9 o mol tub
V ClutolfanA m. fet&ruarfa 1944	^	57 - sW 7
Ce le hočeš
r»lžo KgfeS S¥®g is8aCag«a
Rekli smo, da je strah pred ljudmi, da m slabe navade in tudi bližnje priložnosti huda ik nevarno vezi, ki vežejo človekovo delovanje tei^ ga odvračajo od dobrega. Prav gotovo tudi ti ni^pj teh vezi prost. Kako se jih boš otresel? Otresel se jih boš, če boš le hoteli
V zgodovini beremo, kako jo v davnih časiJbl kartažan3ki vojskovodja Hanibal z vso svojo afrffl ško vojsko prekoračil Alpe. Takrat pa ljudje Mf niso imeli take tehnike in takih pripomočkov; kakor dandanes. S seboj je vlačil še bojno slone/ ki so prišli iz vroče Afrike. Vse to naj bi zdaj šlo čez zaledenela snežna polja in zametene gor* ske prelaze. Huda naloga. Ampak Hanibal je hotel in zato tudi izvršil, kar se je dotlej zdelo nemogočo. Prav tako je z vso svojo vojsko prekoračil Alpe Napoleon. Oba sta to mogla storiti, ker sta odločno hotela. In sv. Pavel tako lepo pravi: »Vsai premorem v Njem, ki me krepča.t Vse zmor«t človek, če hoče. Tako more z božjo pomočjo tudi doseči najvišjo svobodo, ki je svoboda duše.
Dne 1, avgusta vsakega leta v Švici obhajajp prazrtiSt,.čricarske svobode. Ko so mrak nagne nad prelepe Švicarske gore, doline in čudovito lep« jezera, tedaj se iz vseh dolin naenkrat dvigne v nočno nebo slovesno zvonjenje in na vseh vrhovih zažare lučke — kresovi, ki jih Švicarji zažigajo, da z njimi slave svobodo svoje domovine. To j« pretresljiva podoba prave svobode. Tudi ti si moraš biti svest, da prava svoboda prihaja le iz dna čista duše. V njej morajo slovesno pozvanjati vsi zvonovi tvojo vere in lučke božje ljubezni bodo sijale iz vseh tvojih del.
Francoski pisatelj Maistre je dejal: »Vsi ml smo z lahko verižico nekako pripeti k prestolu najvišjega Boga. In ta lahka verižica nas ovira, da ne postanemo sužnji.<
Nemški pesnik Biirger pa je tako lepo napi-« sal, kar bomo po slovensko in bolj po domača povedali:
Želiš si svobode ter se vsak dan jeziS in kregaš, čeS da ti drugi tvojo svobodo krate, da svobod® ne moreš mirno uživati. Prijatelj, naučil se najprej, da se boš hotel in mogel prostovoljno odrekati vsakršnim užitkoml Ce bo prišla nad ta bolečina, žalost, če bo smrt posegala v vrste tvojih' dragih, takrat se izkaži moža in premagaj bolečino in žalost v svojem srcu in ne daj, da ona tebo premagal Če boš to storil, boš kmalu videl, da ga ni pod božjim soncem bolj svobodnega bitja od tebe t
Zlasti dandanes so te besede skoro za vsakega Slovenca zlata vredne. V najhujših težavah in bridkostih si ohranimo čisto vest, pa si bomo ohranili najplemenitejšo svobodo srca in duše, nakar bomo za svoj narod in vero lahko prenesli
1	še tako velike žrtve. In od tega bomo imeli du-<
2	hovno korist najprej mi sami, imel pa jo bo tudi naš narod.	''■'■'■.■••	' \
Ampak hoteti morašl
Župna in romarska cerkev Matere božje v Vremtth,
»tar« nad 500 let. Spodaj okoli cerkve teče reka, d« je cerkev kakor na oiok«; Vjeme na nekdanji kranjski,- goriški in istrski deželni meji na Pivki pod sfor.šk« Barko
Vojni dogodki prelehtega tedna
Velike sovražne izgube v Italiji
Nemško vojno poročilo 7. svečana naglaša, da le prejšnji dan na bojišču pri Nettunu mirno potekel, da pa je nemško topništvo obstreljevalo angloameriška zbirališča izkrcevalnih ladij ter jih mnogo poškodovalo. Pri Cassinu so Američani ves dan srdito napadali, a nemške čete so jih odbile.
Kakor pripoveduje nemško uradno poročilo S. »večana, je pri Nettunu bilo slabo bojevanje. Razbit je bil ameriški bataljon, ki je napadal, ter uničeni 3 ameriški tanki. Pri Aprilji so nemški udarni oddelki napadli in izboljšali nemške po o-laje. V nettunski in apriljski luki je nemško letalstvo zažgalo mnogo skladišč ter poškodovalo 4 trgovske ladje. - Pri Cassinu je bilo bolj mirno, ker je sovražnik prejšnje dni imel prehude izgube.
Po nemškem uradnem poročilu 9. svečana pa se je položaj na nettunskem bojišču obrnil. Prejšnji dan so nemški oddelki vkljub sovražnemu odporu napadli ter prišli več kilometrov naprej, pri čemer so zajeli nad 700 ujetnikov. - Tudi pri Cassinu—Terelle so boji znova oživeli.
Pri mestu Aprilija, kakor govori nemško uradno poročilo 10. svečana, so zadivjali hudi bo-S, V katerih so nemške čete osvojile več sovražnih gnezdišč. Uničenih je bilo 17 sovražnih oklepnikov. Pri Cassinu so ameriške čete zaman skušale prebiti nemško fronto.
Boji pri Nettunu in Apriliji se močno spreminjajo, kakor sledi iz nemškega uradnega poro-Kla 11. svečana. To namreč pravi, da so nemške ISete zavzele že železniško postajo v Apriliji. Od začetka izkrcavanja do danes so Američani in Angleži pri Nettunu izgubili 4000 ujetnikov in 89 oklepnikov. — Pri Cassinu je sovražnik ie tretjič vdrl v severni del mesta, pa je z nemškim protinapadom bil spet ven vržen.
Sovjetski napadi zavrnjeni
Nemško uradno poročilo od 7. svečana spo-»oSa, da je sovražnik pri Nikopolju svoje napade nadaljeval. Pri Kirovem gradu in Beli cerkvi so-W»žnik s svojimi vdornimi poskusi ni imel sreče, tSBveč je izgubil 21 oklepnikov. — Tudi zahodno od mesta Polona so nemške čete uničile dva so-rjetska bataljona. Južno od Pripetskih močvirij so nemške čete v bojih s sovjetsko konjenico. Pri vitebsku so sovjeti poskušali prebili fronto, pa bo bili krvavo odbiti. — Med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom so nemški napadi bili uspešni.
Nemško uradno poročilo 8. svečana naznanja, da 60 bili hudi boji vzhodno od Žaškova, južno Od Berezine in pri Vitebsku. Povsod so sovjeti poskušali prebiti nemško fronto, pa je bilo vse laman. Samo pri Zaškovu so sovjeti izgubili 17 Oklepnikov. Zahodno od Ilmenskega jezera in se-jerno od kraja Luga so bili krvavo odbiti vsi sovjetski napadi, ki so jih podpirali oklepniki. — Beverno od Nevla, zahodno od Luge in pri Narvi •o nemški oddelki uspešno napadali ter so izboljšali svoje postojanke. — Od 1. do 7. svečana je na vzhodnem bojišču bilo uničenih 192 sovražnih letal.
Nemško uradno poročilo 9. svečana imenuje kraje Nikopol, Cerkase, Zaškov, Berezino, Ilmen-eko jezero in Lugo, kjer povsod so boljševiki sku-lali s srditimi napadi prebiti nemške črte, pa so bili povsod odbiti. — Na mostišču pri Nikopolju »o Nemci skrbno uničili vse vojaške in gospodar-»ke naprave, nakar so mostišče na višje povelje Izpraznili. — Vzhodno od Zaškova je bilo uničenih 68 sovražnih tankov južno od Berezine pa, kjer so boljševiki poslali v boj oddelke kaznjen-eev, je bilo uničenih 15 oklepnikov. — Pri Vitebsku bo boljševiki te dni le bolj šibko napadali, ker so Imeli prejšnje dni prevelike izgube.
Nemško uradno poročilo 10. svečana spet navaja kraje: zahodno od Nikopola, južno od Krivega roga, zahodno od Cerkasov, vzhodno od Za-Ikova, južno od Berezine, Vitebsk, severno od Nevlja, Ilmensko jezero in Pejpuško jezero — povsod tukaj so bili preprečeni močni sovražni poskusi, da bi prebili fronto. — Dne 8. svečana je bilo pri Zaškovem zbitih 13 oklepnih voz in udarnih topov. — Med Polono in Luckom je nemška konjenica razbila več sovražnih Čet. — Med 11-mfenskitn in Pejpuškim jezerom bo Se nemški oddelki na povelje odmaknili, da bo tako »krajšali bojno irto.
2*
Kakor naglaša nemško uradno poročilo od 11 svečana, so nemške čete v hudih bojih, ki so trajali več dni in še trajajo, zavrnile vse sovražne poskuse, da bi prebili nemško fronto. Krajevni vdori so bili zajezeni in očiščeni. Na raznih krajih pa je bil sovražnik nazaj vržen. — Južno od Pcrebišča so nemške čete nenadno obkolile večjo sovražno skupino ter jo uničile. Sovražnik je izgubil 1200 ujetnikov in 700 mrtvih. — Južno od Pripetskih močvirij je nemška oklepna uničila ves močau konjeniški oddelek.
divizija
KRATKE
z vsega sveta
Is feo;@w zoper komuniste
Hude izgube Titovih komunistov. V bojih proti Titovim tolpam v Hrvatski v zadnjih tednih, med katerimi je bilo očiščeno sovražnika dalmatinsko mesto Dreznica, so utrpeli komunisti ponovno hude izgube. Izgubili so mnogo nad 1000 mrtvih in okoli 300 ujetih, h katerim je treba še prišteti veliko število pribežnikov. Razen tega so tolpe izgubile številno orožje vseh vrst in to posebno mnogo strojnic. Tudi večja skladišča orožja in večje količine min so bile uničene.
Na deželi eo razširili knjižico »Kako komunistična vlada izžema ruskega Kmeta«. Berite vsi I
Ljubljanska policija je zadnjo soboto prijela glavnega terenskega komunista na Igu, financarja Riiiteršiča Lovra.
V	Tolminu na Goriškem je padel junaške smrti slovenski domobranec ini Mirko Simčič. Slava mu!
Komunisti se nbili 61 letnega blokovnega vodjo štajerske domovinske zveze Ivana Izla-karja.
V	boju s komunisti je v okolici Novega mesta umrl junaške smrti prvovrstni mitraljezec domobranee Jože Berkopec. Njegovi tovariši bodo nadaljevali boj s komunizmom do njegovega iztrebljenja.
Hrvatska Črna legija, ki se je nahajala ie dve leti (zlasti v južni Hrvatski) v boju s komunisti, je odšla na oddih v severno Hrvatsko.
V	Ambrusu v Suhi Krajini hodi komunistična policija zvečer okoli hiš ta prisluškuje. Komunisti plenijo revnim kmetom na debelo živino in živež.
Komunisti so streljali na vlak Videm-Gorica ta smrtno zadeli 41 letno Alojzijo Sedmak od tržaškega Sv. Križa.
Strahovlade ii gozdov je na Vipavskem ko-ncc. Tolovajske izgube so velike. Nemci eo prisilili k predaji celo boljševiški štab.
Dva komunistična tolovaja sta vdrla v spalnico 42-letnega veletrgovca Rafaela Batističa v Stražišču pri Kranju ta ga ustrelila.
S predaTsnji o komunizmu za profesorje eo začeli v Ljubljani. Vseučiliški profesor Veber je dokazal, da je komunizem v zmoti že glede bistva človeške narave. Vseuč. profesor dr. Grivee je tolmačil »Slovensko narodno zavest In boljševizem«.
Komunistično divjanje v Škofljici ta okolici
je doslej zahtevalo nad 60 slovenskih življenj poleg milijonske gospodarske škode.
Čedalje več ubežnikov od gozdnih tolovajev prihaja na svoje domove na Goriškem ta Vipavskem.
Ljudstvo na Goriškem spregleduje in si želi
domobranskih posadk.
Boj na življenje in smrt so napovedali koma-nistnm Črnogorci. Ni čuda, zakaj za svoje strahovlada so komunisti v Črni gori pobili in pomorili od 50 do 60 tisoč ljudi. Vse svoje žrtve bo mučili in mrcvarili tako, da so ljudje umirali v najstrašnejših mukah in trpljenju. V nekaterih krajih ta mestih so boljševiški razbojniki poklali kar cele družine.
Najboljši in najcenejši slo-venski tednih je »ftomoljub«
Za 150 milijonov na 950 milijonov slovaških kron so se v letu 1943 povečale vloge v slovaških hranilnicah.
Za 1 miljardo levov kovancev bo dobila Bolgarija iz Nemčije; za 40 miljionov jih je že v prometu.	...,., , .
Obvezno zavarovanje kmetijskih strojev bo v krntkem uvedla Bolgarija; jamstvo bo veljalo tudi za odškodnino pri poškodbi oseb in živali, zaposlenih pri strojih.
Romunska živilska industrija izkazuje za leto 1943 povprečno mesečno 1669 ton jedilnega olja, 580 ton konzerv in 1400 ton špirita.
Od 10. junija 1940 do 10. junija 1943 je padlo v bojih 33.275 članov fašistične stranke, 650 škvadristov in 1427 strokovnih voditeljev fašističnih ustanov.
Bolgarski prefekt je celo vrsto veletrgovin, katerih voditelji so zbežali iz političnih razlogov, razlastil v splošno korist.
