Romanle 5'ovencev v Rim. Sveto leto je iz Rima napravilo veliko zbirališče vseb narodov. Rim je in ostane središče katoliške cerkve. Nikdar pa to ne pride do takega zunanjega očividnega in ačinkovitega izraza, kakor ob svetcm letu. To je starofevna ustanova, po svoji sedanji ureditvi stara preko 800 let. Njen namen je podkrepitev vere v Kristusa in ojegovo cerkev, kcje vidni poglavar je rirnski papež, vzbudilev duha pokore in trdnega sklepa življenja po katoliških prinoipih. Poziv sedanjega sv. Očeta, papeža Pija XI., na pro*lavo svelega leta je našel odmev po celem svetu. Roaiarji so prišli ter še bodo prišli iz vseh delov sveta. Ni eden iz med svctovnih delov ni izvzet, vsak je poslal svoje zastopnike ali pa napovedal njihov prihod. Katolištvo, io je: vesoljnost naše cerkve, je redkokedaj prišla do tako sijajncga izraza, kakor v lctošnjem svetem letu. Med narodi, ki so letošnje leto pohiteli v Rim, da se poklonijo naslednilAi poglavarja apostolov, sv. Petra, je tudi naš slovenski narod. Od srede, 27. maja, do srede 3. juhija, je bivalo v Rimu preko 600 Slovencev kot zastopnikov siovenskega naroda. Na rimskem svojem potu so se Slovenci v sredo, dne 27. maja, zjutraj oglasili v Padovi na grobu sv. Antona. Tu je bil prvi nagovor na-romarje, ki ga je imel narodni pcslanec dr. Hohnjec, kateri se je kot zastopnik Jugoslovanskega kluba udeležil slovenskega romanja. Dr. ffiohnjec je začrtal narnene in pote dvojncga romanja: jubilejnega romanja proli večnemu mestu in življenjske _a našega romanja proti domu večnosti. Z ozirom na Sv. Antona je poudaril njegovo odločno in neumorno iborbo zoper krivo vero, v čemer je za nas zgled in izpodbuda, da iztrebimo ljuliko laži in neresnice, ki se je bahato in košato razpasla tudi med slovenskim Ijudatvom, ter da mu njegov najdragocenejši zaklad, katoliško vero, ohraniino nezmanjšan, neprikrajšan in nepomešan. V četrtek je bil predpoldne jubilejni obisk premogočne cerkvc sv. Petra, kjer je imel ljubljanski škof Jeglič pridigo o riraskem papeštvu, o pomenu svetega leta ter o odpustkib. Popoldne je bil obisk cerkve Maria Maggiore (Marije Velike), kjer je imel govor župnik Gotnilšek, kateri je Mariji priporočal slovenski narod, slovensko duhovščino in zlasti slovensko mladino. Tretji jubilejni obisk je veljal prekrasni cerkvi sv. Pavla. Grob velikega sv. aposlola so romarji počastili v petek popoldne. Pri tej priliki je imel nagovor maribor«ki škof dr. Karlin, ki je razpravljal o sv. Pavlu kot učiteiju vere, upanja in ljubezni. Četrti obisk pa se je Tršil y soboto predpoldne v vcličastni cerkvi sv. Ivana na jLateranu, kjer je o cerkvi kot maleri govoril prior p. Valerijan Učak. To so bili predpisani jubilejni obiski. Raziime se pa po sebi. da so slovenski romarji obiskali vse znamenitejše ccrkve, katerih je v Rimu veliko število. Pohiteli so zlasti v tiste cerkve, kjer so grobovi slovečih svetnikov, bodisi iz prvih stoletij krščanstva, bodisi iz poznejšib časov. Pondeljek predpoldne je bil posvečen obisku katakomb, kamor je slovenske romarje popeljalo 126 avtomobiiov. V cerkvi sv. Sebastijana, ki se dviga nad istoimenimi katakombami, je imel pridigo o pomcnu in naukih mučeništva župnik dr. Arnejc. Vtisi, ki so jih romarji dobili od večnega mesta, njegovih sijajnih zgradb, velikih umetnin ln ostankov iz stare poganske in krščanske dobc, so veliki in močni. Obisk misijonske razstave, muzejev in galerij v Vatikami je deloval na romarje, in io tudi na bolj priproste ljudi z veliko, neodoljivo silo. Vsem pa ostanejo neizbrisni tisti vtisi, ki so jih dobili v petek na sprejemu pri sv. Očetu in na binkoštno nedeljo pri papeževi maši v cerkvi sv. Petra. V petek, 29. uiaja, ob 1. uri popoldnc je sv. Oče sprejel slovenske romarje. Bil je to prvi sprejem Slovencev kat naroda po kakem rimskem papežu. Ob slovenskem rimskem romanju leta 1910 so romarji vidcli papeža Leona