spominski dan te božje ljubezni. Bog Sin je postal človek, nam je postal enak, nase je vzel trpljenje in ponižanj,e da bi nas po križu spravil z Bogom. Ali je še kak dokaz večje ljubezni? Človeška narava je ne zmore, le pri Bogu je kaj takega mogoče.
Bog- kot majhno, nebogljeno Dete v jaslih! Ubog, da nima kamor bi glavo položil. Stvarnik sveta je rojen v pastirski staji.... Prav zato je Božič tako ljub in drag revnemu človeku; menda prav zato prvi sledijo Njemu revni, zaničevani, neuki. Bog v blišču in sijaju bi odbijal, Bog v jaslicah privablja. .. Od tukaj kliče od prve ure svojega zem-skega življenja: "Pridite k meni vsi".... Betlehemski hlev z božjim Otrokom v jaslicah je nema, toda zgovorna pridiga, da materija ni vse. Duh je, ki oživlja, ljubezen je, ki daje toploto, odpoved je, ki privablja!
Bog je postal človek in mi smo po Njemu postali njegovi bratje in sestre. Zato je Božič praznik božjega in vsečloveške-ga občestva. Ob jaslicah izginejo stanovska nasprotstva, prenehajo rasne razlike. Ob jaslicah smo vsi enaki: Vsi ljudje in vsi narodi otroci istega nebeškega Očeta, ki je poslal svojega Edinega Sina na svet, da bi po Njem imeli večno življenje.
Kristus je v Betlehemu postal naš brat in po njem smo si vsi ljudje bratje in sestre. "To je moja zapoved, da se ljubite med seboj"....
Pojdimo v Betlehem k jaslicam nebeškega Kralja, našega velikega Brata, molimo ga in ga prosimo, naj upodobi naša srca po svojem Srcu! Učimo se pri jaslicah krščanske ljubezni, strpnosti in pravičnosti. Vse to pa ponesimo tudi v naše vsakdanje javno življenje!
M. Geratič
Vesel Božič in srečno novo leto vsem Slovencem, doma in po svetu
želi
Slovenska Narodna Zveza v Kanadi.
Zadovoljen Božič in uspehov polno 1960.	>
žele	1
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA
Vesel Božič in srečno novo leto 1960.
želita
Glavni odbor slovenskega državnega gibanja
in
Svet Slov. drž. gibanja.
BOLJ KOT
Na proslavi 29. oktobra, ki jo je priredila SNZ v Torontu 8. novembra, je govoril dr. France Porovne. V naslednjem prinašamo del njegovega govora. Uredništvo.

Zadovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi
DRUŽINA MEDEN
1804 W. Cermak Rd.
Chicago 8, lili.
. . . Dragi Slovenci! Uporabil bom priliko, s katero me je počastila Slovenska Narodna Zveza v Torontu, da bom razčlenil tukaj par negativnih pojavov, ki se od časa do časa opažajo med Slovenci, in ki — po mojem mnenju — žalijo vse zavedne Slovence ter ponižujejo ves pošteni slovenski rod.
Ne bom omenjal (tistih zlonamernih, kavarniško-jedkih nami-gavanj, ki trdijo, da je navdušenje in prizadevanje članov slovenskega državnega gibanja le izraz bolestnega, svetobolskcga zanešenjaštva, jokave čuvstvene mladinske romantike in prenapetosti. Slišalo se je tudi, da naj bi bilo plod neke "alpske" ko-rajžnosti in želje po oblasti. Medtem ko bi vsi tehtni in resni razlogi govorili v prid edino-pravilne realistične — jaz bi dejal opor-turiistične — rešitve slovenskega narodnega problema. Vi vsi, ki ste bili žive priče dogajaj v ta-koimenovani narodni državi Ju-gosloviji, in ki tudi danes sledite dogajanja v domovini in sočustvujete z narodovim trpljenjem, predobro veste, da temu ni tako. Preveč tehtnih, in neovrgljivil razlogov nas kar sili, da enkrat za vselej zahtevamo popolno in svobodne slovenske države. Pa vendar ne smemo niti za trenutek pozabiti, da so ideje, duhovna pripravljenost in odločnost in ne grobi materijalni motivi tiste sile, ko končno slavijo zmagoslavje vkljub še tako ostremu nasprotovanju.
Vse preveč nerazumevanja, preobračanja, plitkosti in celo nenarodnega delovanja je bilo, in je, v slovenskem političnem življenju.
Vendar, bodimo odkriti: ni boljšega učinkovitejšega sredstvo, da se takšnim izrodkom naredi konec kot razčleniti jih, razstaviti jih na operacijski mizi resnicoljubnosti, odkritosrčnosti in zlasti strpnosti ter medsebojne ljubezni. Zatem pa se ponižno skloniti in narediti dober sklep za bodočnost. Nekaj podobnega naj bi veljalo tudi za slovenski svet, za nas vse in za vse tiste,
ki hočejo biti odkriti in pošteni Slovenci.
Leto devetnajstoosemnajsto, niti devetnajstopetinštideseto, nista uresničili slovenskih narodnih teženj. Znatni del slovenskega življa je bil v živo odkrhnjen od krvavečega narodovega telesa. Ne bom iskal krivcev, niti valil krivde na levo in desno. Le ena opazka: če smo pošteni in odkriti v tem, ko zasledujemo s simpatijo borbo naših bratov, ločenih po državnih mejah od večinskega telesa, in jih morebiti celo bodrimo, naj vztrajajo v borbi za obstoj, svoj jezik, svoje slovensko bistvo, potem naj bi bila naša sveta dolžnost, delati na tem, da bo naš celokupen, neokrnjen narod enkrat že našel takšno trajno obliko življenja v mednarodni skupnosti, ki svobodnemu in samozavednemu narodu pristoja: to je svobodo, mir in razcvet v svobodni Sloveniji, vključeni neposredno v nanovo se porajajoči Združeni Evropi.
Slovenci: Človek sc užalosti, potrtost ga prevzame, ko zaman išče Slovenijo po svetovnih knjižnicah in enciklopedijah. Obup se ga loti, ko zaman išče Slovenije na svetovnih zemljevidih. 2e samo to dejstvo bi moralo roditi vsenarodno enotno gibanje z enim samim geslom: Slovenijo na zemljevide.
Slovenci se kaj radi pobaha-mo, da smo srce Evrope; že Vodnik je to zapel. Kako radi ponavljamo, da smo člen, ki naj bi vezal, in morda celo družil, Vzhod in Zahod, Sever in Jug Ponujamo se celo — na žalost prevečkrat nepovabljeni — da bi pomagali urediti spore med sosednimi narodi. Celo neko slavl-jansko zanešenjaško poslanstvo naj bi bila naša narodna naloga.
Toda vprašajmo sami sebe, kako bomo sposobni vršiti takšne naloge, ko pa niti svoje lastne hiše še nismo mogli urediti. Saj Še vedno skušamo živeti kot bajtarji v senci gospodarja. Ali ne prevladuje vse naše narodno življenje neko posebno "dvoj-ništvo". Saj celo tisti, ki naj bi narodu kazali pravo pot, ponovno in ponovno izpričavajo
GOSPOD DR. F. POROVNE GOVORI NA PROSLAVI 29. OKTOBRA V TORONTU
dvojno osebnost. Kričijo, da so sinovi slovenske matere, ogrinjajo se s slovenskimi znaki, a se v isti sapi, in to na vse grlo in brez sramu, ne pozabijo zapeti hvalnice gospodu tam doli na Jugu. Boleti bi nas moralo takšno ravnanje, vse svoje sile bi morali zastaviti, da bi vsi Slovenci — in tudi tisti, ki nas hočejo voditi — spoznali, da je edina rešitev v narodu samem, v narodni edinosti in slogi. Vedeti bi morali, da je to možno toda izvedljivo le takrat, kadar bomo vsi Slovenci, brez razlike, prav doumeli pojme "Slovenija", "Slovenska narodna država", "Svoboda". Kako malo se zahteva za edinost, sporazum na eni sami točki — Slovenija — bi zadostoval, in vse drugo bi bilo navr-ženo.
Toda, dokler do tega ne pride, pa smo moralno prisiljeni slaviti "dvojni" devetindvajseti oktober. Ker mnogi imajo sicer na jeziku slovensko državo, toda mislijo in delajo drugače.
Afriški in azijski narodi se osvobajajo, zadobivajo narodno zamostojnost, grade svoje države in oblikujejo svojo mednarodno osebnost. Vključujejo se v mednarodni svet, imajo svoj glas v organizaciji Združenih narodov, celo on naši zemlji lahko soodločajo s svojim glasom.
Res vsi narodi so enkovredni v bošjih, očeh, pa nam vendar že vest, ki je božje poslanka v nas kadar je neizkrivljena, veleva, da moramo svoj slovenski narod ljubiti vsaj nekoliko bolj kot vse druge. In vendar slovenske države še ni na svetovnih zemljevidih. Bo morda res, da svojega naroda ne ljubimo zadosti, oziroma ne ljubimo prav, ker mu ne skušamo zgraditi lastnega doma. Koliko časa bo še slovenska javnost trpela, da bodo- tiste, ki se iskreno, odkri-tošrčno in junaško bore za svo-bod-no slovensko državo, imenovali narodne škodljivce, prevrat-neže in separatiste.
Res je, pred štiridesetimi leti so trije južno slovanski narodi z nekakim navdušenjem šli v skupno državo. Pa je res tudi to, cla je bilo razočaranje skorajšnje. Pionirji sami pa so javno izpovedali nezadovoljstvo nad nastalim stvorom. In tisti, ki so bili dosledni in iskreni, so pozneje aktivno in častno iskali novih poti v slovenstvu in slovenski državni tvorbi.
Slovenski narod se je skozi tisočletja boril za svoj narodni obstoj in svoj jezik, ogrožen od sosedov na severu in jugozapa-du. Nismo še pozabili borb za ohranitev slovenstva v prvi Jugoslaviji. Toda že nam prihajajo črne vesti iz domovine, da komunistična federativna Jugoslavija glede tega ni nič boljša. Ne samo, da je osužnjila duha, temveč hoče, uničiti tudi to, kar je vsakemu kulturnemu narodu najdragocenejše, to je materinski jezik. Pa naj ne bom jaz, pač pa pismo v zadnji številki "Med' dobja", ki naj govori o tem: "Iz novic, ki prihajajo iz raznih krajev domovine, je jasno razvideti tri dejstva:
1.	da oblasti načrtno naseljujejo tujce na slovensko ozemlje,
2.	da z uradnim širjenjem srbohrvaščine po Sloveniji ter z zapostavljanjem slovenščine propada slovenska knjiga,
3. da beograjska centralistična oblast, sledeč Stalinovi politiki "stapljanja" jezikov in narod-ndsti, vedno pogosteje tudi javno pritiska, naj se ža južnoslovansko jezikovno asimilacijo izrečejo celo slovenski književniki.
"Danes se doma na tihem, in počasi dogaja, kar se je pod Hitlerjem javno. Sistem ni tako brutalen, toda cilj je isti: Slovence pošiljajo na jug, v Slovenijo prihajajo tujci. Morda se bo kdo razburil, češ da si drznem primerjati bratske Srbe z Nemci. Vendar je dejstvo: kadar mi hoče kdo vzeti življenje, najsi je brat ali tujec, oba sta mi enako malo všeč".
Dopisnik nadaljuje: "Mar niso posestva komaj nekaj kilometrov od Ljubljane prišla v last tujih ljudi? Mar niso ponekod edini moški na slovenskih posestvih Črnogorci, drugod celo Romuni, ki slovenskega jezika ne znajo, niti še ga nočejo naučiti? Ali je res ali ni res, da na zapuščena posestva, katerih lastniki niso mogli vzdržati pod rdečim režimom, naseljujejo Ličane, medtem ko slovensko-goriški vini-čarji in bivši briški koloni nimajo toliko zemlje, da bi mogli na njej živeti?
"Kakšna bo domovina čez deset let? In Tito naj bi bil rešil nacijonalno vprašanje v Jugoslaviji? Ali ni to, kar se danes godi na Slovenskem rodomor, o katerem mi morala razpravljati organizacija Združenih narodov?
Spet pravi pisec: "Moč naroda je tudi v njegovem jeziku, in korenine našega jezika segajo na deželo. Beograjski oblastniki so vedeli, kje je treba rezati. Tudi ko bi se narod z upognjenim hrbtom nekoč hotel dvigniti, bi bilo prepozno. Narezano drevo hira. Tudi če ga ne zlomiš, pade".
Isti pisec nadaljuje: "Vem, so .ljudje, ki so nezmožni, da bi na jugu mogli videti kaj slabega. Zal vem, da so med njimi tudi taki, ki so pripravljeni'pljuniti v lastno skledo". .
"Zveza jugoslpvanskuh pisateljem je javno in to že v drugo prinesla to vprašanje — stapl-. janja — na mizo, lani celo na tak način, da naj se na plcnumu ne bi govorilo o drugem kakor o tem, naj slovenski književniki o-pustesvoj jezik.... sprašujem se; ali bo poslušnost poltični liniji večja od ljubezni do naroda, ' večja od svestobc do sebe? Kaj j se bomo res Slovenci — medtem j ko so Srbi Srbi in Hrvati Hrvatje, šli "Jugoslovane" tako daleč, da bomo žrtvovali celo svoj jezik? So narodi, ki jim še vedno drugi narodi ukazujejo, kako naj žive. Mi naj bi pa bili dokaz, da obstoja celo narod, ki si pusti ukazovati, kako naj umre".