Badoglijeva vlado bi se brez podpore Američanov ne mogla držati niti en teden, piše >New York Times«.
Japonski potniški parnik »Suisni Maru« so Je potopil v bližini mesta Kagošime na Kiufu; pogrešajo nad 500 oseb.
Papež je odklonil doslej sleherno ponudbo, da bi zapustil Rim, piše »Ziiricher Zei-tung«.
Nad 4000 hiš se je zrušilo zaradi potresa
v turški Anatoliji
Boljševiški t;slc v Rusiji še nadalje ščuva proti Vatikanu.
Prelom angleškošpunskih odnošajev zahteva londonski boljševiški list »Daily Worker«.
Vse japonske zasebne železnice je kupila japonska vlada.
še eno tovarno sladkorja bodo zgradili v švicarskem Andelfingenu.
Na Slovaškem je sedaj dovolj papirja in Ja vlada odpravila vse omejitve.
Načelnik civilne letalske obrambe v fin? skih Helsinkih je pozval vse do 16 let in nad 60 let stare osebe k prostovoljni zapustitvi presiolnice.
3000 delavcev je začelo stavkati v tovarnah Ford Motor Company v Združenih državah.
Običajna posojila za novoporočence v
madžarskem Pečuhu, dobe samo neveste, ki so dokončale »šolo za bodoče žene«.
Tobačne nakaznice so uvedli te dni tudi na Portugalskem.
Veliko pomanjkanje vžigalic vlada v ameriški državi Venezueli.
Nad 100.000 brezposelnih je sedaj v po An« gloamerikancih zasedenem Neaplju.
Okrog 140 000 Angležev je dosedaj v japonskem vojnem ujetništvu.
Obtok bankovcev na Danskem se je lani zvišal od 962 na 1158 milijonov.
Madžarski državni dolg se je lani povečal od 4Č69 na 6501 milijonov pengov.
Slovaška je preteklo leto uvozila 98 nemških, 36 italijanskih, 5 švedskih in 2 finska filma.
Nemčija potrebuje 4000 novih nameščencev za svojo gostinsko stroko; inozemci dobe isto oskrbo in plačo kot domači in še drugo ugodnosti.
500 merino-ovnov bo dala Nemčija Bolgariji v zameno za klavne ovce.
Zaradi dviga cen se je zvišal dohodeik švicarskih živiporejcev od 976 milijonov švicarskih frankov v 1. 1C39 na 1195 milijonov švicarskih frankov.
16.000 Indijcev Ko že zaprli Angleži -lo 1« novembra lanskega leta, ker so Indijci jJoipi-rali osvobodilno gibanije.
Nemška vojaška nprava daje vsak dan na razpolago Rimu 350 glav goveje živine.
V Španiji so zaprli ponarejalce nakaznic za bencin in tobak; tolpa je spravila v ;.-omet nakaznic za pol milijona litrov bencina.
Belorusko osrednjo državo so priznale pred nekaj tetini nemške oblasti.
Stanovanjske četrti in mnoge cerkve so porušili ameriški bombniki v Trstu. Rjjnini, Albani, Formi in Porto Recanti.
Notranjski prisilni mobiliziranec pripoveduje o strahotah, ki jih je doživel med komunisti s
tfl konec Loške brigade
»Regiment ne boj se gal« Tako so včasih Imenovali tržaški 97. regiment. Ravno tako bi danes lahko imenovali loško brigado. Zadnje čase ee je veliko govorilo in pisalo o Loški dolini in O loški brigadi. Eden izmed redkih »srečnikov«, ki so doživeli rojstvo in konec »brigade ne boj »e je«, nam je pred kratkim pripovedoval svojo žalostno zgodbo. Vse te zgodbe so večkrat podobne komedijam, nesreča je samo, da jih mora slovenski narod z lastno krvjo plačevati. Človeka srce boli, kadar suši eno samo tako zgodbo, ker žele sedaj spozna, koliko slovenske krvi se je prelilo, da je postala takale zgodbica resnična. Seveda so pa tudi taki ljudje, ki zelo radi zabavljajo na vse, kar se piše in pripoveduje o grozodejstvih, češ da so že vsega siti ali pa da so se že naveličali teh zgodb. Taki ljudje so skriti prijatelji komunistov, ki si najbolj prizadevajo, da bi ljudje vse pozabili. Mi pa pravimo nasprotno, vse dogodke naj si ljudje dobro zapomnijo in zapišejo, ker te in podobne zgodbe bodo glavno gradivo naše današnje narodne zgodovine. Kdor količkaj pozna našo preteklost, bo moral priznati, da tako krvave dobe, kot jo slovenski narod preživlja danes, ne pozna slovenska.narodna zgodovina. Res, da so bili kmečki punti zelo krvavi, strašni so bili turški vpadi na slovensko ozemlja, v hudo stisko so spravile Slovence razne bolezni, toda tako hudo, kot je dandanes, ni bilo še nikoli. In našega trpljenja bo kmalu konec I
Nasilno mobilizirane odvedejo v Pudob
Preprost kmečki fant pripoveduje, da so ga mobilizirali 16. septembra. Nihče ni vprašal, k.do je to zapovedai, ampak vsi so se zbrali v Starem •trgu, kjer sta jih pregledala dva komunista. To delo je bilo itak nepotrebno, ker je bil vsak sposoben.
Sicer se pa nismo prav ni? branili, ker smo se bali, da nas ne bodo imeli za »saboterje«. Naslednji dan so nas odpeljali v Pudob, Tu sta bili prej dve posadki vaške straže. Eno posadko so domačini strašno grdo prevarili, da se je rea podala, potem so pa vkljub častni besedi ubili 12 mož iz. te posadke. Druga posadka pa se jo pod poveljstvom pokojnega Kretnžarja vso noč branila in se je zjutraj v megli srečno rešila. Enajst fantov pa nI hotelo bežati, zato so jih ko-I munisti potem vse postrelili.
Ko smo prišli ml v Pudob, je bilo že vse krvavo okrog Gasilskega doma, kjer Je divjal boj. ■ Vse dopoldne smo tavali po Pudobu. Okrog 11. i ure je pa prišel neki politični komisar, ki je imel i politično uro. Govoril nam je na dvorišču pred » Kovačevo hišo. Mi smo stali in poslušali. Večina ! nas ni razumela niti besedice. Bili smo sami j kmečki fantje, ki nismo imeli o komunizmu niti | pojma. Učil nas je, da bomo pripadali odslej nekakšnemu kolektivu. Kakor se mi je zdelo, on sam ni razumel, kaj govori. Govoril je tako raz-| frgano, da ni imelo ne repa ne glave. Slišal sem, | da jo bil navaden delavec doma s Primorskega. | Ko je končal, smo ga prosili, naj nam da dopust ? za domov.
Bataljon in njegovi komandanti
! Dobili smo re3 dopust čez noč, drugi dan smo morali biti pa vsi v Starem trgu. Tam so nas zbrali okrog 300 skupaj. Rekli so, da je to ba-l taljon. Potem smo £11 v vas Markovec, kjer smo [ počakali še nove mobilizirance in komandante. I Prišlo je za nami 10 starih komunistov iz Toin-[ šičeve brigade, ti so bili naši bodoči komandanti. [ Komandant novoosnovane loške brigade je postal neki Hrvat. V jugoslovanski vojski je bil baje j podnarednik. Star je bil kakih 28 let. Zelo surov j človek je bil in neumen kot zemlja, saj so je | pozneje pokazalo, da ni imel pojma o bojevanju. ; Politični komisar je postal neki Ljubljančan. Vsi ti komandanti so bili po mojem mnenju »cvet« Tomšičeve brigade, da so jih k nam poslali. Dru-; Bih nisem osebno poznal, če pa sodim po dveh e®®lh poveljnikih, si pa no morem drugače mi-b.lti,. Za komandirja ene čete je bil imenovan nekdo iz Starega trga, ki je sam ubil čez 20 ljudi in Je bil znan kot največja baraba v Loški dolini, Pft neki drugI četi je bil poveljnik neki bivSi | P'sar na sodišču v Ložu, ki je bil obsojen na več
let zapora zaradi tatvine in goljufije. Na nas je
naredilo to imenovanje zelo slab vtis.
Pa še neka druga stvar mi je dala misliti. Se v Markovcu so nas razdelili v dve skupini, prisilno mobilizirane skupaj, prostovoljce skupaj. Ko je komandant vprašal, kdo hoče izmed prostovoljcev v brigado, se ni niti eden oglasil.
Brigada je sestavljena
Oni so imeli polem straže po dolinf, ml pa smo odšli na Knežjo njivo. Tam se je zbrala končno vsa brigada. Bilo nas je okrog 1200 ljudi, pa ne samo Notranjcev, ampak so bih namešani od povsod. Tri dni so nas vadili v skupinah po 100 ljudi, tretji dan smo že prisegli. To je bilo ravno tisti dan, ko je Turjak padel.
Dopoldne so nas vse zbrali na njivah. Spredaj sta goreli dve sveči, na sredi je bil križ. Komunist je bral prisego z listka. Kaj je bral, še danes ne vem, ker so ravno takrat, ko so nam govorili in nas navduševali, nad nami brenčali nemški aeroplani. Večinoma so se vsem kolena šibila, saj nismo imeli pojma, kaj je boj.
Popoldne so priredili zborovanje, ali kakor oni to imenujejo, miting. Govoril je komisar in neki kapetan. Vzbudila nista prav nobenega navdušenja, tisti kapetan je bil pa kar oduren. Imel je okrog 30 let, črne lase, precej močan je bil, imel pa je grd obraz in zelo surov nastop. Rekli so, da je pobegnil iz taborišča h komunistom. Videl sem, da je imel precej besede pri imenovanju poveljnikov in tudi vadil nas jo on. Toliko sem si zapiomnil, da sta oba govorila, kakšna velikanska sreča bo za nas, ker bomo še tisti dan krenili naprej in doživeli prvi krvavi krst. Ko smo zaslišali to besedo, nas je kar groza sprsletavala. Saj še orožja prav držati nismo znali, kaj šele z njim streljati. Orožje smo imeli vse italijansko, obleko pa kakršno si je kdo mogel preskrbeti. Če po pravici povem, smo bit! kakor čreda telet. Komunisti nismo bili, večinoma smo na dom mislili. Kaj naj se pa naučimo v treh dneh?
Naslednji dan smo odrinili zjutraj ob štirih proti Grahovem, kamor smo prišli ob sedmih. Nato smo čez Cerknico krenili v Begunje. Čim bolj smo se približevali Rakeku, fem bolj nam je iezlo srce v hlače. Nobenega navdušenja ni bilo med nami. Poleg strahu nas je obdelavala še lakota. Lačne in izmučene so nas nagnali v Begunjah na polje, da smo se vadili. Kdo se bo vadil v takem stanju. Drugega nismo mislili kot na hrano in kdaj bo kakšna granata priletela na nas.
Povsod beži
Okrog 20. septembra so nas poslali na »položaj«. Boljše bi bilo, če bi rekli v mesnico. Loška brigada je zasedla prostor na desni strani ceste, ki pelje iz Cerknice proti Rakeku, tako imenovano »čisto stran ali pusto stran«. In sicer sta bila dva bataljona razpostavljena med cesto in Begunjami, dva bataljona so poslali pa nekam proti Rakitni. Naša četa se je vgnezdila okrog kapelice poleg stare ceste. Popoldne so pripeljali dva majhna topa, čez nekaj dni pa še dva težja.
Na levi slrani ceste okrog Zelš je napadala pa Tomšičeva brigada pod poveljstvom zloglasnega Dakija. Oni so imeli nekoliko več uspeha kot mi. Slišal sem, da so večkrat progo razdrli med Postojno in Rakekom, drugače so bili pa vedno te-peni prav tako kakor mi. Še danes me je sram, da sem bil zraven. Kaj naj pa rečem o takem boju? Pomislitel Rakek sta napadali dve brigadi z najmanj 1800 možmi. Imeli smo najmanj osem topov in čez 30 strojnic. Rakek pa je branilo okrog 40 Nemcev. Več kot šest, tednov smo hodili »šprukat« pred Rakek in nismo nikamor prišli: Narobe, bežali smo, da so nas komaj noge dohajale. Po Ljubljani pa mislite, kakšna hrabra vojska so komunisti.
Jaz sem bil tri mesece stalno v boju in dobro vem, kaj je komunistična vojska. Novomobilizi-rance gonijo z revolverji naprej, stari komunisti se pa zadaj skrivajo. Tako delajo veduo. Kadar smo morali bežati, so nas pa zmerjali in nam grozili s smrtjo, da kakšni Slovenci smo, da so ne znamo boriti in tako naprej. Saj se m Bplača, da bi človek ponavljal, kaj vse smo morali preslišali.
Jaz samo to vem, da od prvega dneva, ko smo trn spustili z Nemci v boj, pa do zadnjega dneva, ko sem ušel iz komunističnega pekla, nismo drugega delali, kot samo bežali ni kar naprej bežali.
