KOPER — 5. DECEMBRA 1958 poštnina plačana V GOTOVIM LETO VII. — ŠTEV. 48 Isbaja vsak petek. Izdaja Časoplsno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uurave; Koper, Kidričeva 26, tek 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna ISO din. Za inozemstvo znaša ietna naročnina 1000 din ali 8«® am. dolarja. Ranem raeun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vesfnik okra.ia Koper« ore.iemajo naročniki brezolačno. Rokopisov ne vračamo. uAeb vdebine Vrata na bližnjico v lepšo prihodnost 2ivahno vrvenje v piranski ladjedelnici Kraška mladina je voljna delati Potrebna je takojšnja rešitev Koncert španskih pesmi in plesov Občni zbori Svobod Odločni ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje Pralnica in Šivalnica v Kopru Razvojna pot kmetijskega zadružništva Takoj so se lotili konkretnih nalog Zasluženo priznanje skupnim naporom V NEDELJO BO VELIK PRAZNIK NA NAŠI OBALI Malo nam pravzaprav ostane, kar bi bilo treba še povedati ob nedeljski otvoritvi prvih 135 metrov operativne obale v novem koprskem tovornem pristanišču, saj je Slovenski Jadran spremljal njegovo rojstvo in rast od vsega začetka. Treba je poudariti, da je bil začetek dokaj težaven in da je bilo treba najprej premagati zapreke, kjer jih človek ne bi pričakoval. Treba je bilo ustvariti javno mnenje oziroma dokazati gospodarsko pogojenost in celo nujnost izgradnje koprskega tovornega pristanišča glede na naraščajoči pomorski promet in prenatrpanost severno-jadranskih pristanišč, posebno Reke. Danes ni nobenega dvoma več, da je koprsko pristanišče potrebno za splošno jugoslovansko gospodarstvo, iU&ka u&ia Severni del Kopra je v miniaturi živa podoba bujne rasti naše socialistične domovine. Sredi ruševin poprejšnje nezaslišane zaostalosti dvigajo delavci naših gradbenih podjetij s svojimi mišičastimi rokami novi del mesta s sredstvi, ki so jih ustvarili naši delovni kolektivi ter jih s sklepi svojih samoupravnih organov namenili za izgradnjo stanovanjskih gigantov. Ko prihajajo na naše morje ljudje iz drugih krajev, ko vidijo, kako naglo spodriva vrsta visokih stanovanjskih blokov s svojo slikovito mediteransko barvitostjo poprejšnje neugledne podrtije, prijetno presenečeni pravijo: to je pa kar čez noč jiastalo! In prav tako pravijo, ko jim pod temi novogradnjami z morja pritegne pogled brnenje Petra Klepca na novi del koprskega pristanišča. Tudi prvih 135 metrov operativne obale je tako rekoč nastalo kar čez noč. Bili pa bi zelo krivični, če bi ne pojasnili, da samo od sebe ne nastane nič: da je namreč svobodna slovenska obala dobila ta prvi del čezoceanskega pristanišča, so bila potrebna znatna sredstva družbe, razen tega pa je bila za samo izgradnjo tega pomembnega pomorskega objekta potrebna posebna zavzetost in izredna požrtvovalnost graditeljev, Vodne skzipnosti v Kopru, Vodstveni in tehnični kader te skupnosti je bil ves čas gradnje dan in noč na nogah, ne da bi za to pričakoval posebno nagrado. Prav tako so v delovnem poletu tekmovali delavci, ki so morali v naporni borbi z morjem obvladovati nešteto hudih težav. Ko bomo v nedeljo graditeljem stisnili roko in čestitali k doseženemu uspehu, se jim bomo zahvalili za vso njihovo požrtvovalnost in za njihov izreden dar naši socialistični skupnosti. Nedeljsko slavje ob otvoritvi novega koprskega tovornega pristanišča bo za nas vse velik praznik pomembne delovne zmage, ki odpira na svobodni slovenski obali novo obdobje za naše mlado, krepko se razvijajoče pomorstvo. saj bo razbremenilo Reko za prevoz blaga, ki ga je to pristanišče moralo že doslej odklanjati zaradi pomanjkanja manipulativnega prostora, če je hotelo zadostiti vse večjemu povpraševanju tujega tranzita, ki prinaša našemu gospodarstvu dragocene neblagovne devize. Novo koprsko pristanišče je posebnost svoje vrste. Posebnost zaradi zanj nekaj zelo ugodnih dejstev. Podatki namreč kažejo, da je to najcenejša gradnja te vrste v Jugoslaviji, za originalnost, ekonomičnost in so-lidnost gradnje pa je dobilo celo priznanja znanih tujih strokovnjakov s področja pristaniških gradenj. To je hkrati tudi veliko priznanje našim strokovnjakom in vsem delovnim ljudem, ki so pri gradnji sodelovali. Pri nas ni navada, da bi kovali v zvezde posamezne člane kateregakoli delovnega kolektiva, kadar se kot celota posebno postavi, kot se je postavil s to gradnjo delovni kolektiv Vodno skupnosti Koper, Kljub temu pa ne moremo mimo mnogih posameznih članov tega kolektiva, ki so si posebno požrtvovalno prizadevali, da smo ga lahko začeli graditi in da da je pristanišče kot ideja oživelo, se uo gradnja tudi nadaljevala. Na prvem mestu je treba omeniti direktorja Vodne skupnosti Danila Petrinjo, ki "je vso svojo življenjsko silo vložil v napredek Vodne skupnosti in posebej izgradnjo pristanišča ter s pravo partizansko vztrajnostjo uspel zgraditi delovni kolektiv z zadostnim številom strokovnjakov, da se je lahko spoprijel s to zahtevno nalogo. Nekatere njegove najožje sodelavce vam predstavljamo na 3. stra- ni, za vse pa b: bilo v listu premalo prostora, če bi jih hoteli naštevali. Hkrati z napredovanjem gradnje pa so se izgrajevali tudi ljudje, ki so ga gradili — zgrajevali so se strokovno in politično. Vzgojevali so se v demokratičnem duhu, postajali so zavestni upravljavci v podjetju in mojstri svojega dela na gradbišču. Ob zaključku del prve etape je bil zato praznik tudi za delovni kolektiv: nad CO članov je opravilo pcl-kvalifikacijske izpite, 30 jih je bilo sprejetih v članstvo Zveze komunistov. Njim je nova luka že zdaj bogato povrnila vloženi trud. Vsega bogastva, ki ga bo novo pristanišče v raznih oblikah dajalo skupnosti, seveda zdaj še ne moremo videti. Slutimo pa ga in zato vemo, da delamo prav, ko si prizadevamo za njegovo nadaljnjo graditev, rb • -./.•••i.-» «A»'« Velika čezoceanka Splošne plovbe Piran — P/l »GORICA« — bo u nedeljo sodelovala pri slovesni otvoritvi novega koprskega pristanišča in bo kot prva čezoceanska ladja privezana ob novo pristaniško obalo Predsednik republike Josip Broz-Tito je v torek popoldne odpotoval na uradni obisk v 'Indonezijo ter nekatere druge dežele Azije in Afrike. Predsednik Tito in člani njegovega spremstva so se vkrcali v dubrovni-škem pristanišču Gruž na ladjo Galeb, ki jo spremljata rušilec Split in trgovska ladja Lovčen. V uradnem spremstvu predsednika republike so predsednik Ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič, zvezni ljudski poslanec Ivan Maček, član Zveznega izvršnega sveta Slobodan Pen?z'"e, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko M i ču novic in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates. Z uradnim spremstvom potujejo tudi šef protokola kabineta predsednika republike Zdenko Štambuk, generalna podpolkovnika Miloš Šumonja in Milan Žeželj ter univ. prof. dr. Božidar Lavrič. S predsednikom Titom je odpotovala tudi njegova soproga. V pristanišču Gruž so se od predsednika Tita poslovili številni visoki državni in politični funkcionarji ter množica Dubrov-čanov, ki mu je priredila prisrčno slovo, ko je ponovno odšel na pot utrjevanja vezi med našimi ljudstvi in svobodoljubnimi narodi Azije in Afrike. POLITIČNA ZDRUŽITEV OBČIN SEŽANA, KOMEN IN DIVAČA VABILO OBČANOM MESTA KOPER Po dograditvi prvega odseka novega koprskega tovornega pristanišča bo v nedeljo, 7. decembra 1958, priplula vanj prva čezoceanska ladja. Ta zgodovinski dogodek, ki odpira našemu mestu nove perspektive nadaljnjega gospodarskega razvoja, želimo