Dragi Slovenci: Ce bi že ne bilo drugih razlogov, ki bi narekovali neizprosno borbo za trajno in resnično osvoboditev Sloven-' cev, bi moralo biti to, kar sem pravkar prebral iz zadnje številke "Meddobja", več kot preveč. Saj nas vse kar sili v to, da glasno, brez strahu, brez omahovanja, zavpijemo tako domačim malodušnežem kot tujcem v svetu: slovenske narodne težnje, nemoteni razvoj slovenskega naroda In njegov obstoj, bo možen edinole v svobodni slovenski državi, vključeni v demokratsko skupnost Združenih evropskih držav ..."
IVE PLOSCE TA BO®!!
Pri SLOVENIA RECORDS, Chicago, U.S.A. sta za letošnji Božič izšli dve novi plošči:
1. SVET' ANGEL GOSPODOV 2. SIJAJ, SIJAJ SONCECE, NA CVCT. .	PLANINCAH LUSTNO BITI,
SVETA NOC	LEPO MI POJE ČRNI KOS,
Poje mešani zbor iz Sel na g|ESTUDENT NA RAJŽO
Koroškem; dirigent Rev. Poje deški zbor Mohorjevega
dijaškega doma v Celovcu; Silvo Mihelič:	dirigent Dr. Franc Cigan.
Plošči sta izdelani za hitrost 45 RPM in sta nezlomljivi.....
Vsaka plošča stane le $1.00 (en dolar) in vsakemu naročilu
priložite še 25 centov za stroške pošiljanja po pošti. Plošči naročite pri:
SLOVENIA RECORDDS
P.O. BOK 8184, CHICAGO 8, Illinois, U.S.A.
Naročite plošči kot božično darilo Vašim znancem in prijateljem!
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
ERŠTE
Domača in importirana kaplica vseh vrst.
6802 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO — TEL. HE. 1—3344
Lastnika: Hinko in Berta Lobe
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI POTOVALNI URAD'
AVGUST KOLLANDER CO.
v poslopju Slov. Nar. doma na 6419 St. Clair Ave., Cteveland 3, Ohio — T«l. HE. 1—4148
Zasebna in skupinska potovanja ter izleti, American Express-potovalni čeki, denarna nakazila ter notarski posli vseh vrst. Avtoriziran zastopnik za vse parobrodne družbe in letalske linije.
Slovenska Narodna Zveza v Ameriki
CHICAGO, ILL.
želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja
širom sveta blagoslovljen Božič in uspehov polno novo leto 1960
NAČRT ZA
Preprečite zmešnjavo . . . držite se teh preprostih navodil:
*	Preglejte vaš seznam pošiljk, če so pravilno naslovljene.
*	Nakupu jte sedaj in oskrbite si dovolj no število znamk.
*	Imejte dovolj zavojnega materjala pri roki.
*	Ko pripravljate zavoje za poštne pošiljke,, napišite s tiskanimi črkami naslov sprejemnika in vaš naslov zunaj in znotraj zavoja.
*	Stehtajte vaše pošiljke v najbližnjem poštnem uradu in nalepite pravilne znamke.
Poštni urad vam bo dostavil na dom letak, na
katerem bodo tiskani svetovani datumi.
KANADSKI POŠTNI URAD
'SLOVENSKA DRŽAVA'
1. DECEMBER 1959
Že drugič v begunstvu sem poslušal g. dr. Miha Kreka, pred-sedniko SNO, govoriti na proslavi 29. oktobra v Torontu.
Prireditelji proslave so leto dni nazaj javno oponesli Slovenski narodni zvezi v Torontu, da je za 40. letnico praznovanja 29. oktobra povabila univerzitetnega profesorja dr. Cirila Žebota kot glavnega govornika. Dr. Ciril Žebot je bil takrat kot slavnostn, govornik jasen, izrazito dosleden in znal navzočim prikazati prak tično rešitev slovenske sodobne stvarnosti v svobodni slovenski državi. Nasprotno pa je bil dr Miha Krek to pot ponovno neja sen in oportunistično pesimistič no zagoneten. Prikazal je prazno vanje 29. oktobra v taki luči, kot da je ta pomembni zgodovinski dogodek za slovenski narod višek, končni cilj, konec narodne poti od koder ni naprej nobenih ve*, izgledov.
Ne bom omenjal drugih toči proslave, ki so bile sicer dobre zamišljene, izvedene pa bi bilt lahko veliko boljše. Ustavil si bom le mestoma pri statično spo minskih izvajanjih g. dr. Mihe Kreka.
V	slovenskem delu svojega go vora je uvodoma omenil, da imamo Slovenci dva pomembna dneva : 29. oktober, ko smo Slovenci doživeli narodno svobodo v Jugoslaviji in 2. junij, dan slovenskih žrtev druge svetovne vojne, ki ga je proglasil SNO.
V	namenu, da bi prikazal navzočim, kakšno razpoloženje je vladalo med Slovenci ob osvoboditvi, je slavnostni govornik bral del sestavka pokojnega dr. L. Ehrlicha, objavaljenega v Mohorjevem koledarju 1. 1922. Da jc pokojni dr. L. Ehrlieh v članku poudaril takratno resnično razpo loženje slovenskega naroda, o tem ni nobenega dvoma. Dogodki pa so kasneje očito pokazali, da Slovenci v novih življenjskih okoliščinah, v bivši Jugoslaviji, niso našli tistega, kar so po dolgih stoletjih germanskega jarma pričakovali, da je bilo v njej marsikaj, kar je slovenski narod oviralo pri nadaljnjem razvoju in nemoteni narodni rasti. Odrekali so nam narodno svobodo, narodnost, politično svobodo, orgaoizacijsko-kulturno narodno delavnost, pre povedali zastavo, zunanji izraz slovenski bitnosti, čez mero lastne zmogljivosti gospodarsko izko riščali, zapostavljali... i. t. d......
Nič čudnega torej, da so slovenski graditelji Jugoslavije, potem ko so uvideli in na lastni koži občutili, kam vele-srbska miselnost in gospodovalnost pelje, začeli še prav na živem spominu 29. oktobra, slovenskega zgodovinskega dne, iskati za— po mirovnih konferencah razkosani in po lastnih južnih "bratih" Srbih prevarani in zatirani—, slovenski narod novih poti za resnično, nezlagano narodno svobodo. Tega g. dr. Miha Krek ni omenil, niti ne v miselni zvesi rahlo nakazal.
Spričo tega dejstva se mi zdi, da je g. dr. Miha Krek s čitanjem Ehrlichovega teksta, ki sicer resnično prikaže spontano razpo loženje slovenskega naroda z ozi-rom na dogodke okrog 29. oktobra, napravil hote ali pa nenamerno dvoje:
1.	prezrl vse nadaljnje zavestne težnje in prizadevanje slovenskega naroda po resnični narodni svodobi, ki je v sklopu prve Jugoslavije ni doživel;
2.	neumestno prikazal pok. profesorja dr. L. Ehrlicha z emu! samim, časovno pogojenim tekstom in še tem samo delno prebranim, z miselnostjo slovenskih "solunskih prostovoljcev", ki so nam— nekateri!— odrekali slovensko na rodnost. Mnenja sem, da se na tak politično zgodovinsko premeten način podajanja dogoukov, dela krivica svetniškemu duhovni ku in neustrašenemu borcu za slovenske pravice...
Na petem Katoliškem shodu 1.
svoja .samostalna i suverena."..
"Jubilarna godina HSS u Bruxei lesu i društva "Radič" u Miitichu nu" Iz govora dr. Jurija Krnjev* ca Hrvatski Glas 21 septembr-1959.
..."I upravo zahvaljujuči ovake visokoj hrvatskoj narodnoj svi
mo. je POK. pror. ur. L. »arLc* Jesti Ja vas uvjeravam, da nemi.
toga na svijetu, koji nama u ovc doba može spriječiti, da mi Hrva ti postanemo svojim gospodari
jasno poveuai, ivaKo si preuStav ija rešitev siovensKega prooleina. i\aj navedem samo KraiKO niisei. .. "foseDno pa potreoujemo Ka-ioIisko mternacionaio nu Kot sio-vensKi narod bkroeti moramo, Uc oo ime našega naroda /asiovei«. po svetu.... laka narodnost, k. ooožuje narod in tepta druge na rode, je herezija in želimo samo, aa bi jo Kim kmalu kot taK^
oosodU ..... la tekst je samo eiK.
iet dni odmaknjen od tistega, k >a je navajal g. dr. Miha ivreN .n nam jasno pove, kako je pravzaprav pok. profesor L. Ehr-uch že takrat, v zgodnjem jutru naše prve skupne domovine ju goslavije, glecial na slovenske probleme ia nakazal njih pravo rešitev.
Na koncu je govornik dr. Miha Krek izrazil želje glede naše bodočnosti. "Naša želja naj sovpada z nameni in načrti cerkvenih predstojnikov, z idejo verskega ' zedinjenja". "Svojo narodno usodo izročimo v božje roke!"
Hvale vredno je, če javni delavci, zlasti šc narodni predstavniki izročajo v božje varstvo svoje delo in ravnanje. Vendar vidim pri vsem tem pasivnem zadržanju velik nedostatek. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal ! je znana narodova modrost. Storimo najprej kot Slovenci in katoličani svojo narodno dolžnost in jo z upoštevanjem trpkih izkušenj iz preteklosti izrazimo sedanjemu času primerno: Pripravimo vse, kar je potrebno med nami v svobodnem svetu in kolikor je mogoče tudi med našimi duhovno in snovno zasužnje nemi brati in sestrami v Sloveniji ter v mednarodnem svetu za ustvaritev svobodne slovehske države. In če bomo iskreno ravnali, nas tudi Bog ne bo zapustu! Te zaporedne pogojnosti slavnostni govornik dr. Miha Krek ni nakazal, pač pa znova, kot pred leti, vso slovensko problematiko izročil golemu slučaju temne bodočnosti ,kar mi zopet prikliče v spomin njegovo oportunistično neizglednost v vsem kar je slovenskega.
Kako vse drugače govore hrvatski politični predstavniki v begunstvu. Navajam "Hrvatski Glas", glasilo HSS, da drugih skupin sploh ne omenjam.
"Smisao države" Dr. Vladko Maček — Hrvatski Glas, 20. julija 1959.
... "Ostanimo kod nauka naših velikih učitelja, pa čemo preko čovječnosti i seljačkoga prava doči i do čuvarice tih naših prava: slobodne hrvatske države." Te misli je dr. Vladko Maček žc napisal 1. 1949.
"Javna zahvala predsednika Mačka" — Hrvatski Glas, 10. au-gusta 1959.
...."Uz iskrenu hrvatsko rodo-Ijubje, težnju za narodnom slo-bodom i dosljedno tomu težnju za vlastitom hrvatskom državom"
....."Prema nauči Hrvatske Se-
Ijačke Stranke, vlastita hrvatska država ima tek biti posudom da se u njoj može očuvati praved-nost, čovječnost i osobna sloboda svakoga čovjeka, bez obzira na vjeru ili narodnosti."....
ma. Mi o vanjskome svijetu vodi-mo i te koliko računa, da su cilje-vi naše politike koju vodi vodstvo nrvatskoga naroda u skladu s... oiljevima onoga velikoga slo jodnoga demokraskoga sjiteta, ivoji če konačno danas ili sutra odlučiH o našoj sudbini"..
"Srpski realizam i Jugoslavija' —G. Bogdan Radica, Hrvotsk. Jlas 1. junija 1959.
."Srpski je realizam uništio kod Hrvata svaki idealizam. To j pedino pozitivno što je ostalo iz jvih četiri jugoslavenskih dekata. Ali srpski je realizam uništio i Jugoslaviju kao idealnu zajedni-cu mnogih naroda. Treba se aakle izgradjivati na hrvatskom idealizmu. Tu leži i zadača novih generacija."
Teh malo misli hrvatskih političnih predstavnikov v begunstvu naj zadostuje. K vsemu temu sledi vprašanje: Kaj pravi g.d«. Miha Krek, predsednik SNO, im vse te izjave? Do danes se še g. predsednik dr. Miha Krek nI v tej, za slovenski narod edino upravičeno naravni smeri, izjavil. Pač pa niso gg. dr. Miha Krek in arugovi izgubljali časa ne prilike, da ne bi ogrdili z vsemogočimi priimki tiste številne Slovence, ki se že dolga leta neustrašeno bore za svobodno slovensko državo.
Z ozirom na to načrtno nejasno zadržanje uradnih političnin slovenskih krogov predvojne Jugoslavije, želim, da se vsi Slovenci, ki živimo v svododnem svetu, neoziraje se na politično prepričanje
1.	zedinimo na skupnih slovenskih narodnih osnovah,
2.	da te osnove času primerno izrazimo na način ,da bodo v bodoče vse posebnosti slovenskega naroda popolnoma zajamčene in s tem podani pogoji za uspešno rast in razvoj zemljepisno združenega slovenskega narodnega telesa. In ker je sedanja komunistična Tito-Slavija slovenski narod duhovno in snovno popolnoma zasužnjila in mu prav zadnje čase grozi še z uničenjem slovenskega jezika samega, je po vsem tem dana edina motnost zdravega življenja slovenskega naroda le v svobodni stovenst.i državi!
Ludvik Jamnik
Vesel Božič in srečno novo leto želi restavracija
"Samoodredjenje je i danas vrlo živo" — Dr Juraj Krnjevič— Hrvatski Glas 12. Oktobra 1959. ..."Kad sve to znamo i redovito pratimo, kako primjena pravde samoodredjenja prodire uz pri-stanak cijeloga svijeta i u najza-ostalije krajeve kugle zemaljske, onda tek podpuno vidimo, koliko su zločinačka i neozbiljna i kako nužno osudjena na propast sva komunistička nastojanja u našoj domovini, koja idu za tim, da hrvatskomu narodu spriječe, da stvori svoju samostalnu i suvere-nu državu."
