št. 110. V Gorici, dne 22. septembra 1900. Izhaja trikrat na teden t Šestih lidanjih, in sioer: vsak torek,,četrtek in soboto, ajatranje !*-danje opoldne, veeerno tedanje pa ob 3: uri po* poldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-G0 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 oetrt k*»*. . . . .. A. . 8 , M . . , 1-70, ' *"osami5neštevilke stan6j6"tt) vifi:.V — •¦¦•-¦......... Naročnino sprejema upravniStvo v 'Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .GoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 11 ure. Na naročilu brez doposUne naročnine ne ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» vrh k . petek in stane vse Ieto-JLIC.20 hjUd gld. 1-60. cSo5a» in cPrimorec» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski uiici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXX. (Večerno izdan|e). Uredništvo ee nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorioi v L narisu-. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;.ob nedeljah m praznikih od 9. do tž. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge ieS, katero ne spadajo, v delokrog urednStva, naj se pošiljajo le upruruiStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnittvo. ______: Oglasi in poslanic« se racumjo po petit-vistaa, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat .6 kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — VeSje Srke'po prostoru. Naročnino in oglase je plakati loco Gorica. »GorNka TIskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soce» m »Primorca. Se ^Slovansko knjižnico", katera izhaja meaeono v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stene vseletno 1 gld. 80 kr^/*—, Oglasi v «8!ov. i„,:*-:„: _-*_-« „««_,;.-- 'i^^jgg^ knjižnici* se raounijo po 20'kr; ptijUvr Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Splošno ljudsko štetje. Kakor pred desetimi in dvajsetimi leti, tuko se izvrši tudi letos do konca 1900. splošno ljudsko Štetje po „o b č e v a 1 n e m jeziku.' Minister za notranje posle je izdal navodila za to štetje ter navzlic vsem raznim protestom od vseh stranij države, kjer prebivajo Slovani z Nemci in Lahi v dotiki, je določil, da je dognati statistiki število avstrijskega prebivalstva po »občevalnem jeziku', torej ne po materinščini, ne po narodnosti. Vlada je sicer tako ,za pesek v oči* nameravala rubriki »občevalni jezik" dodali Se drugo z nadpisom: »Govori drugi deželni jezik", ali Nemci s tem niso bili zadovoljni, Lahi tudi ne, in ostala je pri zvijačnem »obcevalnem" jeziku. Znano in neizpodbitno je bilo dokazano, da pri splošnem popisu ljudstva pred desetimi in dvajselinti leti se je pogubilo in potopilo v laškem ali nemškem morju neizmerno mnogo slovenskih družin, kajti na stotine in stotine slovenskih očetov je dopustilo ali iz nevednosti, nezavednosti ali odvisnosti, da so upisali nam sovražni uradni popisovalci nje, njih Žene in otroke pri nas med Lahe, drugodi med Nemce. Tako se je godilo z nami povsod, kjer živimo skupno z Lahi in Nemci, kajti ti slednji so si prizadevali večati svoje Število, kar se le da, sebi v korist, na.»> v škodo. Ako v jezikovno mešanih krajih kdo :'.*>* drugi jezik, recimo laški ali nemški, tedaj-'--»n te preti nevarnost, da zapiše v rubriko »občevalni jezik" za to postavljeni oblastveni uslužbenec lascino ali nemščino, in veljal bo za Laha ali Nemca, čeprav je trd Slovenec! Poleg tega, da kakor zadnjič zagrefič prav mnogo popisovalci, bo vzrok, da ne bodo upisani vsi Slovenci za Slovence, tudi nezavednost, odvisnost ali mlačnost, kakor gori omenjeno. Marsikateri Slovenec in sploh Slovan, ki živi v laškem ali v nemškem okraju, ki je usiužbcn pri laški ali nemški družni, ali je delavec pri laški ali nemški tvrdki, ali je kakorkoli vezan na drugonarodno okolico, pride v škripce, kako naznaniti občevalni jezik, in marsikdo se uda v strahu, izgubili Bog in narodi kruh ali imeti druge sitnosti na glavi. Toro- I rizem in sleparstvo bosta igrala na to stran 1 veliko vlogo. Statistika novega splošnega ljudskega štetja pokaže nam pač, koliko prebivalstva imamo v Avstriji, koliko jih je te vere, koliko one itd., ali ne pokaže nam števila, koliko je Slovanov, Lahov, Nemcev itd., ker brez dvoma bo upisanih na tisoče in tisoče Slovanov za Lah* in Nemce baš po tistem zvitem »občevalnem" jeziku in po sleparstvih 1! Tako so našteli pred desetimi leti na primer na Dunaju le okoli 65.000 Cehov, temeljem rojstnih listov pa je bilo dognano število 345.000. V Hebu na Češkem so našli 1. 1890. le 73 Čehov, dočim jih je v resnici vsaj 6000. Zadostovalo je le, da je rekel kedo, da zna nemški, pa je bila upisana v rubriki »občevalni jezik" nemščina. In pri nas na Goriškem! Maglstratovi plačenci v Gorici so bili našteli 1. 1890. v mestu 14.860 Lahov, Slovencev pa le 3567. Da je to število premajhno, da bi moralo segati nad polovico Lahov, to vo vsakdo, kdor pozna Gorico t Pa kako so šteli t Oujte! Na Haronovseu so našteli 195 Lahov in le 119 Slovencev, v Starigori 127 Lahov in 153 Slovencev, akoprav bi bilo treba tamkaj iskati Lahov z lučjo, pa bi se še težko koga našlo. Koliko pa je bilo upisanih v Gorici slovenskih hlapcev in dekel za Lahe proti njihovi volji ali kar na komando gospodarja! Poleg tega je bilo v mestu takrat še mnogo mlač-nežev, ki se niso brigali dosti, kako so jih upisali magislratovi zagrizenci, in to radi ljubega miru! Zato, pozor! Ako jo bila rubrika »občevalni jezik" pred 10 leti z vspehom nastavljena past, bodimo toliko bolj pozorni letos, da se ne vjamc vanjo niti jeden Slovenec ter da bode vse prizadevanje naših narodnih nasprotnikov brezvspešno. Pazite torej, da popisovalec, ko pride letos k Vam v hišo, v rubriko »občevalni jezik" tudi res zapiše besedo : slovenski, ako hočete veljati za to, kar sle, namreč Slovenci! Ako Vas zvijačno popraša, ali znate laški ali nemški, recite mu, da je Vaša korist, ako znate več jezikov, ali da Vaš občevalni jezik jo slovenski, ter zahtevajte, da se ta tudi upiše v napominjano rubriko. »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ako se vpišemo v Gorici vsi Slovenci kot Uke, bo nas lepo število, na katero se bomo mogli sklicevati ob raznih prilikah, kadar nas ne bodo hoteli poznati v kaki c. kr. ali slični pisarni. Pri takih terjatvah se bomo mogli sklicevati na svoje število, s tem pa bo slednjič vendar enkrat tudi s uradnimi številkami dokazano, da smo Slovenci v Gorici domačini in ne tujci! Ako pa bi malomarno prepuščali popisovalcem, da nas po »občevalnem jeziku« u pišejo, kakor hočejo, ako se kdo uda terorizmu in sleparstvu Lahov, katera bosta pritiskala brezdvomno z vso silo na Slovence — potem bodo naši nasprotniki razglašali še bolj s pogumom, da Gorica je laško mesto, kjer smo SI..