primerno proslaviti. Zato vabim vse občane, da sodelujejo pri okrasitvi mesta, da razobesijo zastave in prisostvujejo slavnostnemu sporedu otvoritve tovornega pristanišča ter priveza prve čezoceanske ladje na svobodni slovenski obali. Posebej vabim upravnike javnih lokalov, da za ta dan ustrezno priredijo in okrasijo izložbena okna in odprte poslovne prostore. Začetek slavnosti bo ob 10. uri na novi operativni obali. Predsednik ObLO Koper Miran B e r t o k, 1. r. V sredo, 26. novembra, je bila v Sežani občinska konferenca SZ DL, ki ji je prisostvovalo okrog 175 delegatov in gostov iz sežanske, divaške in komenske občine. S tem, da so na konferenci izvolili skupen plenum SZDL za te občine, je bilo dejansko zaključeno politično združevanje treh občin kot priprava za ustanovitev nove teritorialno upravne enote v koprskem okraju: nove sežanske občine. Izvolitev plenuma SZDL ni bila zgolj formalnost. Konferenca kot celota je dobila še posebno - i mmmm :mmmmM Kakor so pridni delavci Vodne skupnosti Koper gradili, pristanišče, tako so se pri tem tudi sami izgrajevali. Med delom namreč niso pozabljali na učenje, na politično in strokovno izobrazbo, na kulturno-prosvetno delo. Tako je nad 00 članov kolektiva minuli torek z uspehom opravilo strokovni izpit za polkvalijicirane delavce (glej sliko na 4. strani), po-eben praznik pa je bil zanje v sredo, ko je bilo hkrati 30 članov kolektiva sprejetih v članstvo Zveze komunistov Jugoslavije. Zdaj je v Vodni skupnosti kar 75 članov ZK — na sliki jih vidimo pred sloves nim sprejemom novih članov minulo sred-o popoldne pred sedežem Vodne skupnosti v Kopru s sekretarjem občinskega komiteja ZK Karlom Štrukljem obeležje s temeljitim obravnavanjem o dosedanjem delu osnovnih organizacij in občinskih odborov ter v zaključkih, ki predstavljajo smernice bodočega dela Socialistične zveze na območju nove občine. O dejavnosti SZDL v preteklem letu so poročali Rado Sosič za Sežano in njeno občino, Jernej Hreščak za divaško občino in Milan Abram za tiste kraje komenske občine, ki bodo priključeni k bodoči sežanski občini. V 45 osnovnih organizacijah SZDL na območju sežanske občine je 5377 članov, v 20 organizacijah SZDL v divaški občini je 2396 članov in v 13 organizacijah SZDL v komenski občini 1399 članov. Čeprav se je v zadnjih mesecih število članov povsod močno povečalo, bo še vedno potrebno stremeti za tem, da bo v tej najbolj množični družbeni organizaciji vključen sleherni delovni človek. V tem pogledu naj bi služile za zgled osnovne organizacije v Orleku, Dutovljah, Se-lah, Kobdilju, Stomažu, Razgurih, Lisjakih, Tomaju, Lipici, Hruše-vici, Lukovcu. in drugod, kjer so vsi volivni upravičenci tudi člani SZDL. Delo v posameznih organizacijah SZDL je bilo v zadnjih mesecih usmerjeno na vsa področja družbene dejavnosti, vendar pa se je njegov vpliv čutil ponekod močneje, drugod šibkeje — to je bilo pač odvisno od tega, kakšne neposredne naloge so si zadale osnovne organizacije in s kakšno vztrajnostjo so se borile za njihovo izpolnitev. Gospodarsko področje z vsemi (Nadaljevanje na 9, strani) □ n □ EDVARD KARDELJ BO NADOMEŠČAL PREDSEDNIKA TITA Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo predsednika republike Josipa Broza-Tita med njegovim potovanjem v Indonezijo in nekatere druge prijateljske države Azije in Afrike nadomeščal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Afriški narodi se trgajo iz spon Pokrajinska skupščina francoske posesti Ubangi-Sari v Ekvatorialni Afriki je razglasila svojo deželo za neodvisno ozemlje z imenom Srednjeafriška neodvisna republika. Skupščina je izvolila dosedanjega predsednika samoupravne vlade Bartelema Bogando za prvega predsednika nove republike in sklenila, da se država priključi Francosko-afri-ški skupnosti. To je zdaj že sedma francoska posest, ki je sprejela podoben sklep, pričakujejo pa, da se jim bodo do konca tega leta pridružile še štiri, tako da bo nova skupnost obsegala okrog 8 milijonov kvadratnih km ozemlja z okrog 28 milijoni prebivalcev. Svoboda tako združenih bivših francoskih posesti je sicer še zelo omejena, ker ima Francija v svojih rokah še vedno obrambni resor, zunanjo politiko, finance in promet te skupnosti, vendar pa je sedanji korak že dokaj velik napredek v boju teh dežel za svojo samostojnost. Vse okrog Berlina Sovjetski zunanji minister Gro-miko je konec preteklega meseca izročil veleposlanikom ZDA, Velike Britanije in Francije noto sovjetske vlade o proglasitvi zahodnega dela Berlina za svobodno V Bad Kreutznachu v Zahodni Nemčiji sta se minidi teden sestala kancler Konrad Adenauer in francoski premier De Gaulle. Razpravljala sta o skupnem evropskem tržišču, o coni svobodnih trgornnskih izmenjav 'in o, zadevah, ki jih bodo te dni pretresali zunanji ministri Evropske skupnosti. Na sliki so od leve na desno zahodnonemški zunanji minister Von Brentano, Adenauer, De Gaulle, Louis Joxe in zahodnonemški minister za gospodarstvo Ludwig Erhard mesto s posebno vlado. Prepis te note so izročili tudi diplomatskim predstavnikom vseh dežel, ld so v diplomatskih stikih s SZ, med temi posebej zahodnonemškemu veleposlaništvu v Moksvi, kakor tudi predstavnikom vseh članic OZN. Nota vsebuje predlog, naj bi Berlin imel vlado, ki bi sama vodila vse gospodarske, administrativne in druge zadeve na področju mesta, štiri zasedbene sile in tudi obe Nemčiji pa bi se zavezale, da bodo spoštovale takšen državnopravni položaj zahodnega Berlina. Nota predlaga, naj bi Sovjetska zveza in zahodne sile takoj začele z razgovori o berlinskem vprašanju, najkasneje pa v obdobju prihodnjih šestih mesecev. Razumljivo je, da je ta sovjetski memorandum vzbudil v mednarodnem političnem življenju veliko zanimanje, za sedaj pa vlade zahodnih držav in Zahodne Nemčije predlog le proučujejo. V nedeljo je bil v Franciji drugi del parlamentarnih volitev, na katerih je bilo izvoljenih 465 poslancev. Glasovalo je nekaj več kot 15 milijonov volivcev, medtem ko se je glasovanja vzdržalo 5 milijonov volivcev, to je skoraj 25 odstotkov. Zveza nove republike je dobila 188 poslanskih sedežev, neodvisni 120, Ijudsko-repu- Mladinske politične šole V Kopru jc bila sredi minulega meseca ustanovljena na pobudo ideološke komisijo pri okrajnem komiteju LMS prva mladinska politična šola v našem okraju. Namen te šole jc usposabljanjo mladih ljudi za delo v organizacijah Ljudsko mladine, ki se na najrazličnejših popriščih dejavnosti vsak dan srečujejo s številnimi problemi. Učni program obsega proučevanje politično-ekonomsklh odnosov današnjega sveta, gospodarski razvoj Jugoslavije, idejne osnove ZKJ, zgodovino delavskega gibanja ter proučevanje programskih načel mladinske organizacije. Podobna mladinska politična šola je bila pred kratkim odprta tudi v Piranu In jo obiskuje okrog 20 mladinskih aktivistov. Večina izmed njih je delavcev. Ideološka komisija pri OK LIUS ICoper pa sedaj pripravlja ustanovitev takšnih šol tudi v drugih središčih koprskega okraja. blikansko gibanje 44, socialisti 40, radikalsocialisti 13, demokristja-ni 13, komunisti 10, druge levičarske stranke 10 in ostala desnica 27 sedežev. V novi skupščini je 337 poslancev, ki so bili sedaj prvič izvoljeni v parlament. Kaže, da bo Soustellova zveza nove republike skupno z neodvisnimi ter z 71 poslanci iz Al-žira imela absolutno večino. Medtem ko so imeli socialisti prej 100 poslanskih mandatov, jih imajo sedaj samo 40, komunisti pa le 10 od prejšnjih 150. Te volitve so dokazale, da se je