"Današnja situacija" Dr. Juraj j Krnjevič-Hrvatski Glas 21. septembra 1959.
"Svi mi Hrvati hočemo, da j naša domovina Hrvatska postane «
na 1115. Ba
(pod
13]
Str. Toronto
loorom)
Prvovrstna domača hrana cene zmerne, domače ozračje!
Odprto vsaki dan od 12 opoldne do 9 zvečer.
WA. 3-7021
Vsem Slovencem se toplo priporoča lastnica: M. ŠEŠERKO
SLOVENSKA ZIMSKA IDILA
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 SHORT STREET RU. 2-3400 (Eglinton in Duiferin)
Mrs. S. GLAC
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI
ANT0N'S MEAT MARKET
633 Vaughan Rd., Toronto, Ont.
TEL. RU. 3—0423
(Na vogalu Vaughan in Oakwood) Na razpalago domača šunka, kranjske klobase in "Barbeque Chieken'' ter vsakovrstni drugi mesni izdeki.
SE PRIPOROČA VSEM LASTNIK ANTON BAVDEK
Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi
vesel Božič in srečno novo leto 1960. slovenski odvetnik in notar v Torontu
Car! Vipavec
278 BATHURST STREET ROOM 4— TEL. EMpire 4-4004
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1960 želi vsem prijateljem in članom slovenskega državnega gibanja širom sveta MIRKO GERATIC 2737 W. 16th Str.
Chicago 8, 111., U.S.A.
SPLOŠNO MIZARSTVO
Janez Šušieršič,
HAMILTON VOŠČI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1960 želijo Slovenci iz Chicaga
Družina Ludvik in Mara Jelene
Družina Lojze in Vera Gregorič
Lojze in Minka Grašič
Družina Frank Karner
Družina Frank in Marinka Bilban
Družina Joše in Gizela Ocepek
Družina Otmar in Anica Tašner
Družina Frank Martinčič
Družina Janko in Ivanka Burjek
Pavel Lenassi
Metod Žerdin
Družina Frank Sedlaček
Družina Stanko in Marija Vlašič
Zupančič Frank
Družina Jože Virant
Družina Frank Garner
Stanko Mikec
Družina Tone in Julka Guštin
Družina dr. Ludvik in Corrine Leskovar
Družina Martin Pecharich
Družina Lovro in Štefka Pire
Družina Marija Koščak
Družina Anton in Ljudmila Medved
Družina Frank Podlogar
Tone in Ivanka šuta
Družina Joe Sobočan
Družina Joe Gomilar
Družina Janko in Marija Tajčman
Bogdan Novak
/ Silvo Rožanc
Jože Kostelec
Družina Anton Velbl
Družina dr. Jože Planinšič
i Družina Miro Krek
Kosi Karel
Družina Ignac in Ivanka Rebrica
Družina Ivan Krivograd
Družina Ivan in Ivanka Buh
Dr. Viktor Cerček, dentist
Družina Ivan in Ivanka Kučič
Družina Mihael in Pavla Arko Dr. Jože Goršič
Roman Possedi and His Orchestra
Družina Milan Kocinec
Družina Stanley Zalik
Dr. Humar Leopold, Mantena, 111.
Družina Stanlev Simravh
Družina Gerzelj Frank
VESEL BOŽIČ iN VESELO NOVO LETO 1960
ŽELI IN SE PRIPOROČA POTOVALNA AGENCIJA
WorId Travel Service Ltd.
253 COLLEGE ST. TORONTO, ONT. TELEFON: WA. 3—4868
DARILNE IN DENARNE POŠILJKE V SLOVENIJO VOZNE KARTE ZA LADJE IN LETALA!
\ ESEL B02IC IN SREČNO NOVO LETO ZELI
MIHELIN TRAVEL BUREAU
3956 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 14, OHIO, U.S.A.
TOTOVALNI URAD — PAKETNE POŠILJKE — DENARNA NAKAZILA Importirane slovenske, hrvatske in srbske gramofonske plošče.
TEL. EX. 1—1047
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
LOUIS MAJER
TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6408—6410 ST. CLAIR AVB. CLEVELAND 3, OHIO
rnmmmmm
J< ■ I < J -,
Our FUTURE HOME ofter expansion
«720 WUT NOITH AVENUC • CHICAGO 35, tU. MATIONAl 2-3000
Savings Now 4% Current Dividend 100 Million Dollar Savings Institution Frank P. Kosmach, President
MED SLOVENCI
Toronto
• Nove slovenske družine v
Torontu:
V zadnjem času so se poročili sledeči pari: Gospodična Rozka Merše in doktor veterine ter odbornik SNZ v Torontu gospod Franc Pepevnak, En teden pozneje pa nevesta gospodična Ema Hren, tudi odbornica SNZ v Torontu ter ženin gospod Jože Strucelj. Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova ter upamo da bodo še naprej vneti delavci za slovensko državno idejo!
•	Broširane knjige "This is Slovenia" so še na razpolago na 646 Euclid Ave., Toronto. Najprimernejše darilo za Božič! Pohitite!
•	Nove plošče od "Slovenia Records" iz Chicaga morete dobiti tudi no 646 Euclid Ave., Toronto. Oglejte si oglas na strani 3. (Nove plošče za Božič).
• Gospej in gospodu ing. Jožetu Opara se je rodil sinček. Iskrene častitke!
Cleveland
Erštetove gostilne, ki jo vodita Hinko in Berta Lobe, ki sta klet za to priliko tudi lepo okrasila z zelenjem in drugimi okraski. Štajerci pa so na svoje martino-vanje nesebično povabili tudi druge vesele Slovence. Ob goski, dobrih krofih, ki jih je nacvrla ga. Tončka Spindlerjeva in kapljici se je razvila prijetna družabnost. Smeh in zabavo so prinašali "izpiti", ki so jih morali prestati neštajerci, da so bili sprejeti v štajersko družbo. Kot "tožileč' se je odlikoval znani štajerski rojak g. Franček Toplak. S svojim petjem pa so razveseljevali družbo tudi gospe Milena Cekuta, Helena Gaser in Stanka Tonkli ter gospoda Franček Gorenšek in Joše Dovjak.
• Knjiga "This is Slovenia"
Slovenci iz Cleveanda in okolice iezite po novo vezanih izvodih lepo opremljene knjige o Slovencih in Sloveniji "This is Slovenia"! Nabavite knjigo mlaj šemu rodu, ki odrašča v ameri škem svetu, da mu tako s podobo in besedo predstavite slovensko domovino! Knjigo morete kupiti pri sledečih podjetjih:
plesne skupine "Nagelj" in žela velik uspeh.
# 250 letnico smrti ukrajinskega (Irlavnika — hetmana Ivana Ma-žepa so proslavili Ukrajinci na veliki akademiji v Lane Tech. School, katere so se udelžili predstavniki skoraj yseh narodov pod ^elezno zaveso. Akademija je bila velik kulturni dogodek in je prikazala odlične organizacijske zmožnosti prirediteljev Slovence je zastopal tajnik SNZ Mirko Ge-ratič.
• Martinovanje Slov. Narodne Zveze je, kakor vedno, izzvenelo v prijetni družabni domačnosti. Zanimiv je bil pogled na toliko mladih ljudi, večinoma sami novonaseljenci. Na letošnjem Martinovanju je bila izredno lepa udeležba. Med gosti smo videli znance iz Jolieta, Wau-kegana in od drugod. Nagrade sta bila deležna Mr. Ivan Buh jrn. in Mr. Alfred Fišinger. —Že Janes opozarjamo na predpustno plesno zabavo, ki bo v soboto 27. februarja v Tomazinovi dvorani.
t V spomin gospe Marije Žebot
PROSIMO:
Poravnejte naročnino!
Obnovite naročnino! Darujte v tiskovni sklad S.D.
• CIaudelovo "Marijino oznanenje".
V soboto 24. oktobra so igralci Slovenkega gledališča iz Toron-ta v šentviški dvorani v režiji g. Vilka Cekute podali Cluadelovo "Marijino oznanenje". Predstavo je priredila mladinska Marijina legija fare sv. Vida. Ob lepo zamišljeni sceni in dobri režijski pripravi in zamisli je torontska skupina prav lepo izvedla težko in globoko dramo, fci je bila izvajana prvič pred slovensko publiko v Clevelandu. Torontski igralci so nam ponovno dokazali, da so ena rajresnejših in najboljših slovenskih igralskih skupin v Kanadi in Združenih državah.
Bled Travel Service
6113 S t. Clair Ave. * * *
Familija
6116 Glass Ave.
* * *
Mihelin Travel Bureau 3956 St. Clair Ave.
Chicago
•	Operna prireditev Glasbene Matice.
V Clevelandu je postala že tradicija, da nam Glasbena Matica ali v jeseni ali pa pred Veliko nočjo poda resno operno delo kakega svetovnega mojstra. Letos je 1. novembra v Slovenskem narodnem domu izvajala Glasbena Matica Verdijevo opero "Trubadur" pod glasbenim vodstvom in v režiji svojega dirigenta g. Antona Šublja. Leonoro je pela gdč Carolyn Budan, Azuceno gdč, June Priče, Manrica g. Ed-ward Kenik, grofa Di Luna pa g. Frank Bradach. Z izvedbo opere je Glasbena Matica v danih prilikah došegla popoln uspeh.
•	Operta "Mežnarjeva Lizka" Poleg globoke drame in tragične opere smo v letošnji gledališki sezoni slovenskega Cleve-landa imeli priliko, razvedri ti se ob operetnem delu "Mežnarjeva Lizka", ki so jo letos ponovili Zruženi igralci iz Clevelanda v produkciji g. Pavla Borštnika. Glasbeni del je vodil g. Metod Milač, dirigent "Korotana", ki je tudi pripravil jnstrumentacijo na glasbo G. Krebsa. Režijsko je delo pripravil g. Milan Pavlovčič. V .vlogi Lizke pa je letos gostovala ga. Milena Čekuta iz Toron-ta, ki nas je presenetila s svojim močnim in lepo barvanim glasom. Ostale glavne vloge pa so kot lani peli in igrali: ga. Helena Gaser in gospodje France Gorenšek, Jože Dovjak, Pavle Borštnik, Milan Pavlovčič, Stane šušteršič in Srečo Gaser, ob sodelovanju pevskega zbora Korotana. Orkester so sestavljali slušatelji "Cleveland Institute of Music". Prireditev je v napolnjeni šentviški dvorani zelo dobro uspela in nudila občinstvu polno mero razvedrila tako s svoje gledališke kot glasbene, strani.
•	Družabna prireditev slovenskih
pritikomunističnih borcev.
V	soboto 31. oktobre je cleve-landska krajevna organizacija Zveze slovenskih proti komuni-nističnih borcev v Slovenskem domu na Holmes Ave. priredila večerjo s prosto zabavo v korist invalidskega fonda. Namen prireditve je pritegnil številne člane in prijatelje, ki so napolnili prostore.
•	štajersko martinovanje.
V	soboto 7. novembra so štajerski rojaki iz Clevelanda mar-tinovali v vinski kleti znane
• Občni zbor Slov. Narodnt Zveze dne 18. oktobra je izvoli; za leto 1959[60 sledeči odbor: Lud vik Jelene, predsednik, Bogdan Novak, podpredsednik, Mirko Geratič, tajnik, Tone Guštin, blagajnik. Nadzorni odbor: dr. Jože Planinšič in dr. Jože Goršič. Delegat za Slovensko državno gibanje dr. Jože Planinšič.
BARCELONA
• Nove slovenske družine v Španiji:
Pred kratkim so sklenili zakonsko zvego gospodična Carmen Carbonell ter veterinar gospod Miha Kregar, ne dolgo za tem pa gospodična Ana Turon Mon-taner in inženir agronomije gospod Janez Gostinčar. Oba ženina sta vneta sodelavca v Slovenskem državnem gibanju. Že-lima obilo sreče in blagoslova!
•	Slovenska ohcet. V soboto 17. oktobra sta se poročila pri sv. Štefanu Ivan Kučič in Ivanka Burjek. Novemu paru želimo vso srečo na skupni življenjski poti!
•	Srebrna maša pri sv Štefanu. Preč G. Bogolin Lenard, OFM je v nedeljo na praznik Kristusa Kralja 25. oktobra obhajal srebrni mašniški jubilej. Jubilant je bil rojen v fari sv. Štefana. Nekaj let je študiral bogoslovje tudi v, Sloveniji in bil tamkaj posvečen;* Večino let je posvetil fari sv. Štefana. Izkazal se je kot odlični voditelj fare tako na verskem kakor tudi na gospodarskem področju. Sedaj je nastavljen v Lemontu kot ravnatelj Doma duhovnih vaj. Jubilantu naše iskrene čestitke z željo, naj bi dočakal še zlati duhovniški jubilej.
• Zlati jubilej slovenske šolskih
sester v Lemontu. V začetku oktobra so obhajale slovenske šolske sestre v Lemontu 50 letnico svojega prihoda v Amc riko. Leta 1909 je povabil prve šolske sestre iz Slovenije, iz ma terne hiše v Mariboru, hrvatsk duhovnik, poznejši monsignor Da vorin Krmpotič v Kansas Citv Pozneje je prišlo še več sester Posvetile so se šolstvu po slovenskih in hrvatskih farah. Sedaj imajo sestere svoj sedež za Ameriko v Lemontu, kjer so pred let ustanovile tudi višjo šolo za dekleta, ki prav lepo uspeva. Slovesnosti zlatega jubileja se je udelžit v zastopstvu nadškofa Meverja pomožni škof dr. Hillin ger»-Slomšku se imamo zahvaliti, da sd.sestre osnovale svojo pošto janko in materno hišo v Mariboru in se je njih delavnost raztegnila daleč preko mej Slovenije. Zato človeka nekoliko dirne, če bere v angleškem dnevniku poročilo, da so sestere iz "Graz, Austria".