¦« nci le gostje iz gor in zato neravnopra*;.i z laškim prebivalstvom! H koncu se za danes obračamo do zavednih rojakov v mestu s prošnjo, da pouč* v našem smislu vse svoje sorodnike, znance, prijatelje, tako da nijoden Slovenec ne bo prištet za Laha! Le ako napnemo vse sile, se nam posreči, rešiti Slovence v mestu tega, da bi oni sebi v škodo in Lahom v korist množili njihovo število ter si tako napravljali orožje, katero bi se obračalo ob vsaki priliki proti njim samim. Konec mora biti enkrat temu, da Slovenec v Gorici bi bil le za krvni davek dober drža/ljan, drugodi v življenju pa zapostavljen za Lahom! To mora nehati, ali du neha, treba se čutiti povsodi Slovenca in kot takega treba se priglasiti na dan štetja po onih lepih besedah našega pesnika: »Bili slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Dopisi. S Krasa, dne 18. septembra. (Nekolik o o d g o v o r a.) — Le redkokedaj so zgodi, da čilam »Prismojeni Lisi", ali na številki od 13. t. m. pa se mi je oko slučajno ustavilo na predalu pod naslovom »S Krasa". Radoveden, kakšno je to kraško blago, sem pre-iskal predal in našel v njem nekega »Lijik-švindlerja", kateri se tam šopiri in na-ztvlja nas naprednjake pobaline! Resnici na ljubo moram reči, da klerikalni švindlerji so mnogo neznačajniši od lahonske fakinažel Altro che »pobalini« I Gosp. »LajikM Da ste oe postavil v bran za kožo g* kraških nuneov, imate prav, ker ravno to je Vaša nova reklama za par grošev, in sicer križanih! Vsakdo Ima upanje, tudi Vi upate na prihodnost, in tudi sedaj, ker ravno iz grogev g, nuncev si pilite pamet, in Gregorčič Vam bode kmalu slavo pel. Kdor nima slobodnih rok, ampak ga nadzoruje isti .moraš" iu groš, ravna gotovo proti svojemu prepričanju, je prodano meso, brez pravega ugleda, razun pri g. nunčevih kuharicah. Da pa trosim jaz v »Sočo" bedarije ? Hm. V nobenem naših listov niti ne morejo biti natresene bedarije in laži, ali polno pa jih je na tistem mestu, kjer pristoja edino le božja beseda. — Mi Kraševci smo narodnjaki (razun par verskih fanatikov) in vorni krislijani, ter cenimo tudi duhovne, kateri ločijo vero od politike. Da pa sovražimo iste, kateri zlorabljajo vero in cerkev v politične svrhe, to je gotovo. Nazadnje mi pravi »Lajik« iz predala: »Bodi pameten" J V spomin mi prihaja pri tem tista povest o pijancu in rešitelju. Pijanec je rekel rešitelju, kateri ga jo vlekel iz cestnega jarka vsega pobitega : »Bodi pameten in pusti pijance in osle" 1 Dosti! Iz Kala, 19. septembra. — Dne 20. pr. m. je prišel v tukajšnjo občino g. K., pooblaščenec deželnega odbora, v ta namen, da nam je sestavil načrt o razdelitvi občinskih zemljišče Ker mi je znan načrt, se mi zdi, da je dobro sestavljen in pravično. Ako se bo po tem delilo, ne bo nobene krivice, izvzemši le člen XIX. v načrtu, s katerim je nezadovoljno splošno ljudstvo zaradi tega, ker kdor dobi obč. zemljišče, ne dobi Čistega, ampak dobi tudi dolg zraven. Člen XIX. se glasi tako-ie: Vsak deležnik plača od svojih deležev, in sicer opravičenec, kalori plačuje od svojega posestva nad 20 gld. državnih davkov, 50 gld.; opravičenci, ki plačujejo nad 10 do 20 gld. davka, 45 gld.; opravičenci z nižini davkom, kateri prejmejo cel delež, 40 gld.; vsaki novi uživalec, kateri prejme 3 četrtine, 30 gld. Uplačani znesek je naložili na obresti kot zaklad no občin, premoženje v zmislu § 61. obč. reda. Dokler ne izplača deležnik glavnice, bo plačeval vsako leto po 5# obrestij, s katerimi se bodo zalagale občinske potreb- Henrik Sienkiewicz in njegova dela. (Wa«e). Nihče pred Sienkiewiczem ni milejše opisal razkošja Rima, ko je bil Že blizu propada, nihče nego Sienkie\vicz ni znamenitejše naslikal one velike borbe med zapadajočiin svetom najbolj premetenega poltnega uživanja ter med težnjo po zasledovanju Jezusa Na-zarenskega. V romanu »Quo vadiš« se je Sienkiewicz povspel k opisu največjega boja in zmage, boja in zmage duha božjega nad pregrešnim ljudstvom, boja dveh svetov, dveh Rimov — paganskega in kristijan-skega. Quo vad\s? Kam greš? — Pisatelj kaže jedino spasonosno, zdravo resnico, kaže nam pot, ki držf k resnici, življenju. V tem romanu se nahaja velik nauk za vse ljudi, ob enem pa tudi velika tolažba za nekatere, za trpeče, nesrečne. Pritisk, nesreča, proganjanje že ne more iti dalje. ?sa svetu vlada jedina zloba. Vsi kristijani so si že mislili, da jih je zapustil Bog, in sam sveti Peter je vprašal: »Gospod, komu si izročil vlado nad svetom ?« A vendar je na svetu bila ter je še sreča za one, ki verujejo. # % »Letimo in nikdar ne znižujmo svojega poleta 1« si je rekel Sienkievdcz. V tem duhu, v katerem je napisal roman »Quo vadiš«, je napisal pozneje velik roman »Križarji«. Dejanje tega mogočnega romana je tako pre-| prosto in velelepo, kakor pri vseh ostalih delih slavnega mojstra. Tu ni nikakih umetniških spletek, ni nikakih umetnih sredstev, da bi se ž njimi ganil čita-telj; za to, da je vendar-le ganjen, pobrine se Sien-kiewicz s svojim načinom pripovedovanja. Kakor vsi poprejšnji romani, krepčajo tudi »Križarji« čitateljevo srce, je požlahtujujejo ter prinašajo čitateljem dobro novico. A kakšna je osnova romana ? Vitez Matija iz Bogdanke se vrača iz Litve s svojim sestričem od kneza Vitolda v Krakov. Šla sta iz litovske vojske, da se poklonita kralju Jagielu, ter sta dospela tjekaj k velikim slavnostim. Kralj je pripravljal botrinjo. V krčmi pod Krakovim se ustavita čez noč ter dočakata, da se je ustavila ondi s svojim dvorom tudi kneginja Ana Danuta Kiejstutovna, žena kneza JanuŠa Mazoveckega. Prišla je ter donesia v sobo veselje. Prišleca sta ji povedala svoji imeni ter bila od kneginje in njenega dvora prijazno sprejeta; saj sta prihajala od kneginjinega brata in od njene sestre. Na proslavo tega srečnega snidenja je kne-ginjina dvorska gospodičina, pevka Danuška, zapela uiično pesmico. S tem se začenja roman. Močni, krepki Zbišek Bogdanski ter gospodičina Danuška, hči slavnega a Nemcem groznega viteza Juranda iz Spihova, sta se pogledala m v- njunih srcih se je vnela najplemenitejša ljubezen. Danuška, še na pol dete, na pol žena, ima sedaj svojega viteza. Zbišek pa je našel gospo svojega srca, »in odslej se razvija roman, prinašajoč slike, jedno mičnejšo za drugo. Čutimo s Zbiškom razkošje mlade ljubezni, razumemo njegovo mladostno vznetljivost, vsled katere dospe konečno v smrtno nevarnost. Neradovoljni prepir s poslancem reda križarskega, Lichtensteinom, ga privede na morišče, toda Danuška ga osvobodi, ker stopajočega na oder s svojim ogrtačem zakrije. Zbišek spremlja Danuško, in po lovu, na katerem je bil pri obrambi kneginje Ane Danute od razkačenega tura ranjen, se zaroči z izvoljenko svojega srca. Njen oče vitez Jurand iz Spihova jo je zahteval k sebi ter v ta namen poslal poslance po njo. Radi tega je Ana Danuta privolila v zaroko brez očetovega dovoljenja. Ako bi duša odletela iz ranjenega telesa, da bi mogla odleteti brez tožbe... Zbiškova duša ni odletela, pa tudi Danuška se ni vrnila v očetovo hišo. Križarji v Sčitnem so si izmislili zvijačo. Poslali so svoje ljudi, ki so rekli, da so prišli od Juranda po Danušo in polastivši se deklice na ta način, so jo zaprli v svojem gradu. Zginila je, kakor bi se bila vgreznila v zemljo. Zbišek, Matija in Jurand so neprestano izpostavljali svoje življenje v nevarnost, da bi našli njen sled ter jo osvobodili. Zbišek je spoznal na svojem posestvu Nežo, hčerko viteza Ziha iz Zgorelice, ka' :atero mu je priporočal stari stric Matija iz Bogdanke, naj jo vzame Zbišek za ženo; toda za poslednjega ni bilo na svetu druge žene mimo Danuške. Spremljan od Ceha Hlave, kateri je enkrat po izgubljeni bitki ostal pri Zihu na Zgorelici v sužnjosti, s katerim pa so ondi ravnali kakor z udom rodbine, je iskal Danuško, dokler je ni konečno našel ter rešil iz sužnosti. Toda bilo je že grepozno.. Dolga ječa in surovo ravnanje je pripravilo »anuško ob pamet ter povsem izpodkopalo njeno zdravlje. Danuška umira, ne da bi zagledala svojega očeta* katerega so Križarji grozno razmesarili, ko je S™» SCine. V poroštvo pa obrani občina sostavno pravico dotiCnih deležev. Kdor proda svoje deleže ali tudi le en del istih, mora takoj plačati celo občini dolžno glavnico. Kakor sem slišal, so tudi nekateri starašine izrazili, da ko bi ne bili tega XIX. Člena potrdili, da bi bilo