Nekako okrog 22. septembra so nas Nomcl prvič opazili nad cesto pred Rakekom. Samo dve mini so vrgli med nas pa smo se razkropili. Drugi dan nas je poslal 10 mož v patruljo izvid« nico proti Srnjaku. S seboj smo imeli en mitraljes, Ko smo se nekako privlekli pod Srnjak, sem vprau šal tovariša, kakšen je mitraljez. »Ni preveč siguren, rad zastaja«, mi odgovori. V tistem hipu so Nemci užgali na nas, majka božja, da nismo vedeli, ali smo živi ali mrtvi. Dva sla obležal* mrtva, eden ranjen, ostali smo pribežall vsi raz« trgani nazaj. Rjovel je nad nami kot lev, sam si pa ni upal blizu. Po prvem neuspehu sm<S se umaknili nekoliko višje proti Begunjam. Potem je začelo naše »slavno« topništvo. Topovi so bili v3i brez merilnih priprav. Merili so kar skoz! cev, granate so padale pa v Planino, Logatec, na« mesto na Rakek. Jasno, da ni bilo nobenega: uspeha. Kadar koli smo se skušali približati Ra« keku, vselej smo imeli od 10 do 15 mrtvih. Nemci sploh niso šli za nami. Z dveh utrjenih mest so n:i3 nažigali, mi smo pa mrtvece in ranjence vo« žili nazaj. Neko noč smo prodrli z dvema tankor ma do železniškega prehoda na Rakeku. Ko so nas Nemci opazili, so nas obsuli z minami, da je bilo groza. Osem voz ranjencev smo odpeljali v Kočevje. Od takrat naprej se nismo nikdar veS upali na Rakek. To, kar smo mi delali okrog Rakeka, se ne more drugače imenovati kakor blaznost. Ne vem, kdo bo odgovarjal za vso žrtve, ki smo jih imeli pred Rakekom, toliko pa rečem, da vešala so premila kazen za vse poveljnike, ki so okrog 50 dni pošiljali nad 2000 tisoč mož po nedolžnem v smrt.
Po šestih tednih smo se mi umaknili proti Rakitni in pozneje proti Krimu. Za nami je men« da prišla Primorska brigada. Sicer je pri komunistih tako, da nisi dva dni na enem mestu. Kai; naprej se premikaš, vse noči si v »pokretu«, ka* kor oni pravijo. Ne da se povedati, koliko ljudj* pretrpe samo zaradi tega večnega premikanja. K<J se ponoči premikaš, moraš kar naprej ponavljati! »Je veza, je veza, veze ni!« Gorje mu, kdor za« krivi, da ni zveze. Precej ga proglasijo za sabo* terja in ga ustrele.
Ko smo se j>omikali proti Krimu in od tam proti Igu, smo bili že strašno zdelani. Obleko smrt imeli raztrgano, čevlje že tudi. Hrana je bila š» za svinje preslaba. Večinoma je bila neslana. Mesa že ni bilo več. Vsega nam je primanjkovalo, najbolj pa vode. Po vodo smo morali hoditi po dve uri daleč in še ta je bila umazana.
Pod Krimom smo ob nekem deževju naredili lokev prav pod štirimi grobovi. Voda se je stekala čez mrliče, ki niso bili niti pol metra pod zemljo. Res, da tiste vode si nismo upali piti, za kuho smo jo pa le rabili. Čudim se, da nismo vsi pomrli. Nezadovoljstvo je bilo strašno. Izguba« smo imeli že velike. Pobegnilo jih je mnogo, hra« na slaba, uspeha nobenega, konca pa še niltjert Na skrivaj smo preklinjali in zabavljali, dru£ drugemu pa nismo zaupali. Tudi poveljniki so bili potrti. Kaj ne bodo. Poprej so nam vedno trobili, da bomo vsak ča3 vkorakali v Ljubljano, potem pa še Rakeka nismo mogli zavzeti. Rekli so, da ne bo nobene nemške ofenzive, češ da Nemci nimajo interesa pri nas čistiti in da s® umikajo domov, j>otem se je pa še prehitro začela ofenziva. Skoraj 14 dni smo tavali od Krima pa do proge kot stepeni psi. Enkrat smo skušali prekoračiti progo, toda nismo uspeli. Potem smo se umaknili od proge prav na Mokerc. Tu ee jo zgodilo nekaj strašnega.
Morišče na Mokrcu: 50 Slovencev pomor* jenih! Usoda 20 Angležev
Ne spominjam se dobro, ali je bilo to 8» oktobra ali prve dneve novembra, mraz je bilo že precej, ko so nekega dne pripeljali 50 ljudi k nam. Vsi so bili strahovito razbiti. Nekateri so imeli tako zabuhla lica, da ni bilo videti oči. Vpričo mene so jih tolkli.,Spremljali so jih sami stari komunisti. Mi se jim nismo smeli približati. Eden je dal dvema malo jesti, takoj ga p, pokll« cal komisar predse in mu zabrusil:
»Zakaj si dal njima hrano?«
d Srebrno poroko sla obhajala v Trbovljah , vodja socialnega urada Stanko Keše in njegova lena Lojzka. Kol'kor kapljic...
d 60 letnico svojega rojstva in štiridesetletni«) zvestega in ljubezni polnega dela v Kaučič-Von-činovi hiši v Ljubljani je praznovala 7. februarja Marija Kolaričeva. Delu in zvestobi Čast! Na mnoga. leta!
d Junaške smrti ca Veliko Nemčijo je padel na vzhodnem bojišču SS brigadni vodja in policijski generalni major Franc Kutschera.
d Zatemnitev traja sedaj od šestih zvečer ido šestih zjutraj.
d Tudi a učiteljišč na univerzo. Izšel je odlok nemškega prosvetnega ministra, ki v načelu dopušča vpis na vseučilišče vsem. ki se izkažejo z zrelostnim spričevalom učiteljišča. Vendar je potrebna za vsak posamezen primer odobritev nein-fikega prosvetnega ministrstva.
d Prešernove knjilcvne nagrade Ljubljane za leto 1943 so dobili: Jože Dular za roman »Krka umirat, Janez Jalen za povest »Bobri«. Ivan Ma-tiči{ za povest »Petrinka«, Zorko Simčiž za povest »Prebujenje« in Severin Sali za zbirko pesmi »Srečavanja « smrtjo«. Čestitamo!
d Za Ljubljančane. Urad za propustnice pri Mestnem poveljstvu v Ljubljani je objavil, da bodo v bodoče za pridobitev propustnice priznano Bajno Izjave sledečih zdravnikov: 1. dr. Bassin Rajner, očesne bolezni; 2. dr. Blumauer Robert, ":irurg; 3. dr. Vladimir Guzelj, kirurg; 4. dr. Brand-teter Franc, Internist; 5. dr. Šporn Vilko, internist; 6. dr. Staudaher Jožef, za otroške bolezni; 7. dr. Pogačnik Jožef, za bolezni grla, nosu in ušes; 8 dr. Pompe Ivan, za bolezni grla, nosu in ušes; 0. dr. Rakovec SI., urolog; 10. dr. Jenko I., praktični zdravnik; 11. dr. Zalar L., praktični zdravnik; 12. dr. Kunst Alojzij, rentgenolog; 13. dr. Meršol Valentin, za nalezljive bolezni; 14. dr. Jakša Jožef, dermatolog; 15. dr. Pehani Hubert, porodništvo; 16. dr. Oblak Ivan, zobozdravnik; 17. dr. Brenčič Alojz, zobozdravnik; 18. dr. Bassin Egon, zobozdravnik; 19. dr. Debevec Franc, zdravnik bolniške blacajne; 20. dr. Grapar Stanislav, zdravnik bolniške blagajne; 21. dr. Srot Ivan, šef-zdravnik trg. boln. podporne blagajne.
d Za vse vrste blaga, ki ga nvažajo trgovci,
gostilničarji Itd. na kateri koli način v Ljubljansko	.
pokraiino, morajo, preden stavijo blago v promet,	j
prositi pristojno oblast za odobritev prodajnih cen,	L
|
s!
d Zcgoza — tadruga malih gospodarjev v
Ljubljani sporoča, da bo delila redna krmila za februar tri tedne, počeuši s 7. februarjem. Kdor še ni uredil članarine za leto 1944 in oddal popisa o stanju svojih živali, naj to čimprej spravi v red. Ob tej priliki ponovno prosimo zamudnike za podpis brezobrestnega posojila.
d Kanilenzirano mleko. V januarju so začeli razdeljevali v Trstu vsem kondenzirano sladko mleko v škatlah po 7 lir za liter. Sveže mleko je na razpolago samo ženskam v blagoslovljenem stanju, dojenčkom in otrokom, bolnikom in delavcem določenih strok. Ceaa svežemu mleku je 3.90 lir za liter.
d Polakova tovarna na Vrhniki je prešla v last znanega slovenskega industrije^ Kalina, ki bo po popravilu vseh poslopij odprl usnjarno še v večjem in sodobnejšem obsegu.
d Letošnja, dokaj mila lima je povzročila v rastlinstvu in živalstvu nekatere, za ta zimski čas nenavadne pojnve in spremembe. Po prisojnih krajih že cvelo zvončki, telohi in celo trobentice. Ptice pevke se nam že oglašajo. Peti in ščinkati je začel svoj gričev drobni Šinkovec. Oglašajo 6e senice in penice. Na svečnico proti večeru pa je neki ljubitelj prirode, ko je šel po ljubljanski cesti min.o gradu Podlurnom, opazil, kako je ob lahnem mraku frfotal tam okrog netopir, ki drugače hudo zimo trdo prespi. — Ko to pišeino, je zapadel sneg in bo imel slovenski rek, ki pravi, da zima ne ostane ničesar dolžna, najbrž prav.
d Za »Zimsko pomoč«. »Trgovski list« je objavil daljše poročilo o seji izvršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev. V tem poročilu je kratko omenjeno tudi delo za Zimsko pomoč. Poročilo veli: »Doslej se je nabralo pri včlanjenih združenjih okrog 5 in pol milijona lir, prispevki pa so bil {naslednji: Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov 919.220 lir. Združenje industrij-cev in obrtnikov 1,810.00(1 lir, Združenje trgovcev 2,106.000 lir. Odsek za obrtništvo 620.000 lir, Združenje kmetovalcev 86.000 lir. Zbirka je zaključena samo pri Združenju denarnih in zavarovalnih zavodov, pri ostalih pa se še nadaljuje.
d Zimska pomoč za šolske knhinje. Vprašanje šolskih kuhinj je zlasti v Ljubljani velike važnosti. "Revni otroci dobe večinoma prav v teh kuhinjah edino dobro pripravljeno hrano. Vsled tega gleda tudi »Zimska pomoč« na te kuhinje z največjim zanimanijem. Njim je naklonila prvi, denar, ki ga je, kakor znano prejela, t. j. 200.000 lir od Združenih papirnic. Pred kratkim ie iz tega nakazala občini ljubljanski za šolske kuhinje 70.000 lir, drugim pa skupaj 24.000 lir. Sledilq bodo še nadaljnje vsote.
d Igra s puščicami jc nevarna. Otroci so se igrali v Spodnjih Pirnčah z lokom in puščicami.
»Saj sem dal svojo,« pravi novomcbiliziranec.
»Ali ne veš, da so to beli psi? Zdaj ti bo prizanešeno, drugič pa vedi, kaj te čaka.«
Potem so jih dali v kolobar in zastražili. Se tisto popoldne so jih vzeli 20 stran. Cez četrt ure smo slišali streljanje, vendar nismo vedeli, kaj lo pomeni. Tako streljanje smo slišali vsak dan, toda mi smo mislili, da se kdo vadi v streljanju. Se na misel nam ni prišlo, da tudi skrivaj streljajo ljudi. Dokler smo prišli na Mokerc, 6mo vedeli, da so ubili 4 moške in eno žensko, ker so nam razglasili, češ da so bili ubežniki. Šele na Mokrcu smo spoznal da so že mnogo ljudi pobili na skrivaj. Se tu smo si pomagali z zvijačo. Eden izmed nas se je dobro poznal z nekim starim komuni-ilom, pa ga je vprašal:
»Ti, kaj praviš, jaz bi rekel, da b! bilo najbolje, da te bele pse pobijemo, drugače so nam nevarni.«
»Saj smo jih že 20, druge bomo pa še jutri zjutraj,« je odgovoril komunist.
In res, naslednji dan okrog 10. dopoldne smo »hšali pokanje prav blizu nas. Potem smo pa vi-deli osem komunistov, ki so imeli lopate. Čudim ■e pa še danes, zakaj ni nihče izmed onih 30 ušel ponoči, ko so sedeli okrog ognja, stražili so jih pa samo novomobiliziranci. Res, da so jim vedno zatrjevali, da bodo šli v delavske bataljone Ven-
?iaiUe. da iih ni Prav niS skrbelo, ko so ni 20 tovarišev vrnilo in ko so slišali streljanje. Od takrat naprej smo že vedeli, kaj pomeni tako »treljanje, čeprav so včasih rekli, da bo samo Orožje »sprovali«.
Prav tiste dni sem videl, da so pripeljali k nam okrog 20 Angležev. Kaj se je z njimi zgodilo, ne veni. z nami niso odšli z Mokrca, Videl jih nisem nikdar več. Vem pa, kaj se je zgodilo z drugo tako skupino. Toda o tem pozneje.
Loške brigade je konec
Komaj smo to krvavo delo izvršili, že smo se morali zelo naglo pomikati proti Blokam. Takrat šele smo zvedeli, da se nemška ofenziva vrši in da se mi umikamo oziroma bežimo. Bežali smo samo ponoči. Nezadovoljstvo je bilo strašno. Bili Brno lačni kot volkovi. Manjkalo nas je več kot polovica. Od Sv. Trojice smo jo udarili čez Mlako, Kločice, Dane in Škrilje proti stari italijanski meji proti Javorniku. Nad Dane nas je prišlo od 1200 moz samo še nekaj nad 200. Vse drugo Je bilo pobito, ranjeno ali je pa ušlo. Tu smo doživeli zadnji napad. V danskih lazih smo se razbežali. Loška brigada jo takrat razpadla. Koliko so jih pozneje polovili, ne vem. Jaz sem jo mahnil proti Snežniku in proti Babnem polju. Dva dni in dve noči Bcm bil popolnoma brez jedi. Mislil sem, da bom ob robu Loške doline uspel, da se približam domu, pa sem v Otrolovcih omagal in obležal na nenem lazu. Tam sta me našla dva potepuha in, ko sem jima razložil, kako sem moral bežati, sta me prisilila da prestopim v Sercerjevo brigado ki se je takrat borila med Prezidom in Babnim poljem. Kaj sem hotel? Upirati se nisem mogel, pa sem ,jma sledil. Videl sem takoj, da se,„ pr -Šel z dežja pod kap. 0 tem pa prihodnjič.« '
NOVI GROBOVI
V Zaplanah nad Vrhniko je konec januarja umrla najstarejša naša laranka, 91 let stara »teta« Katarina M ivšek. — Dolino solz je zapustil v začetku tega meseca tudi daleč na okoli znani le-sač in dolgoletni naročnik »Domoljuba«, 66 letni Anton Trček. Zapušča ženo in sedem že odraslih otrok. — Naj počivala v miru, preostalo pa tolaži Bog.