Francija usmerila v desno, česar niso pričakovali niti najboljši poznavalci francoskega javnega mnenja in francoske politike. Francoski ministrski predsed- nik general De Gaulle je ponovno potrdil svojo odločitev, da bo kandidiral za predsednika republike, ker sedanji predsednik republike Coty ne bo vložil svoje kandidature na predsedniških volitvah, ki bodo 21, decembra t. 1. Predsednika republike bo volilo 70.000 »velikih volivcev«, to je poslancev, senatorjev, občinskih svetnikov in delegatov občinskih svetov velikih mest. Politični opazovalci se sprašujejo, kakšen bo politični program Zveze nove republike, ki je dobila največ poslanskih sedežev. Na splošno prevladuje mišljenje, da bo v bodoče imel glavno besedo Soustelle, ki je eden izmed najresnejših kandidatov za bodočega predsednika vlade. Na zasedanju komisije za gospodarska vprašanja tržaškega pokrajinskega sveta so predstavniki demokri-stjanov in komunistične partije obrazložili svoja stališča do različnih perečih gospodarskih tržaških vprašanj in so zlasti obširno razpravljali o ustanovitvi proste cone. Medtem ko DUNAJ — Na pokrajinskih volitvah na Gradiščanskem je dobila največ glasov avstrijska ljudska stranka in sicer 73 tisoč, 72 tisoč je dobila socialistična stranka, medtem ko so komunisti zbrali samo 1927 glasov. Gradlščansko je j izrazit poljedelski predel. CAPE CANAVERAL — Ameriška mornarica je te dni naredila statičen poskus z raketo Upa »Vanguard«. Pravijo, da takemu poskusu navadno sledi prava izstrelitev rakete. METZ — Velika eksplozija v francoskem rudniku Saint Charles je zahtevala 11 smrtnih žrtev, 20 oseb pa je bilo ranjenih. CHICAGO — Bivši demokratski predsedniški kandidat Adlai Ste-venson se je zavzel za razgovore med ZDA in Sovjetsko zvezo in izrazil željo, naj bi sovjetski ministrski predsednik Nilcita I-Iruščev obiskal ZDA. KAIRO — Na sestanku mladinskih predstavnikov 17 afriških in azijskih dežel so sklenili, da bodo februarja sklicali mladinsko konferenco, na kateri bodo sodelovali zastopniki 72 afriško-azij-skili mladinskih organizacij. PARIZ — Te dni so razglasili neodvisnost Sudana in ga vključili pod imenom Sudanska republika v Francosko-afriško skupnost, Za Madagaskarjem je Sudan druga francoska kolonija in prva v zahodni in ekvatorialni Afriki, ki si je izbrala ta način ureditve svojega novega državnopravnega položaja. AKRA — Predvideno je, da se bosta združili Gana in Gvineja v eno državo. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper 't: k- Jkr ~&"rT 26«, pa v januarju prihodnje leto. Za novo koprsko podjetje Obalna plovba, ladjedelnica generalno popravlja njeni ladji »Devin« in »Ankaran«, medtem ko je pravkar dokončala dela na vlačilcu »Urh« tega podjetja. »Urh« bo svoje prvo delo opravil v nedeljo pri otvoritvi novega koprskega tovornega pristanišča, ko bo ob novo operativno obalo pripeljal veliko čezoceanko P/l »Gorica«, ki pripada Splošni plovbi v Piranu. Razen omenjenih plovnih objektov pa je v piranski ladjedelnici v popravilu še cela vrsta manjših ladjic in tudi nekaj enot JVM. Živahno vrvenje po ladje-delniškem prostoru nudi kaj pestro sliko naglega utripa delovnega življenja tega našega pomorskega kolektiva. V prizadevanjih za izboljšanje delovnih (pogojev in skrajšanje delovnega postopka, za zmanjšanje proizvajalnih stroškov in za splošen napredek ladjedelnice na sploh je uprava nabavila vrsto novih strojev, ki bodo občutno vplivali na zmogljivost kolektiva in kvaliteto njegovega dela. Med temi stro- . ji sta najpomembnejša velika stiskalnica, ki lahko pod pritiskom 30 ton oblikuje potrebne ladijske dele, in pa nov žerjav znamke Krupp-Ardelt nosilnosti 8 ton na gumijastih kolesih. Kapitan doige. plovbe Mladen Vlajki, komandant P/l »Gorica«, je prvi povdljnik, ki bo svojo čezoceansko ladjo prislonil ob novo operativno obalo kopfskega pristanišča Letošnja proslava obletnico ustanovitve novo Jugoslavije je imela v občini Hrpelje poseben poudarek na slavnostnih akademijah, ki so jih priredile v vseh večjih krajih osnovne organizacije SZDL. Osrednja proslava je bila v Hrpcljah, kjer je o pomenu našega državnega praznika govoril predsednik osnovne organizacije SZDL Hrpelje-Kozina Marko Enci, nato pa je sledil bogat kulturnoprosvetni program. Učenka Verica Resinovič je recitirala pesem Jaše Zvana »Domovini za rojstni dan«, nastopili pa sta tudi recitatorki Nadja Cermel in Marta Škrjanec. Šest mladink in mladincev je uprizorilo eno-dejanko Vita Zupana »Punt«, nekaj pesmi je zapel mešani zbor Svobode pod vodstvom Jožeta Cergonje, za zaključek pa še ob spremljavi harmonikarja Berta Mihaliča ven ček partizanskih napevov. Podobna proslava je bila tudi v Pregarjih, kjer so nastopili moški pevski zbor, ženski duet in oktet. Organizirali so tudi brezplačen ogled filma »Deklica in hrast«. V počastitev Dneva republike so odprli novo telefonsko zvezo s priključkom na telefonsko centralo v Obrovem. Nadvse lepo so proslavili lia[ fvuiidfo dui>fy.« v- Z vztrajnim delom in učenjem je nad 60 delavcev Vodne skupnosti Kovcr, ki so delali pri izgradnji koprskega pristanišča, uspešno opravilo v torek dokaj zahteven strokovni izpit, tako da so iz navadnih težakov postali polkvalificirani delavci. Na sliki del prekvalificirani)! delavcev ob izpitih SKUPNA KONFERENCA KOMITEJEV L MS OBCiN SEŽANA, KOMEN IN DIVAČA del Bilo bi predolgo, če bi hoteli opisati vse, kar je doživel in občutil sleherni udeleženec mladinske konfercnce, ki je bila 7. novembra v Sežani, in kateri je prisostvovalo 75 delegatov iz di-vaške, sežansko in komenske občine. V treh poročilih, ki so jih podali Jože Butinar za divaški, Jože Uršič za sežanski ter Ivan Kante za komenski občinski komite LMS, kakor tudi v referatu o nalogah Ljudske mladine, o katerih je govoril Silvo prihavec, je bila opisana vrsta uspehov, želja in hotenj, pa tudi kritik na račun nekaterih slabosti, ki jih organizacije LMS občutijo v lastnih vrstah in v odnosih do drugih množičnih organizacij. Osnovni vtis. ki ga je dala konferenca, bi lahko strnili v en sam stavek: mladina je volina delati. Dokazi so na dlani: vključena je v TVD Partizan. DPD Svoboda in v drugih društvih, sodeluje tudi v organih družbenega upravljanja in delavskega samounravlia-nia in se množično udeležuie mladinskih delovnih akcij. Se Obljubljamo, da bomo . . . Društvo prijateljev mladine in občinski komite Ljudske mladine v Postojni sta pripravila v četrtek, 27. novembra, v Jamski restavraciji svečano zborovanje otrok postojnske osemletne šole in dijakov nižjih razredov postojnske gimnazije. Svečanost ob proslavljanju Dneva republike je bila združena s sprejemom 129 dijakov v organizacijo Ljudske mladine in s prisrčnim sprejemom cicibanov iprvih irazredov osnovne šole v pionirsko organizacijo. Po kratkih nagovorih, ko so pionirje in mladince pozdravili njihovi vzgojitelji ter predstavniki številnih organizacij, so pionirji zaprisegli, gostje pa so jim zavezali pionirske rute ter jim izročili čepice s pionirskimi značkami. Ob sprejemu novih članov v organizacijo LMS sta dijake pozdravila in jim čestitala k sprejetju v organizacijo sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič in predsednik postojnskega občinskega komiteja LMS Bruno Adam. Nato so si prisotni ogledali enotirni zabavno-kultur-ni soored Društva prijateljev mladine pa je priredilo zakusko. M. A. več: želi študirati; želi si političnih, strokovnih in poljudnoznanstvenih predavanj. Toda organizacije so često brez izkušenj in potrebujejo