dobro. Za korist občine me morem ugovarjati, ali zaraditega pa, ker bo težko toliko plačevati. Stroški za zemljemerca, in potem še to, kakor je določeno po členu XIX., je malo preveč, in še kar bode pcsebnih stroškov! Ako bi se to ustrezalo željam, potem bi mogel reci na podlagi veČine posestnikov, da če se naCrt odobri, bode celi občini v korist. tonite in nzie miee. Osebne Testi. — Ministerski predsednik kot voditelj ministerstva za notranje posle je imenoval okrajna komisarja Rud. Lobma-yerja in Filipa pl. Reinleina namestniškim tajnikom za Primorsko. — Avskultant dr. Rudolf Perndanner je imenovan sodnijskim pristavom v Podgradu v Istri. Zrelostni topiti. — Na goriški višji realki je maturiralo včeraj pet dijakov. Z dobrim vspehom so napravili izpit Slovenca Mihael Prežel in Maks Posega, Italijan Schmarda Edvard in Nemec Szurgent. Jeden ni napravil izpita. Cesar t Ctorlei. — Kadar pride cesar v Gorico, bodo delali špalir in red po ulicah, koder se bo peljal, oni vojaki v Gorici, ki so v reservi. Vsak reservist se ima zglasiti v to svrho, in kdor bi tega ne storil, zapade kazni 20 kron. SploSne avdijencc. — Njegovo Veličanstvo je dovolilo splošne avdijence dne 30, t. m. ob 10. uri dopoludne. Oglasiti se je za te avdijence v kabinetni pisarniei na c. kr. okrajnem glavarstvu pritlično od 26. dopoludne do 29. zvečer. ProSnJe, naslovljene na Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja, bode sprejemala kabinetna pisar niča v drugem nadstropju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici od 26. do večera 28. tek. meseca. Spremljal« bosta cesarja z Dunaja v Gorico ministerski predsednik pl. Kdrber in generalni adjutant grof Paar. Dvomil ekvlpaža dospe v Gorico te dni. Prostore za-njo je dal na razpolaganje v svoji palaCi baron Ritter na koroškem bregu. Uradi okrajnega glavarstva so se preselili vCeraj v hišo št. 21 na Travniku, policijski pa v veliko vojašnico na Travniku z vhodom v ulici Caserma. Poslopje okrajnega glavarstva se pripravi za slovesen sprejem in Oklie županstvom. — Deželni glavar je izdal oklic na vsa županstva, v katerem jim naznanja slovesnosti povodom prihoda cesarja ter jih vabi, naj se udeleže slavij a po deputacijah, v katere naj previdno izberejo može izmed ljudstva. Ti bi šli proti kolodvoru k sprejemu, potem pa bi se župani s poslanci vred poklonili cesarju. Deželni glavar jih vabi, naj skličejo starašine v sejo, da to določijo. Sklep je treba sporočiti dež. odboru. Županom je prepovedano, priti s slovenskimi zastavami v mesto. Na to se bodo gotovo ozirali pri svojih sklepih, kakor je ste''o slično že ko j s k o županstvo, katero je odgovorilo dež. odboru, kakor se mu je zdelo primerno I Varstvene odredbe. — Število redar-stvenih organov v uniformi in v civilni obleki se množi od dneva do dneva. Največ jih je v civilni obleki, ki neprestano v službi obho-jevajo mesto in predmestja ter pazijo najstrožje na vsako osebo, in kdor je le količkaj sumljiv aH se jim zdi tujec, ga primejo; ako se ne more izkazati, kdo je, ga aretujejo. Tudi orožništvo je jako pomnoženo, posebno na postajah proti meji, ki brez prenehljaja straži po cestah in poljih ter postopa tako strogo, kakor redarji v mestu. — 25. t. m. zapro most proti Stračicam, kateri bo stražila četa orožnikov. Delavci v Stračicah bodo morali torej hoditi v tovarne čez novi soški most, ker prehod čez žel >oiški most je že prepovedan. Vodstvo tova!^ se je baje pritožilo proti ti odredbi, ker delavci bodo rabili radi tega veliko več Časa, da pridejo na delo. — Okrajno glavarstvo je izdalo na vse tiste, ki imajo okna, koder se bo peljal cesar, na ulico, strog oklic, da morajo biti jako pozorni, koga vzamejo k oknu, kadar pride cesar mimo, ker vsa odgovornost pri-tiče njim. Brzojavna služba. — Na glavni kakor tudi na podružnih poštah v Gorici so brzojavni uradi odprti celo noč. To bo trajalo do odhoda cesarjevega. Občne volitve za državni zbor. — Goriški magistrat je izdal sledeči razglas: S cesarskim patentom 7. sept. 1900. so razpisane nove volitve za državni zbor, pri katerih ima tudi občni volilni razred (peta kurija) izvoliti jednega poslanca. V ta volilni razred spadajo vsi polnoletni (24 let) avstrijski podaniki moškega spola, kateri niso do te pravice izključeni po zakonu in kateri bivajo v občni najmanj šest mesecev. — Da se zamore popolniti imenik volilcev lega volilnega razreda, se vabi vse one, kateri niso še upisani v imenik prebivalcev mesta, da se oglasijo, preskrbljeni z dokazi volilne pravice, v javnem statističnem anagrafičnem uradu od 25. t. m. do 2. oktobra prihodnjega meseca. Delavci in hlapci se morajo izkazali z delavsko knjižico, ali pa z legitimacijo, katero imajo od tukajšnje bolniške blagajne. Vse druge osebe, katere ne pripadajo gori omenjenim slojem, se bodo morale izkazati s domovinskimi in krstnimi listi, katere dobe od svojih občin in župnij, ne da bi morali plačati koleke. Po § S. ministerske naredbe 23. sept. 1896. B. L. I. N. 170. so vsi podjetniki, pri katerih služijo delavci ali uradniki in kateri se zavarovani proti bolezni na podlagi postave 30. marca 1888. B. L. I. N. 33, kakor tudi vsi gospodarji, kateri imajo na polju ali v gozdu delavce ali uradnike, zavezani naznaniti v gori navedenem času vse one osebe moškega spola, katere služijo pri njih vsaj 6 mesecev, lahko izkažejo avstrijsko državljanstvo, so polnoletne in bivajo v goriški občini vsaj 6 mesecev. Priložiti se mora temu naznanilu legitimacije uslužbencev. Peta kurija. — Na več vprašanj glede zglaševanja in reklamacij pri cleželnozborskih volitvah v 5. kuriji moramo pojasniti, da rok 8 dnij za priglaševanje onih, ki zahtevajo volilno pravico v tej kuriji, ali niso vpisani v imenik za občinske volitve, prične s tistim dnem, ko razglasi magistrat razpis volitev. To bo le doba za priglašanje, da se olajša sestava tega imenika. Reklamaeijsko postopanje pa prične potem, ko bo ta imenik sestavljen ter položen na upogled v javnosti. Gledč priglaševanja glej razglas o volitvah na drugem mestu. Anarhist t Furlaniji? — Zunanji listi poročajo, da v Strassoldu je ustavil orožnik nekega sumljivega človeka. Ta je odgovoril osorno, da gre po opravkih v Trst. Med tem pa je potegnil iz žepa samokres in orožnika ustrelil, da je takoj umrl. Anarhist je pobegnil. — Ali res? Imena nlie v Gorici ne ugajajo več našim vročekrvnim lahončkom. »Societa po-litica friulana* namerava predložiti magistratu v Gorici predlog, kako naj se prekrstijo razne ulice ter imenujejo nove. Da pri tem ne bo nedostajalo raznih visokih laških imen, je umevno. »Via Favetti" stoji še vedno načrtano po nekaterih hišah v ulici Vetturini, ker kar ne morejo pozabiti, da se od zgorej vendar ni moglo dovoliti, imenovati kako ulico po tistem velikem Italijanu na avstrijskih tleh t Travnik so zadnjič prekrstili v »Pojazzo grande*! To jim ne ugaja več. .Societa politika friulana* namerava baje predlagali, da se imenuje odslej »Piazza Garibaldi", »nostro Rea tudi ne bo pozabljen itd. Vse tako, kakor pritiče — .laški* Gorici! Laška jeza. — Odbor za slavnosti povodom prihoda cesarjevega se je bjl obrnil seveda v prvi vrsti do tukajšnjih laskih mizarjev in tesarjev, da prevzamejo dela za vrata pri kolodvoru, tribuno tik Ribjega trga itd. Ker se ni hotel lotiti nikdo tega dela, je oddal isto zgradbeni družbi, ki zida tudi tukajšnjo justično palačo. Pri tem deluje največ Slovencev, zlasti tribuno so postavili sami Slovenci, menda Kranjci, ki seveda so govorili med seboj po slovenski. Lahi so jih gledali grdo, posebno ker jim je