V Splitu je sredi januarja odšel v večnost Andro Kuljiš, profesor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — Na Vrhniki je odšla po večno plačilo 67 letna Olga Kump roj. Javoršek. — V Novem mestu je za vedno zatisnila oči žena črko-stavca Ljudmila Knoll roj. Murn. — Na vzhodnem bojišču je padel Jožef Pinlar, doma iz Javorij nad Škofjo Loko. — V Kranjski gori je umrl 86 letni Jože Vertelj. — Podkorenom je zaspala v Gosjio-du Marija Koširjeva roj. Petračeva. — Na Vrhniki je umrl trgovec in gostilničar Ivan Caserman. — Na Visokem nad Kranjem je odšla v večnost Marija Vreček roj. Pogača r. — V Ljubljani so umrli: dolgoletni mlinar v Domžalah Valentin Sinon, uradnik Ludvik Punčuh, vdova po mesarskem mojstru Uršula Breceljnik roj. Mlinar, Antonija Jaro roj. Cmagoj, mehanik Ivan Wiederwohl, tajnik Mestne hranilnice Franio Majcen, vdova žel. uslužbenca Josipina Vrtačnik. krojaški mojster Aleksander Frank, Jožica Poženel, Ivan Jerneje in kovinski mojster Ivan Ropret. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog!
Desetletnega Emila Drolca je zadela puščica v oko; v celovški očesni kliniki go fantku vstavili stekleno oko.
d Kulturno zgodovinska najdba i* dobe Lango-bardov. V Gorici so našli pri zemeljskih delih za protiletalsko zavetišče dva grobova langobardskili vojščakov. Grobova sla iz časov ob koncu 5. stoletja po Kr. Ležala sta približno po!drug meter pod površino. V njih so našli poleg kosti tudi po en meč, po eno sulično konico in nekakšen nožič, dolg 19 cm. Primerjava z najdbami v bližini Postojne ln v Čedadu je dokazala, da gre vsekakor za !angobardskc vojašk^ grobove. Dolge meče so našli svoj čas tudi na" drugih mestih v Gorici; Langobardi so jih nosili v usnjalih nožnicah. Su-ličaste konice so bile pritrjene na kopjih, nož pa so uporabljali v bojih moža proti možu. Menda so bili včasih celo zastrupljeni. Najdeno orožje kaže, da sta bila v grobu pokopana dva navadna lango-bardska vojaka.
d Goriške nesreče. V Spodnjih Desklnh ja šestletna E. Kodelja prav nerodno padla ter si zlomila desno roko, katero so ji v bolnišnici zopet naravnali. Zdrava pa 1)0 šele čez en mesec. — V Modrejeah pri Sv. Luciji je 13 letni Ciril Leban našel na gorski 6tezi ročno granato, katero je, ne vedoč kaj je, vtaknil v žep. Po poti pa se ie spotaknil in padel. Ob padcu je bomba počila in ga močno runila po vsem telesu. V goriški bolnišnici so mu morali odrezati desno nogo. Lahko bi se bilo seveda končalo s mrtjo. — V Cerovein v Brdih je 23 letna Leopoldina Prinčič grabila listje ter zadela z grabiia.ni ob granato, ki se jc razletela ter dekle hudo ranila. — 14. letni Karel Merl^k iz Gorice je šel po polju in videl na tleli naboj. Brcnil ga je z nogo, na.kar je naboj eksplodiral. Starši so ga našli vsega oblitega s krvjo.
d Nesrefa ne počiva. V službi se je smrtno ponesrečil Jože Rus, kurjač državnih železnic v Ljubljani. — Ono soboto je na Tržaški cesti v Ljubljani padel v škaf vrele vode in ee hudo opekel po životu malček Jožek Verbovšek, — Delavec, 25 letni Anton Vrhovec, stanujoč na Vrhovcih. občina Vič, je doma padel in se hudo poškodoval po glavi. — V hipu duševne zmedenosti je prišel v Gradaščico, kjer je utonil, posestnik in oče Štirih nepreskrbljenih otrok Luka Hudnik iz Su-Jice pri Dobrovi.
d Se nekaj nezgod. Pri padcu po stopnicah si Je »lomila nogo 89 letna Franja Kosec iz Ljubljane. — V levico se je vsekal 50 letni ljubljanski zidar rratic Vižintin. — Slainoreznlca je poškodovala prste 36 letni posestnikovi ženi Tereziji Veselovi v St. Jurju.
d Sfikrat je bil i« kaznovan zaradi tatvine,
poneverbe, goljufije, vlačugarstva, izdajanja za Službenega organa itd. 51 letni Albert Cerovec i> Maribora.

j!L/ Po^&ohjLnjjtic
mpočmrvo
S POVEST J £ JL K O
Z^Tv^.^-IZ ČASOV R.OKOVNJAČEV
Sij m
I
i
I
f i
»Sam, kakor vidiš,« odgovori sodeči post, vstane M poda prišlecu roko. 'led«j se je videlo, da je bil nad seženj velik. Ko prišlec sede poleg njega, tihotapec Blaž nada-Ij nje:
»S tem I.užarčkom ni nič. Ušel mi je in rekel, da ne gre več na Hrvaško po tobak, ta strahopetec!«
»I.e počakaj Blaže! Preskrbimo ti drugega tovariša in ta bo naše vrste. Je fant, ki se ne ustraši niti samega medveda, kuj šele kakega dolgopetega biriča!«
1'iiooki s poličem potrka ob mizo in tukoj se pokaže v izbo deklica pri petindvajsetih letih. Njenih pleč se je oprijemal višnjev životec in jh) hrbtu sta ji padali dolgi kiti rumenih las.
»Se en poliček, kajneda, Tolo-n jok!< reče deklica in 6eže po poliču.
»Le prinesi ga, dolenjska nevesta!« jo zbode enooki gost.
»Zaka/j dolenjska?« odvrne deklica.
Polonjek pa začne peti za odgovor:
'mam rada Goronjca. ki 'ma lajbifi rdoG — fto r*jA* 'mam Dolenjca, k* ma zidanih voč.
Dekla Marjana je že zapustila izbo, vendar prisluškuje pri. durih, zakaj pesem ji je bila všeč. Njen ženin je bil po rodu Dolenjec.
»Kje je Vranjek,« hitro vpraša pevec.
»Morda je šel v farovž na tlako, ker je snoči mežnar Jernejec hodil po hišah in veleval bajtarjem, da naij gredo v farovž drva cepit. Ha, ha!« se zasmeje Grosov Blaže dobrovoljno.
»No, tisto pa že! Vronjak je kar rojen za tlako, ha, ha, ha!« se smeje enooki gost.
»Kaj misliš, Polonjek, ali I>o res dobil Marijano tisti dolenjski Matic?«
»Veš, Blaže, jaz bi jo privoščil Vranjeku, pa veš tudi, da mi ne delamo pri ženitvah dosti sile. Naš (iroga pravi: Kar priženi jo, pa je! Čez jarek poskoči in je njegova. Dupljanski gospod Tomaž kajpada Inilj ceni Matica, ker se doma drži in je kupil tisto Smoletovo podrtijo tam ob cesti. Vranjek pa je štekljačar, pravi gospod Tomaž. No, mu bomo že )iokazali, da so štekljačarji tudi njegovi farani.«
Po veži zaropoče. Dva fantina prestopita vežni prag. Prvi je bil star kakih 20 let, šibek, gibčen, na licih pa je imel brazgotino podobno kurji taci. Nu hrbtu je nosil velik sveženj samih muhalnikov in Podpihalnikov, v roki pa polno pest niča, to je stenja za svetilke, kakršnega so tedaj rabili namesto poznejših dušic.
Njegov spremljevalec je bil majhne postave, čokat, gibčen, zakrnelega obraza in temnih oči. Na hrbtu je nosil sveženj krtač, povezanih z motvozom, ob rami pa so mu visele gosli. Bil je dokaj starejši od prvega in čednega obraza.
»Halo, dekleta, mulinlnike! Poletje I>o kmalu in muhe začno lesti
na dan. Pa tudi bica imam še nekaj, če je kaj lanenega olja pri hišil« kriči prvi prišlec,
»Možje in fantjel Obleko je treba snažiti, drugače pride molj vanjo. Krtač imam na izbiro, velike, majhne, trde, mehke, kakršnih kdo hoče!« vpije drugi prišlec.
Pri kuhinjskih vratih se prikaže domača hči Jerica in pravi: »Le v hišo pojdita! Kmalu pridejo oče domov.«
Duri se odpro in fantina stopita v izbo.
Srečne oči, ki te vidijo, Tae-man!« pozdravi Polonjek mlajiše-ga prodajalca. Ta mu tukoj odvrne: »Hibej bonov, da se nilito ne zašinalaš!«*
Starejši prodajalec pa vščipne euookega pivca:
»Ti bi moral reči: srečno oko, ki te vidi, ne pa oči, ker imaš samo eno oko celo!«
Vsi se posmejajo, le Polonjek godrnja in modruje dalje-
»I-h Fundežkin Tomaž, ti nisi zastonj godec. No pa kaij, Marja-nica, kje si? Takega vina še ni pridelala kranjska dežela. Alo fantje, sedite in pijte! Tomaž, pa naredi eno, da dekleta privabiš!«
»Počakaj, da se podpremo,« odvrne Tomaž. »Ti postavaš, mi se pa ubijamo po svetu. Morda se da napraviti kaj kupčije pri taki hiši, kakor je Boltarjeva.«
Gostje so pili, dekla je nosila na mizo, ali drugih domačih ni bilo blizu.
Vino je lezlo v glavo, zakaj bilo je iz leta 1834.
Na pragu se pokaže nov gost, resnega pogleda. Bil je majhne po-postave, šibak, črnikaste polti, živih oči in vljudnega vedenja.
»Ilibejte bonov, ferkelni pruol-hajo po vas.«1
Vsi obmolknejo pri tem pozdravu. Polonjek, ki je bil najbolj zgovoren, se potaji in izgine pri durih. Tihotapec Blaže je bil sicer dober znanec in prijatelj rokovnjačev, njihovega jezika pa ni razumel. Zalo se najmanj zmeiii za prišleče-ve besede in reče:
»Ti imaš kaj besede pri svojih ljudeh, kakor vidim, z.ato pa reci I'undežu, naj nam katero zagode. Cuješ Gradov Andreje?«
Fundež čaka na povelje, a kapitan Vranjek ohrani resnolio in ukazuje:
»Blaže! Tobak bomo ves mi vzeli. Denar zanj dobiš jutri. Ako imaš tudi kaj kave, nesi jo h Krču. Tam dobiš zanjo žita. racman, tvoja skrb je, da bo drevi tobak v rokah našega harambaše. Ti, Fundež poskrbi do jutri večer sodček letošnjega vina, ki ga pelje z Dolenjskega v Tržič tisti Klemen z Vinice. Nocoj bo prenočil v Naklem pri španu. Mcfjacev Štefan in Kob-lar ti boeta pomagala, ker sta tam doma.«
Tihotapec je strme poslušal svojega sovaščana in molčal. Vranjek
• »Dobro pasi, da se ne zagovoriS.« « »Dobro pazite, kmetje pridejo po vas.*
odpre duri fn pokliče deklo, rjnnica takoj priteče iz kuhinje in zardi do ušes.
»Fundež, zdaj pa le postrgaj ob gosli!« veti kapitan in se začne vrteti z deklo po prostorni izbi.
A kmalu preneha. Videlo se je, da je želel napraviti veselje bolj plesalki kukor sebi. Prisede k mizi, ukaže dekli febrati krtač in muhalnikov, kolikor hoče, češ da bo že vse on plačal. Marjanioa izbere tri krtače, dva muhalnika in en podpihalnik pa izgine v vežo.
V izbo s-pet siopi odišli Polonjek. Samo spogledala se z Vranjekom in je bilo vse dobro.
»Tomaž, poij!« zakliče kapitan.
Fundež snet nategne gosli in začne peti. Drugi mu pomagajo: Zapojmo poKdravtjico, Zahvalimo Boga, k'nam sladkega da vlnca, Oj firundrajskarj«, Holadrl, botadro — — — Oj ftrundrajskarja.
Peli so vsi ponavljajoče se besede, ko dekla prinese na mizo ju-iino za domače.
»Kaj smo mi neverniki?«
Kmalu se zagosti velika miza v kotu [>od križem, naposled prideta tudi oče Boltar in hlapec Ožbolt.
Žlice so jele ropotati po veliki lončeni skledi.
»Marsikdo hvali Boga, pa ne pravega,« ziv? hišni gospodar, ko so pivci že drugič ponovili svojo posem o vinu štiriintridesetega leta.
»Kaj smo mi neverniki? Ali nismo molili z vami pred jedjo?« odvrne Grosov Blaže, ki se je že dobro nabral dobrega vina.
»Blaže, ti imaš še nekaj poštenja, zato si se oglasil!« pristavi hlapec Ožbolt.
»Jaz ga pa nimam, kajneda, Ožbolt!« pridene pikro Polonjek.