vsestransko pomoč. Marsikje pogrešajo mladinske organziacije primerne društvene prostore, igrišča in knjižnice. Posebno v komenski občini pa se opaža preslabo vključevanje mladih ljudi v SZDL in v ZK. -er Taborniki lepo proslavili 0an trkreiar ObK Z K Slavko Černelič in zastopnice Društva prija.c'' jev mladine. Po sprejemu je predsednik Baša povabil svoje goste na skromno zakusko. kjer so prebili še uro hi pol v prisrčnem kram.1 ion hi. Pionirji r.o obljubili, da se bodo še bolj pridno učili in da se bodo h.pega praznika vedno spominjali drugače prizadenejo. Šele ko iščemo kredit, ugotovimo, da so medtem nastale neke spremembe v pogojih za odobravanje kreditov, da ne izpolnjujemo nekih pogojev in podobno. To omenjamo zato, ker je mnogo delovnih kolektivov, ki še niso popolnoma dojeli sprememb iti smeri naše nove kreditne politike, potem ko smo prešli na sklad obratnih sredstev in na kreditiranje res samo kratkoročnih potreb gospo-darskih organizacij. V pripravi so teze o nadaljnjem izpopolnjevanjit sedanjega sistema kratkoročnega kreditiranja. Vsekakor bi bilo potrebno seznanili se z njimi že sedaj, da nam bodo spremembe, ko bodo nastale, bližje in razumljivejše. Izhodišče izpopolnitev je v tem, da je sedanji sistem kratkoročnega kreditiranja pokazal dobre strani in da ugodno ■vpliva na naš celotni gospodarski razvoj. To nam zlasti kažejo številke, ki povedo. da se kratkoročni krediti večajo v skladu z razvojem gospodarstva in da ti ne predstavljajo i>eč pritiska na denarnem trgu, kakor je bilo prej, ko smo govorili često o inflacijskem pritisku kreditov v našem gospodar-stvu. To pozitivno stran novega kreditnega sistema sicer moti nekoliko negativen pojav medsebojnega kreditiranja med podjetji, ki često presega ekonomsko dovoljene mere. Vendar pa podjetja sama postopoma spoznavajo, da jih tak način ne bo pripeljal daleč in prehajajo vedno bolj na nasproten sistem, to je celo na sistem vnaprejšnjih plačil in podobno. Banke namreč za take primere ne odobravajo nobenih kre-ditov. Kakor vemo, sloni že sedanji sistem na načelu, da morajo biti sredstva za celotno finansiranje investicij v naši državi, to je naložbe v osnovna in obratna sredstva, zagotovljena in črpana iz istih virov, in sicer iz akumuliranih denarnih sredstev prejšnjega proizvodnega procesa bi razdelitve. torej ne iz emisije ali izdaje novega denarja. Pri nas zbiramo ta. sredshm v raznih skladih, med katerimi je najvažnejši splošni investicijski sklad, dalje so razni družbeni investicijski skladi in končno sklad podjetij samih. Načelno moramo črpati iz navedenih skladov oziroma virov tudi sredstva za sklad obratnih sredstev. Problem kratkoročnega kreditiranja bo v bodoče na popolnoma ekonomskih osnovah in precej ožji kot je sedaj. Podjetja bodo morala dokazati, da je zagotovljena prodaja blaga, blago ne bo smelo obležati in kredit bo imel tako popolno kritje in zagotovilo, da bo vrnjen. To pa pomeni za marsikako podjetje preobrat, za gospodarstvo kot celoto pa razvoj, ki bo temeljil na trdnih ekonomskih temeljih. V proizvodnji bo treba odslej upoštevati, kaj trg želi in zahteva in ne narobe, kakor je biio često doslej. Glede tega pripravljajo tudi. reorganizacije v bankah, ki bodo povezane s ustvaritvijo organizacije za večjo družbeno kontroloPri tem bo igrala, kakor povedo teze, odločilno vlogo Narodna banka. To so t.cze, o katerih sedaj razpravljajo in ki imajo ekonomsko osnovo Take smo samo v glavnih črtah tudi zajeli, da bi z vprašanjem seznanili čim širšo javnost, zlasti pa tiste, ki delajo v gospodarstvu. -di- skih proizvajalce^ in seveda tudi njihovega polnega razumevanja. Razdrobljenost parcel, brezštevilni jarki in meje med njimi ne onemogočajo le naprednega obdelovanja s sodobnimi stroji, ampak pomenijo dejansko tudi veliko izgubo plodne zemlje, ki bi jo lahko v primeru združitve parcel in odprave mejnikov koristno uporabljali. Primer iz vasi Vrbo-vo, kjer kmetje sami izražajo željo, da bi združili svoje parcele in tako ustvarili pogoje za uspešno melioracijsko akcijo, kaže, da se starokopitna miselnost polagoma le umika novim težnjam, ki jih prinaša pa tudi narekuje obči napredek. Na zadrugah je, da take težnje podprejo in jih omogočijo uresničiti. IZBOLJŠANJE ŽIVINOREJE Glede na sestav zemljišč in nat velike pašniške površine je to ena izmed panog, ki ima največje možnosti na tem področju. Zal pa ji ni bila posvečena potrebna pozornost, kar se vidi po stanju plemenske živine in pretirani odprodaji goved na splošno. Mlečnost krav sicer v zadnjih letih nenehoma raste, kar je dober znak, vendar pa stanje že zdaleč ni zadovoljivo. Zato Ido potrebno povečati molzno kontrolo plemenskih krav, predvsem pa zagotoviti zadovoljivo krmno bazo. To se pravi izboljšati travnike ter pašnike, zgradit' silose in zagotoviti močna krmila. Prav pri naporih za izboljšanje živinoreje bi lahko uspešno odigrala svojo vlogo tudi pravilno zasnovana kooperacija in uspehi posameznih zadrug na tem področju kažejo, da se bo lahko zadovoljivo razvila. NEGA IN PRAVILNO IZKORIŠČANJE GOZDOV Tudi lomu vprašanju so odborniki posvetili potrebno skrb. To je popolnoma razumljivo, saj je skoraj 50 odstotkov celotne površine v občini zasajeno z gozdovi. Ti pa so bili v preteklih letih prekomerno izkoriščani, tako da je posek po nekajkrat presegal naravni letni prirastek. Zato se postavlja potreba po večjem in doslednejšem nadzorovanju sečnje, obenem pa tudi po pogozdovanju, čiščenju in negi gozdnih površin. Da bi to dosegli, so odborniki sprejeli sklep, da se v prihodnje odkazovanje sečnje poveri izključno pristojnemu organu LO. Obenem so sprejeli tudi sklep o pospeševanju iglavcev na račun listavcev, predvsem bukovine. Vsi ti in še številni drugi ukrepi, ki .jih je sprejel občinski ljudski odbor, zgovorno kažejo na vztrajno prizadevanje, da bi šli v korak z drugimi naprednimi kraji ter s sodobno organizacijo pospešili napredek na naši vasi v interesu kmetijskih proizvajalcev samih in vse skupnosti. Iv —o—• DEKANI Na večer pred državnim praznikom so tudi v Dekanih priredili slavnostno akademijo, ki so jo organizirali dijaki osemletne šole v Dekanih, srednje ekonomske šole iz Kopra in člani delovnega kolektiva podjetja »Lama« v Dekanih. ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA ^rŽENA IN DOM ^c ZDRAVSTVO iN VZGOJA i? ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA stanovanjske skupnosti IV. mestne četrti v Kopru uredimo uspešno delovanje šolskih mlečnih kuhinj w f^SS*1 o V Kopru v Itiblški ulici št. 20 je bila v petek 28. novembra slsroinna prireditev. V prostoru, ki je bil vse doslej zanemarjen, ki je nadvse skromen in ne daje vtisa, da bi v njem lahko uresničili eno izmed najosnovnejših teženj za Izboljšanje življenjske ravni žena. je svet stanovanjske skupnosti IV. mestne četrti odprl pralnico. V sobi dobrih 50 m1 so zgradili tri izplako-valna korita, postavili vanjo bojler in pralni stroj. V tem prostoru bodo lahko žene prale perilo. Skromna, vendar pomembna je ta pralnica, saj dokazuje, kot sta dejala ob njeni otvoritvi predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kajti-mir in predsednik komisije za družbeno upravljanje pri OO SZDL Jože Žižek, kako je moč uresničiti želje delovnega Človeka s sodelovanjem vseh. Z lastnimi sredstvi stanovanjske skupnosti te četrti in s prispevkom tovarne sardin Ikra v Kopru je bil položen temelj ustanavljanja uslužnostnlh obratov stanovanjskih skupnosti v našem okraju. Približno četrt milijona Je