šlo delo ta'>o urno izpod rok, da je bilo veselje, gledati jih; zato pa so se Lahi sicer čudili spretnosti slovenskih delavcev, ali »moštri di šklafš" so frčali po zraku kakor lastavice spomladi. Bodla jih je moč slovenske roke in slovenska govorica ! Kaj takega glede na slednje se utegne še večkrat pripetiti! Baron Čallee, rodom Goričan in poslanik v Carigradu, se pripelje v Gorico, kjer se vdeleži cesarske slavnosti. Kdo laže? — »Prim. List" ima kar stalno rubrko: »Kako liberalci lažejo." V zadnji številki pripoveduje, da ni resnična naša vest, došla iz Vrtojbe, ki se je bavila s političnimi odpustki za katoliški shod v Ljubljani, katere je napovedal vikar Strekelj. Vest je napisal tak mož, da nimamo prav nikakega dvoma, da bi ne bila istinita; zato baš pa imamo povod do trditve, da „Pri-sraojenec* laže. Dalje pravi, da smo pisali, da je rekel neki bukovškt starašina kuratu Rojcu, da ne verjame več ne kuratu in ne nobenemu drugemu, marveč da veruje le v enega samega Boga. Kje pa vendar stoji zapisano v »Soči", da je rekel tisti starašina te besede baš kuratu Rojcu?! Kje stoji to?! Ali ga vidiš »lažnjivega kljukca*, kako se je ujel! ? V Soči" je rečeno le, da je zaključil sejo nek. jukovški starašina, ki se je odrezal s prej navedenimi osebami, a ni pisano, proti komu jih je izrekel. »Prim. List* se je ujel ter nam le potrjuje našo vest iti jo še popolnuje, da iste besede bi bil spregovoril starašina proti kuratu Rojcu. Hvala! To je za nas prav »kompetentno*! — V tistem dopisiCu iz Vrtojbe pa je tudi povedano, da nikdo ni hotel iti iz Vrtojbe v Ljubljano na katoliški shod na občinske stroške, o čemur se je posvetovalo vrtojbensko starašinstvo dne 4. t. m. v posebni seji. Ali je tisto tudi laž?! Hm! Ponavljamo, da tisto poročilo iz Vrtojbe v štev. 104. je poteklo iz peresa moža, nad katerega resnicoljubnostjo ne dvomimo niti za trenotek. Le bežite Vi, posvečeni Iažnjivci! Tako »lažemo* mi! Sedaj pa poglejmo, kako prav v isti številki res laže »Pouči ji v list za slovensko ljudstvo na Primorskem", ki se zove »Prim. List". Piše: »V Vitovljah je na praznik M. B. dne 8. septembra zašel med romarje Gabrščekov agent, ki je ljudem »Sočo* in »Primorca" priporočal. Vlovil ni nobenega. Ljudstvo mu je odgovarjalo; »Primorski List* je slovenski list, »Soča* in »Primorec* nista več slovenska .lista." Lažnjivec, kdor to piše. Na Vitovljah ni bilo nikakega Gabrščekovega agenta, pač pa je bil gori Ant. Rejec (katerega šteje zj agenta!), ki je prodajal tiste znane molitvice, katere mu je zapustil bivši kapelan K., ki je sedaj menda v Rimu. Rejec je bil šel prosit g. kurata v Oseku, naj naznani, da bo prodajal tiste molitvice. Drugodi so mu vstre-zali v tern oziru, kurat Knavs pa je bil »pozabil*, priporočiti ga, akoprav mu je obljubil ; »pozabil* pa je radi tega, ker je priporočal svoje slike naprodaj! Vsled tega Rejec ni mogel skoro ničesa prodati, in tako je bila škodovana tudi Mali Božja na Vitovljah, ker drugače bi bila dobila od sku-pička svoj delež. — »Primorci* in »Sočo« pa n i nikomur p o n u j a I i n ne priporočal, zato mu tudi ni mogel nikdo odgovarjali tako, kakor piše »Prim. List". Eto, kdo je lažnjivec? Kdo laže, ali posvečeni gospodje, ki pišejo »Prim. List", ali »liberalci" I »Goriški Sokol* vabi na veselico, katero priredi v odhodnico svojim novincem v prostorih »Goriške Čitalnice* v nedeljo dne 23. septembra 1900. Vspored : 1. Nagovor. 2. V. G. Brož: »Banovac", koračnica, tamburanje. 3. H. Volarič: »Novinci", koračnica, petje. 4. V. G. Brol: »Sanw, velika glasbena slika, iamburanjc. 5. Linke: »Dijakova zaru-bitev", spevoigra v jednem dejanju. Osebe: Dijak, Zid, eksekutor, stric dijakov. 6. F. S. Vilhar: »Hrvatska davorija*, petje s spremlje-vanjem glasovirja. 7. M. Farkaš: »Prolietno cvieče", valjček, tamburanje. 8. R, Murnik: »Napoleonov samovar", šaloigra v jednem dejanju. Osebe: Drenovec, bogat zasebnik. Ljudmila, njegova hči. Jakob Otrobar, meščan. Ambrozija, njegova žena. Jurij Jesihar, meščan. Neroda, bogat trgovec. Vernik Vladimir, adjunkt. 9. M. Farkaš: »Ples patuljaka", koračnica, tamburanje. 10. Prosta zabava in ples. Pričetek ob 7V« zvečer. Vstopnina: za odrasle 00 vin., dijaki 30 vin. in otroci do 10. leta 20 vin. Sedeži: v prvih dveh vrstah divanov 60 vin., v naslednjih 40 vin,, na stolicah 20 vin. Juschegg, Gorlcla (!) Labaceo. — Pišejo nam: »Ko sem obiskal te dneve na potu po Brdih muzej v gradu grofa Baguerja na Dobrovem pri Biljani, sem zagledal slučajno v spominski knjigi med drugimi podpisi tudi ta: Juschegg, Goricia-Labacco. Iz gotovega vira sem potem izvedel, da je ta gospod oni »heilovec* iz Gorice, kateri je pretekli ponedeljek navdahnjen po vinskih duhovih »heilal* po goriškem Korzu. Podpisu bi moral še dostaviti, da je »impiegato alla Centrifuga*, potem bi vsaki brez nadaljnega ugibanja uganil, kdo je obiskovalec muzeja in od kod. Podpisuje se torej laški in nemški, le slovenski ne! Taki so »narodnjaki" iz ulice Vetturini! Farovšk! lažnlkl, — »Prim. List* si je opravičil ime »Lažnjivega Kljukca" tudi s poročilom o shodu v Dutovljah. Kaj vse si upajo ti gospodje v kutah, je res vrhunec nesramnosti! Nič čuda, ako vera peša. Kdo bo še kaj verjel tem lažnikom po poklicu? Kdo jim bo verjel tudi takrat, ko resnico govore? Kdo bo verjel, da oni sploh verujejo v Boga in hudiča, s katerima strašijo ljudstvo ? »Lažnjivi Kljukec* je torej poročal, da so imeli klerikalci na shodu ogromno večino; ali previdno je zamolčal, kar je bilo ušlo iz peresa poročevalca »Gorice*, da je tudi vladni zastopnik naštel le 48 rok za Cerneta med 500 udeležniki. Pač pa ,L. K," laže z vso farovško brezvestnostjo, da se je sicer Štelo, ali ni prišlo do konca, dasi se je štelo glasno in do zadnje roke, ki je štrlela v zrak! — Dalje pravi, da je došlo le iz Tomaja pod vodstvom Černeia nad 300 mož. Strašno! Ako jih je bilo nad 40, si pustim glavo odrezati, da jo poneso don Antoniu v dar, kakor Herodežu ono Janeza Krstnika. Vprašamo Cerneta : Ali je tudi on zgubil zadnjo iskro sramote, kakor ti farovški hujskači? Ali ga ne oblije rdečica sramote, ko to čita? Ali ga ni sram, iti med ljudi?! — Dostavljamo, da Tomaj ima vseh prebivalcev 585, a od teh je šlo čez 300 mož v Dutovljel — Da so naši klerikalci lažniki po poklicu, to smo vedeli, aH da bodo lagali v oči tolikega ljudstva, to smo tudi še dočakali. Je pravi Udeležniki shoda vidijo, da je vse les, kar so slišali o nesramnostih te črne svojati. Tudi »Prim. List* si je privoščil nad-učitelja g. A. K., katerega ime tiska ceI6 z debelimi črkami. Kaj je ž njim, smo povedali že zadnjič. Namen farovške hudobije je jasen! Dočim so trije nunci razsajali kakor prišel v Ščidenski grad po svoje dete, da bi ga od-1 kupil z lastno svobodo. Tako daleč se je že razvilo v doslej izišlih delih dejanje »Križarjev«. Osnova romana je kaj preprosta, toda na njo je oprta ne samo dolga vrsta zaHh slik, marveč je na njej razpredena mogočna misel, ki veje iz trilogije in romana »Quo vadiš«, — to je ideja resnice in ljubezni. Sienkiewicz zna opisati tudi najstrašnejše trenutke domovine tako, da čitatelju ne uide niti jedna bolest, ter da pretrese vsaka teh preživelih bolestij rodoljubno poljsko srce. Krasni, prekrasni so Sienkiewiczevi romani, toda slična z njih krasoto je tudi njih nravstvena vrednost. Sienkievvicz uči svoj narod prav čutiti in po teh pravih občutkih služiti domovini. Uči svoj narod, kako naj zraste ob času obupa v podrtinah in razvalinah, v dvomih, katerim se ni moči izogniti, kako naj iz skaženosti in