»Lahko ga imaš, če ga hočeš. Ali ga imaš, pa ne vem,« odvrne hlapec.
»Prav tak malik si kakor mi. Vojaške suknje nečeš nositi kakor lili. Ti seveda si poštenjak, mi pa smo uzmoviči...«
»I.e počasi, Polonjek!« prekine besedo Ožbolt. »Da ste vojaški beguni, vam ne očitam. Tudi jaz sem. Zukaj bi hodili po vseh evror^kih bojiščih za francoski napuh in francosko slavo? Kadar bo p* naša očetnjava v nevarnosti takrat bomo že tudi mi pokazali, da smo dobri državljani.«
»Kdo pa je meni včeraj jutr^ perilo odn^riel iz Luknje? Morja boš ti vedel povedati. Gradov Auw drejec?« se vtakne vmes Jerica.
»Jerica, jaz vem, da ga msoj% Če ga je pa odnesla kaka revicni da zavije z njim svojega nagepi otroka, kaj za to?« odvrne Vranje«
»Krasti je greh, Androject«
»Tako uči pač dupljanski go« spod Tomaž. Uči pa tudi, da je prif« vica za vse enaka, Jerical« nndJk Ijuje Vranjek.
»Božja pravica pači« poseijfi vmes hišna gospodinja, »plas&rskii® pa ne. Ta uči tako: vzemi, če nij maš; drugi naj delajo, mi pa naj jemljemo.«
»In to je tista razlika, Vranjek!^ potrdi stari Boltar. »Nas Ožbolt J« res vojaški begunec kakor ti. VsaM se rad otrese vojaške suknje ztjl 14 let ali še več, če se le moral Toda Ožbolt se preživi s poštenini delom, ti pa s tatvino. Ne pravijo ti zastonj Vranjek, ker kradeš ka* kor vrana.«
»Ali ti nismo vselej poištencl plačali, kar smo zapili?« se oglafl Vranjek, rdeč kakor kuhan rak.
»Lahko piješ, ker piješ za na#9 cunje,« ga spet ibode gospodinja.
Gostje pri durih začno godrnjaj ti in se na tihem pogovarjati. Kam položi Vranjek tolar na mizo iij odhaja, drugi za njim. Tacman j* le še zapretil s trdimi besedami:
»Kmalu bomo videli rdečega p4H telina na strehi in Boltarjeva čr«( va bodo na češpljah Visela ...«
Pivci so se porazgubili, domatf skočijo pokonci, edini Blaže Jfl ostal v hiši in se pridružil doma čim, ki jih je trla jeza in so ugj| bali, kako bi se ubranili rokov,njah škim grožnjam.
Iz krčme seje preneslo ra/J>uti| jenje na vas. Po vseh Spodnjil Dupljah so molili glave pri vrati* in oknih, pred hišo vaškega župan na Mrčuna se je zbiralo vedno vol moških.
»Nad rokovnjačel Pobijmo jij Saj niso za drugo kakor za nadS logo in škodo,« je kričal kima) Kuhar.
»Smrt štekljačarjeml Vzeraita sekire in vile in kar po njih!« vpil Puželj.
Življenja nismo varni pred pW> šarji!« se je oglasil Boltar.
»Rokomavhi so tatje, roparji ubijavci. Kaj bi jim prizanašatirf se je jezil Smole.
(Dafi» prihodnja.)
vKar pripravite se možje in fantjejf
51
f......
Cetinje — glavno mesto Črne gore
POGLED V ČRNO GORO
Katoliška cerkev v Prizremu; zadaj mesto
»Deutsche Adria-Zeitung* opisuje v rvojem ndipifiu iz Zagreba takole Črno goro:
Gospodarski pomen Črne gore je bil dosti fočji, če ne bi bila dežela v jugoslovanski dobi It&ko močno zanemarjena. Črna gora ima velike gospodarske možnosti, kar se da sklepati tudi po Statističnih podatkih iz let 1938-40, o tedanji Zetski [banovini, ki je bila približno tako velika kakor današnja Črna gora. Površina dežele obsega 3,099.72
ha (današnja Srbija 4,938.700 ha), od tega pa pride na njive 328.000 ha, na travnike 233.000 ho, na pašnike 873.000 ha, na vrtove 8.790 ha, na vinograde 6.200 ha, na sadonosnike 14.200 ha in na močvirja in trstičje 25.700 ha, torej skupaj okrog 1.5 milijoca lia, kar predstavlja 48% v kmetijstvu iz-koriščr.r.e površine, Gozdovje obsega 1,057,000 ha ali 34.5%, nerodovitna zemljišča pa 392.000 ha ali 12.8% deželne površine. V Črni gori raste po sta-
tističnih podatkih 1,392.000 oljk, 190.000 kostanjev in figovih dreves, 33.000 jablan itd.
V nekdanji državi niso bile izpolnjene najvažnejše gospodarske zahteve Črne gore. To je bila prvič zgraditev železniške proge, ki bi zvezala doline rek Zete in Morave ter gozdove na eni strani z obalo, na drugi strani pa z Bosno in Hercegovino, drugič pa regulaciia Skadarskega jezera. Zgraditev omenjene železnice bi omogočila dovoz živine in le6a na tržišča ob obali in v notranjosti dežele, z regulacijo Skadarskega jezera in reke Bojane pa bi se pridobilo 40.000 ha rodovitnih zemljišč, na katerih bi se lahko naselilo 40,000 družin. Na teh zemljiščih bi uspevalo tudi južno sadje in na vsakem hektarju bi lahko živela ena družina. Tudi v druge doline bi se lahko z gora preselilo precej prebivalstva.
Velike uspehe bi imela tudi izvedba flačrta, po katerem bi se izpeljala struga Morače, ki se izliva zdaj v Skadarsko jezero, tako zvano Do-sijo Zeto, kjer bi ob novi rečni 6trugi nastale rodovitne njive in dobri pašniki. Z izvedbo teh načrtov bi bila omogočena tudi samopreskrba Črne gor« z živežem.
Pogled na del Prizren«
;Pokojni črnogorski kralj Nikita, ki je bil tuji pesnik.
6'
Njeguševa grobnica nti Lovčenu. Peter Petrovič ^jeguš, rojen 1813 je bil poslednji duhovni in svetni vladika črnogorskega
naroda (od 1830—1851) in njegov najpomembnejši pesnik. Njeguševo krasno j pesnitev »Gorski vijenac« pozna tujina, pa tudi mnogi Slovenci
r Komaj sem se prerinil skozi fcilprtino, sem se znašel v votlini, ki *e mi je zdela zelo velika. Ioda nenadoma sem zagledal v temi dve svetli piki, ki sta se premikali. Ves pre-atrašen sem se umaknil iz votline.
Ko sem prišel na prosto, sem zate! razmišljati: »Kaj pa naj bi to bi-Jo? Hudič gotovo ni. Morda kaka div-|a zver? Bržkone tudi ine, ker bi plašila name, ko sem se umikal. Torej ae mi ni treba bati.«
Obrabren po tem razmišljanju sem vzel i kupa, pripravljenega za oglje, veliko trsko, jo prižgal in hotel vstopiti v votlino. Kar nenadoma zaslišim • tokanje, ki je bilo zelo podobno človeškemu ,.. Prisluhnil sem in zopet easLišal stokanje ... Zbral sem ves pogum in vstopil, držeč gorečo trsko visoko nad glavo. Na vso moč sem se trudil, da bi predrl temo ..,
Kaj vidim? ... Velikega starega kozla, ki je umiral od starosti Ležal je skoraj nepremično. Ko sem ga skušal spraviti pokonci, je poskučal vstati, a se je takoj zopet zgrudil. Prepustil sem ga njegovi usodi. Pregledal ' sem votlino, ki pa ni bila tako velika kakor se mi je ob prvem pregledu zdelo. Ob strani sem zapazil luknjo, ki je bržkone vodila v drugo votlino. Ker je trska že pojemala, sem pre-jfcled te votline odložil za pozneje.
Drugi dan sem se vrnil s šestimi »večami ... Kaj še nisem povedal, da •em postal tudi svečar? Spomnil sem ee, da sem kot otrok vide! izdelovati •veče in po nekaterih poskusih se mi
Že tudi to delo precej dobro posreči-o. Kako prav je, da se človek, posebno v mladih letih, ranima za vse in se skuša čim več naučiti, kajti v tivljenju vse prav pride.
Vrnil sem se torej iz svoje trdnjave s šestimi lojenimi svečami ter s kresilnim kamnom, ki sem si ga sposodil od puške.
%*glcdal sem velikega starega kozla
Zdaj sem prišel s lahkoto skozi prvo odprtino. Kozel je medtem že poginil. Druga odprtina pa je bila tako nizka, do sem se moral po vseh štirih 6pjaziti skozi. Znašel sem se v prekrasni dvorani in sem bil kar očaran. Ob svetlobi sveč so se stene kar lesketale, kakor da bi bile pokrite z neštetimi dragimi kamni. Čudovito!... Zdelo se mi je, da sem zašel v kak vilinski grad. Kar čakal sem, kdaj bom zagledal prelepo vi-linsko kraljico, oblečeno v zvezdnato obleko in s sinjimi očmi...
Votlina pa je bila tako hladna, da nisem utegnil dočakati vile, ampak sem odšel na sonce. Čeprav je votlina bila hladna, sem vendar ugotovil, da ni bila vlažna, saj so bila tla pokrita s popolnoma suhim gruščem. Sklenil sem, da jo bom uporabil za shrambo najdragocenejših stvari, predvsem smodnika. V najhujšem primeru pa se bom tudi sam lahko zatekel vanjo, ker sem se prepričal, da v njej ni niti kač, niti škorpijonov, niti druge golazni Kot pravi Anglež sem bolj mislil na korist kot na lepoto.
Spravil sem torej v votlino smodnik in pet pušk. Druge pa sem pustil na njihovem mestu kot topove za morebitno obleganje.
Ob tej priliki tem odprl sod s smodnikom, ki sem ga potegnil iz vode. V svoje veliko veselje sem ugo tovil, da je voda pridrla samo za tri prste v notranjost ter da je ves drugi smodnik ostal suh in nepoškodovan. Tako se je moja zaloga smodnika nepričakovano znatno povečala. Spravil sem v votlino tudi svinec, ki sem uporabljal za izdelovanje krogel.
Nemogoče mi je povedati, kolikokrat sem mora! prehoditi pot od trdnjave do votline in koliko potrpljenja je bilo treba za to. A dober uspeh mi je bil zadostno plačilo. Omeniam pa, da zdaj nisem bil več zadovoljen s tem, da sem kako delo izvršil, ampak sem ga hotel dobro izvršiti. Zato je za vsako de!o bilo treba več časa in več potrpežljivosti, zato pa je tudi zadoščenje bilo toliko večje.
Ko sem poskrbel za vse svoje 6tvari, sem se spomnil tudi kozla, ki sem mu preskrbel primeren grob izven votline.
V tej čudoviti votlini se mi je zdelo, da sem kakor kak mogočen čarovnik, o katerih pripovedujejo pravljice. Res da nisem bil tako mogočen, a z lahkoto bi se tukaj ubranil najmanj petsto divjakov, ker bi me »ploh ne mogli najti. A tudi če bi me našli, bi me ne mogli spravili odtod. Razen tega, da je bil vhod tako majhen, sem imel lepo število pušk, da bi jim ne dovolil, da bi se mi preveč približali... Kako sem nespameten! Niti pomislil nisem na to da bi divjaki lahko zamašili odprtino z vejami, ki bi jih potem zažgali in jaz bi poginil, zadušen od dima.
Vendar pa je prava sreča, da se človek ne spomni na vse. Gorje, če bi se bil tedaj spomnil na to, kar sem pravkar povedali Bil bi silno nesrečen in ne imel bi več miru. Res je, da človek ni nikdar dovolj previden. Tudi če se zavaruje pred devet in de-vedesetimi nevarnostmi, na stoto bo pa le še pozabil. Vendar pa dajem
dragim čitateljem nasvet, ki sem ga sam izkusi!: Prav je, da so previdni, a nikakor ni prav, da bi bili preveč previdni. Nekaj morajo prepustiti tudi božji Previdnosti. Saj Bog ve, da smo na svetu in nas ni postavil na svet zato, da bi nas zapustil, če le mi njega ne zapustimo in nimamo preveč zaupanja le v svojo moč in modrost.
Triindvajset let.
Triindvajset let sem že bil na otoku in sem se počutil na njem kakor doma, tako sem se navadil samote in takega življenja. Nikakega dvema ni, da sem šele tukaj začel ceniti korist družbe, kjer ti ta naredi kruh, oni drugi obleko, tretji ti priskrbi meso in spet drugi še druge stvari, ki jih potrebuješ za življenje. Ti sam pa tudi delaš eno samo stvar, ki je v korist drugim. Vsi za enega, eden za vse. Jaz pa sem moral po sili razmer narediti vse sam in si vse sam priskrbeti. Četudi sem se še tako slabo počutil, nič ni pomagalo, moral sem se potruditi sam,
Zduj se nisem več razburjal zaradi divjakov. Moje življenje je teklo hitro naprej. Samo nekaj me je mučilo, posebno v dolgih nočeh brez spanja: misel na dan, ki bo brez dvoma nekoč prišel, ko se bom zavlekel kot stari kozel v votlino, da tam umrjem sam ... popolnoma sam!...