• Proslava 9 letnice slovenske j radijske ure 3. oktobra v Wozniak j dvorani je prav lepo uspela. | Glavni dobitek — televizijski aparat je dobil g. Milan Pečarič. — Plesna skupina slov. radijskega kluba se je v soboto dne 17. oktobra udeležila prireditve milvauške
St. Paul Federal v Chicagu gradi. . .
Chicago. — Novembra 1959. Začeli so z gradnjo dozidave St. Paul Federal Savings & Loan Association of Chicago, 6720 VVest North Avenue, katere predsednik je poznani Slovence g. Fran. P. Kosmach. Poslopje bo povečalo zmogli vost podjetja Vsaj za dvakratnost sedanjega. Ko so 1953. preselili urade v obstoječe nove prostore niso računali vsaj za deset let na nobene povečave, toda povečanje za 80 milj. dobroimetja, je prisililo to domače poljetje, da so se odločili za dozidavo.
Chikaška arhitekta Holabird in Root, ki sta napravila načrte za obstoječo zgradbo, imata "v rokah" tudi dozidavo, a gradi pa podjetje Dahl-Stedman Com-pany..
Prostora za parkiranje bo dovolj, poskrbljeno je za poseben prostor, kjer nalogajo otroci svoje prihranke in imeli bodo 3 prostore za takoimenovani drive-in serviče.
Grad j a bo končana v teku enega leta in novo, krasno poslopje na North Ave., med Nor-mandy in Rutherford, bo v povz-digo vse okolice.
St. Paul Federal, ustanovljena 1889. Na jugu Chicaga ima preko $100 miljonov dobroimetja.
Dne 21. oktobra je v Chigvelly, Essex, blizu Londona umrla v starosti 79 let gospa Marija Žebot.
Blaga pokojnica je bila iz znane narodno zavedne Krenove družine v Svečini. Kot dekle se je udejstvovala v Dekliški Zvezi, katero je ustanovil sedaj tudi že pokojni dekan Franc Sal. Gomilšek. Poročila se je z g. Franjom Žebotom, ki je bil takrat eden od vodilnih v vrstah slovenske katoliške mladine v obmejnih Slovenskih Goricah.
V srečnem zakonu se je rodilo šest otrok: dr. Ciril Žebot, sedaj profesor na katoliški univerzi v Washingtonu, dr. Franček Žebot, ki živi v Californiji, Jože ki je poročen v Kanadi, hščerke: Anka, poročena Stuttard, Dora, poročena Lovrenčič in Mara, ki je poročena v Mariboru.
Vsa se je posvetila predvsem družini. Za blagor otrok je izgorevalo njeno materinsko srce. V pismih, ki mi jih je pisala, diha predvsem skrb za otroke, zlasti za one, ki so bili daleč od nje. O svoji bolezni ni nikoli potožila, niti ne v zadnjem pismu julija t.l. "Pazite na zdravje, ne preoblagajte se z delom". Mislila je predvsem na druge. Tudi za slovensko državno biganje je zanimala. "Kako napredujete", je večrat vprašala. "Bog Vam daj
vsem skupaj mnogo uspeha. Jaz ne morem kaj prida storiti. Bom pa molila za Vas...." tako je pisala ob neki priliki.
V življenju je bila deležna časti kot žena državnega poslanca SLS, kot žena mariborskega podžupana in vseskozi odličnega javnega narodnega delavca g. Francja Žebota. Toda ostala je vedno skromna in ponižna in ni nikdar silila v ospredje. Bila je pa deležna tudi ( mnogih srbi in bolečin. Ob j vpadu nacistov v Slovenijo so j Gestapovci odpeljali moža v Da-chau. Sama je z družino živela kot begunka v Ljubljani. Stalno je bila v skrbeh za otroke, ki so bili vsi vodilni v protikom ustičnem gibanju. Leta 1945 je morala tudi ona v begunstvo. V Spittalu na Koroškem je bil njen skromni domek v pripro-sti, leseni baraki. Tu jo je zadela žalostna novica, da je njen mož podlegel tifusu prav na predvečer prihoda zaveznikov. Vdano je prenesla tudi ta udarec, vsa vdana v volj božjo. Kot v resnici močna žena!
Pozneje se je s hčerkama Anko in Doro preselila v Anglijo. Tu je njeno maerinsko srce skrbelo do zadnjega za svojce. Tu je molila in se žrtvovala, dokler ni izgorela kot sveča za druge, predvsem za družino.
Naj ji bo Vsemogočni bogati plačnik za lepi vzgled zveste ih požrtvovalne ljubezni za svojce, za lepi vžgled velike narodne ljubezni in zvestobe, za njeno živo vernost in vdanost v voljo Vsemogočnega!
Vsem preostalim pa naše iskreno sožalje!
M.G.
LEPO BOŽIČNO DARILO ZA VSAKEGA SLOVENCA JE KOROTANOVA LP (33>/2 RPM) PLOŠČA
Plošča se dobi: Slovenska pisarna 618 Mannlng Ave. Toronto 4, Ont.
Cena: $4.98
Miro Odar 1042 E. 72nd. St. Cleveland 3, Ohio
Poštnina 25 centov
"27" Z RUNOM P O D P L E T E N O
SPODNJE PERILO
NOVICE IZ SLOVENIJE
NIČ NOVEGA
V naši oktobrski številki sme poročali, da bo tovarna motorjev Tomos v Kopru gradila avtomobile v koprodukciji z znano francosko tovarno Citroen. Medtem ko se je Tomos že pogodil s Citroenom in se pripravljal na oroizvodnjo, je na vso zadevo postal pozoren Beograd in seveda posegel vmes z vso avtoriteto "Izvršnega sveta zveze motornih vozil", ki je postavila veto. Nove oobude za izdelovanje avtomobilov bi namreč škodovale to varni Crvena zastava iz Kragu ievca, ki že četrto leto izdeluje j Fiate. Razlika je v tem, da ji Irvena zastava dolga leta uva- j •/.ala posamezne dele in se je orne-; jila na montažo z veliko potrošnjo deviz, medtem ko ni Tomos zaprosil za noben kredit in bi tudi deviz ne potreboval, saj | bi deloval v koprodukciji. Ugovor, da bi Crvena zastava ne mogla proizvajati svojih Fiat 600 ne drži, ker v Jugoslaviji pravkar študirajo ukrepe za uvoz avtomobilov, cla bi lahko zadostili največjemu pomanjkanju, čemur napovedujejo celo carinske olaj-
šave.
Nič novega torej. Kot so pred leti oškodovali Kranjsko tovarno gumijastih izdelkov, ko so ji odvzeli že napovedane kredite za obnovo zastarelih strojev in denar določili za gradnjo nove tovarne nekje v Bosni, tako skušajo sedaj na vsak način onemogočiti razvoj slovenske tovarne v Kopru. Podobnega bojkota sta bili deležni tudi ljubljanska in zagrebška tobačna tovarna, proti katerima je naperjeno pravkar ustanovljeno	monopolistično
združenje ostalih tobačnih to varn.
Edina korist .takih in podobnih dogodkov je v tem, da takšni posegi iz Beograda Slovence zelo razburijo.
MEDNARODNI SEJEM ELEKTRONIKE V LJUBLJANI —
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 16. do 25. oktobra 6. mednarodni sejem elektronike. Nastopilo je deset držav, med njimi Japonska, ZDA, Zah. Nemčija in Anglija. Od slovenskih podjetij so bila pri- ; šotna: Telekomunikacije, Iskra, j Tela, TE V, od inštitutov pa "Jo žef Štefan", Inštitut za elektriško gospodarstvo. Med apaturami . ljubljanskega inštituta "Jožef Štefan" je vzbudila pozornost velika elektronski^ računska naprava — enosmerni analogni računalnik, ki hitro rešuje diferencialne enačbe s konstantnimi : in spremenljivimi koeficienti. Računalnik je namenjen Matematičnemu centru Slovenije.
• Lesno industrijsko podjetje LIP—Bled je letos začelo izdelovati motorne čolne, in sicer po 450 dolarjev (brez motorja). Iz ZDA so dobili naročilo za 6000 takih čolnov, vendar pa ga niso sprejeli, ker bi zaradi nezadostne strojne opreme ne mogli dokončati tako velikega naročila v dogovorjenem času. Za te čolne se zanimajo tudi v Franciji, v Liechtensteinu in v obeh Nem-čijah.
IZ SLOVENSKEGA TISKA
Slovenski desetdnevnik Gospo darstvo, ki izhaja v Trstu, je dne 28. oktobra pod rubriko Naše
Zimsko spodnje perilo ki nima tekmeca glede toplo-te, nošnosti in resnične vrednosti. Krojeno za svobodno gibanje v debelo z runom prepleteni kanini za izredno toploto. Penma-nova izdelava predstavlja sama zase posebno vrednost. Na razpolago so srajce, spodnjt hlače in kombinacije za može in fante.
Poznani že od 1. 1868 27—FO—6
mnenje pokazal veliko načelnost v boju za pravice malih narodov, ko se je s vsetim orgorčenjem zavzel za to, da bi tablice na tržaških izložbah poleg "English spoken", "Man spricht deutsch", "On parle Francais", imele še "Govorimo hrvatski". Ne vemo, ali je pozabil ali namenoma izpustil "Govorimo slovensko".
Človek se sprašuje, kje najde dovenski narod v teh trdih časih, ko mu v Jugoslaviji gre za obstanek in ohranitev jezika, toliko žilavosti in načelnosti, da brani tisti jezik, kateri ga skuša doma izpodriniti, in sicer tako nesebično, da pozabi na svojega. Taka načelnost in nesebičnost je menda dana samo nekaterim Slovencem: vsi drugi bi prej poskrbeli zase.
Tednik Katoliški glas iz Gorice je 29. oktobra objavil zadnji govor dr. Alojzija Kuharja, ki ga je pokojni imel 26. oktobra lani na proslavi "40-letnice, ustanovitve Jugoslavije", ki jo je priredilo SKAS v Nevv Yorku. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj zabeležimo, da je običajnemu sla-vospevu treznosti in preudarnosti onih, ki so ustanovili Jugoslavijo, sledil v zvezi z okupacijo Slovenije z nemške in italijanske strani ne ravno logičen zaključek: "Takrat smo videli in na lastni koži občutili, kako bi izgledal severni del Jugoslavije, posebej pa še Slovenija, če ne bi bilo obzidja 29. obtokra, ki ga je postavila državniška sposobnost naših voditeljev po stoletnih pripravah in ob sodelovanju vsega naroda".
• Septembra je umrl v Ljubi jani slovenski kipar Karel Putrih Zadnje njegovo delo je plastike na portalu Ljuske skupščine v Ljubljani, za katero je dobil Prešernovo nagrado.
• Prihodnje leto bodo v Sloveniji zgradili štiri motele in sicer v Kranjski gori, v Postojni, v Novem mestu in v Ljubljani. Predvidevajo, da jih bodo odprli še pred poletjem.
VI DOBITE VSO
VROČO VODO
ZA UPORABO
m*"	z
MODERNIM ELEKTRIČNIM 0GREVALCEM VODE
Obstoja velikost za VASO družinsko potrebo- za ceno, ki vam finančno odgovarja. Povprašajte po "Hydro's" j	specialnem ogrevanju vode
i/\ 'i
po nizkih cenah.
REŠITEV JE BILA ŽE DAVNO NAKAZANA, TODA...
Dologotrajna stavka v železni, industriji, ki jo je začasno preki- I nila odločba Vrhovnega sodišča ZDA, da se morajo delavci Vrniti na delo vsaj za 80 dni, je občutno j zadela ne samo gospodarstvo! ZDA, marveč celo Kanado, kjer je moral avtomobilska industrija odpustiti na tioče delavcev, ko ji je kljub kupovanju na zalogo končno le zmanjkalo potrebnega železa.
Približni račun za ZDA kažejo naslednje žtevilke izgub, ki so bile v zvezi s stavko: izguba na mezdah v železni industriji — 1 milijardo dolarjev, železničarji —120 milijonov v rudnikih - 95 milijonov, avtomobilski delavci —113 milijonov, gradbeni delavci —131 milijonov, ostale industrije —297 milijonov; izguba na dobičkih— železna industrija —1.1 milijarde, železnice — 215 milijonov, rudniki — 30 milijonov, avtomobilska industrija — 75 milijonov, federa-na vlada je izgubila na davkih od dobika 1.3 miljarde in 300 milijonov na davku na mezde (do-hobnini).
Kritična stanje še ni preboleno. Ne samo, da je dokaj verjetno, da se bodo delavci železne industrije odločili za nadaljevanje stavKe, če ne bodo podjetniki odstopili od svoje zahteve, da smejo spremeniti v dosedanjih pogodbah zagotovljene pravice delavcev glede števila delavcev za določeno opravilo in glede mezde za redno delo, če mora delavec na zahtevo podjetnika opravljati nižje plačano delo,ampak groze še druge stavke kot n. pr železničarjev, ki utegnejo popolnoma ohromiti gospodarski kolos ZDA in povzročiti krizo pri bližnjih in daljnjih sosedih.
Predsednik delavske orgnizacije AFL-CIO George Meany je pismeno zaprosil predsednika ZDA Ei-senhovverja, naj skliče skupno konferenco vodilnih osebnosti in-dustije in delavstva, ki naj najdejo poti, kako preprečiti blokiranje ene ali druge strani pri medsebojnih pogajanjih. Predsednik Eisenhovver je pobudo sprejel in naročil delovnemu ministru, naj se približa obema skupinama s
predlogom za razgovare, ki naj bi i izdelali vodilne smernice za pra-: vično in harmonično razmerje med vodstvom industrije in delavci.