gnjilobe, zasajene po tuji roki, zadobi zopet zaupanje v samega sebe, se dvigne srce k velikim idealom, ter jih spominja na to, da je Bog zvestim zvest. Nalik Skretuskemu, brane-čemu Zbaraž, brani Sienkiewicz s svojimi romani Poljsko v turobnem njenem položaju. Roman »Križarji« še ni dovršen. Z njegovimi junaki, z Matijem in Zbiškom Bogdaneckim in s Čehom Hlavo, z gospodom de Lorhom se še srečamo enkrat pri opisu velike bitke Grumvaldske, a z Nežo Zihovo pa kmalu po bitki. Nekaterim se prikupi preprosto, toda skrajno poetično dejanje romana, drugim, in teh je v današnjem času dokaj več, pa tendenca in ideja močno sežeta do srca. Vsekako pa se sme reči, da je jedro tega najnovejšega romana bitka grumvaldska, katere popis se pričakuje v bližnjih poglavjih. To bo popis one pomenljive bitke, v kateri sta poljska in litevska vojska pod poveljništvom kralja Ladislava Jagielonca in velikega kneza Vitolda popolnoma ugonobili nemško križarsko vojsko. Dn§ 15. julija 1410. se je ta odločilna bitka izvršila pod Dam-brovnem tesno pri Grumvaldu. Na bojišču je poginil veliki mojster križarskega reda, Ulrih von Juningen; tu so vzeli Poljaki križarjem 52 praporjev. Križarji se po tem porazu niso več povspeli k nekdanji moči, in bitka grumvaldska je naredila za celih 400 let trajajočo pregrajo zoper prodiranje Nemcev na vshod. Ko je vprašal sotrudnik »Kraja«, Marius, pisatelja, kako daleč je še do konca »Križarjev«, mu je ta odgovoril: »O, je še daleč! še nisem dospel niti k bitki grunwaldski. Tega romana bo šest delov, toda njih obširnosti ne morem naprej naznačiti. Načrt pa imam za tri debele zvezke.« Od tega razgovora je preteklo že nekoliko mesecev. Sienkie\vicz je temeljito pregledal staro bojišče grumvaldsko, kamor se je bil podal nalašč študirat pokrajino. Ko so ga vprašali, kako in kedaj piše, je odgovoril; »Najpoprej si v glavi naredim temeljit načrt in še le potem se lotim pisanja. Pišem samo pred obedom med deveto uro rano in drugo popoludne. Popoldne študiram ter si urejam gradivo. Večino svojih del sem napisal na potovanju. »Črtice z ogljem« sem napisal v Kaliforniji, »Potop« v Kaltenleutgebenu, »Quo vadiš v Nizzi, »Rodbino Polaneckih« pod Parizom itd. -Nikdar nisem pisal dveh romanov naenkrat.« Roman »Križarji« je že sedaj tako razširjen, kakor raalokatera druga knjiga; čitatelji poljski in češki*) že kar hrepeneče pričakujejo daljših zvezkov sijajnega pripovedovanja o Zbišku, Neži, Hlavi in o Križarjih. Henrik Sienkievvicz se je porodil 1845. 1. v Woli Okšejski (na Siedleckem v kraljestvu Poljskem). O njem je moči reči, da v svoji literarni tvorbi ni imel začetniških let. Že njegovo prvo delo je obrnilo na-se splošno pozornost. Bila je to 1. 1879 napisana novela »Na marnie« (zaman). S to novelo je hotel Sienkiewicz povedati, da potrošimo mnogo, premnogo moči na lovu za žensko ljubeznijo, katera potem nalik tiču nekam odleti, in v ta namen potrošene moči so bile zaman. Dasiravno je napisal Sienkiewicz to novelo še kot dijak, je vendar ugajala tako, da so jo preložili Cehi na svoj jezik. O daljšem pisateljskem delovanju Sienkiewiczevem pa smo govorili že v začetku te«a spisa,' kateri pa sklepamo s to-le toplo željo, naj kmalu napoči čas, da bomo tudi Slovenci imeli prevedena vsa Sienkievdczeva dela na svoj jezik. Ako je komu, je gotovo nam potrebno berilo, ki uči med vrstami ljubiti domovino nad vse ter ob enem služi v okrepčavo naših potrtih src. *) Čehi imajo že večino Sienkiewiczevih romanov prevedenih na svoj jezik. (Dalje prid«). besni, in se je šlevilo kakor steklo tudi tisto zeleno kapelanče, ki je došlo šele letos iz semenišča, ne bi se smel ihoda niti udeležiti noben učitelj, ki ne trob; v farski rog. Kdor je tako predrzen in le zine v prilog napredne stranke: doli po njem! — Nasprotno pa jemlje isti „Prim. List' v zaščito nekega starejšega učitelja, ki je sicer pristaš naše stranke, pa je prav po neprevidnosti prišel v čuden konflikt s jpredsednikom g. Stokom (— kdor ga pozna', * se ne btf r/ie* čudiM-—),,*na kar-ga je ljudstvo razjarjeno izgnala z dvorišča. Tega jemlje »Prirn. List" v zaščito, a udriha po g. A. K., ki je dostojen, in resen mož! Seveda je član izvrševalnega odbora, zato le po njem ! Taka je farška morala! — Le dalje .tako I Kardinal Misija bo videl le prekmalu, kam privedejo katoliško cerkev taki nevredni duhovni, katere je naše ljudstvo krstilo za — farje. Pri gašenju požara r Picrisu so se odlikovali tamoSnji orožniki Grl, ki je šel v smrtno nevarnost, da je rešil jedno človeško življenje, Pogorelec in postaje vodja Mahni C. Laški listi jih omenjajo, ali nikdo noče reči, da so Slovenci I Zato omenjamo mi to, da pokažemo, da Slovenec je povsodi na svojem mestu, kakor pri lice. Vsa čast vrlini možem! i „Bob iz Kranja', Janez Bleiweis. Vesela igra s petjem v jednem dejanju. Začetek veselice ob 4. in pol popoldne. Po veselici ples. Vsak plesni komad stane 20 vinarjev. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. K obilni udeležbi uliudno vabi odbor. Bralno društvo »Domovina" v Vol-čjemgradu bo imelo jutri svoj redni letni občni zbor. Vspored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem j~deteYanju.—8i»*oroči!o biagajnikovo o skupnem proračunut 4. Volitev novega odbora. Na nmetniSko razstavo t Ljubljano. — Tržačani izlete v Ljubljano, kakor že sporočeno, dne 7. oktobra. Vlak odide iz Trsta ob 51/, zjutraj. Cujemo, da utegne biti ude- j ležba jako velika. Ponavljamo željo, da bi I istočasno izletelo v Ljubljano tudi več Gori-čanbv. Prilika je ugodna in razstava vredna, da si jo ogleda vsak napreden Slovenec. Naglchft (gluliost). — Bogata gospa, ozdravljena od naglube in ušesnega brenčanja z umetnim I ušesnim bobnilom dr,NichoUona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld„ da gluhi, nepremožni ljudje lahko zastonj vdobjjo taka bobnih. Pisma je pošiljati na naslov: Št. 4660, zarod Nlcliolsoim „Loiigeott" Guunersburv, London W. i so delali tamkaj v Wilhemsburgu v česala mci volne. Angleški državni zbor razpnSčen. — Kraljica Viktorija je v ponedeljkovi seji mi-nisterskega sveta podpisala dekret, s katerim se razpušča angleški drž. zbor z dnem 25. t. m. in določajo nove volitve za čas od i. do 15. oktobra. Sedanji parlament je bil izvoljen v juliju 1895. in se mu torej s sedanjim razpHslom..za..celi dve leti prikrajša ! postavna sedemletna doba. Novi parlament se mora sniti 1. novembra. V dosedanjem parlamentu je bilo 340 konservativcev, 71 | liberalnih unionistov, 177 liberalcev, 70 anti-parnelitov in 12 parnelitov. Konservativna umonistiška- večina je torej tedaj znašala 125 glasov, in to menijo tudi sedaj ohraniti. Ljudsko štetje v Zjedinjenih državah v Ameriki. — Dosedaj so skončali štetje v 17.000 okrajih; našteli so 25,000.000 duš. New York ima po novi štetvi prebivalcev 3,437.302, Cikago 1,698.575, Filadelfija 1,293.097; dalje so naštete mesta s prebivalstvom od 150.000 do 400.000. Stavka r Ameriki. — V antrasitskih rudnikih za premog so začeli delavci stavkali, in sicer jih stavka doslej okoli 126.000. S to stavko so udarjeni tudi železniški delavci, ker vsled nje nimajo kaj prevažati. V Dnchovcovu je v rudniku dne 19. t. m. nastala eksplozija, vsled katere je prišlo v nesrečo več rudarjev, V rovu so našli mrtvih 30, 18 je težko ranjenih, nekaj je lahko ranjenih, 5 jih še pogrešajo. Na lice mesta je pohitel tudi češki namestnik grof Coudenhovc. Ulju vanj o Vezuva. — Iz Rima javljajo, da 7ezuv bljuje zopet ogenj. Iz njegovega žrela se vali neprestano dim in čuje se grom. Pojedino kamenje pada celo do kolodvora parne vspenjače. /-lato na Japonskem. — Najnovejše vesti, katere prihajajo z Japonskega, kažejo, da se utegne v kratkem Japonska šteti med najzlatopIodnejSe dežele na svetu. Na otoku Hokkaidu se je našlo mnogo zlata na bregih rek Tenabetsna in Horobetsna, katere izvirate v horonoburskih gorah. Pričakuje se, da se nahaja v tej pokrajini mnogo in bogatih zlatih žil. Koncesije za izpiranje in kopanje v dolinah omenjenih rek so že podeljene. Pred nekoliko leti se je pridelalo m otoku Hokkaidu 1570 unc zlata, a preteklo leto se ga je pridelalo za pet milijonov mark. Poljak našel Ameriko. — Celi omikani svet trdi, da je Ameriko našel Krištof Kolumb 1. 