Čez dan pa mi delo ni dopuščalo, da bi se udajal žalostnim mislim. Poleg nujno potrebnega dela, je bilo tudi toko, ki sem ga izvrševal samo v zabavo. Tako sem na primer poučeval svojega Pollpolla, ki je polagoma postal taka klepetulja, da mi je že kar presedal. Papiga mi je nadomeščala človeško družbo. Čeprav sem vedel, da je ponavljala samo to, kar sem jo naučil, 6e mi je vendarle zdelo, kakor da bi poslušal človeško govorico. Živela ie z menoj skoraj petindvajset let. Ko se je postarala, je postala manj klepetava in končno je popolnoma umolknila. Vsa sključena je čepela v kotu in ni hotela več jesti. Nekega dne sem jo držal na dlani levice, jo božal in ji ljubeznivo prigovarjal, da bi začela govoriti. Končno je z veliko težavo izgovorila? »Ro-bin!...« Nato pa se je sesedla in ni je bilo več ...
Nikakor se ne sramujem povedati, da 6cm se zjokal. Premišljeval sem, ali niscen morda sam kriv njene prezgodnje smrti s tem, da sem jo silil govoriti, kajti v Braziliji sem slišal, da živijo papige do 100 let.
Mnogo let preje sem že izgubil svojega ljubljenega psička, ki je živel z menoj trinajst let. Poginil je od starosti, Polagoma se mu je vsaj nekoliko vrnil glas, slišal pa je nenavadno dobro. Zato je bil zelo dober čuvaj. Samo mačke so umirale in se rodile, ne da bi se mnogo zmenil zanje in za njihovo sebično življenje. Pravzaprav so mi bila bolj neprijetna njihova rojstva, ki so postajala kar preveč pogosta, tako da sem jih moral začeti zatirati s silo. Gorje, če bi tega ne storil, kajti njihovo število bi se tako povečalo, da bi ne bile samo meni v nadlego in škodo, ampak bi morale poginiti od lakote ali pa bi požrle druga drugo. Nekaj po sem jih
vedno ohranil, ker 6o bile zelo ljubke. Tako redko sem se česa veselil, zato mi je bilo vsako, še tako malenkostno veselje, dragoceno.
Tako sem na primer imel kožice, ki so prihajale jest iz moje roke. Ujel sem še več papig, a žal nobene nisem mogel primerjati z ubogim Poli« pollom. Bile so mnogo bolj trde glave, Niso bile ustvarjene za učenje in ubo« gi učitelj se je 6ilno mučil z njimi-Po več mesečnem pouku so se za sila naučile kake besede ki pa so jo navadno prav kmalu spet pozabile
Ker nisem več uporabljal puške; sem si zredil na dvorišču pred votli« no celo jato ptičic, ki so se tako udo* mačile, da so ob določeni uri prile-' tele v trdnjavo z vseh strani, mi ce i dale na glavo, na ramena in na roke, čivkale so it brezskrbno zobale is krožnika, ki sem ga držal v roki. Lahko sem jih prijel, jih božal in ljubkoval. Kamor koli sem šel je le« ialo po nekaj ducatov ptičic za menoj in mi delalo družbo z ljubkio* žvrgolenjem.
S pomočjo zank sem ujel neka! morskih ptičev, ki sem jim pristrigel peruti, da niso mogli odleteti iz trd« njave. Udomačili so se in začeli ^"ez« diti v razpokah. Tako sem imel vedno dovolj jajc za kuho. Ker nisem tek ptičev poznal, sem jih imenoval mor« ske kokoši.
Česa na; bi si še poželel? Mar ni bila moja dolžnost, da se z vsem sr« cem zahvalim božji Previdnosti?
Nikdar nisem mogel pozabiti svo^ jega Prijatelja! Tako sem namreii imenoval psička. Saj je to ime tudi res zasluži!. Tudi za hip me nikdar ni zapustil Kako zvesto me je gledal in pazil na vsako moje povelie. Zdelo so je, kakor da prav vse razume. Č® sem želel, da ne bi šel z mano, sem mu rekel da mora ostali doma in ni se ganil. Včasih sem mu velel, naj gre na njivo in naj napodi ptiče. Takoj je izvršil povelje. Poslal sem ga celo v poletno hišico po kučmo in kmalu mi jo je prinesel. Bil je zelo razumen služabnik.
Pripovedoval pa sem mu mnogo drugih stvari, ne da bi pričakoval, da me bo razumel. Čutil sem potrebo, da sem govoril, ker nisem imel nikogar drugega. Nekoč sem mu med drugim dejal tole: »Dragi Prijatelj, prepričan sem, da me ne boš zapustil, ko bom umiral. Ostal boš pri meni c!o konca. Ko bom mrtev, me boš tri dni branil pred pticami roparicami in pred drugimi živalmi, ki bi hotele onečastiti moje truplo. Medtem pa boš izkopal pod menoj dovolj globoko jemo , ..«
Usoda je hotela, da je poginil prej. Saj je bil za psa že zelo star. Jokal sem za njim in mu izkopal grob ob obrežju, prav tam, kjer sem ga pred toliko leti rešil. Pokopa! sem ga in naredil na grobu spomenik iz kamnov. Na vrhu sem pritrdil desko z napisom: »Tukaj počiva edini moj Prijatelj«.
Prvi pojav divjakov.
Meseca decembra je bil čas žetve. To leto, ki je bilo triindvajseto mojega bivanja na otoku, sem imel z žetvijo mnogo dela. Več dni sem žel od ranega jutra do pozne noči.
Ko sem nekega jutra odhajal na delo, sem nenadoma zagledal nenavadno svetlobo kaki dve milji daleč. Bil je odsev ognja v smeri, kjer sem pred leti odkril sledove divjakov. 7. grozo sem ugotovil, da ogenj ni bil onkraj skalovja, pač pa na moji strani.
Tako zelo sem se prestrašil, da sem se nemudoma vrnil in se skril v gozd, v bližini svoje trdnjave in nisem imel več poguma, da bi šel ven. Groza me je pretresla ob misli, da ss se divjaki izkrcali na otoku, da s® šli v notranjost, odkrili na pol požel* polja in moje sledove ler da me zdaj iščejo in da me bodo kmalu odkrili
jjfilL d&nacki Autu
Inž. Franjo Zupeo
Izdelava betonskih zidakov, votlakov in strešnikov
(Dalje.)
Priprava betonske mešanice in nje uporaba.
Pri majhnih obratih mešamo beton na roko, toda ne smemo pa ga mežati na lesenem podu ali pogradu, temveč v kakšni večji pločevinasti posodi ali zaboju, da ne more voda odtekati, niti je no more vsrkavali les. Najprej temeljito premešamo z lopato in grabljami pesek in cement. In to mešanico šele mešamo potem z vodo, ki jo škropimo med mešanjem iz vrtnih škropilnic, ki so opremljene z razpršilci.
Tako pripravljen beton moramo porabiti čimprej. Zato ga naenkrat napravimo le toliko, kolikor ga v času 3 do 4 ur lahko porabimo. Medtem pa ga ne smemo držati na prostem zraku, temveč moramo pokriti pločevinasto posodo 7. vlažnimi odejami.
Izdelava strešnikov.
Strešnike izdelujemo večinoma ročno in le Izjemoma s stroji. Pri ročni izdelavi oblikujemo na mizah s posebnimi pripravami, in sicer:
1.	s proliliranimi tolkači ali strugači,
2.	z nabijalniini ploščami,
3.	s profiliranimi valji.
Za izdelavo bobrovcev in vobče gladkih strešnikov uporabljamo le navadne lesene ali železne okvirje, ki se odprejo. Položimo jih na mizo, napolnimo z betonsko mešanico, ki jo zbijemo ali potolčemo z bati ali tolkači in nato posnamemo odvišno snov, površino pa lepo zgladimo. Ko okvir odpremo in odstranimo, ostane izgotovljen strešnik na podloženi deščici ali na pločevini tako dolgo, da se strdi.
Zarezane strešnike (Falzziegel), katerih površina ima najrazličnejše oblike, pa izdelujemo po gori navedenih treh načinih, od katerih je naj-prikladnejši prvi način oblikovanja s profiliranimi tolkači ali strugači. Ta način se je prvi uveljavil, čim so začeli po vzorcu žgano opeke izdelovali tudi betonske zarezane strešuike.
Profilirano železo, ki služi kot tolkač in oba-nem kot strugač, je z ročaji opremljeno, 5 do 6 cm široko ploščato in pojeklenelo železo. Priporočljivo je, da je profilna čeljust narejena iz posebnega po-jeklenelega železa in privita na tolkač, da jo po obrabi lahko zamenjamo. Tolkač pa naj bo narejen iz kovnega in ne iz litega železa. Protilna čeljust ima obraten (negativen) prerez zarezanega strefl-nika. Ta prerez mora biti točno izkovan in od čusa do Časa izpiljen, da dobimo ostre in gladke robove. Cim je profilna čeljust nekoliko obrabljena, moramo dati napraviti nov.o, ker sicer strešniki ne M imeli več pravilne debeline in vkladi se ne bi vej ujemali drug v drugega.
Profilni tolkač lahko uporabljamo prosti, to se pravi da ga nastavimo na preložljivi vodilni železi, k! sta pritrjeni na obeh straneh kalupnega okvirja in ga premikamo po njih, ali Pa teče v stranskih kolotačih ali žlebnicah.
Potek izdelave.
Potek izdelave se vrši takole: V kalup vstavimo najprej podložno deščico, ki jo poprej namažemo Z oljem. Nanjo vržemo z lopato ali s kelo odgovarjajočo množino betonske mešanice, ki jo dobro zbijemo al potolčemo. Poprej jo pa moramo še z roko dobro zapolniti ali zatlačiti v kote in robove, ker se zelo rado zgodi, da na teh mestih beton ni dovolj
trden ln g()3t. Nalo napravim<) povržino h	'
kot sem to ze opis«! pri izdelavi votlakov, vapol-nimo kalup z betonom in ga potolčemo Likoliko z lesenim batom. Potem šele pričnemo tolči >p oblikovati z železnim profiliranim tolkačem, s Uicrirn damo strešniku na zgornji površini zahtevana obliko. <6a to delo pa je potrebna seveda že nel/a jpret-3« 81 10 1II(>ra de|avec pridobiti.
Da dobimo goste in trdne strešnike, moramo beton zbijati sistematično z enega konca kalupa proti drugemu. Nato vlečemo čezenj nekajkrat za-jioredoma profilirani tolkač tako, da ga na enem koncu nekoliko dvignemo in nazadnje jiosnamemo z njim odvišno snov, da dobi strešnik končno obliko. Pri posnetju betona moramo paziti, da ga ne iztrgamo iz robov, ki morajo biti ostri. Iz tega razloga tudi ne smemo uporabljati presubo betonske mešanice. Če se pa le zgodi, da moramo delati s suhim betonom, si pomagamo tako, da ga pred posnetjem po vrhu nekoliko zmočimo. V ta namen uporabljamo ročno metlico ali pa zidarski čopič.
Potek izdelave strešnikov na ostala dva načina, in sicer z nabijalniini ploščami in profiliranimi valji je popolnoma podoben. Ker pa se oba načina redkokdaj uporabljala, zalo jih nisem podrobneje opisal.
(Dalje nrlhodnjtd.)
Okrog sosedov
s »Nikdar v svoji zgodovini se niso borili
Hrvati v pravičnejši vojni, kakor je 6edanja,< je izjavil novi hrvatski vojni minister Ante Vokič.
s Ureditev kmečkih dolgov. Hrvatska vlada je izdala z zakonsko odredbo o končni rešitvi plačevanja kmečkih dolgov. Po tej zakonski odredbi bodo vsi hrvatski kmetje, ki bodo plačali svoje dolgove do konca junija t. I., imeli pri plačiiu dolga 60%, pri plačilu dolga do konca tega leta pa 55% popusta. Hrvatska vlada jo istočasno jio-zvala vse kmečke dolžnike, naj se pri plačilu svojih dolgov j>oslužijo dovoljenih popustov, kar jim bo sedaj tem lažje storiti, ker lahko vse svoje pridelke prodajo pod zelo ugodnimi pogoji.
s Angloameriški letalci so v zadnjih dnevih z bombami obsipali tudi lepo hrvatsko mesto Dubrovnik, poroča »Tagesjiostr.
s V Dalmaciji raste okrog 700.000 smokev, ki dajo vsako leto okrog 5)000 vagonov suhih smokev. V zadnjem času so ustanovili več sodobnih sušilnic za smokve. Poleg tega pridela Dalmacija vsako leto do 100 vagonov mandljev in neki nadomestek za kakao, katerega pridelek zuaža 300 vagonov na leto.
s Kar 20 novih delniških družb so ustanovili lani v Srbiji. Večina teh družb se je ustanovila z lastnim kapitalom. Lansko leto je začelo v Srbiji obratovati več ko 50 tovarn ter okoli 1500 obrtniških podjetij, dočim je moralo 300 obrtniških obratov zaradi vojuogospodarskih ukrepov ustaviti obratovanje.
s Hrvatsko pravoslavno cerkev so te dni odprli v Tesliču.
s Delavski dom so blagoslovili v Varaždinu. V domu je tudi velika dvorana, v kateri je 1300 6edežev.
s Zasluženo plačilo. Zagrebški dnevnik »Hrvatski Narode z dne 14. januarja t. 1. objavlja sporočilo časopisno agencije »Exchange Telegraphc, da je begunska vlada Petra Karadjordjeviča v Kairu odpustila iz službe svojega dosedanjega poslanika v Lizboni prof. Radoja Kneževiča zaradi njegovega dopisa Petru Karadjordjeviču, v katerem ga poziva na sodelovanje s komunističnim Titovim vodstvom. Prof. 11. Kneževič je bil s svojim bratom častnikom ter ostalim svojim sorodstvom glavni činitelj v znanem marčnem beograjskem prevratu. Vlada, ki so jo postavili pučisti, ga je nato imenovala za ministra dvora ter je kot tak pobegnil tudi v London. Ko se je begunska vlada pričela otresati glavnih pučistov, je za Simovičem, llicem in ostalimi zadela ista usoda tudi Kneževiča ter jo bil odstavljen kol minister dvora in poslan za poslanika v Lizbono. Na tem položaju je sedaj dobil še zadnjo brco ter je bil zaradi svojih simpatij do komunistov in odobravanja njihovih zločinov sploh odpuščen iz državne službe.