veljala dosedanja ureditev te pralnice, ki bo povečana, brž ko bodo izpraznili bližnje skladišče, kjer je 6 ton soli. Z izkupičkom od te soli, last bivše ribiške aadruge, bo moč tudi bolje urediti sedanji prostor. Svet stanovanjske skupnosti IV. mestne četrti pa ni poskrbel samo za ureditev pralnice, pač pa tudi za ureditev šivalnice v Nazorjevi ulici. V tej šivalnici bodo krpali perilo, ki ga bodo prinašale gospodinje te ali tudi drugih koprskih Četrti vse dotlej, dokler ne bodo ustanovili podobnih uslužnostnih šiviljskih obratov koprskih mestnih četrti. Kes pionirsko delo! Velja, da bi tudi drugi sveti stanovanjskih skupnosti sledili temu vzgledu in tako konkretizirali vse ono, o čemer govorimo ln sklepamo na raznih sestankih. »SODOBNO GOSPODINJSTVO« št. 10 Deseta letošnja številka «Sodobnega gospodinjstva«, ki je pravkar izšla, prinaša mnogo pestrega gradiva iz vseh osnovnih področij gospodinjstva in gospodinjskega dela. V uvodnem članku »Nekatere oblike pomoči družini v stanovanjski skupnosti« so ppvzete osnovne misli in sklepi s posvetovanja ob Tednu otroka, ki so ga organizirale Zveza prijateljev mladine, Zveza ženskih društev, Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Glavni odbor zveze sindikatov. Poglavje iz gospodinjske ekonomike zajema članke o tem, kaj lahko nudi trgovina potrošniku (v zvezi s posvetovanjem o trgovini na Konferenci mr=st v Beogradu), ki ga je napisala tov Cilka MaleSič. Kdor si ureja stanovanje, bo ob teh člankih in nazornih ilustracijah prišel na marsikako misel, n. pr, o ureditvi samske sobe in otroške sobe. Posebno opozarjamo na praktično omaro s popolno garderobo za eno osebo. Vprašanje, kako obleči otroke doma, dela staršem mnogokrat preglavice. Skice krojev za domače ' delo otrok pri čiščenju, kuhi ipd. bodo marsikateri mamici prišle prav, ker si lahko kroj naroče na Zavodu. V rubriki za zdravje in lepoto je priobčen tehten in koristen članek »Prva pomoč otrokom pri vsakdanjih nezgodah in nesrečah« izpod peresa dr. Ane Krakerjeve. Članek obravnava ureznine, vbodnine, opekline in oparine, zlome ter razne druge poškodbe in nesreče v gospodinjstvu. Precej prostora je v tej številki posvečenega prehrani. Zanimiv je članek o debelosti in članek, namenjen kuharskemu osebju v bolnišnicah. Iz prejšnje številke se nadaljuje članek o pravilnem prehranjevanju mladine s posameznimi jedilniki. Pri sistematičnem pregledu mlečnih kuhinj v občinah Koper, Izola in Piran je Zavod za pospeševanje gospodinjstva za okraj Koper odkril še vrsto težav in pomanjkljivosti. V šolah, kjer so šolski odbori, prosvetni delavci in starši razumeli pomen mlečnih kuhinj za zdravje in umsko zmogljivost otroka v šoli, so te ustanovili in zanje v okviru možnosti tudi skrbijo. Povsod pa imajo večje ali manjše težave. Mnogo truda in dobre volje je bilo treba, da mlečne kuhinje vsaj delno uspevajo. Posebno pohvalo pri tem delu zaslužijo nekateri prosvetni delavci, ki si skrbno prizadevajo, da so njih kuhinje vzorno urejene, n. pr. šola v Ravnem nad Sečovljami, vajenski dom v Izoli, osnovna šola v Božičih in otroški vrtec v Piranu. Drugod pa, kjer je opaziti le razumevanje do mlečnih kuhinj, a ne dobre volje, je podoba mlečnih kuhinj manj razveseljiva. Če bi starši in šolski odbori bolje razumeli pomen mlečnih kuhinj, bi se stanje v njih vidno zboljšalo in bi bili prosvetni delavci pri tem manj obremenjeni. Kot poseben primer urejene mlečne kuhinje navajamo mlečno kuhinjo v Portorožu. Tu so prosvetni delavci našli razumevanje pri starših. Kuhinja dela v zelo skromnih prostorih, a kljub temu zelo uspešno. K temu so mnogo pripomogle poleg vodje kuhinje tovarišice Irma Poropat in Antonija Peroša, ki zelo skrbita za kvalitetne malice, in Ema Bratuž in Nada Božič, ki že od vsega začetka prostovoljno pomagata vsak dan pri delu v mlečni kuhinji. S takim razumevanjem in sodelovanjem žena bi se dalo izboljšati stanje mlečnih kuhinj marsikje. Starši so sicer zadovoljni, da otroci dobivajo toplo malico v šoli, ker jim s tem odpade vsakodnevna skrb. Vendar pa niso pripravljeni prispevati več kot 100 in največ 200 dinarjev mesečno. Če pa seštejemo izdatke za ilD n Pavlek je prvič prestopil prag otroškega vrtca. »Kako je lepo!« je rekel. Potipal je nizke stolčke, pobožal male mizice, ogledal slike ?ia stenah, potem je sedel. Dali so mu igrače, dali so mu svinčnik in papir in so rekli: »Pavlek, nariši nekaj lepega!« Pavlek je risal črte. Delal je vijuge, pike in pikice. Otroci so gledali novega gojenca in zasme-jali so se. Nagajivo so zaklicali: »Tovarišica! Pavlek dela same križe-kraže!« pavlek je začudeno obstal. Spustil je svinčnik in sklonil glavo. Vzgojiteljica ni rekla ničesar. Stopila je do police. Vzela je nov list papirja. Sedla je k Pav-leku. Svinčnik je potisnila v njegovo dlan. »Pavlek, nariši majhno hišico!« je rekla. Pavlek je gledal papir. Gledal je otroke. Odložil je svinčnik in rekel: »Ne morem! Ne znam!« »Ne znaš?« To si samo domišljaš! Poglej! Nariši hišico! Majhno hišico! Samo za naju! Poskusi! Potegni črto! Še eno, še dve in hišica bo gotova!« Pavlek je pogledal vzgojiteljico. Obrisal je solzo. Prijel je svinčnik. Potegnil je črto, še eno, še dve in vzgojiteljica je zaklicala: »Zelo lepo! Samo na okenca si pozabil. In v hiši brez oken bo nama temno. Sonce ne bo moglo priti do naju.« Pavlek se je znova sklonil nad papir. Narisal je dve majhni vijugasti okni. »Lepo, ampak... ali bova brez cvetlic?« je izprašala vzgojiteljica. Pavlek je narisal lonček. Vanj je posadil tri drobne cvetlice. Vzgojiteljica je naredila resen obraz. »Cvetlice so zelo lepe!« je rekla. »A še nekaj sva pozabila!« Pavlek je razmišljal. Tudi ostali otroci so napeto strmeli v Pavlekovo risbo. »Ali bova skozi okno skakala v hišico!« je zapel glas vzgojiteljice. »Prevrnila bi cvetlice. Razbila bi lončke... Kaj morava še imeti?« »Vrata!« je rekel Pavlek. »Vrata!« so zakričali otroci. Svinčnik je zdrsel po papirju. Narisal je vrata. Vrata so imela kljuko in prag. Celo ključ je visel iz ključavnice.' »Joj! Lepo!« so rekli otroci. »A mnogo lepše bi bilo, da bi zadaj za našo doma pripravljene malice, bomo videli, da bo mesečni znesek mnogo višji, Le preveč računamo na pomoč, ki jo nudi RK, vendar moramo vedeti, da je za prevoz moke, mleka in sira v šole treba plačati 10 do 12 dinarjev za 1 kg. Sredstva so potrebna tudi za nakup kuriva in raznih dodatkov, kajti samega mleka, sira in kruha se otroci hitro naveličajo. Za boljše razumevanje navajamo nekaj podatkov: povprečna cena za izdatne malice (mleko, kruh, maslo, med ali ikakao, kruli, sir, ali kava, jetrna pašteta, kruh in podobno) je 29 dinarjev za enega otroka dnevno. V tem znesku pa še ni zajeta pomoč RK in plača kuharice. Pomoč RK znaša na otroka dnevno 14 dinarjev, tako da morajo znesek 15 din dnevno za otroka kriti starši. Mislimo, da 15 dinarjev dnevno oziroma mesečno 300 dinarjev za tako izdatne malice ni preveč. Premajhen prispevek staršev je tudi glavni vzrok, da kuhinje marsikje slabo uspevajo. Otroci prejemajo malice v glavnem s pomočjo RK, to je sir, mleko, kruh. Vemo pa, da enolična hrana otroku preseda in jo MM fSii m Itifll SIK® hišo imela vrtiček.« je dodala vzgojiteljica. »Vanj bi posadila cvetlice. Sredi vrta bi postavila klop in ob klopi bi rasla velika Upa. Tja bi hodila sedet, kadar bi nama bilo vroče. Tam. bi se hladila. Držala bi se za roko in bi gledala sonce, ki bi svetilo na naju. Gledala bi v veje košate lipe, kjer bi se pozibai>ale ptice. Skakale bi z veje na vejo. Vmes bi prepevale in nama delale kratek čas.