Ker prevladuje med industrijci in tudi med voditelji delavcev še vedno razredno — bojnamisel-nost kljub priložnostnim izjavam, da jim je vodilno načelo javna blaginja, bo potrebnih verjetno še več bridkih skušenj, predno bodo ta načela tudi narekovala njihova dejanja. Doslej prevlaG-_:je v glavnem še vedno načelo pri pogajanjih izviti zase kolikor mogoče. Oziri lastne strani — zvišanje dividende ali pa mezd z dodatnimi ugodnostmi — se prvenstveni vidiki, pod katerimi potekajo pogajanja. Obča blaginja ima dostop samo po ovinkih — vpliv javnega mnenja v časopisju in drugih izraznih sredstvih, nevarnost, da bodo previsoke cene prenesle del povpraševanja na nadomstne dobrine in podobno. Celota kot taka še vedno ni načelno priznana in je nobena ustanova ne predstavlja. Pismo Geor-gea Meanya sicer priznava potre-; bo vlade kot posredujočega čini-telja za sklicanje konference, toda pri konferenci sami ji odreja zgolj tehnično pomoč.
Kako dolgo bo 5e trajala ta po-
lovičnost, je težko predvideti. Možno je celo, cia bo politična kratkovidnost — leto 1960 je volilno leto v ZDA — privedla do hitrih in preko cilja streljajočih odločitev, ki bodo pravo rešitev še otežile. Toda katoliška socialna filozofija je pravo pot že davno nakazala in Pij XI. jo je v okrožnici "Ob štiridesetlctnici" Jh-vesno razglasil. Mi smo jo imenovali stanovski družbeni red, v Ameriki jo imenujejo Industry Council Plan. Ime samo ni odločilno, važna je temeljna misel: Tako delavci kot industrijci morajo prenehati smatrati sebe in lastne koristi kot vrhovno merilo. Prenehati morajo gledati v drugi skupini tekmeca na življenje in smrt v borbi, ki pozna premirja, nc pa miru. Obe skupini morata j smatrati svoje opravilo kot delni j doprinos k skupni nalogi obeh— , preskrbi družbe s potrebnimi dobrinami. Korist družbe, ki je ne ; samo več, marveč tudi nekaj drugega kot vsota koristi poedin-cev, mora postati vrhovno merilo, ki se mu morajo podrediti dostikrat kratkovidne koristi manjših skupin. Primerna družbena organizacija mora zagotoviti pravilno dosešenim rešitvam gospodarskih problemov tudi izvršnost.
Pot je nakazana ,toda učinkovita bo šele, ko bo v družbi, ki jo danes označuj amo pluralistično, zopet prevladalo krščanstvo kot nosilna ideja duhovnega in družbenega življenja. Na nedavnem zborovanju gibanja krščanskih družin v Torontut nestrokovnjak upravičeno zastavil vprašnje, na katerega sicer ni dobil jasneg odgovora: "Ali je možno govoriti istočasno o krščanskem Zapadu in pluralistični družbi?" Ce je sodobna družba pluralistična, ki priznava različne sestave vrednot kot družbeno enakopravne, je gotovo potvarjanje resnice imenovati tako. družbo krščansko. Zgodovinski pomen pluralistične družbe je samo v tem, da daje družbenij tolerantnost priliko duhovno najaktivnejši skupini, da svoje nazore razširi in postane tako žarišče in izhodišče nove kulture. Nobena pluralistična družba ne more obsstojati dajšo dobo, ker nima enotne nosilne ideje. Če ne bomo kristjani dvajstega stoletja speznali in izpolnili svo-i jega poslanstva prenovitve družbe v Kristusu, potem bodo to j Storili nosilci kake durge ideologi-i je. Cc pa bodo odpovedali tudi ; drugi, ki žive v kulturnem krogu i Zapada, se bo pač celotna družbena stavba Zapada porušila' kot
stavba iz lepenke in prepustila svoje ozemlje drugim rasam in drugim kulturam. Zavest usodnosti zazveni od časa do časa celo v govorih politikov, ki začenjajo uvidevati, da s slepim gonom po kar največjem udobju ne bo mogoče zaustaviti komunizma, toda množice še vedno ponavljajo sta-
ro pesem, ki napoveduje konec— panem et circenses, kruha in zabave.
Vprašanje rešitve vedno usodnejših stavk je ena izmed preizkusnih točk, kjer bomo pokazali, ali smo se odločili za razpad — ali pa za prenovitev obličja zemlje.	—dreš
Slovenski leposlovni mesečnik POVEST si .šteje v posebno čast, da lahko začne z objavo izvirnega slovenskega spisa, ki po svoji človeški toplini in odkritosti nima primere V VSEJ ZGODOVINI SLOVENSKE MEMOARNE KNJIŽEVNOSTI!
CILKE HAMANOVE
mm\ SLOVENSKE MATERE
začenjajo še v preteklem stoletju "nekje" na Dolenjskem in jih je pisateljica izpopolnjevala do svoje smrti leta 1953 v objemu jugoslovankega komunizma.
"Kot slovenska mati, ki sem ob svoji poroki prevzela vlogo mačehe dvema deklicama in ki sem rodila šest otrok, lahko marsikaj povem. Naj te vrstice, ki jih pišem bolj na voljo svojim otrokom, posebno dvema duhovnikoma, tudi komu drugemu kaj dobrega in koristnega store ... "
Prvi del tega dragocenega rokopisa je pripravljal za izdajo pri Mohorjevi družbi med vojno pisatelj F.S. Finžgar, vendar knjiga ni izšla. Pričakovati je, da bo imel spis CILKE HAMANOVE več bralcev, kot se jih je veselila katera koli druga leposlovna objava v slovenski emigr^Qiji zadnjih let. Zato bo izšla POVEST ob tej priložnosti v znatno večji nakladi, kmalu tudi v lepši opremi in povečala bo svoj obseg.
Časopis naročate z naročnino $5.00 na naslovu:
POVEST, P.O. Box 184, Toronto 4, Ont., Canada
Sezite po SPOMINIH SLOVENSKE MATERE! Bo to prva objava in samo v POVPSTI!
STANLEV PARK MED ENGLISH BAVEM IN BURRARDINLETOM V VANCOUVER, B.C.	NOVO KANADSKO TRANSPORTNO LETALO VOJNIH SIL CC-109
SLIKE NA TEJ STRANI OD CANADIAN SCENE".
! DARILO MLADINSKEMU KONGRESU NA DUNAJU
Protikomunistična mladina je delila udeležencem komunističnega mladinskega kongresa na Dunaju posebno izdajo mednarodne mladinske revije GLOBUS. Ta posebna izdaja je bilo zelo posrečeno urejena in bogato ilustrira-, na, grajena v glavnem na razkri-! vanju nedoslednosti komunistične , teorije, pa tudi vsakodnevne politične linije, prepletene z anekdotami in resničnimi zgodbami iz "rdečega raja" in statistikami kot n .pr.
"Letno poročilo ministrstva za zdravstvo Uzbekistanske SSR "Umrljivost v letu 1937: jetika 15.000 žrtev, rak	28.000 žrtev,
kuga	21.000 žrtev,
tifus	28.000 žrtev,
griža 57.000 žrtev, lakota 116,000 šrtev,
+ )
GPU (tajna policija) 735,517 žrtev
-f) cenitev na podlagi povprečja v 1. 1936."
Pod "Sovjetskim humorjem" navaja izjavo Šepilova 16. junija 1956 v Cairu: "Čast mi je predstavljati Sovjetsko Zvezo., deželo, katere gospodarska zgradba ne daje prostora nobeni vrsti imperializma, ki bi srkal življenjsko kri gospodarsko zaostalih držav, državo, katere odnošaji z drugimi deželami, bodisi malimi bodisi velikimi .temelje na medsebojnem priznavanju suverenosti in neintervecije" . Posebna stran "Komunistično mednarodno pravo" navaja podpis mednarodnih pogodb, ki so jih Sovjeti prelomili po 1. 1920 dosledno Leninovi izjavi, da so : :obljube kot kruhova skorja, narejena zato, da se zlomi". Na večih straneh so spodaj veliki napisi kot: "KOMUNISTIČNI TISK NE MORE DOVOLITI SVOBODE MIŠLJENJA", "POGODBE SO OVČJA OBLAČILA SOVJETSKIH VOLKOV", "ŽIČNA OGRAJA JE RDEČA VEZ
EDINOSTI KOMUNISMA', 'NEVTRALNOST POMENI. KOMUNISTU VSIUENO PASIVNOST", "KDOR SPREJME KOMUNIZEM, ZAPRAVI SVOJO OSEBNOST", "KREMELJ JE PODOBEN KATEDRALI, TODA 3AM0 OD DALEČ" "SVOJETOM ALIL VERJAMEŠ — ALI PA JIH POZNAŠ" — morda najboljši in za še svobodne najbolj pomenbni pa je zadnji izrek: "POT V KOMUNIZEM JE TLAKOVANA Z DEJANJI OPORTUNISTOV" Pod | naslovom "Moje najsrečnejše izkustvo" objavlja prispevek, ki ga je neka žena iz Vzhodne Nemčije poslala Organizaciji nemških komunističnih žen na njih poziv, naj poročajo o svojem najsrečnejšem osebnem dogodku iz 1. 1945. Njena zgodba je bila naslednja: "Zjutraj 8. maja sta dva sovjetska vojaka vstopila v naše hišo in odvlekla mojega moža na komanda turo, od koder se ni več vrnil, j Nekoliko pozneje so prišli štirje njihovi tovariši in oskrunili mojo najmlajšo hčer. Dva druga sovjetska vojaka sta razbila okna, sprožila nekaj strelov skozi stene j sobe ter odnesla našo edino za-I pestno uro, ko sta odhajala. Nato so prišli trije vojaki Rdeč armade in so me z bajonetom zabodil v pleča, ker nisem hotela storiti, kar so zahtevali od mene. Zvečer sta prišla še dva, toda naredila sta napako: hotela sta namreč v sosednjo hišo. To je bilo moje najsrečnejše izkustvo 1. 1945."
• Največja cerkev v Združenih Državah. V. Washingtonu je bila 20, novembra posvečena Bazilika Brezmadežnega Spočetja, ki je največje svetišče v Združenih Državah. Cerkev je bila zgrajena s prispevki vseh ameriških katoličanov; gradbeni materijal, predvsem prelepe marmorne stebre, pa so prispevale številne druge države. Cerkev je zgrajena na prostoru, ki je last Ameriške Katoliške Univerze.
NOVICE
•	Krški škof dr. Josip Srebrnič
je dobil dovoljenje, da je po 16 letih odpotoval v Rim obiskat papeža.
•	Vesolnji cerkveni zbor se
se bo imenoval 2. vatikanski zbor. Bo v baziliki sv. Petra, čas pa še ni določen. Po izjavi kardinala Tardinija zbora ne bo še vsaj tri leta, ker je treba toliko priprav. Zboru bodo tudi predložili predloge za spremembe v mi-salu in brevirju.
•	Katoliško vseučilišče v Wash-ingtonu je odprlo poseben Urad za družbeno raziskavanje, ki bo na razpolago škofom in katoliškim organizacijam za izvedbo posebnih študij.
•	Papež Janez XXIII. je imenoval osem novih kardinalov, da je izpolnil izpraznjena mesta v kardinalskem zboru.
•	Po poročilu iz Varšave so hoteli "neznani storilci" ugrabiti na cesti preč. Hieronima Gozd-zievvicza, tajnika poljskega kar-
/ dinala Wyszynskega. Tokrat mu je uspelo, da se je otresel napadalcev in srečno ušel.
PABEKKI
•	Ustanova Adolfo Lopez Ma-teo. Nova ustanova, ki bo omogočala letno izmenjavo do tisoč študentov med Združenimi Državami in republikami latinske A-merike, bo nosila ime po sedanjem predsedniku Meksike. Štipendije, ki jih bodo študentje dobili, bodo v znesku $1,000 za vsakega študenta. Študentje bodo imeli popolno svobodo glede izbire šol.
•	Ameriška Filozofska Zveza. V prvi polovici novembra je bilo letno zborovanje Ameriške Filozofske Zveze, katere glavni namen je širjenje koristnih znanosti. Na letošnjem zborovanju so posvetili daljšo študijo Aleksandru Humboldtu, posebno še v zvezi z njegovim bivanjem v Združenih Državah.
•	Ameriško-Sovjetski dogovor za kulturno izmenjavo. V smislu dogovora za kulturno izmejavo
TRANS-CANADA HIGHWAY Kanadčani si prizadevajo, da bi povezali obsežno Kanado po njeni veliki dolžini z najboljšo avtomobilsko cesto, -Trans-Canada Highway. Mnogi odseki so že v prometu. Slika kaže odsek v Britski "Columbiji, koder morajo speljati cesto. Problem so rešili tako, da bodo zgradili na tem mestu pol milje dolg tunel. Cesta se vije ob kanjonu reke Fraser.
med Združenimi Državami in Sovjetsko zvezo je prispelo v Ameriko že večje število znanstvenikov. V zadnjem času pa je prišlo na obisk nekaj učiteljev, glasbenikov in pisateljev. Približno enako število Amerikancev odide istočasno v Sovjetsko Zvezo. V prihodnjem letu bodo tudi prikazali v ruskih kinomatogra-fih deset ameriških filmov in istočasno bodo v Združenih državah predvajali deset ruskih filmov.
• Dar Fordove Ustanove. Fordova Ustanova je podelila v zadnjem času 19 milijonov dolarjev raznim šolam z namenom, da izboljšajo učne pripomočke v poučevanju praktičnih vedrin da si istočasno oskrbi jo najbolj usposobljene učne moči.