L
Novo mesto - Naročnike naprošamo, da naj obnove in plačujejo naročnino v podružnici »Slovencac pri »Krajcu«.
PRAVNI NASVETI
Hčerka državnega uradnika brez sredstev,
J. L. — Prod leti vam je umrl oče, ki je bil državni uslužbenec. Po očetovi smrti ste ži« veli pri materi, ki je dobivula mulo pokojnino. Sedaj je umrla tudi mati, ki vas ie zapustili* brez imovine in brez drugih sredstev. Vprašate, ali bi mogli doseči kakšno državno pod« poro, ker 6te že v letih in bolehni. — Po uredbi iz leta 1940 vam šef pokrajinske uprave lahko nakloni podporo do 190 lir na mesec, ako po predpisih uradniškega zakona nimate pravico do rodbinske pokojnine po očetu. Obrnite s« zato s prošnjo na ono oblastvo, ki je vaii ma« teri odmerilo rodbinsko pokojnino.
Zgradarina. D. Ž. Z vzdrževanjem hiše ima,« te velike stroške, posebno z beljemjem stano« vanj. Radi bi vedeli, ali bi se lahko s stran« kami jx>godili, da vam poleg najemnine še po« sebej povrnejo stroške za jjopravljanje stano« vanj, ne da bi bilo treba te zneske napovedati v prijavi za zgradarino. — Davčna osnova trn zgrndarino je letna najemnina, h kateri je pri« šteti tudi vrednost vseh dajatev, storitev in: ugodnosti, ki jih mora najemnik dajati eli opravljati najemodajalcu. Ce se določi v na« jeiniii [»godbi še posebna odškodnina, n. pr. z£ beljenje, se smatra to za del najemnine in sa ne sme skupna najemnina, zavezana davku, zmanjšati za znesek [»gojene odškodnine. Sices bi pa taka pogodba pomenila povišanje najem« nine, ki je sedaj prepovedano.
Delavčevi prejemki v prvem tednn bolezni. S. O., N. Delavec obdrži svojo pravico do plače, ako je po najmanj 14 dnevnem službovanju zadržan od službe zaradi bolezni ali nezgodo za sorazmerno kratko dobo, ne več kot za teden dni in tega ni zakrivil namenoma ali z veliko malomarnostjo. Isto velja tudi tedaj, če je od službezadržun brez 6voje krivde zaradi drugih važnih razlogov.
Od mladoletnika kupljeno zemljišče. V. K. Od mladoletnika, ki ga je zastopal varuh, ata kupili njivo. Pogodbe pa niste takoj napravili. Kupnino ste plačali in ste tudi zemljišče par let uživali. Sedij pa je prodajalec njivo znovo prodal in se jo tudi prepisala na kupca. Postal je medtem polnoleten. V|)rašate, kdo vam od« govarja za škodo. — Kupčija, ki ste 'jo sklenili z mladoletnikom, ni mogla postati veljavna, ča je ni odobrilo varstveno sodišče. Zato bo 1* druga kupčija, ki jo je sklenil polnoleten pro« dajalec, veljavna. Vi pa zahtevajte povračilo kupnine.
Izročitev polovico posestva sinu. T. E. __
Oče je izročil sinu polovico posestva, drugo polovico si je pa pridržal. Nekaj časa sta oč« in sin, ki se je oženil, gospodarila skupaj. Sedaj je pa skupno življenje postalo skoratj neznosno. Oče tudi preti, da druge polovice ne bo izročil sinu, ampak da jo bo prodni, tako da bi se posestvo razbilo. Vprašate, ali more to storiti in kako bi stvar najbolje uredili. — Oč« s svojo polovico posestva razpolaga kakor hoče. More jo prodati ali izročiti komur hoče. Ravno tako tudi sin lahko s svojo polovico razpolaga. Ce je skupno življenje neznosno, lahko edea v i	zah<cva razdružitev skupne lastnin«.
V kolikor skupne stvari ni mogoče deliti ali na brez zmanjšanja vrednosti, j0 je prodati in kupnino razdeliti med oba deležnika. Zdi s« nam pa, da bi se z malo popustljivosti in pa« meti mogel spor sporazumno rešiti in stvar ta« ko urediti, da bo za oba prav.
Hišni davek. C. N., L Čeprav je v hi.« eno ianovanije prazno, bo tudi od tega traba pla« cati zgradarino. Zgrada,rini so namreč podvrže« ne vse zgradbe, ki so namenjene za prebivanja ali drugo trajno uporabo neglede na to, ali resnično kdo v njih prebiva ali ne.
T nK0i'CriO- p0f!^i'.° ,,lora napraviti notar. F,
«. Kadi bi zvedeli, če je vseeno ali pogodbo napravi notar ali odvetnik in katero mora napraviti notar, da je veljavna. - Ce za pogodbo m prednisana notarska oblika, jo lahko napravi odvetnik ali pa notar. Notarska oblika je p«' predpisana za ženitne pogodbe, z« pogodbe, sklenjene med zakonci o kupu, menjavi, renti in posojilu, kakor tudi za priznanje dolga ene« ga zakonca napram drugemu, dalje za potrdilo o prejemu dote, za pogodbe o daritvah brez de« Janske izročitve in še nekatere druge pogodb«.
U. Mionl — V. Lovšin
Zgodovinski roman J g {asov sv. Pavla
ti
»Ali niso Rimljani prisegli, da bodo 6po-Itovali našo Postavo!'«
»Eno je obljubiti, drugo pa držati obljubo. Zato moramo biti bolj čuječi in gorje, ako uide! Ne pozabimo naše obljube in jo še poostrimo. Prisezimo, da ne bomo ne jedli ne pili, dokler bo Savel iz Tauza, odpadli farizej, pri življenju.«
Obljuba je bila veČini preveč stroga. Lahko je bilo obljubiti, da ne bodo pili vina in ne jedli slaščic in sadja; toda zdržati se vsake ledi? Bilo je preveč. Zato so omahovali, toda Oz^-j je silil. Kvant je predlagal srednjo pot. Narcde naj strogo obljubo, pa ne takoj. Prej lo hoteli videti, kako se bodo obrnili dogodki y bodoče.
»Snidimo se jutri po daritvi in branju v »lnajrogi, da obravnavamo primer in se za nekaj odločimo,« svetuje.
»Jutri je sobota,« pripomni Ofues, ki je bil farizej in zato strog izvrševalec Postave.
»In kaj zato?« vpraša Ozej.
»V soboto ni dovoljeno hoditi ra^en v sinagogo in to po najkrajšem potu in je tudi prepovedano obravnavati kak primer.«
Ozej se smeje.
»Ako uide ptič v soboto, ali boš čakal prvega dne v tednu, da ga ujameš?« vpraša.
»Kaj spada to k stvari?« pristavi Ofues, ki ni hotel dovoliti, da bi lovili ptiča v soboto, aio tudi je ta dan ušel-
»Savel je ptič. Ako ga Lizija izpusti jutri
na svobodo, ali ga bomo lov.ii pojutrišnjem?« *
Ko so se zarotniki prerekali, se je pri Ana-niju javil Lizijev odposlanca
»Slavni tribun Klavdij Lizija želi izvedeti ca zločin, katerega je obdolžen rimski državljan Pavel iz Tarza.«
»Ta kuga...» je začel veliki duhovnik.
»Meni ni treba vedeti,« ga prekine vojak.
»Prišel boin osebno k slavnemu tribunu, ne sicer jutri, ker je sobotni dan, ampak pojutrišnjem.«
»Tribun ti naroča, do skličeš jutri ob tretji url veliki zbor; on som bo prišel tja z jetnikom, da sliši vaše obtožbe in njegov zagovor kb izreče sodbo.«
»Jaz sem že obravnaval primer in izrekel Smrtno obaodbo. Od Klavdija Lizija je odvisno, da jo uvrši. Njejnu ni treba primera; ni ca to pristojen, ker ne pozna naših zakonov in nleaova sodba bi bila pristranska,« ugovarja ošabno veliki duhovnik, ker se je bal, da bi Pavlova samoobramba napravila dober vtie na tribuna in bi ga on oprostil.
Vojak skomizgne z rameni.
»Tako hoče tribun.« ponovi.
»Jutri ni mogoče- Za nas je d-an počitka.«
»Prav jutri. Jetnik je rimski državljan, katerega tribun ne more obdržati r ječi, ne da bi vedel, ali je zares kriv.«
»Jutri ni mogoče!« ponovi Ananija vesel, Ba more delati ovire Liziju in ga prisiliti, da »poštnje soboto.
»Trib ur ne bo čakal. Ako jutri ne skličeš »inedrija, bo spustil jetnika na svobodo.«
»Tega si ne bo drznil storiti,« ugovarja [Ananija.
Vojak nič ne odgovori in hoče oditi.
Ananija je bil prepričan, da bo tribun pu-Itil Pavla na svobodo in da Antonij Feliks ne bo rekel, da ni prav. Lizija se bo lahko opravičil, da bo rekel: »Hotel sem izvedeti vzrok, čemu ga ljudje sovražijo, pa so odklonili in mi niso hoteli povedati.«
Moral se je vdati. Ni imel nobenega pomisleka, da bo skrnnil soboto: bil je zelo jc-*en, da se je moral ukloniti tribunovi volji.
Odgovori:
»Torej dobro, jutri, pa ob šesti uri.«
»Ob tretji.«
»Nikakor ni mogoče. OJ> tretji uri smo v 'emplju. Ob šesti uri pa bo veliki zbor pol-noStevjlen in tribun bo dobrodošel,« ponovi Ananija odločno in odslovi sla-
Ta večer je bil veliki duhovnik zelo slabe volje in je stresal svojo jezo nad Rahelo.
Ker ni vedela, kaj se je zgodilo v templju, je hotela uporabiti še svoje zadnje orožje; in lepo ga je prosila, naj je ne stori nesrečne s tem, da jo sili vzeti Izmaela za moža. Upala je še, du bo uklonila očetovo voljo in da ji ne bo treba pobegniti, kar se ji je teko upiralo. Bilo je to zadnje sredstvo, kateremu bi se tako rada izognila. Toda oče ji ni dovolil nadaljevati in je zaklicali
»Nimam časa, glej da izgineš. Pojutrišnjem boš zaročena in pospešil bom dan tvoje poroke.«
»Očka!«
»Molči!« vpije, ko ga hoče še prositi, postane nasilen, jo bije po obrazu in jo prisili, da se jokajoča umakne v svojo sobo.
Sedoj je prosila Saro:
»Teci k njemu! Reci, da ne morem nič več; naj me reši jutri.«
Sara je ponesla še zadnje poročilo Nata-naelu. Kocka je padla.
•
Drugi dan malo pred dvanajsto je bil veliki zbor zbran v uradnih prostorili velikega duhovnica, v isti dvorani, kjer je bil pred pet jn dvajsetimi leti v oni znameniti noči obsojen Gospod.
Tri vrste klopi so bile postavljene polkrož-no ki so jih zasedli člani velikega zbora, po številu 72, kot nekdanji starešine Izraela; 24 duhovnikov, 24 pismoukov in 24 vplivnih mož, izbranih od velikega duhovnika s pristankom ostalih članov velikega zbora. Vsak je zavzemal med svoje pripadnosti v obsežni dvorani, katere ogromna okna so se odpirala na notranje dvorišče, palače.
Osrednji sedež je bil pripravljen za velikega duhovnika. Ni manjkala miza za zagovornike in vrata, skozi katera so prihajale priče- Za vsako trditev obtožbe ali obrambe je bila potrebna soglasna izjava dveh prič, ki sta bili vprašani ločeno, da ena ni slišala pričevanja druge in se je toliko bolj pokazala v primeru soglasja, resnioa. Priče so se zato nahajale v dveh ločenih sobah, tako ločenih, da je bilo treba iti preko dvorane velikega zbora, ako je kdo hotel priti iz ene v drugo. Previdnost starih je na ta način skušala preprečiti sporazum med pričami v škodo zatoženca. •
To jutro je bil veliki zbor, sicer tako redko, polnoštevilen; nekateri so zanemarili daritev v templju in sobotno zborovanje v sinagogi, dn bodo med prvimi razpravljal i o sporni točki s tovariši. Vsi so se strinjali v tem, da se bodo pritožili tribunu, ker sklicuje veliki zbor na sobotni dan; pritožba je morala biti zelo mirna, da ga ne bodo razdražili; treba je preprečiti, da se ne bi nad njimi maščeval in oprostil Pavla, marveč morajo doseči obsodbo in smrt. Ako bo Lizija odklonil izreči smrtno bsodbo, se bo treba zateči k nasilju. Pavel ne sme oditi živ iz Jeruzalema.
Najbolj divji je bil stari Izmael, Fabijev sin. Z močnim glasom je ugovarjal proti Liziju, ker je bil iztrgal apostola besnemu ljudstvu in se je posluževal pikrih besed proti velikemu duhovniku.	.
»Uveljavi svojo oblast! Vsaj zdaj pokaži, da si poglavar velikega zbora! Čemu si veliki duhovnik, ako niti ne dosežeš obsodbe bogo-»krunca. Da sem jaz na tvojem mestu! Save , odpadnik, bi že davno več ne živel!« je kričal.
Ananija je sklepal iz tega zasramovanja. da stnrcc e vedno ni nelial stremeti po velikem duhovništvu. Niti bližnja zaroka mu ni spremenila hrepenenja. Mislil si je:
»Ako ti bom moral odstopiti veliko duhov-ništvo, boš vsaj moj zet in kakor je Ana vodil Ka fo in je nosil čast sicer Kajfa, Ana pa
obla»f v I«aclu, t°'ko bom t,uh Jaz izvrseval
najvišjo oblast nad ljudstvom.«
Vprašal ga je: »Kaj bi storil? Grajati zna vsak. Treba je tudi poskusiti, da je graja upravičena. Kako bi osvobodil svet le kuge?«
F	(Dalje prtbodnita.)