1493. A učenjaki so že davno našli razne listine, iz katerih je vidno, da so že pred Kolumbom bili v Ameriki drugi smeli evropejski mornarji. K tem pogumnim mornarjem moramo šteti tudi Slovana Jana z Kolna, poljskega rojaka. Bil je mornar v službi pri Gdanjščanih, pozneje pri Dancih in kot poveljnik njih ladij je pr'šel v Labrador (v Ameriki) 1. 1476., torej 16 let pred Kolumbom. O tem so že učenjaki vedeli pred stoletji. Tako piše o Janu z Kolna neki Gomara v delu, izdanem leta 1553., in ga imenuje Joan Scolno. Drugi učenjak, Kornelij Wytfiet, piše o njem leta 1559. Sedaj pa poljski učenjaki iščejo v gdanjskih, norvežkih in danskih arhivih listine, da bi kaj natančnejšega zvedeli o Janu z Kclns. Denar za perzijskega šaha. — Perzijski šah, »kralj vseh kraljev", je poskrbel za to, da mu na polu po Evropi ne pri-manjka denarja. Tako je dobila te dnij oger-ska eskomptna banka od »The Imperial bank of Persia" v Teheranu dovoljenje, da izplača šahu dva milijona kron. V Budimpešti pričakuje Šaha že pripravljen denar. Da ga samemu ni treba dvigniti, so pooblaščeni na to njegovi ministri, kateri ga spremljajo po Evropi. Sedaj se mudi šah na Dunaju, kjer je bil sprejet od našega cesarja z vso častjo, ki pritiče takemu vladarju kakor je šah. Srbija. — Nesrečni kraljevini ni bilo dosti, da sta se sprla oče in sin, moralo je tudi priti do razdora med sinom in materjo, kraljico Natalijo. Natalija pošilja baje najgrša pisma in dopisnice na kraljico Drago, ker ne odobrava zakona, katerega je sklenil Aleksander. To postopanje kraljice Nata"ij> je tako razdražilo kralja, da je pretrgal vse vezi z materjo, ter dal ukaz, da se najstrožje po- J stopa z vsakim, kdor bi skušal kaliti mir j Srbije in njegovega zakona. ¦ Burska vojna. — Lord Roberls javlja iz Neilspruta, da je 700 Burov prekoračilo portugalsko mejo. Od onih 3000 Burov, ka- | teri so bili zbrani pri Komatiportu, jih je ostalo le malo na bojnem polju. Največ se jih je porazgubilo, ko so poprej razbili vse majhne in velike topove. Od cele burske vojne se klati še nekoliko neorganizovanih tolp po deželi, katerih se Angležem ni treba bati. -— Iz Loren20-Marqueza javljajo, da bitka na portugalski meji je bila le mala praska med Buri in Kafri. Portugalske čete strogo pazijo na meji in ne dovoljujejo, da se gode nezakonitosti. Burske vojne je torej konec, govora je le še o malih praskah. Kitajska vojna.. (Poročilo 21. in 22. t. m.) — Iz Taku javljajo, da so zavezniki j napadli v četrtek trdnjave okoli Peitanga in Sutai-ja. Po dolgem in hudem boju se je I posrečilo zaveznikom vzeti trdnjave in zapo- j dili Kitajce v beg. Izgube zaveznikov. kakor I tudi Kitajcev so velike. -- Iz Pekinga jav- J Ijajo, da je nemški general Hoepfner 11. t. j m. prodrl do mestu Siang-ksiang. Mesto so [ branih boksarji m redna kitajska vojska. Nemško topničarstvo je začelo koj borabar-dovati, razstrelilo je zidovje z dinamiton, in potem so pešci udrli v mesto. Kitajci so bili popolnoma tepeni in so izgubili 500 mož. — V Pekingu naje prezimi samo 10.000 mož zavezniške vojske. Nemški oddelek, kateri bo največji, se pa nastani po vaseh v bližini mesta. Rusi puste v Pekingu samo 2000 mož. — Zavezniški poveljniki mislijo poslati v razne kraje dežele ekspedicije, katere naj bi otrebile pokrajine boksarjev in druge Evropejcem neprijazne svojati. — General Junglu je pobegnil iz Pekinga v Paa-ting-fu, ker seje bal, da ga zavezniki ne zapro. General Cing in Cang sta nabrala 15.000 mož redne kitajske vojske, s katerimi čakata sedaj v pokrajini Šantung na cesarska povelja. — Angleški general Sevmour je sedaj v Taku. Ko je odšel iz Šangaja, so kitajske baterije trdnjavo Jusuog iztrelile 19 strokov, na katere pa niso razne, evropejske vojne ladije odgovorile. - Iz Šangaja javljajo, da se kitajski mirovni pooblaščenci branijo pričeti mirovna pogajanja, ker zahtevajo zavezniki, da se kaznuje cesarica. Podkralja pokrajin Wu-Cung in Nan-king sta izjavila, da se zavežeta sama napraviti mir, ako zavezniki ne izkrcajo več vojakov. — Iz Brueelja javljajo, da so Kitajci neko belgijsko ekspe-dicijo pod poveljem stotnika Five umorili. Tudi neki drugi Belgijec z imenom Blingart je umorjen, če prav mu je bil kitajskr cesar podelil mandarinsko dostojanstvo. — Angleški in drugi listi poročajo, da so počenjali Rusi v Mandžuriji strafine grozovitosti, Angleški »Standard' je celo preštel vse žrtve in prišel do 12.000 po Rusih umorjenih Kitajcev. Koliko je tej vesti verjeti, se še le pokaže. Znano je, da se angleškim poročilom ne sme dosti verjeti, ker ako bi bili njihovi brzovavi resnični, ne bilo bi v južni Afriki že nobenega Bura več. Narodno pspoM*}, Kupčija g sadjem. — Na željo, katero je sprožil g, Vrtovec na shodu v Tolminu, se je pobrigalo nafto »Trgovsko in obrtno društvo" vsestransko. — Povedati treba, da bo kupčija slaba, ker je lotos silno veliko sadja povsod, posebno na Štajerskem in sploh v deželah, ki so bliže izvoznim krajem, — Našim sadjarjem io v pisarni »Trgovskega in obrtnega društva" na razpolago te tvrdke; 1. V Berlinu, ki vzame 50 vagonov namiznih jabolk. 2. V Schweinfurtu a/M. vzame 30 vagonov za mošt. 3. V Frankfurtu 80 vagonov za mošt. 4. V Ravensburgu na Wflr-tenberškem 10 vagonov za mošt. 6. V Halle a/d Salte 50 vagonov boljše vrste za mošt, — »Trgovsko in obrtno društvo* pa ne prevzema daljše naloge ne posredovalca ne kupca. To nej opravijo naši sadjarji sami, ali pa kak naših kupcev. Sadjarska društva, kje so?! — Natančneji naslovi so na razpolago v pisarni. Uvažanje prešlcev s Primorskega v Nižjo Avstrijo je zopet dovoljeno, kakor razglaša namestništvo v Trstu. Na tehnološkem muzeju na Dunaju so zaseden! tečaji za krojenje možkih oblek do 1. 1902; toliko se jih je oglasilo. Kdor torej namerava, iti v ta tečaj, naj se oglasi že zdaj, da ga bodo imeli zapisanega. — Za čevljarje, tesarje in stavbinske mizarje pa je še prostora. Za zadnje prične tečaj 22. okt. Posreduje »Trgovsko in obrtno društvo". Svileno blago za neveste gM. 10*50 iu višje — 14 metrov! — poSlnine in carine proslo Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile* od 46 kr. do gld. 14*65 meter. G. Henneberg, tovarnar svile (5) (c. In kr. dvorni zalagatejj) v Curlhu. Redka prilika! gL 240 komadov za 3 marke. 