XIII., ki je bil star preko 90 let ter ni dajal avJijence za posamezne roniarskc skupine, sajno v cerkvi sv. Petra< skozi katero je bil prenešen. Ko je bilo slovensko rimsko romanje leta 1913, takratni papež Pij X. sam ni mogel sprejeti Slovencev, ker je bil bolan, marveč se je sprejem vršil po kardinalu Merry del Valu. Papež Pij XI. se je vzradostil nad obiskom Slovencev v Rimu ter jih je dvakrat pozdravil v slovenskem jeziku, in to ob začetku z nazivom: »slovenski roraarji« in končno s krščanskim pozdravom: »hvaljen Jezus«. Z veliko milino je govoril zbranim Slovencem, kojih poklon je sprejel kot poklon Slovenije, ter je tudi vsem Slovonceni spoi\.čil svoje pozdrave. Zvoki prelepc slovenske pesmi, ki so sprejeli prve papežcve korake v prvo izmed sprejenmih dvoran, so tudi sprcmljali njegov izhod iz dvorane. Z nenavadnim sijajem se je na binkoštno ncdeljo vršila papeževa maša v cerkvi sv. Petra. Pri tej priliki je prišio do popolnega izraza dostojanslvo papeža kot suverenega, od vsake političnc oblasti neodvisnega poglavarja katoliške Cerkve. Ogromna cerkev je bila polna. Slovenski romarji so vsi dobili vstopnice ter se udeležili izredne slovesnosti, istotako tudi brvatski romarji. V velikem številu je tudi bil zastopan francoski narod, kateri se je čutil posebno počaščenega, ker je sv. Oče ta dan proglasil dva njegova sina kot svetnika, namreč Janeza Vianey, župnika iz Arsa, in Janeza Eudes, gorečega častilca Najsvelejšega zakramenta. Ob proglasitvi teh' dvch svetnikov, ki jih je rodila francoska zeinlja, so pr« stori največje cerkve na svelu, cerkve sv. Petra, zapla-* vali v bajrii svetlobi. Prekrascn prizor je tudi nudila večerna razsvetljara fasadc .n velikanske kupole sv. Petra. Kaj takega se more videti le redkokedaj na svetu. Slovenski romarji so v četrtek zjutraj z najboljšimi vlisi zapustili večno mesto. Sme se pa tudi trditi, da »o povsod v Rimu napravili dober vtis. Zlasti je vsepovsodi ugajalo ubrano slovensko petje, za katero še je potrudil pevovodja Stanko Premrl. Smelo se more trditi, da no^bena romarska skupina v Rimu ni tako lepo prepevala. "kakor slovenska. V vsaki cerkvi, kjer je zadoneia slovenska pesem, so se navzoči verniki \z raznih narodov takoj zbrali okoli pevajočih Slovencev, vprašajoč, odkodl so ti krasni pevci doma. V cerkvi Marije Snežne (Marift Maggiore) so bili rxavzoči francoski duhovniki tako zarvzeti od slovenskih Marijinih pesmi, da so si melodija takoj zabcležili v note. Slovenski romarji s osvojem« malemu narodu delali čast ter povzdignili njegov slovea. Na povratku so se romarji ustavili v rojstnem kraju sv. Frančiška Asiškega. Predpoldne je bila v cerkvi Marije Angelske — imenovane Portiunkule —, kjer je začelek frančiškovega reda, ceiiiveno opravilo. Govor je imel žiipnik Franc Hohnjec, ki je romarjem stavil Marijo in sv. Frančiška za vzor božjih čednosti: vere, upanja in Ijubezni, ter končno priporočal, naj bi med udeleženci rimskega romanja ostala vez medsebojne molitve. Popoldne so romarji obiskali starodavno cerken v mestu Asissi samem, kjer je grob sv. Frančiška, in druga svetišča. Drugi dan so obiskali Benetke, nekdanjo »kraljico morja«, kjer so občudovali krasote tega nekdaf tako mogočnega mesta, zlasti prekrasno cerkcv sv. Marka in čudovlt trg pred njo. Potem so se po ladji odpelja-< li ra otok Lido, kjcr se jih je mnogo tudi telesno osvežilo in okrepčalo v znanem morskem kopališču. Popoldne jib. je železnica odpeljala v smeri proti domu. Pogled na slovenske kraje, skozi katere so se peljali in ki sedaj zdihujejo pod italijanskim jannom, jim je dosti grenil prijetno razpcloženjc, katero je vla-i dalo med njimi. Tolažilo pa jih je upanje in pričako*« vanje, da ti deli niso izgubljeni za slovenski narod. Prbšel bo čas, ko bo naš nrrod tudi te dele zbral ter si jiM pridružil. Med tcm pa naj nas druži zavest naše sloven* ske in katoliške skupnosti.