« »Čakaj!« je rekel Pavlek. »Tudi vrtele bom narisal.« Sklonil se je nad. papir in risal, risal. Narisal je hišo in vrt in lipo in ptičke in sonce, cvetlice... Otroci so gledali risbo in veselo so zaklicali: ~>Kako lepo riše Pavlek!« Pavlek je bil srečen in od tistega dne ni več delal križe-kraže! A ; • •. ¡1 "P Za tiste, ki jim je pri srcu bolj športni način oblačenja. Zimski plašč z visoko zapetim vratnikom in širokim pasom, ki je v naraimi višini. Žepi so veliki in globoki Model zimskega plašča s krzne-nim oziratnikom in enako kučmo. Krzno je letos zelo moderno in nas lepo varuje pred mrazom, in burjo. Sicer je pas visok in plašč bolj kratek, prav tako rokava, zato pa moramo imeti dolge in tople rokavice PREDAVANJE O SPOLNI VZGOJI V HRPELJAH Na zadnjem roditeljskem sestanku v Hrpeljah, ki se ga je udeležilo nad 100 staršev ter celotni učiteljski zbor, je bilo posebno zanimivo predavanje dr. Leona Zlebnika iz Ljubljane o spolni vzgoji otrok, od dojenčka do pubertete. Starše je opozoril na prepotrebni pravilni pouk o spolnih zadevah, o škodljivem vplivu ulice, o tako imenovani »petošolski zaljubljenosti«, o opozarjanju dozorevajočih otrok o posledicah neurejenega spolnega življenja in končno o pojasnjevanju vloge moškega in ženske v družinski skupnosti. Domačo spolno vzgojo naj v višjih razredih dopolnjuje šola, tako da pedagogi pri biološkem pouku razlagajo tudi spolna vprašanja. zato zasovraži. Tako so ponekod otroci zasovražili mleko in nje-, gove izdelke. Vzrok neuspeha v nekaterih kuhinjah pa je tudi slabo gospodarstvo. Marsikje pomoči RK ne znajo ceniti. Tako so n. pr. nekje prodali enotno moko po 40 dinarjev, kruh pa kupujejo po 58 dinarjev. Posebno po vaseh imajo premalo razumevanja, da se njihovi otroci v šoli okrepčajo in z malico dopolnijo prav tiste nujno potrebne hranilne snovi, ki jih v domači prehrani primanjkuje. Starši, posebno na deželi, se sklicujejo na to, da nimajo sredstev. Gotovo pa imajo 'kaj drugega, kar bi lahko prispevali in kar bi šolska kuhinja lahko vnovčila ali primerno zamenjala, N. pr. t Gradnu so rešili vprašanje tako, da starši prispevajo drva. Tudi šolski odbori so dolžni skrbeti, da bodo šolske mlečne kuhinje delovale nemoteno in uspešno. M. U. MORDA SE NISTE VEDELE... o da so sadni sokovi odlično sredstvo za obnovo kože, ki se prekomerno lušči ali poti. o da imajo jabolka tudi veliko vitamina C, ki pomaga telesu v borbi proti utrujenosti. Zato použijte jabolko po vsakem obroku, če fizično ali duševno težko delate. o da je živalski žolč odlično sredstvo za čiščenje volnenih stvari. Vzamete enako količino žolča in tople vode ter dobro zmešate. S to zmesjo lahko čistite celo bele volnene predmete, ker ne pušča rumenih robov kot n. pr. bencin. o da umazane ovratnike na pla2čili lepo očistite z mešanico špirita in salmiaka. Na liter vode vzamete illco špirita in žlico salmiaka. o da je tudi pepel odlično sredstvo za čiščenje mastnih ovratnikov. Na liter vode daste pet žlic lesnega pepela in pustite čez noč. Potem tekočino pazljivo odcedite, usedlino zavržete, s tekočino pa čistite kot z vsakim drugim čistilnim sredstvom. o da madeže od dežja na klobuku svetle barve najlepše očistite, če klobuk na lahno krtačite pri sopari nad vrelo vodo. © da umazane fotografije lepo očistimo s koščkom vate, namočene v vazslino. NEOBIČAJNO ODREKANJE POMOČI NAJMLAJŠIM Mladinska ulica v Kopru zares povsem upravičuje svoj naziv, saj se na tem tesnem prostoru, kjer je osemletka z učiteljiščem in Pionirski dom, obrne vsak dan blizu dva tisoč otrok in dijakov. Z vseh strani so jih ogradili in obzidali, da otrokom tudi t odmorih ne preostane drugega, kot da prebijejo tistih nekaj minut v razredu. Prav tako če ne še bolj. je kritično stanje v Pionirskem domu, kjer so celodnevni gostje in abonenti šolske kuhinjo utesnjeni v dveli, 1reh prostorih. k" že nekaj let vpijejo po raz-irritvi. Ko so pred dvema letoma začeli z gradnjo stanovanjskega bloka v neposredni bližini doma, so tej prepotrebni mladinski ustanovi omejiti tudi dvorišče na minmatno površino, kar povzroča vzgojiteljem pri izvajanju vzgojnega programa nemalo težav. Skratka — »blokada« z vseh strani. Zato ni nič čudnega, če otroci rinejo na visoke prečnike in plezajo po oknih, ker so pač prikrajšani pri gibanju na tleh. Stanovale: v novem stanovanjskem bloku, ki je v neposredni bližini, imajo vsak dan priložnost videti to gnečo pa tudi stiska s prostori v domu jim nrav gotovo ni neznana. Ker ima uprava Pionirskega doma težave z vskladiščenjem mlečnega prahu in drugih živil, s katerimi oskrbujejo šolsko in mlečno kuhinjo, so se obrnili na liišni svet stanovanjskega bloka. da bi jim odstopili v pritličju dva neizkoriščena prostora za shrambo. Na veliko presenečenje uprave doma je odgovorni tovariš zavrnil prošnjo z utemeljitvijo, da je to shramba zi. motorna kolesa, v doglednem času pa. nameravajo oba prostora preurediti v stanovanje za hišnika, ki bo pometal stopnišče. (Kot da bi bilo tako težko oomesli vsakemu najemniku stopnišče pred svojim stanovanjem'! Vsekakor čuden odnos do ustanove, kj nudi čez dan številnim otrokom vzgojo, krov in hrano. Stanovalcem novega bloka je gotovo znano prizadevanje naše družbe, ki išče vse mogoč" r>i>ti - nd ustanavljanja st.mo-vnW-!h oVMonnsII do š'ev'lnih konkretnih oblik pomoči družini oziro-m:>. zaposleni materi, Zato je danes težko rp-umetl, dr», je shramba za eno motorno kolo lahko nekomu bolj važna kot pa nekaj tisoč lcilo-prr■ p\ov pokvarljivega pasteriziranega mleka, ki ga pripravljenega dan za ser" rajo t rekom. Toliko bolj čudno, ker je brez dvoma tudi v tem stannv:>n¡rkem bloku več otrok, ki I so deležni toplih malic. Bb Razvojna pot (Nekaj misli in ugotovitev ob združevanju zadrug) Pred nedavnimi volitvami zadružnih svetov se je tudi na Koprskem združilo več manjših in gospodarsko šibkih kmetijskih zadrug v večje gospodarske enote. Znano je, da so v prvih povojnih letih rastle kmetijske zadruge kot gobe po dežju, saj skoraj ni bilo večje vasi v okraju, ki bi ne imela svoje zadruge. Takratne nabavno-prodajne zadruge po naših vaseh so se ukvarjale, kakor nam že njihov naziv pove, samo s trgovanjem. Postopoma pa so začele ustanavljati razne kmetijske pospeševalne odseke, ki so se ponekod razmeroma dobro uveljavili pri izpolnjevanju večjih ali manjših pospeševalnih del v kmetijstvu. Pred leti so v okviru zadrug začele nastajati tudi manjše zadružne ekonomije. Danes lahko naštejemo v koprskem okraju več kmetijskih zadrug, ki so te ekonomije s pomočjo lastnih in družbenih sredstev vzorno uredile. Na teh ekonomijah imajo nekatere zadruge že lepe rodne vinograde in sadovnjake, kar velja zlasti za obmorski pas, ponekod v severnem delu okraja pa nekaj dobro urejenih čredin-skih pašnikov in travnikov ter manjših sadovnjakov. V obmorskem pasu Slovenske Istre imajo takšne ekonomije kmetijske zadruge Koper in okolica, Pobegi-Ccžarji. Šmarje, Marezige, Dekani, Bcrtoki-Ankaran, in še nekatere druge, v gornjem delu okraja pa zlasti zadruge Knežak, Lokev in Senožeče. Dokler pa so se vse kmetijske zadruge ukvarjale predvsem s trgovskimi posli, niso tnogle globlje poseči v preobrazbo kmetijstva v svojem kraju. Letos pa je z oddajo vseh postranskih obratov, ki nimajo nič skupnega s sedanjimi prizadevanji za povečanje kmetijsko proizvodnje, prišlo do prelomnice v njihovem delu. Po novih pravilih o delu in poslovanju kmetijskih zadrug je njihovo