33 1 elegantna ura s triletno garancijo z lepo verižico vred, 1 krasna cev za cigarete z jantarjem, 1 kraruia kravatna igla s Siutil-brilantom, 1 eleganten prstan z vdelanim dragim kamnom za gospode ali dame, i krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prša, 1 žepna pisalna priprava s S predmeti, 1 par finih nogavic, 1 divna pariška broža za dame, 1 toaletno ogledalo v elui s finim glavnikom, 910 predmetov za dopisovanje in več kot 300 komadov raznih predmetov, kateri so koristni in neizogibno potrebni posebno doma. Vsaka pravara Ja izključena; kar na ugaja vsamam takoj! nazaj. Pri nakupu 2 zavojev darujem lep žepni nožifi z dvojaalun rezilom! — Vdobiva se proti povzetju ali naprej poslanim zneskom pri Ernst Buehbinder, Krafcovo, Postfach B/60. »Delavsko podporna društvo" v Mirnu priredi na dan vel. shoda kvaternice 23. septembra 1900 javno tombolo. Dobitka: činkvina 100 kron, tombola 200 kron. Fricatek tombol« točno ob 6. uri pop. Srečke se bodo prodajale pO 40 vin. dne 22, iu 23. septembra v Miran in na Gradu. Gimnazijski ravnatelj Oross se boji Rusov »11 kaj ?! — Včeraj smo culi, da gimnazijski ravnatelj Gross je bil le dni povabil gimnazijske, naj se udeleže pevskih vaj za cesarjev prihod v Gorico. Odzvalo se je njegovemu pozivu 29 dijakov, med temi 23 Slovencev, 2 Nemca in 4 Lahi. Bavnatelju se je zdelo to itevilo jako majhno za toli pomembno slavnost, ter je, ne da bi se poprej prepričal, koliko udeležencev je te ali one narodnosti, nahrulil v glavnem Slovence nekako takole: To ste patrijotični. Kadar se gre za proslavo našega cesarja, ne pride nikdo zraven, zunaj pa imate tajna zborovanja, kjer si naročujete liste iz Rusije, aH jaz pošljem tje policijo, da razžene ta zborovanja, ter vas vse izključim. Naj mi pride Se kdo s svojim ruskim klubom, mu že pokažem. K temu je dodal zaradi lepšega se, da si tudi Italijani naročujejo liste iz Italije, Glavna ost pa je bila, kakor soditi, obrnjena proti Slovencem, ki so baje grozni Rusi, akoprav so bili Slovenci prav častno zastopani. — Nemcev naštejejo vsako leto na gimnaziju do 50, a bili so vsi tako patrijotični, da sta prišla le 2, Lahov je pa na gimnaziju le kakih 70 manj nego Slovencev, priili so le 4. Kako torej je mogel g. ravnatelj tako nekako lopniti ie po Slovencih, a se je Lahov le ma o taknil a Nemcev sploh ne!? Čudno, skoro neverjetno se nam zdi tako postopanje, ali priobčujerno isto, kakor smo Culi I Čudno, da mora biti grajan slovenski dijak namesto drugih. Kako se to strinja s pedagogiškimi načeli in šolskimi predpisi H ,NaSa Slovenija" In dr. Jožef Pavlica. — Dr. Jožef je napisal v »Prim. List" imeniten članek »Naša Slovenija", v katerem nam razlaga svoje misli po II. kat. shodu. Navaja, kdo vse da je bil na katoliškem shodu. Seveda pravi, da so bili navzoči voditelji naroda (a la vit. Berks, dr. Gregorčič!), da je bilo svetna inteligenca dovolj zastopana (O jej! Te je bilo pa tako malo, da se je kar poizgubila med drugo množico!), da je bila navzoča .Danica*, družba mladih visokošolcev (katerih drugi visokošolci ne marajo!) in pa ljudstvo; vsi pa so prišli na shod »iz prepričanja!* Na shodu pač je bilo velikansko število duhovščine, kmečkega ljudstva, par inteligentnih Ijndij in pa škofje! In o tem pravi dr. Jožef: V taboru katoliškega shoda je bila vsa Slovenija.... Kaj nobenega drugega veljaka-moža nima Slovenija nego le dr. Susteršiča, Vencajza, dr. Pavlico in druge duhovnike, kaj nimamo nič drugih mož po Kranjskem, Stirskero, Goriškem itd?! Kako vendar ste slep, da trdite, da tisti katoliški shod, izvršen v dohu skrajnega verskega fanatizma, je že naša Slovenija I Ali najlepše pride. Dr. Jožef pravi, da vse slov. pokrajine in vsi slovenski stanovi so zborovali pod vodstvom od Boga nam postavljenih vladik in knezov naših! Aha! Sedaj pa vemo, pri čem smo. Pod vodstvom vladik se je vršil shod in pod vodstvom vladik in kardinala bi morala stati na vsako stran .naša Slovenija", sodniki bi bili doktorji sv. pisma, inkvizicija bi stopila zopet v svojo veljavo, In vse naše življenje bi stalo v vsakem pogledu pod vlado »črne teme". Potem bi se uresničile želje dr. Jožefa in njegovih sobojevnikov, in svet bi bil tak, kakor ga je popisal v sloveeem romanu .4000" dr. Ne-vesekdol O, gospod doktor Jožef! Vidi se Vam, da ste bil .skrivnostno sladko ginjen", ko ste pisal te ultraklerikalne sanje o »naši Sloveniji". Amen! .Kmetsko bralno društvo" v Biljah vabi na veselico, kateri priredi v nedeljo dne 23. septembra t. 1. v prostorih gosp. Otona Solerja v Biljah, s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Godba: .Naprej zastava Slave". 3. Petje: .Domovini". Foer-sterjeva, mešan zbor. 4. Godba: .Domovini", Benjamin. 5. Petje: ,Moj vrtec«, Fr, Fer-jančič, možki zbor, 6. Godbj: .Pošta v gozdu«. '• Petje: »Blejskemu jezeru", Ignac Hladnik, mešan zbor. 8. Godba: »Jadransko morje". 9. Petje: „Slovenac i Hrvat«, Vilhar, možki zbor. 10. "Godba: .Hrvatska Davorija", 11. Deklamaeijn: ,V kmečki hiši«, S. Gregorčič. 12. Godba; »Opereta Donizetti". 13. Igra .-I Razgled po svetu. Volltvo r Galiciji In vlad*. — Volilni boj v Galiciji bo hud, iu poljskemu klubu v sedanji obliki prede tako trda, kakor še nikdar poprej. Proti kandidatom, ki jih določi sedaj vladajoča poljska stranka, nastopijo možje, katere želi ljudstvo. Poljska žlahta je že dosedaj morala porabiti vsa mogoča sredstva, da je prodrla s svojimi kandidati, in se ni strašila ne denarnih žrtev ne orožja; tem huje bo sedaj, ko je nasprotsvo mnogo večje. V tej veliki stiski jej je priskočila na pomoč centralna vlada, ki je nakazala 2,750.000 kron »za podporo pomoči potrebnim, ki so trpeli vsled povodnji«, v resnici se bode pa s tem denarjem kolikor toliko delalo volitve! Pri zadnjih volitvah so porabili, kakor pravijo, v ta namen kar tri milijone goldinarjev! Vodilni krogi šo niso razpisali državnozborskih volitev, Češki deželni zbor, — »Narodni Listy* javljajo, da se je bavila zadnja mi-nisterska seja z vprašanjem sklicanja češkega deželnega zbora. Viada se je baje odločila sklicali češki deželni zbor, da isti uredi finance kraljevine češke. Koliko je resnice na tej vesti, se še ne ve točno, ali »N. Fr. Pr,* jo pobija in pravi, da dokler ni državnega, tudi češkega deželnega zbora ne sme biti. To bi bil odgovor na češko obstrukcijo! Vpisovanje na hrvatski gimnazij v Pazlnu. — V prvi razred je upisanih 70 dijakov, od katerih je 53 Hrvatov in 17 Slovencev. Iz pazinskega okraja s* je upisalo 31 dijakov, od teh je 21 iz občine pazinske. V drugi razred se je upisalo 71 dijakov, tako da je v obeh razredih 141 učencev. Potem pa naj še kdo reče, da ta zavod ni potreben, ko se dobi dosti nemških gimnazijev, na katerih ni v vseh osmih razredih 171 dijakov! Program nemških nacijoiialeev. — Nemški nacijonalci so sklenili postaviti v program, na čegar temelju bodo kandidovali, na prvo mesto nastopne točke: 1. nemški državni jezik; 2. uzakonenje sedanje zveze z Nemčijo; 3, carinska zveza z Nemčijo. Mestni svet tržaški je imel v sredo sejo, v kateri je župan naznanil, da je javilo železniškominislerstvo, da se je sestavilo vodstvo za gradnjo železnice Trst-Gorica; to vodstvo da nemudoma prične svoje delovanje. Na dnevnem redu je bil predlog delegacije, naj se odobri dogovor z vlado glede razširjenja tržaškega pristanišča. Predlog se razločuje od predloga, vsprejetega že poprej v isti stvari, v toliko, da občina pripeva z* ta dela enkrat za vselej 1,000.000 K, namesto da bi dala, kakor se je glasil prejšnji predlog, vladi posojilo 12,000.000 K. Vlada pa se je obvezala, da razširjenih obali ne zagradi ter da na istih ne postavi poslopij. — Po daljši debati so sprejeli predlog z dodatnim predlogom, da vlada na obalih ne sme postaviti zgradeb, ki bi segale čez sedanjo črto hiš ob kanalu. V Bojanu pri Trstu je moral neki pek, Slovenec, na ukaz magistrata sneti slovenski napis ter ga nadomestiti z laškim. V »Edinosti" čitamo o tem slučaju v dop, iz Rojana: Na podlagi zanesljivih informacij morem podati pojasnilo, da naš pek ni storil tega iz lastne volje, ampak prisiljen v to po mestnem magistratu. Dobil je namreč od magistrata ukaz, da mora sneti slovenski pis! Ako ne stori tega v teku 24 ur, da bo moral plačali globo, in če tudi to ne bi pomagalo, da mu zaprejo lokah Vidite, pod kakim nasiljem trpe naši obrtniki! Ako se ne pokore ukazom magistratu, trpe veliko škodo in je celo njih ekzistenca v nevarnosti; ako pa se pokore, trpe zopet škodo, ker je zamera pri njih odjemalcih 1 Kdaj bo konec tem nesrečnim razmeram, nedostojnim moderne, pravne in slobodne dvžave ?! To je že skrajno, nečuveno, da človeku vre kri po žilah. Ali je nI nobene roke, ki bi mogla in hotela zaustaviti tako nasilje ? Nemčija izganja skoro dan za dnevom avstrijske delavce. Tako poročajo h Hamburga, da je izgnala vse gališke delavce, ki Portfllo rtnuteljutr* „Trf«Tske - oftrtae »drag«* t «©rlcl a neomejenim jamstvom za opravilni mesee avgust 1900. 