NOVI OBRATI ISKRE
Da bi razbremenili obrat v Kranju, ki postaja čedalje bolj tesen, so v Iskri sklenili, da postavijo štiri nove tovarne. V Lip-nici bodo izdelovali električne števce in merilne aparate, v Oto-čah merilne instrumente, v Šempetru pri Gorici električno opremo za avtomobile, blizu Novega mesta pa selenske usmernike. Novi obrati bodo zaposlili 2300 delavcev. Tako bo Iskra zaposlila skupno 5200 delavcev.
• V Sloveniji živi še 9000 gamsov, 180 medvedov, 35 kozorogov in okoli 10 muflonov. Vsako leto je dovoljeno ubiti po 10 medvedov, za vsakega pa mora lovec plačarti od 300 do 500 dolarjev, kar sr 'lahko privošči samo tuj lovec.
PAPEŽ JANEZ XIII. MED BENEDIKTINSKIMI OPATI V RIMU
KANADSKI PORTRET PIJA XII Gdč. Elisabeth Le Fort iz Nove Scotije je razvila domačo obrt vezenja v pravo umetnost. Navez-la je že portrete predsednika
Eisenliovverja ter kraljice Elizabete. Najnovejši portret pokojnega papeža Pija XII, ki ga kaže slika obenem z umetnico, bo poslan v Vatikan.
Vsem Slovencem in Slovenkam v Torontu in okolici
želi
VESEL BOŽIČ IN ZA DOVOLJNO NOVO LETO 1960
Swiss Herbal Remedies
EM. 4—5085
479 QUEEN STREET WEST
Na zalogi različni domači čaji in zelišča. Pravkar dospela sveža pošiljka medu iz Slovenije
Vsak čitatelj, ki najde pravilen odgovor računskega vprašanja spodaj, dobi prvovrstno švicarsko zapestno uro s 17 kamni, damsko ali moško po posebni nizki ceni za $10.— (plus $0.90 za zavijanje in poštnimo). Ura Vam bo poslana C.O.D. ter je zajamčena za eno leto. Povrnemo vso vsoto, če niste z njo zadovoljni in jo vrnete v teku 10 dni.
Vprašanja: Vstavite številke 1, 2, 3, 4, " " " 5, 6 , 7 , 8 , 9 v prazne prostore tako da ,,	_
seštevki vodoravno, navpično in počez	_ „„ )
dajo \soto 15.	15 c
Pošljite Vašo rešitev z Vašim našlo- —m __ —— * vom (prosim tiskajte) na:	|}
Gordon's Limited, 475 Barrington St., III Halifax, N.S. Prosimo, zaznamujte s križcem (x) uro, ki ste si jo izbrati.
V PRODAJO 1000 m S 17 KAMNI
IZ SLOVENSKEGA . TI
RAZGOVOR Z DR
Klic Triglava prinaša vsebino razgovorov g. Vekoslava Farkaša z dr. J. Krnjevičem, glavnim tajnikom Hrvatske seljačke stranke. Iz sestavka, ki bi zasluzil ponatis v celoti, navajamo zaradi obširnosti najvažnejše misli: Rrazgvor sta imela 7. oktobra t.l.
"Vprašanje:... Ali obstoja ta^ kozvani "hrvaško-srbski spor"...?
Odgovor:... Ce obstoji danes spor med Srbi in Hrvati, je to v resnici borba Srbov, da zadrže svojo oblast nad Hrvati a z druge strani borba Hrvatov, da se rešijo srbske oblasti nad Hrvatsko in hrvaškim narodom in pridejo do svoje samostojne hrvaške države, ki bo v mednarodnem svetu enakopraven činitelj s Srbijo. Tako tu ni nikakršne borbe proti Srbom kot narodu ali proti Srbiji, temveč je to borba hrvaškega naroda proti tujemu gospodstvu, za svojo svobodo in samostojnost...
VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO 1960
ŽELIJO IZ TORONTA:
Družina Milena in Vilko čekuta Družina Lea in Peter Urbane Družina Jožica in Ludvik Jamnik Družina Judita in Janez Senica Družina Pepca in Viktor Skoi Družina Mira in Rudoli Cuješ Družina Olga in VViljem Kaukler Francka Zupančič Riko Ziernfeld Marija G rozin k
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM
BLED TRAVEL SERVICE
slovenska potovalna agencija, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, OHio. Tel. EX. 1—8787
Licence za letalske in parobrodne družbe. Potovanja — denarne pošiljke — rezervacije na železnicah in v hotelih; Posebnost: skupinska potovanja. Lastnik: Jože Suhadolnik
"Vprašanje: Ali kljub temu ob. stoja možnost skupne države i Srbi in Slovenci...? Odgovor: Vsa vprašanja, ki obstojajo med Srbi jo in Hrvatsko, bo edino mogoče trajno in- solidno rešiti, ko bosta obstojali suvereni državi Srbija in Hrvatska.
"Vprašanje:... Kakšno naj bo po Vašem mnenju danes stališče Slovencev, da bi se zadovoljile njihove težnje, a da bi bili istočasno odnosi med Hrvati in Slo venci z ene strani in Srbi in Slovenci druge strani tako danes in posebno še jutri prijateljski?
"Odgovor: Nikoli nc bi vsilj /al Slovencem svojega mišljenja. Vsakomur priznam pravico, da zastopa politiko, ki je po njegovem mišljenju za njegov narod najboljša. Slovenci so merodajni, da rečejo, kar oni hočejo in kakor hočejo; to je povsem njihova j stvar. Le priporočil bi jim, da
vodijo računa o tem, da nc bo, hrvaški narod nikoli odstopi! od zahteve za svojo samostojno in suvereno državo. Mi Hrvatje smo neposredni., sosedje.. s'.ovciis!:l i i naroda. Mi in Slovenci iitumo mnoge življenjske skupne interese, v odnosih na velike sosedne narode. Iti kakršnakoli politični mišljenja bi potem žc itneli, vedeti, morajo, da bodo., v tc'i zu-' nanje-političnih vprašanjih stali Hrvatje vedno z njini skupaj. O tem, da hočejo Hrvati svojo suvereno državo in da so., v., tuijvi talnejših vprašanjih mednarodne politike hrvaški in slovenski in teresi identični, — o tem dvojem morajo Slovenci resno voditi računa ne glede na to, kakšno stališče zavzamejo do Srbov in Jugoslavije (podčrtano podčrtali mi ,op. ured.)..."
Klic Triglava, 24.10.1959, L.XII„ št. 245, str. 5—6.
PLANICA
t Rev. Venceslav Arehs
mel težnje Slovencev in je vedno i pozdravl jal gibanje za svobodno i Nepričakovano jc odšel v slovensko državo. Naj mu bo Vse S večnost po celi Ameriki poznani m0gočni obilni Plačnik! Mir in hrvatski duhovnik in javni dela- pokoj njegovi duši!
vec, preč. g. Venceslav ArJas ; —-----
župnik v Gary, Ind. Rojen je bil na Hrvatskem* vstopil je v rec' minorite*', kot duhovnik jc priše1 leta 1930 v Ameriko kot hrv.itsk misijonar. Prišel je kot tak tud v stike s Slovenci. Največji de! življenja je prebil kot župnik v Garv, Ind., kjer je nekaj let pred smrtjo pozidal prekrasno cerkev,; ki je posvečena Sv. Jožefu-De-lavcu. Pokojnik jc bil izvrsten govornik in navdušeni branitelj pravic hrvatskega naroda v suvereni hrvatski državi. Zato je tudi razu-
Poročilo o zborovanju	i t !,
Glavnega odbora in delegatov Slovenskega	^ državnega gibanja
V dneh 5., 6. in 7. septembra	Za člane Sveta so bili izvoljeni:
t.l. so v Clevelandu zborovali	dr. Ciril Zebot, VVashington,
člani Glavnega odbora in delegati	D.C., predsednik,
Slovenskega državnega gibanja	g. jc)žc Spindler, ZDA
na svojem vsakoletnem zboro	dr Rudo,f Cuješ ^ vanju.
Odborniki in delegati so raz-	g" Pavle Verbic' Argentina,
pravljali o političnem položaju	dr- ciril Mejač, tajnik,
in z njim povezanih vprašanjih,	Za člane Glavnega odbora pa
o organizacijskih zadevah ter o	so bili izvoljeni:
bodočem delu.	dr. Mate Resman, Cleveland,
Odborniki in delegati so izvedli	predsednik,
na podlagi polriomočij'osriOvanih	g. Mirko Geratič^ Chicago, pod-
na ustanovnih torontskih skle-	predsednik,
pih reorganizacijo vodstva gi-	dr. Jože Goršie, Chicago, tajnik
kanja.	c!r. France Porovne, Toronto
Ustanovili so Svet gibanja, ki	odbornik,
naj skupno z obstoječim Glavnim	Glavni odbor je dobil nalogo
odborom predstavlja gibanje in	da tekom enega leta in pol izvede
sporazumno z njim daje gibanju	nove splošne volitve vodstva gi
smernice.	banja.
Prijave in druga obvestila Slovenskemu državnemu gibanju pošiljajte na naslov: dr. Mate * \	Resman, 1089 East 68th St., Cle-
veland, 3, Ohio, U.S.A. ali pa na naslov: SLOVENSKA DRŽAVA, 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, i * Canada.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1960 ŽELI
VIKTOR TRČEK •
Popravljalni ca čevljev. 115 RONCESVALLES AVE.	TORONTO
SKA
. KRNJEVIČEM
SMUČAR NA PLANINSKI POTI
646 Euclid Ave. Telefon. LE. 2-4746
"tjsolucije sedmega slovenskega socialnsga dne v Argentini
vsako leto, tako je tudi >ensko in socialno naravo in to
iod vplivom ne krščanske sebic ne materialistične miselnosti, ki s naravnana zgolj na uživanje. 3. Tudi duhovno materinstvo je
Kako
letos univ. profesor dr. Ivan Ahčin, kljub bolezni- sestavil na podlagi referatov, ki so jih imeli na sedmsm slovenskem socialnem dnevu univ. prof. dr. Ignacij ] naravno. Naravno pa je tudi du Lcncek, gospa Ana Kraljeva in] lovno materinstvo, kateremu se
gospa Marjana Marnova, resolucije ki se glase takole.
1.	Dostojanstvo žene. Po krščanskem pojmovanju, ki se opira na božje razodetje, je žena v enaki stopnji človek kakor mož. Oba sta enako ustvarjena po božji podobi. Zato sta si enaka v najglobljem človekovem, do-stojenstvu- bogupodobnosti. Imata enako bitno vrednost. V najvišjem ni razliki med možem in žene.
Vsak nazor, ki gleda na ženo kot na bistveno manjvredno bitje od moškega, ki ženo podceni uja in zaničuje, ji odreka pravico do osebne svobode" ter ji odmerja položaj absolutno odvisnega bitja v družbi, je treba odločne odklanjati kot nekr-sčanski in nezdružljiv s krščansko družbeno kulturo.
2.	NARAVNI poklic žene je materinstvo. Žena je možu enakovredna in enakopravna. Jc oseba kakor mož, vendar pa ha drug način. Po svoji duševni in telesni naravi je poklicana, da je nositeljica in rednica novega življenja, in kot moževa tovari-šiea in pomočnina, graditeljica družinske skupnosti. Naravni, od Boga zamišljeni poklic žene je materinstvo. To je njena odlika, in njena veličina.
Žena, ki materinstvo prazira, se ga sramuje, ki ga ima za nekaj ponižujočege, zgolj za breme ali pravo suženjstvo, ki ga odklanja iz strahu pred žrtvami, nima pojma o vrednosti in dostojanstvu materinstva, je zelo daleč od krščanskega pojmovanja žene, je zatajila in zamorila svojo
morejo posvetiti z največjim pri 'om in polnim razvojem pleme tjtc ženskosti tiste žene, ki se rostovoljno odrečejo telesnem materinstvu ali pa pod silo razmer ostanejo neporočene.
V sodobni zmatcrijalizirar 'm/bi je duhovno materinstve osebne važnosti. Vsako delo n<-:aritativncm, vzgojnem in social cm področju jc za ženo izra-»ravega materinstva, ki se mor« ogato razviti v dobro žene s;: ne in njene okolice.
4.	Umerjeni in. pretirani fenii ilzeni. Ob - sodelovanju krščan-kih žena je sodobno žensko gi-lanje vsaj v naprednih državah loseglo vse zahtevane pravice ^ar še mnogo kje primanjkuje
dejstvo, da delavka za ist« elo in za delo, ki donaša ist 'običek, ni enako plačana kot j« lačano moško delo. Odklanjamo pa pretirani temi lizem, ki postavlja ženo ob moži na vseli področjih, tekmovalko v vseh poklicih. Pretirano žensko gibanje pozablja, da žena ni mož. Žena je sicer enakopravna in enakovredna možu v svojem dostojanstvu, ni pa njemu enaka, vjjeno glavno poslanstvo je ma-erinstvo. Zalo tudi delo na kale-•emkoli kulturnem področju (v manosti, umetnosti), športu i.t.d ic sme biti po svojem načinu ir usmerjenosti takšne narave, d; bi oviralo ženo pri njenih mate "inskih dolžnostih, neporočenin ">a ubijalo njihovo ženskost.