mesto v proizvodnji in ne v trgovini. Preostaja jim le skrb za dobro organizacijo odkupa, prodaje in po možnosti tudi predelave kmetijskih pridelkov. Dejstvo, da se je njihova dejavnost preusmerila iz trgovanja v samo kmetijsko proizvodnjo, je že rodilo prve vzpodbudne sadove. Zadruge so začele iskati možnosti in oblike sodelovanja s svojimi člani za obnovo kmetijstva. Pri tem naj omenimo zlasti uspešno zaključeno jesensko setev novih italijanskih sort pšcnice, pri čemer zaslužijo v obmorskem pasu vso pohvalo predvsem zadruge Koper in okolica, Izola, Šmarje pa tudi nekatere zadruge v severnem delu okraja. Tako je samo kmetijska zadruga Izola sklonila s svojimi člani 92 pogodb za setev pšenice na približno 25 hektarih. Nekatere zadruge na Koprskem, med njimi izolska, berloška in koprska, pa imajo že pripravljene načrte za ureditev novih vrtnarij, sadovnjakov in vinogradov v sodelovanju s svojimi člani. Z oddajo nekmetijskih opravil pa so bile mnoge zadruge ob precejšen vir dohodkov, ki so se doslej stekali v njihove sklade. Mnogo zadruge zato niso bile več sposobne samostojnega življenja, kaj šele, da bi bile v stanju izpolnjevati naloge, ki jim jih je družba zaupala v skupnih naporih za povečanje kmetijske proizvodnje in za oblikovanje novih proizvodnih in človeških odnosov na podeželju. Zategadelj je bilo nujno, da so se nekatere gospodarsko šibkejše zadruge spojilo z močnejšimi. Tako imamo danes v koprskem okraju le še 38 kmetijskih zadrug, medtem ko smo jih imeli pred dobrima dvema letoma okrog 50. Omenimo naj, da se je proces spajanja gospodarsko šibkejših zadrug z močnejšimi začel že pred leti, v polnem razmahu pa je zaživel šele v drugi polovici letošnjega leta. To združevanje pa še ni zaključeno. Če se bo nekje pokazalo, da bi bila združitev te ali one zadruge koristna za učinkovitejše pospeševanje kmetijstva, se bodo zanjo nedvomno tudi odločili. Kmetijski proizvajalci koprske-,a okraja so prizadevanja skupnosti za združevanje zadrug v večje in trdnejše gospodarske enote podprli, ker so se v zadnjih letih marsikje prepričali, da bodo le v močni zadrugi, ki bo imela dovolj traktorjev, kamionov, sredstev in kmetijskega strokovnjaka. lahko hitreje napredovali v kmetijstvu in si izboljševali svoje življenje. Spoznali so, da je treba korakati s časom, saj bodo lahko uspevali le tisti, ki bodo sposobni proizvajati na sodoben način na večjih strnjenih površinah. Kdor bo pri tem zaostal in tožil o velikih proizvodnih stroških, bo predvsem sam sebi škodoval. Naloge, ki stojijo danes pred našimi zadrugami, pred njihovimi Zadružnimi sveti, upravnimi odbori in vsemi njihovimi člani, so vsem dobro znane. Združevanje razdrobljenih parcelic z razvijanjem najrazličnejših oblik in načinov zadružnega proizvodnega sodelovanja v poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in živinoreji, ki se je že začelo uveljavljati, je prav gotovo temeljna naloga zadrug in pridelovalcev. Kolikor hitreje in uspešneje se bo to sodelovanje, ki mora temeljiti na čistih računih in koristih obeh partnerjev, razvijalo in krepilo, toliko trdnejša bo tudi gospodarska osnova tako zadrug kakor tudi kmetovalcev za nova dela v kmetijstvu. Kal ni prav pri seív! hibridne keruze V naši državi se močno širi setev hibridne koruze zgolj zato, ker daje ob istočasnem izvajanju vseh sodobnih agrotehničnih ukrepov zelo visoke hektarske donose. In kakor ima vsaka dobra stvar tudi slabe strani, velja spregovoriti o letošnjih izkušnjah njenega sejanja. Zaradi suše in zanemarjanja načel sodobnega poljedelstva je letos marsikateri kmetovalec koprskega okraja pridelal malo koruze. Vzrok temu je, da so kmetje v glavnem sejali sorto \Visconsln 355 A, ki je precej pozna in zato močno podvržena vplivom suše. Da ne bi tudi prihodnje leto naleteli na podobne težave, je Zadružna poslovna zveza v Ilirski Bistrici v teh dneh sklicala sestanek kmetijskih strokovnjakov in proizvajalcev, analizirala vzroke, ki so neposredno vplivali na letošnji količinsko in kakovostno nezadovoljiv pridelek koruze ter sestavila plan setve koruze na področju kmetijskih zadrug v Ko-šani, Premu in Ilirski Bistrici. Prva ugotovitev je, da teren ne ustreza povsod setvi koruze in da razdrobljenost zemljišč zelo škoduje njeni smotrni obdelavi. Zato bodo najprej združili manjše poljedelske površine v večje, si tako zmanjšali stroške obdelave in temeljito proučili, kakšna sorta najbolj ustreza določenemu terenu. Nato bodo te površine za-scjali in jih skrbno gnojili, ker je le s takim načinom kmetovanja možno pridelati 60 do 70 stotov koruze na hektar in ne samo 25 stotov, kot je sedanje petletno povprečje. Da ta trditev drži, dokazujeta kmeta Gabrijel In Ivan Vičič v Zarečici, ki sta letos kljub nepopolnemu izvajanju agrotehničnih načel pridelala na hektar 50 stotov hibridne koruze. Vse dosedanje izkušnje s setvijo hibridne koruze pa narekujejo tudi tesnejše sodelovanje med kmetijskimi zadrugami In neposrednimi proizvajalci. To sodelovanje bo najprej dobilo konkretno obliko prihodnio pomlad na področju kmetijskih zadrug v Ilirski Bistrici, Premu in Košnni, kjer bodo posejali približno 50 ha koruze sorte Wisconsin 270 in jo skrbno gojili. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako liišo Slovenskega Primorja Seveda jim bo družbena skupnost nudila pri tem vsestransko pomoč predvsem s krediti, za takšno skupno obnovo pa bi bilo zelo primerno, če bi čimprej ustanovili enoten denarni kreditni sklad za vse zadruge, v katerem bi osredotočili vsa njihova lastna sredstva za obnovo. Tako bi si tudi zadruge same pomagale pri obnovi sadovnjakov, vinogradov, vrtnarstva ter travništva in pašništva, hkrati pa bi bilo možno sredstva tudi smotrneje izkoriščati. A. Bertok Nova ladja Obalne plovbe Koper — m/l »SEŽANA- NOVI ZADRUŽNI SVET V PREGAR.!AH SE NE OBOTAVLJA Konec preteklega meseca je bilo v Pregarjah prvo zasedanje tamkajšnjega novoizvoljenega zadružnega sveta. Upravni odbor Kmetijske zadruge jo poročal o svojem delu v preteklih mesecih. Člani zadruge so letos zasadili 5 hektarov novih sadovnjakov in v jeseni posejali v kooperaciji 360 kilogramov rži. Pomladi je zadruga nabavila novo seme krompirja, in sicer kakovostni vrsti Sa-skija in Bitnje, ki je bogato obrodilo. Pridelani krompir bodo obdržali za seme in z njim pri- hodn j o pomlad zasadili večje površine zemlje. Letošnje poskušnje sajenja heterozne koruze so dobro uspele in kmetje so se odločili, da jo bodo odslej gojili v večjih količinah. Zadruga je tudi nabavila piščance boljše pasme, ki ji pravimo ¡štajerka-i. Vzreja teh piščancev je dala dobre rezultate in začela krepko izpodrivati vzrejo perutnine slabše ka-kovosti. V program dela za prihodnje leto je kmetijska zadruga vključila ureditev nadaljnjih 10 ha sa- V Postojni vlada tako veliko zanimanje za šolsko in izvenšolsko tehnično vzgojo mladine, da bo potrebno organizirati več tečajev in krožkov za radioamaterje, ra-diotelegrafiste, fotografe in tečaj za splošno tehnično vzgojo. Pri tem pa povzroča največo težavo ureditev delavnice in nabava opreme. Občinski odbor Ljudske tehnike je v ta namen že nakazal 30.000 din, pa tudi okrajni odbor Društva prijateljev mladine namerava prispevati znatna denarna sredstva. Predavateljskega kadra je dovolj, saj bodo sodelovali tudi pripadniki JLA. Teže bo s prostori. V obeh šol-.kih poslopjih ni moč dobiti niti skromne sobico za shrambo polizdelkov in končnih izdelkov, ki jih napravijo učenci med rednimi učnimi urami tehnične