1. Število zadružnikov dne 1. avgusta 1900 . . 1566 Naraslo tekom meseca za........ 10 Padlo tekom meseca.........• • 6 Štev. zadružnikov dne 1. sept 1900. je znašalo 1570 2. Število deležev dne 1. avgusta....... 31*2 Priraslo deležev tekom meseca...... 30 Odpadlo „ , > .... . • 6 Število deležev dne l.sept. je znažalo ... 3166 Kron 3. Svota vplačanih deležev do 1. avg. . 307482-70 , , , tekom meseca . 13256-66 , izplačanih ... . 581-— Svota vplaCanih deležev dne 1. sept. . . 319739-38 Svota podpisanih deležev po 300 kron dne 1. septembra...........949800-— *. Predujmov je bilo izplačanih dne 1. avg. 719226 84 Priraslo tekom meseca........1928943 Odplačalo , , ........14103-75 Stanje predujmov dne 1. sept......724407-52 5. Dopolnilni zaklad je znaSal 1. avg. . . 72731-66 Tekom meseca seje doplačalo . . . . 3405-63 Stanje dopolnilnega zaklada dne i. sept. , 76137*29 6. Dokonecmewc« je prosilo 1711 prositejjev za predujme v znesku.......1356521*15 Dovolilo se je v znesku.......1007512-48 Izplačalo , . .......995308' 7. Hranilne vloge so znaSaledael. avg. . 251632-99 Vložilo se je tekom meseca..... 18176-71 Izplačalo . , . ..... 3037273 Stanje hranilnih vlog dne 1. sept. . . 93D4MMI7 8. Gotovine v blagajnicl dne 1. avg. . . 15667-45 Svota prejemkov tekom meseca .... 90949-97 , izdatkov ......9336234 Saldo, v blagajnicl dne 1, septembra 3255-08 9. Denarnega prometa blagajnice v mesecu avgustu.........184312-31 Lastna glavnica v uplačanih deležih . . 319740*36 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. . 239436-97 Razmerje.............. 31:23 Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/»%. —Predujmi se vračajo v enem aH večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo pu dogovoru. — Seja ravnateljstva je vsak petek ob Sesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan. 111 di m jli. MtttH lahko zaslužijo osebe vseh Btanov in v vash krajtb s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Udwfg flsterretoner, VIII Dentsehe gasBe 8 Budapest. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala jaj&j^ briških, dal In črna vina ^TjfrfjsM matinskih in iz vipavskih, *08&JL Istarskih furlanskih, V vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč, duhovSčini in slavnemu občinstva tvojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih veneev, za mrtvaike potrebe, voičeno sveče itd. vse po zmerni'ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo 8. cl.) tiskarno črk na perilo (P. ti. sap "n—nr Tmm Burnih ttlmfcih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo pilpoioču-oOih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoštni prosto. - 3 Poprave IzvrSuJo po najnižjih cenah. Ustanovljena tvrdka leta 1866. Ivai> Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št S. — Filijalki v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja in podplatov ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. lastna tovarna nadplatov (§Ghuhoberlh6ile), jermenov in oprav za vole. Glavni zalagatelj voščila (biksa) družbe sv, Cirila » 9 © © 9999999999 in Metoda v Ljubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in franko. ~"^ffl| Izjava. Podpisani izjavljam tem potom, da od danes naprej ne pripoznam nobenega dolga, kojega bi napravila moja soproga Urša Vuga iz Morskega §t. 30. Enako neveljavno je tudi vsako plačilo, katero ona sprejme v mojem imenu. Morsko, dne 18. septembra 1900. Franc Vuga, ivs. §1. 30, pošla Kanal. Veliki prazni sodovi iz Srbjje iz hrastovega Jesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 0—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. f.„ Sternil, na Franc Jožefovi cesti št. 9. Zaloga vina in žganja. Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, da sem odprl podružnico g. Petra Mim-zufto, veleposestnika iz Umaga v Istri, zalogo pristnega belega in črnega vina ter nrav- nega tropiiiovca na dulielo po jako nizki ceni. Priporočam se za obila naročila z odličnim spoštovanjem Ferdinand Žagar, Gorica, na Kornu hiš. štev. 25. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga zu vsakejra človeka, kateri so bor« .sani lahko in hitro navaditi vsega po-UvbneKU ilu. mor« selm in druim blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 »Id. 54) kr., po pogti 10 kr. več, a i proti postnemu povzetju ])ri Jo« žefu Vftlenčičn na Dunaju, III. Bezirk, S»einj(n.isi» Nr. i), I. 10. Založnik ozir. prodajalce je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano iti čisto v treh dneh nazaj. Cena Je Hkrajno znižana; knjig Jo tnalo več. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku, piše odličen trgovec gospod L Prelog iz Trsta, pml kranjski tovarni testenin Žnlderšlč & Valenčlč Y Ilir. Bistrici. Original tega lista z dne 22. jim. je vsakomu na ogled. **WJ| 2L2a3!ii^ ^Krojaška zadraga" z omajano zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago ža jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Chevlot, Kammgrarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. ^ Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, borabažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in plifc v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja, Ra željo se pošlje M uzorce, poštnine proste, ^'^^i^^S^^f^^^^^^s^^^^^ W\ Mirodilnica (drogerija) A. JERETIC (prej" B. Poniž) Tržna ulica, pri sadnem trgu. V zalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barvo suhe in oljnate (proste in v škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), klej (lim), karbolinej, tinta; cement; čopiči, ščeti, šablone; za-maski, gobe, milo; bencina, sveče, užigalice, petrolej; špirit, gelatina, vinska kislina; žveplo, vitrljol; cevi iz kavčuka, galoše; razne sol?; olja in esence, kitova mast, (štoktt;..- vo olje), zdravilna zelišča; čaj, med, mineralna voda; cedike (gome), cerkveno kadilo in kot primeša dišeči storaks; razna Čistila, gladila in mazila (kot smirek, steklen papir, votlič, kolamaz itd.); prepase za kilo, obveze in druge kirurgične oprava; pogača za pse, fosforno-kislo apno (Futterkalk); lepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za fotografijo itd. »SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proli Četrtletni zavarovaliiiui K B'42 zaostalim svojim K 1009*—, plačilno takoj po njegovi smrti aH pri doživetju 60. lata. Po petletnem plačevanju zmanjšuje aa zavarovalnina za dividando. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana divldenda.........K 716.541-28 Reserve fn fondi..........K 20,579.494-88 Dosedanja izplačila.........K 62,922.942-86 Pojasnili in tarife rartovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi na Hiivliekoveiii trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. K3HB9K3aK9BK9BKSHBSaBKlX]S i I J