5.	Poslantsvo slovenske žene T 'zseljenstvu. Poslanstvo slover ;ke žene v izseljenstvu je mnog' težje, kakor je bilo nekoč v red
ih razmerah v domovini. Naj ■>rei je družinsko življenje v izseljenstvu mnogo bolj ogroženo kot je bilo doma zaradi splošnega okolja, delovnih pogojev, stano anjskih in socialnih razmer, k •o v rok, da so se medsebojni od-•osi med zakonci marsikje tak« lalcč razrahljani, da se izgublja '.nižinska enotnost. Potem je igoja otrok zaradi pomanjkanji ičetove prisotnosti in velikokrat udi materine odsotnosti, ki grt a zaslužkom izven doma, rano okje tako pomanjkljiva, da c jej skoraj ni mogoče govorit' 'asti še spričo kvarnega vpliv; este, kateremu je otrok brez esnega riad-.ostva izpostavljen. Ob teh ugotovitvah vidi sedmi lov. socialni dan resno nevarnost zlasti za versko in narodne zgojo slovenskih otrok, ki nai vi bila poglavitna naloga Slovenke žene v izseljenstvu. Kajti od ije sla odvisna obstoj in rast lovenskega življa v zamejstvu. Sedmi slov, socialni dan zato ujno priporoča, naj bi poročene ene in matere- če le mogoče- ni 'dhajale na delo izven doma mpak posvečale čim več časa >rvi in najvažnejši nalogi male instva, to je vzgoji otrok. Dalje je želeti, da bi se tudi z; , slovenska dekleta, ki mislijo na j zakon, uvedli pripravljalni leča ! ji, kakor jih imajo po nekaterih i evropskih deželah ki ludi v j Argentini; na katerih sodelu jejo ! poleg duhovnika se psiholog, zdravnik, gospodarski strokovnjak in starejši zakonski -par.
Končno izreka sedmi slovenski ■ocialni dan polno priznanje in ople zahvalo vsem tistim, ki v ikviru naše izseljenske skupnosti z najcečjimi osebnimi žrtvami pripravljajo, poučujejo in zdržnjejo tečaje za slovensko iladino, da bi bila vzgojena v vestobi Bogu in svojemu :;lo-enskenlu naredu.

Vesel Božič in srečno novo leto 1960
želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam
HODI KUS
PLASTERING CONTRACTOR
\ *
TORONTO — ONTARIO 128 NAIRN AVE. — LE. 5—1435
Hranilnica in posojilnica
V SLOVENSKIH GORAH
janeza
e. mm
VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESEL BOŽIČ IN VESELO NOVO LETO 1960
Uradne ure vsak tor?k zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši
vmm
• v
j
V. TORONTU
JAVMA TRIBUNA
Sli ALI ŽIVLJENJE?
(Nadaljevanje in konec) 1 cev iz nesomišljeniškega kroga že "Ali poglejmo drug primer, ki Qb pobegu niso trpeli), oportu-
še bolje pokaže, kako važna je zlasti pravilna organizacija zastopstva, namreč taka organizacija, ki bo vedno pravočasno izrabila misel, talent in vpliv vseh. Mimo dejstva, da samo pravično zastopstvo vseh skupin in struj omogoči soodločanje vsem in s tem pridobi tudi sodelovanje vseh, poglejmo, kako plača "mali" človek, če takega splošnega zastopstva vseh ni. Ne bom šel do korenine in dokazoval, kako vse drugačen odnos bi bili med in po drugi svetovni vojni za vezniki zavzeli do Slovencev, da smo imeli pri njih sposobnejše in širše nadstrankarsko zastopstvo, ki bi se ne bilo balo povedati resnice o komunizmu in domo-branstvu in jih prepričati, da ne smejo žrtvovati smrti brez procesa in sodbe tisočev p roti komunističnih borcev .2 Dabi bilo sposobno zastopstvo po uradnih iz javah, ki so jih dali Angleži že poleti 1944 o domobrantsvu3.
nistično in tipično kratkovidno Isti ljudje, ki tudi sedaj potrebujejo več let, predno pregamajo odpor proti idejam drugih in jih končno inkorporirajo v zase najbolj sprejemljivi obliki (tako je bilo pri slovenski državni ideji, tako pri izseljenski povezavi), tudi v tistih odločilnih časih niso prehitevali dogodkov, kar je prva odlika sposobnega javnega delo-vajna, ampak capljali daleč za njimi. Tragedije niso znali predvidevati in preprečiti, ampak so se predramili šele na pretresljivih žalnih komemoracijah!
"A oglejmo si Zadnjo fazo, vračanje samo! Zastopstvo Slovencev sta seveda takoj "prevze-
bi bilo že v začetku narodno za-. odlikovanjem z? njegove nepre-$topst\*o bolje in pravičneje ure-j cenljive zasluge za begunce; jeno in bi skušalo mobilizirati - papež mu je tako izrazil hvalež-
talent in vpliv vseh, bi tak sposoben nastop že prej prepričal Angleže in tako rešil življenje tisočev. In obratno: da ni vsaj kri tisočev vsaj za kratek čas
nost, a poročil ga je najuglednej-
Stranka ima v mislih drugačno
darska društva, $lovenski tečaji, itd.
"Kdor je zasledeval moje spise, je lahko videl, da sem se v prvih
streznila našega strankarskega in enostranskega predstavništva j brodelnim delavcem" in njih pod-k spoznanju, da je treba v vsako pomikom, poskrbel, da se vest narodno zastopstvo pritegniti tu- i med narod enostavno ni nikdar di resnično sposobne zastopnike, i razširila! Spet nov primer, kam pa čeprav niso iz vrst voditeljev i bi nas bilo dovedlo enostransko
ureditev, ki bi jo laže obvladala, o povezavi pa naj v času ustanavljanja bolj centralizirane in ši kardinal Tisserant, le Slovencij podrejene nepolitične zveze na- j letih omejil le na objavo in ute-se mu nismo nikdar zahvalili, stopijo v prvi vrsti politiki, gg. j mejjevanje raznih zamisli, ne da ker je isti propagandni aparat, Krek, Sm. R. (Smersu) in Vošn-, bi posegal v boleče primere polki nas neprestano opozarja, koli- j jak. Dr. Kolednik mi je še pred j pretekle slovenske zgodovine. Žal ko, dolgujemo strankinim "do- dnevi pisal, kako vračajo ravno j sem po daljšem času uvidel, da
številne najboljše, hrvaški tabo- j sc bodo stare zablode in zlorabo
stranke, bi bilo šlo vračanje povsod še dalje in med vrnjenimi bi morda danes trohnel v množičnem grobu tudi ti in jaz.
"Ali je še kje kdo, ki si upa trditi, da organizacija zastopstva ni važna?
"Kakor je bila pomanjkljiva, ozka in enostranska organizacija zastopstva med usodnimi vzroki naše največje povojne tragedije, tako tudi številnih Slovencev v Italiji ni rešila sposobna organizacija. ampak samo srečen slu-
da", dva SLS politika in vodilna j CaJ v Seveda so,tudi tu P0™
najprej poskrbeli, da so se odk-
rižali vrste mladih, toda nehlap
že takrat	predidevalo j
vetrinjsko tragedijo, kot jo je precej pozno zaslutil edino pokojni Alojzij Kuhar, je čisto gotova stvar. Da bi se sposobno in res odgovorno vodstvo že takrat vrglo na pripravo primernih prepričljivih referatov (storiti to takrat seveda ni isto, kakor
člana Narodnega odbora, gg. dr. Basaj in dr. Bajlec. Dr. Bajlec je v- času okupacije, ko so mladi gimnazijčkj zavedno odklanjali študij na nemkših šolah in sabotirali proti nasilnemu okupator-i ju, kjer koli je bila priložnost,
in pomankljivo zastopstvo, ki se je balo vsakega neodvisnega, sa-mestojno mislečega in kritičnega človeka in tako izključevalo, namesto vključevalo, misel vseh, da nas ni rešila le srečna okol-nost in energija in ljubezen uradno obsojenega mladeniča dr. Fa-leža!
"Zaradi nepoučenosti ali ene-
riščni župnik je obsodil lažna poročila dr. Basaja in njegovega "očividca" o avstrijskih taboriščih, slovenski taboriščni župnik pravi, da bi ta gospoda politika imela do smrti dovolj, če bi ne bilo tako močne cenzure in bi jima lahko pred vsemi povedal, kar jima gre; registrator, ki je zasliševal večino beguncev v taboriščih in celo take. ki se za pol dolarja na dan mučijo pri raznih kmetih, mi je napisal občirno in natančno poročilo o begunskih
stranske poučenosti nas seveda • prilikah v taboriščih. Toda ka-preteklost ni mogla nič naučiti, j dar se propagandni in uradni apa-Ista enostaranska pesem se po-! rat pere, takrat enostavno napiše,
kar mu gre ternutno najbolj v mlin, pa četudi je živo naspretjo resnice, ostale pa pod pretvezo,
vkljub že dovršenemu doktoratu odšel študirat še nacistično mednarodno pravo na univerzo v Bu-dapest in je pozneje zavzemal ->od Madjari važen položaj, zraven tega minusa ni znal niti besedice angleško. Dr. Basaj, bivši jubljanski bankir, tudi ni imel najmočnejšega položaja. Razume ■ se, da to vsiljeno ozko samo
reči danes, da se je vse storilo),
bi tudi vsak upravičeno pričako-1 ;trante«ko"z^topst^"rt{ znalo val. Žal je bilo naše zastopstvo prepričati Angležev 0 nedolžno-
navlja vse do najnovejših repat-riacij. Vkljub vsem prejšnjim izkušnjam na račun tisočerih je
voditelj SLS in enostranskega da listi nočejo prerekanj, prisili čevskih talentiranih ljudi, kajti! Narodnega odbora zopet v Ame-1 k molku. Spet nov primer, kako v neodvisnih talentih in garačih riSki Domovini javno "oporekal" se dela in kako drago narod pla-so videli najbolj nevarne tekme- predlogu slovenskega duhovnika ; ča račun, če ni prave demokra-ce za svoj vpliv in oblast. Med Blatnika, ki je modro objavil tične organizacije zastopstva, takimi "rušitelji edinosti", kot so vrsto najprimernejših naslovov, j "Toda mimo vsega moralnega na govorancah in po številnih kamor naj bi vsaka izseljenska j nasilja, enostranstva in prepre-okrožnicah zmerjali stranki ne-' organizacija poslala svoj protest čevanja svobodnega dvostranske-pokorno mlajšo generacijo, je proti vračanju beguncev. Gospod ga razpravljanja, Slovenci ven-bil tudi mladi dr. Štefan Falež, je moral dokazati le eno: kako : dar dvigamo glave in odpiramo j in sodelujočo vsenarodno skupki je, kot višji uradnik raznih je njegov krog že vse imenitno 0č;. Nismo in nočemo biti hlap- j nost, ker je bila med nami moč-begunskih komisij, še pravočasno uredil (kakor vedno) in dobil cj; Sam papež uči, da moramo ' nejša skupinska kakor narodno-
neprestano ponavljale in nadaljevale, če se ob njih ne Ustavimo in ne ugotovimo, česa nas lahko njih trde posledice nauče za sedanjost in bodočnost, pri narodnem delu danes in jutri. Ne obsojamo ljudi. Niti napak pretek losti ne obsojamo, pa čeprav so imele dostikrat za nedolžni narod tako strašne posledice. Bog, ki vidi v srca, bo sodil. Oločno pa obsojamo ponavljanje starih napak v sedanjosti: preprečevanje razpravljanja, enostransko cenzuro, umetno razcepljenost v ločene skupine, struje, klike in tabore in vsako enostransko in nedemokratično organizacijo z4-stopstva.
"V tem poglavju, ki utegne postati najbolj polemično, ker zadene ob monopolizem najmočnejših, smo torej skušali: (1) Prikazati s primeri iz polpretekle zgodovine, da so nas zadele naše največje narodne nesreče predvsem zato, ker nismo znali združiti vseh različnih demokratičnih skupin in struj v soodločujočo
Stva.
"Najboljšo izvedljivo pot k taki povezavi vseh in k taki organizaciji zastopstva pa je brez dvoma mogoče najti samo v svo-vodnem razpravljanju. Svoboda razpravljanja je torej predpogoj za vsako povezavo, ki naj zasluži to Ime. To sem povdaril, ko sem predložil prve zamisli o povezavi 1. 1953, zamisli, v katerih se je tudi prvič tiskalo ime Slovenska izseljenska zveza, to s še večjim prepričanjem povdarimo vsi tudi sedaj, ko je nastopil odločilni čas dejanskega ustanavljanja zveze izseljenskih organizacij!"
2čitatelj, ki ga ta del prikrite zgodovine zanima, naj naroči letošnji letnik "Klica Triglava', slov. dein. lista, ki izhaja na Angleškem. Naslov: BM TRIGLAV, London, W.C. 1. Naročni na $3.50.
3Primerjaj Janko, "Zavezniki in komunistična revolucija v Sloveniji", Akademik, sept. 1954, zlasti stran 29. ("Janko" je psevdonim za uglednega zgodovinarja, avtorja več zgodovinskih knjig),
VESEL BOŽIČ
in
USPEŠNO 1960!
ŽELE
ČLANI SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA
V
_TORONTU
vse preveč enostransko (tekme-
NOVO LETALIŠČE
V Brnikih, v trikotu med Kamnikom. Kranjem in Mengšem, so obnovili gradnjo sodobnega letališča, čigar dela so bila pred dvema letoma prekinjena zaradi pomanjkanja sredstev. Dela naj bi bila opravljena v prihodnjih dveh letih. Letališče bo C kategorije, 1800 m dolgo in 45m široko, tako da bo lahko sprejelo Vse težje motorje, razen štiri-motornih letal.
sti preprostih slovenskih begfn-cev, ampak jih je prej utrdilo j njih sumu, da imajo opravka s prostovoljnimi kolaboratorji. Posledica? Sami veste! Vrstil se je transport za transportom v strašno smrt.