31.
Za njima se je vzdignil silen trušč in ostremu pišu podoben šum. Bila je Skalna Babura, ki je imela moč šele ponoči, ko je vzšel nicsec. Jahajoč na čarovniški metli, ju je hotela dohiteti, toda gazelje noge plemenitega konja so ji preprečila hudobno namero.
32.
Ko je Sinil prvi žarek jutranje zarje v globoko nebo ter se razlil čez deželo, je stal Belec z Benjaminom pred vrati glavnega mesta.
v	33.
Benjamin jc skočil s sedla, in konj mu je rekel: Ne zameri, Benjamin! Še predstaviti sem se pozabil. Sivcc sem! Nič več in nič manj. lil evo tit Tu imaš eno žimo iz mojega repa in kadar boš v stiski, si jo ovij okoli prsta ter me pokliči po imenu. Toda samo dvukratlt Nato je Sivec izginil.
2'
Križem sveia
Samski davek v Bolgariji
Samski davek za vse neporočene moške od odpusta h vojaške službe pa do 45. leta ter za vso neporočene ženske od dokončanega 17. pa do 45. leta je uvedla Turčija. Od davka so oproščeni kmetovalci iu vdovci ter vdove, ki morajo skrbeti /.a svoje otrok« in ki se ne morejo zopet poročiti. Davek bo znašal 10 odstotkov dohodnine.
Krmil primanjkuje na Madžarskem
Na Madžarskem se zimska semena zelo dobro razvijajo in so obeta dobra letina. Pač pa primanjkuje kakor po drugih državah krmil in je zato si mi je živine slabo. Posebeno velike izgube so med perutnino in pri drugih malih živalih. Zato jo pomanjkanje jajc občutno.
Dobro je povedni
Zaradi 6vojega prijateljstva z zavezniki znani turški poslanec Yal6in ugotavlja v časopisu »Taniiu, da morata Anglija in Sovjetska zveza prenehati z nazorom, da je Balkan njihovo ozemlje, temveč morajo prepustiti ureditev Balkana balkanskim narodom. Poleg tega naj zavezniki prenehajo z medsebojnim ščuvanjem balkanskih narodov.
Kokoši liodo valili samo do 10. junija
Vodja nemških kmetov je izdal pojasjiilno naredtio ki pravi, da je dovoljeno podlaeati kok-ljam jajca samo do 10. junija 1944. Živali smejo izvaliti samo 75 odslotkov lanskega prirastka. Ostala jajca je treba oddati za splošno uporabo.
Sloveč planinec umrl
V Trstu je v 86. letu starosti umrl znani alpinist in planinski pisatelj dr. Julij Kugy. Bajni planinec in pisatelj je vzbudil tudi pri nas precejšnjo pozornost, saj je svoja najlepša pisateljska dela posvetil prav Julijskim Alpam in njihovim lepotam. Lahko rečmo, da ni nihče izmed planincev starejšega iodu poznal tako doiiro Julijske Alpe in zlasti njihove zahodne vršace, kakor prav dr. Julij Kugy. V svojih delih je postavil tudi lep spomenik slovenskim tolminskim planincem in vodnikom.
Novi agitatorji za ljoljševizacijo svet«
Nepričakovani Stalinov trik, dovoliti 18 sovjetskim republikam lastna zastopstva v inozemstvu, je v Was!iingtonu izzval veliko zadrego. Na tiskovni konferenci se je, Koosevelt po vesrti »Dail Telegrapha< iz NVaslihigtona izognil pozivu, naj (Kida svoje mnenje ter je dejal, da ne ve mc natančnega o tem razvoju.
Angleško razprodajo v korist Sovjetske
so sedaj razširili tudi na lastnino angleške kraljevske tiiše. Tako poroča list >News Rewiew<, tla jo Churchillova žena prodala dragoceno obleko bivše angleške kraljice Aleksandre. Izkupiček lio šel v korist pomožnega skla.Sa za sovjetsko ootrebe. Skladu načeluje Churchillova žena. Kako jim ližejo peto!
Težka toča
Navadno so zrna toče velika kakor grali, le v redkih primerih pride na zemljo debeijša toča. Znanstveno pa so ugotovili, da so padali na zemljo že po 5 in celo do 100 kg težki kosi ledu, ki je bil tako mrzel, da so človeku zmrznili prsti, če se jc takega izpodnobnega ledu lotaknil.
Palica ima dva konca
Dne 28. januarja so povzročili ameriški 'K>mbn,iki veliko nesrečo nekemu zbiralnemu transportu angloameriških vojnih ujetnikov v Italiji. Ubitih je bilo skupno nad 500 ujetih An-gloainerič.mov in sicer največ Angležev. — V prepad je strmoglavilo 18, z vojnimi ujetniki polno naloženih vagonov prevoznega vlaka. Bombe 30 ameriških letal so bile namenjene železniškemu mostu, ki pa je oslal cel. Med nemš'.;im spremljevalnim moštvom je bilo samo sedem lahko ranjenih.
Madžarska išče novih trgov
Ker bi Madžari radi preprečili, da M jih, kakor leta 1918, presenetil nenaden prehod iz vojnega na mirno gospodarstvo, že sedaj pripravljajo prehod na običajno mirno stanje. Zato skušajo dobiti kot trgovinsko zamenjalko blaga tudi državo, ki bo verjetno imela šele po vojni za Madžarsko večji pomen. To je Dansko. Madžarski Urad za zunanjo trgovino je ustanovil svojo poslovalnico na Danskem.
Nekaj o romunskem sadjarstvu
Romunija ima sedaj 12 milijonov jablan, 4 m;lijone hrušk, 60 milijonov češpljevih dreves, 6.5 milijon^ češenj in dt> 5.5 milijona orehov. Ionska romunska sadna letina jo dala 7300 vagonov jabolk, 2-100 vagonov hrušk, G50 vagonov kutin, 39 vagonov češpelj, 3000 vagonov viženj m češenj ter 1450 vagonov marelic. Orehov so pridobili 3000 vagonov, lešnikov pa 20 vagonov.
Načrti za gozdno gospodarstvo a« Hrvatskem
Kakor je izjavil hrvatski minister za kmetijstvo in gozdove, se l>o morala svobodna trgovina z lasom umakniti načrtnemu gozdnemu goi>!XKlar-stvu. Ker se more od celotne gozdne površine v izmeri 4.2 milijona ha lo del smatrati kot pravi koristni gozd, naj bi se najprej vsi gozdovi popi-snli. Kakor hitro bo podana jasna slika o stanju gozdov, bodo previdno prenehali z delom nadšle-vilnih žag. Izdali bodo tudi ukrepe za prihranitev drv, namesto katerih naj se bolj uporablja premog. Tudi v stavbni stroki bodo omejili uporabo stavbnega lesa, povečati pa uporabo betona in opeke. Lee naj se v prvi vrsti izvaža ter uporablja za kemično industrijo. Istočasno bo vlada posvečala največjo pozornost pogozdovanju Krasa.
Proti izvažanja bolgarskih bankovcev
Bolgarske oblasti so izdale razne odredbe, da se prepreči nedopustno izvažanje bolgarskih bankovcev iz dežele. Zaradi toga bo predvsem poostren pregled -potnikov. Do strogih ukrepov j« prišlo zaradi tega, ker j<> bilo pri zadnji izire-njavi bolgarskih bankovcev predloženo v zamenjavo nmogo bolgarskega denarja iz inozemstva. Veliko večino tega' denarja so iz Bolgarije spravili v inozemstvo domači in tuji potniki, ker nI bilo dovolj strogega pregleda.
Mali oglasnik	
Pristsjbiea zs male oglate se platoje naprej.	
Frodasi brejo svinjo. — Ivan Pezder, Brezovica 27.	SlflO, SlSRli Prosim, da ae interesenti za vagonske količine govejega kot konjskega aena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Blai-weisova 29.
im§si metle držaje za lopate, mo-tike in ometa itd. do bite pri Gosnodarski zveii, Bleiweisova 29.	
Fina sita rešeta in rete prodaja Go^oodarskn Tveza, — Bleivveisova 29.	Posodo za usolifg« mesa in kislino, iz mehkega in trdega lesa dobite pri Gospodarski zvpzi 29. Zaisnlam 4Ietnega konja za 1 letnega žrebeta — proti doplačilu, ali ga tudi prodam. — Doie 27 Borovnica.
Peso, taHlB kupim. Ponudbe Ju? Šiška, Dreninova 12.	
Proda ss kobila lepa, 3 leta stara. — Ogleda se pri Jože Novak, Zaloška cesta štev. 135.	
	Oglašuj v »nemoijiii«
	
Amerika, dežela revežev Nav»dno si mislimo Ameriko kot deželo mili« jonarjev. A to j« samo ena stran velike dežel« preko luže. Predsednik Roosevclt je že v««kxar, omenil, da se tretjini ameriškega prebivalstv« slabo godi, da se slabo hrani, slabo oblači in »labq stanuje. Dokazano je, da je imela v letih 1935-3$'( tretjina ameriškega prebivalstva zaslužka komat, za boro življenje. Letno je zaslužila ena družin^ 1« 470 dolarjev, kar bi dalo nekaj nad 100 mark! mesečno. Polovica vseh ameriških družin je imela! manj ko 1070 dolarjev letno, dve tretjini manj kal 1450 in devet desetin manj ko 2500 dolarjev n« leto. Če pomislimo na to, da je življenje v Ameriki razmerno dražje ko pri ms in da (i mor«: velika večina Amerikancev kupovati vse potrebno za življenje, jo te številke ameriških letnih do« hodkov sila majhne. Po drugi plati sta imela dva odstotka vseh Amerikancev letno nad 5000 do« lariev, manj ko 1 odstotek ja imel 10.000 do!arjev< Večji dohodki so porazdeljeni sledeče: 13.000 druf «n je imelo do 100.000 dolarjev, 4000 družin do' 230.000, 24 družin pod do enega milijona in 87 družin nad milijon dolarjev dohodkov na leto. Y tej luči se zdi Amerika prej kot dežela revežem
Kfftžaralca šf. 3
i	2	3	4	5	6	7	8	B ,
10			11			12		
13			14		15			i
16		17			18	19	20	
	21		•22		23	24	26	
'28								
27	28		29	30		31	r	82
33	34	35	36		37		88	1
39		40			41	42		I
43			44		45	46		|
47.								I
Vodoravaoi 1. kasarna, 10. vrba, II. ivetoptp
- — — —	.. BHa„.«, (V. - I I., »1, H T VWJJ*
teniška oseba, 12. planina ▼ Srbiji, 13. trd, 11
■ ' - - ■- r.......... a
■ - ^ J ' — p.BKlUa T	aru, UJM
slanina, 16. igralna karta, 17. dve tretjini besede •vid«, 18. veznik, 20. ritmiko »dne«, 21. kratica *<f lastnoročno, 22. konopec, 24. domača pritrdilniciff 26. cigaretna doze, 28. domača pritrdilnica, 29f oblika pomožnega glagola, 31. italijansko »pojdl< 33. del kolesa, 35. nikalnica, 37. predlog, 38. i«mf ljepiani pojem, 39. slovanski narod, 41. reka V, Srbiji, 43. glavni števnik, 44. pojč, 46. osebni ea« imek, 47. plazilec.
Navpično; 1. del stroja, 2. žito, 3. osebni ca? imek, 4, medmet, 5. dijak, 6. kratica za »nota b»a ne«, 7. telica, 8. nenačeta, 9, prijeten duh (tujka? 14. latinski predlog, 15. oblika pomožnega glagola^ n. moško ime, 19. obdelano polje, 21. maščobah 22. kraj, 23. zund|, 25. srbsko moško ime, 27, koaJ mič, 30. soteska, 32. dele, 34. gozdna žival, 3$ dva enaka samoglasnika, 37. nikalnica, 38. zgodnja 40. nočno zabavišče, 42. gora na Koroškem, 44, kratica za »starejši«, 45. števnik.
Rešitev križanke št, 3
Vodoravno: 1. pok. 4. oje. 6. nor, 9. Amon 0. soba, 11 ras, 12. ose, 13. rsj, 14. križ, 16. para, 18. zapre, 21. kaznjenec, 23. zruši, 35. Anti, 3Hr
i >ir ^ k(l„°A S1' oJe- S2- Ema. 33- toft«. »*«
plot, 35. Ida, 36. hči, 37. osi.
Navpično: 1. park, 2. omara, 8. kost* S. Josip Jurčič, 6. Nora, 7. obara, a raja, 15. žanrih 16. prosa, 17. Olta, 18. zzz, 19. eni, 20. i ca, 82. ondod, 24. Samos, 25. akti, 2<5. toga, 28. delo, 29. mati.
Ilcrausgeber - Izdajatelj: dr. Gregor i j Pečjak, Prof. 1. R., profesor v pok. — Schriftleiier - Urednik- p™„„ v. - . ,. . * T,—~ I'ur »Ljudska tiskarna« - Za »Ljudsko tiskarno: jože Krainarič.Dircktor^	Journa ist, časnikar.
•Domoljub« .tan. 24 lir ta celo leto. » Inozemstvo JO lir. - Dopise la solse .Dreiemi n«d«l«..» "T. ■■ ? L«lbnfl! ~ VsI V l Jub,jani-j§ pa .prava .Domoljuba. - Oglasi .. aaračanak. P« po.X:al%iPnlkVPIe,T.'.irdnJ";0d	^^ItaT«^' tek!amaCi|'