"Takoj ko je prišel V zastopstvo-Slovencev en sam kvalificiran in sposoben mož, dr. Meršol,
1 je zaveznike on nedglžnosti sloven skih beguncev prepričal in ti so nemudoma ustavili vračanje. Mirno lahko sklepamo dvoje: če
odkril, da grozi tudi množicam ; vsa potrebna zagotovila. Name- biti subjekt in nosilec odločanja Slovencev v Italiji nasilna repa- sto da bi zaradi večje gotovosti in oblasti, ne slepi pokorni bre-triacija. In takrat se je takozvani predlog podprl ali vsaj molčal, zoblični objekt ali predmet volje "narodni škodljivec", ki so ga bi-; mu je moral dati javni poliv. Ra- i kake voditeljske skupine. Pij čale strankarske okrožnice v ča-! zume se, da so vsa ta leta vračali su, ko so zastopstva iz istih Iju- j naše begunce dalje, med njimi di izjavljala, da ni dobrodelnih j dostikrat prav najboljše, ki jih virov za umirajoče bolnike, sam j je najbolj energično zahtevala vrgel na delo, prečul noč za
občestvena zavest; (2) prikazati, kako neizmerno velikega pomena je prava organizacija zastopstva, ki mora, če je demokratič-
nočjo, pisal referate, zbiral dokumente, zasliševal, iskal zaveznikov med najvplivnejšimi osebnostmi v Rimu in končno prepričal zaveniško komisijo za begunce, naj ne vrne Slovencev. Rešil nas je v trenutku, ko so bili za prve transporte že sestavljeni spiski! Istega Slovenca, ki je trpel pod udarci slovenskega propagandnega aparata. je sam papež Pij XII odlikoval z visokim
XII opozarja, da ima narod pra- j na in pravična, vedno izrabiti ta-vico in večkrat moralno dolžnost j lent, misel in delo vseh in kako kritikovati in popravljati upra-; je narod v celoti, ali vsakdo iz-vo (precej nerazumljiv in nesmi- med nas, tisti, ki na koncu kon-komunistična oblast. Gospodje so seln jo celo papežev izraz postal j cev plača račun za pomanjklji-pač želeli vtis, da so oni edini j pod pritiskom "škrata", ki je ! vosti enostranskega zastopstva rešitelji naroda in so zato moral', j stvar zmaličil v "kritikovanje na | in (3) prikazati s tem tudi važ-zadušiti kak neodvisen nastop or-1 prave"). Pij XI pove, da je svo-! nost izseljenske povezave, ki mo-
ganizacij. Tucli danes gre vračanje dalje, medtem ko je strankin urednik tudi meni enostavno črtal odstavek, kjer opozorim, kako potrebni so tudi za sistematični nastop tu organizacijski parlamenti ali odbori iz zastopnikov vseh društev, odborov in ustanov po izseljenskih naselbinah.
bodno razpravljanje, kristaliži- • ranje in odločanje od spodaj j navzgor za svetna področja na-1 čelno pravilni postopek. In sem , brez dvoma spadajo tudi vse organizacije, in vse zveze organi-
ra vse demokratične slovenske izseljence združiti v bratsko soodločujočo in sodelujočo skupnost, vzporedno pa tudi organizirati tako demokratično zastopstvo vseh društev, odborov in usta-
zacij, ki niso izrazito verskega nov, ki bo moglo najbolje izrabi-značaja, torej kulturne organiza-j ti talent, misel in delovni poten-cije, svetni pevski zbori, gospo- cial vsega slovenskega izseljen-
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranj-a morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
POSTANI KMETOVALEC V NASLONJAČU..................
Vi lahko stopile v pokoj, če začnete rediti prašiče "iz vaše dnevne šote'
Seveda mi ne pričakujemo, da boste imeli, jih krmli in čistili v vaši dnevni sobi, a vendar tako se zdi na prvi pogled.
Sedaj čitate najboljšo ponudbo, kako narediti dobiček in \ bodoče boste težko našli kje slično. Rejetije prašičev je najboljši dohodek kmeta, je bil tudi v preteklem stoletju in je zato imenovano večkrat "kmeto-valčev plračnik hipoteke". Vi si lahko ustvarite stalen visok dohodek ako nam pustite, da jih redimo in čuvamo za vas ter jih ob konev prodamo za najugodnejšo ceno in VI........ OSTANETE KMETOVALEC V
NASLONJACČV........ ki spravi dobiček.
KAKO?
Preprosto — prašič in 4 mesece prehrane vas stane $33.— ($13.— za prašiča in $20.-— za hrano po $5,— na mesic). Vaš prašič bo prodan ob najboljši teži (200— 210 Ibs) za ca. <4!.— to bo dalo $8,— dobička. Od te vsote zaračunamo 25°o (2.—) za našo skrb in delo, vi pa dobite čisti dobiček $6.— rejenje traja ca. 4 mesece— to pomeni, da v enem letu lahko zaslužite $18.—
To je:	cena prašiča $13.—
cena prehrane $20.—
$33.—
prodan za $41.— dobiček $8.— A.L.G.O. dobi (25%) $2,—
čisti dobiček $6,-
Predpostavljamo da bodo vsi prašiči, ki jih mi redimo ocenjeni "Grade A or B Hogs".
FINANCIRANJE IN POSOJILA
Upamo, da vam je znano, da imate vsak čas pravico do posojila z nizko obrestno mero v bankah, ki vzamejo vašo živino kot zastava, zato vi lahko kupite prašiče danes, si na nje izposodite denar in z njim kupite več prašičev.
OSKRBA
Vsak prašič, ki ga prodamo je zdrav, vesel mali prašič. Prva dva tedna vašega lastništva je krmljen z znanstveno dogano hrano "Starter Feed" (začetna hrana). Potem ga krmimo s krmo "Grovver Feed" (hrana za rast). Proti koncu, ko že dobiva dobička' polno težo pa ga hranimo z "Finisher Feed" (zaključna hrana).
Vsak prašič je od časa do časa pregledan po neodvisnem veterinarju, stehtan in zapisan regularno in v slučaju obolenja kontumaciran do popolnega ozdravljenja.
KONTROLA
Različne stopnje kontrole:
1.	7apiski o vsakem prašiču so posebej in vam na razpolago za vpogled.
2.	Opolnomočeni javni knjigovodja — C.W. Cochran and Čompanv v Torontu kontrolira vsak vpis v knjige, kakor tudi izplačila.
3.	The Canadian Trust Companv. 110 Yonge Street, Toronto bo sprejemala vsa vaša plačila "in trust" in izplačevala izplačila ob končni prodaji na odobrena pooblastila knjigovodje.
4.	Posvetovalni organ bo ustanovljen, izvoljen iz takih družbinih članov, ki imajo že izkustva z rejenjem prašičev. Vi imate možnost kot družni član postati direktor odbora, ki bo pomagal za uspešnješe delovanje.
VARNOST
Mi vas hočemo zagotoviti, da so "Assocaited Live-stock Grovvers of Ontario (A.L.G.O) podvzeli korake v zaščito vaše investacije ter da so vaši prašiči varni. Kot n. pr. Vsak prašič ma vaše inicialke in vašo vpisno številko zaznamovano v usesu za stalno razpoznan je. Pravilno so zavarovani, brez stroška za vas, proti požaru, tatvini in streli.
RIZIKO
........Pogini — so relativno redki pri debeljenju prašičev. Če pa bi kateri izmed vaših prašičev poginil, bo pregledan po neodvisnem veterinarju ter nadomeščen z novim ■ t šarim ca. 8 tednov. Vas bo stal 2|3 in nas 1;3 cene.
BOLEZNI
Zdravila, če bi bila potrebna, bodo pripisana1 na vas račun v istem razmerju kot zgoraj, 2!3 za vas, 1 [3 za nas. Toda, ker tucli mi dobimo iz vašega dobička, ni samo v vašem interesu, temveč tudi v našem, držati take nepredv idene izdatke na čim nižji stopnji.
PRODAJE
Vsi prašiči so tehtani na uradni tehtnici pob vlalno kontrolo.
POGODBE
........ So narejene za vsako prodajo ........ ter vam dajo
izključen pravni naslov lastništva.
PRAVILA
Samo člani združenja imajo pravico vstopa v prostore farme in zato boste dobili osebno izkarznico. Strogo je prepovedano krmiti prašiče s kakršnokoli hrano, ki ni od nas. Če že hočete "posladkati" vašega prašiča, prinesite le suh kruh ali zelenjavo, ki jo pustite z oskrbnikom, da jo da živali ob pravem času. Za preprečitev prenosa bolezni, morate vstopiti v hlevske prostore skozi desinfekcijska vrata.
RAZVOJ V PRIPRAVI
A.L.G.O. stalno postavlja nove večje prostore za prašičjo čredo. Tudi moderna okrepčevalnica bo v kratkem postavljena za vaše ugodje.
PRIPOROČILA
Vi lahko razvidite iz razpredelnice o dobičku, da vam originalna investicija $330.— da dobiček $2856.— Iv 5 letih. Pravtako vam čreda 50 prašičev da $1428.— v 5 letih. Preprostemu človeku se bo zdelo nemogoče ....toda te številke so bile primerjane z drugimi na "Department of Agriculture".
RAZPREDELNICA, KI KAŽE, KAKO JE DOBIČEK RAČUNAN IN POMNOŽEN
PRAŠIČEV
Če lastujete, po ccni $13.00 vsakega .................................
Stroški krme po $5.00 na mesec za 4 mesece .............
Potem bo vsa vaša investicija ...............................;..........
Prodaja po ca 165 Ibs. čiste teže .................................
(ca $41.00 pden) ............................................................
Raziiiva med naoavno ceno in
nrodajnim dobičkom Odpišite naš dohodek za oskrbo (25°o)
Vaš čisti dobiček je potem .........................................
Če je vaša investicija vložena za
trikratno rejo na leto.................... dobiček .............
Če je dobiček in investicija ponovno investirano ... Povečava s $ in številu prašičev je ............................,..
PRAŠIČEV	PRAŠIČEV PRAŠIČEV
10 $	20 $ 50
65.00 130.00	260.00
100.00 200.00	100.00
165.00 330.00	660.00
205.00 40.00
10.00
30.00 90.00
410.00 80.00
20.00
60.00 180.00
820.00 160.00
40.00
120.00 360.00
PRAŠIČEV $ 100
650.00 1.000.00 1,650.00
2,150.00 400.00
100.00
300.00 900.00
$
PRAŠIČEV
500
1,300.00 2.000.00
3,300.00
4.300.00 800.00
200.00
600.00 1,800.00
Odšteta osnovna investacija od .............................
Čisti dobiček ....................................
In prodaja vseh prašičev po S41.00 eden (ca.) Popolno povračilo v (5 letih)................ bi bilo.
KRAJ IN VABILO
Našo farmo boste našli zaznamovano z znaki A.L.G.O. na križišču cest 7 in 12, 55 milj od Toronta, pol milje južno od Sunderland, Ontario na zapadm strani. Vzemite cesto 401 do Whitby in potem proti severu po cesti 12. ča 28 milj, ali pa vzemite Colonial Coaeh buš (ki se ustavi pred našimi vrati).
Povabljeni, ste, da obiščsete našo farmo katerokoli nedeljo od 12. opoldne do 4 popoldne, kjer lahko pregledate zapiske o vaših prašičih, jih primerjale zapiskom vaših sočlanov v pogledu krmljenja, rasti, napredka, teže I.T.D.
Videli boste potrebo, šeprav ste dobrodošli da vas spremlja organ A.L.G.O., ko obiskujete hleve. To je v dobro vaših prašičev.
Na naši farmi boste našli prijetno ozračje in če hočete lahko dobite hrano in sobe preko konca ledna. Srečali boste ljudi vsemogočih poklicev in si dobili novih prijateljev. (Vstop na farmo je dovoljen le članom z družino, ni ga pa za nečlane).
KAKO NAROČITI
Imano oddelek za naročila v Toronto: 453 A Eglinton Ave. W. Toronto Telefon: HU. 1—8940. Sunderland Ontario Telefon: Sunderland 151.
Pišite ali telofnirajte vaše zahteve po kontraktu ali za katerekoli druge mformacne, ki jih želite imeti.
POMNITE:
Vsa vplačila morajo biti vplačana na — Canadian Trust Companv, 110 Yonge Street, Toronto. Ontario. Vplačila za prašiče morajo biti označena: Livestock Account". Vplačila za krmo pa morajo biti označena: "Feeding Account".
Čeki morajo biti nakazani na: The Canada Trust Company.
ASSOCIATED LIVESTOCK GROWERS OF ONTARIO
Pišite nam in odgovore dobite v: angleščini, francoščini, nemščini inv večini evropskih jezikov.
?
6,500.00 10,000.00
16.500.00
20,500.00 | 4,000.00
1,000.00 i
3.000.00 9,000.00 i
2	leto	15	270.00	30	340.00	75	1,350.00	150	2.700.00	750	13.500.00
3	leto	23	•114.00	46	828.00	115	2.070.00	230	4,140.00	1150	20.700.00 i
4	leto	35	630.00	70	1,260.00	175	3,150.00	350	6,300.00	1750	si,5oaoo |
t	leto	51	972.00	108	1,944.00	270	4,860.00	540	9,720.00	27UO	4b,t>0ii.o0 ; 16,500.00
			330.00		660.00		1,650.00		3, * 'J.G0		
			U42.UU		1,284.00		3,210.00		0,420.00		32.100.00 !
			2,214.00		■1.438.00		11.070.00		22,140.00		110,700.00
			2,856.00		5,722.00		14,280.00		28,560.00		112,800.00 '
ORDER FORM ASSOCIATED LIVESTOCK GROVVERS OF ONTARIO
I/\Ve undersigned herebv order .................... pigs. It is
understood that you will ma I a legal contract duly exe-cuted of this order vvithin 10 days. Please find enclosed my cheque or money order made pavable to the Canada Trust for $ .......................4........
Signed
Addresss ............................................................
Plione ......................................................