vzgoje na osemletki. Ljudska tehnika ima za sedaj možnost, da si uredi delavnico v delu dnevne sobe v Dijaškem domu, kar bo za nekaj časa zadostovalo potrebam, ven- URESNICENA N A P O V E D Pri pomorskem podjetju Obalna plovba Koper slavijo prav te dni pred otvoritvijo novega koprskega pristanišča še en uspeh. Kolektivu je uspelo predčasno obnoviti in predelati v tovorno enoto bivšo vojno ladjo »Sežanaa in opraviti v rekordnem času obnovitvena dela na vlačilcu, ki bo takoj po otvoritvi pristanišča opravljal kot edini te vrste povsem pionirsko delo. V lastni režiji obnovljeni enoti pomenita za mladi kolektiv Obalne plovbe še en uspeli in ponoven dokaz, da jc moč z dobro voljo in celo s pomanjkljivimi tehničnimi sredstvi na cenen način pomagati naši mornarici na poti nezadržnega napredka. b TOISIOS V TUJINI V Patrasu na Peloponczu v Grčiji je bilo pred kratkim ustanovljeno predstavništvo tovarne motornih koles TOMOS. To je prvo predstavništvo le tovarne v inozemstvu. Po vsej Grčiji in po državah Bližnjega vzhoda vlada veliko zanimanje za izdelke TOMOS, posebno za mopede COLIBRI in za stabilne univerzalne motorje UMO-05. Pričakovati je tudi, da bo tovarna TOMOS v Grčiji odprla nekaj servisnih delavnic za popravila motornih koles svojega izdelka. dar je že sedaj potrebno razmisliti o ureditvi lastnih prostorov na primernejšem mestu. Ne sme namreč priti do oviranja študija gojencev Dijaškega doma, po drugi strani pa mora biti v delavnici dovolj prostora tudi za organiziranje dopolnilnega tečaja ročnih spretnosti za učitelje. Ta mesec si bodo učenci višjih razredov osemletke ogledali delovni proces v podjetjih LIV in LIP ter delo v postojnski pošti. Tako bodo ekskurzisti podrobno seznanjeni s praktičnim delom v obratih in si pridobili izkušnje za utrjevanje svojega tehničnega znanja. M. M. dovnjakov, če ji bo uspelo združiti več manjših parcel, ker samo tako bo možno uspešno izvajati sodobne agrotehnične ukrepe ter kalcificiranje vsaj 10 ha zemljišč. Nadalje bodo začeli s sistematično selekcijo živine, s kontrolo molznosti, nabavili pa bodo tudi plemenske telice. Vse to pa bo možno izvesti le s tesnim sodelovanjem zadruge in kmetovalcev. Člani zadružnega sveta so temeljito razpravljali o programu in se predvsem zavzeli za kooperacijo in načrtno izvajanje vseh nalog, ki niso majhne, so pa uresničljive, če bodo sodelovali vsi. Zadružni svet je tudi odobril nabavo novih strojev, predvsem kosilnic, sejalnic in žage. Za predsednika prvega zadružnega sveta so Izvolili Lovrenca Zadnika in devetčlanski upravni odbor zadruge, ki bo po mnenju zadružnega sveta sposoben uspešno voditi zadrugo. A. M. BUKOVJE V Bukovju pri Postojni so po govoru Marijana Kalištra o pomenu 29. novembra za jugoslovanske narode priredili akademijo, na kateri so sodelovali pionirji osnovne šole in drugi vaščani. Nastopiil so recitatorji in glasbeniki, največ priznanja pa so poželi izvajalci enodejanke »V ječi i. p v. Novo politično vodstvo na Krasu (Nadaljevanje s 1. strani) raznoterimi vejami in oblikami je bilo tisto torišče dela, na katerem so se organizacije SZDL in njihovi člani največ udejstvo-vali. In tudi na drugih področjih družbene dejavnosti, kot so pro-sveta, šolstvo, zdravstvo, telesna vzgoja, družbeno upravljanje itd., sta prišli do izraza aktivnost in vpliv SZDL. Zato ni čudno, da so bili doseženi številni vidni uspehi ne samo pri gradnji novih objektov, ustanavljanju novih društev, pač pa tudi pri utrjevanju že obstoječih oblik družbene dejavnosti in pri dajanju novih pobud za vsakodnevno prizadevanje za izgradnjo lepšega in boljšega življenja delovnih ljudi. Res je, da marsikdaj nekatere organizacije SZDL niso bile ob vsakem času glavna gibalna sila življenja na vasi. Ponekod še ni prave povezanosti mod osnovnimi organizacijami SZDL in drugimi družbenimi organizacijami. Taki primeri so deloma v Divači. Lokvi, Štorjah, Štanjelu in v nekaterih krajih na Komenskem. Zelo zanimivo je bilo poročilo sekretarja občinskega komiteja ZKS Sežana Alfonza Grmeka. ki je bil izvoljen za novega predsednika občinskega odbora SZDL. Po izčrpnem pregledu svetovnega položaja in orisu vloge naše države v mednarodnem življenju In njenih odnosov do socialističnih dežel, katerih vodstva si dajejo duška v blatenju naporov naših delovnih ljudi pri gradnji socializma, se je tovariš Grmele dotaknil nalog SZDL predvsem v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva. Kraško področje je razdrobljeno na majhne privatne parcele. Vsaka načrtna in strojna obdelava zemlje je skoraj nemogoča. Tudi delovne sile je vedno manj. Industrijska središča postajajo vse bolj obljudena, kar pomeni, da bo moralo kmetijstvo dajati vedno več pridelkov na trg. Zato bo potrebno povečati obseg proizvodnje in izboljšati kakovost pridelkov. To bo možno edinole v sodelovanju privatnih kmečkih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami, ne da bi bilo pri tem okrnjeno lastništvo zemlje. Zadruge naj zato nudijo stroje in druga sredstva, kmetje pa zemljo, ki je in bo ostala njihova last. Kjer je možno, jc treba ustanoviti večje komplekse za gojitev določenih kultur in za cenejše obdelovanje zemlje. Člani SZDL v zadružnih svetih morajo biti agitatorji in mobilizatorji akcije za pritegnitev vsakega posameznega proizvajalca v socialistično sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Čimprej bo potrebno izdelati akcijske plane za vsako vas posebej, da bodo vaške organizacije skupno s krajevnimi odbori razpravljale o njih na zborih volivcev. Potrebno bo uvesti tudi načrtno vzrejo goveda sivorjave pasme in povečati krmno bazo. Tudi v podjetjih in v obrti bo potrebno storiti vse za odpravljanje pomanjkljivosti, ki ovirajo hitrejši gospodarski razvoj bodoče občine, Te naloge pa bodo lahko izpolnjene le tedaj, če bodo organizacije SZDL začele s sistematično politično ideološko vzgojo članov del. svetov, unravnih odborov in organov družbenega samoupravljanja v duhu programa Zveze komunistov Jugoslavijo. ki je obenem tudi program SZDL. _er NAMIZNI TENIS Za praznike je bilo v Kočevju republiško tekmovanje v namiznem tenisu, ki je služilo kot priprava za bližnje državno namiz-tioteniško prvenstvo (od 12. do 14. decembra v Ljubljani). Tekmovanja so se udeležili tudi Koprčani, ki so dosegli vrsto presenetljivih uspehov. Na prvem mestu je treba povedati, da je zasedla ženska ekipa (Slavica OBALNA PLOVBA KOPER ZIMSKI PLOVNI RED (veljaven od 10. XI. do preklica) Vozi ob delavnikih I II III 93.ee 12.36 13.(jo CS.15 12.45 18.15 03.26 12.55 18.25 0S.3S 13.85 18.35 8s.5S 13.25 18.55 Vozi oh nedeljah In praznikih I II III «S.it 12.39 15.3« OS.&S 12.45 15.45 03.»» 12.55 15.55 1)3.16 13.05 16.05 09.35 13.25 16.25 Voai ob delavnikih I II 18.N 14.15 10.16 14.30 18.25 14.40 18.3» 14.59 10.55 15.19 Vcsi ob nedeljah in praznikih Pr»ga št. 2 I II III Koper 10.e» 14.15 18.00 Valdoltra 10 15 14.38 18.15 Turist 10.25 14.48 18.25 Ankaran 18.35 14.58 18.35 Koper 18.55 15.18 18.55 POTNIŠKA TARIFA za progo Koper—Ankaran—Turist—Valdoltra —Koper Ankaran Turist Valdoltra Koper Koper 40 — 50.— 50,— — Ankaran 20.— 20.— 40.— Turist 20.— 50.— Valdoltra 50 — Otroci do 4. leta brezpiaEno. Otroci od 4,—10. leta in vojaki 20 din. Mesečne karte: Koper—Ankaran—Koper ali Ankaran—Koper—Ankaran za 26 dni v mesecu 1.776 din za 30 dni v meseeu 2.160 din Koper—Turist—Koper ali Turist—Koper—Turist za 26 dni v mesecu 2.340 din za 30 dni v mesecu 2.700 din Koper—Valdoltra—Koper aH Valdoltra—Koper—Valdoltra za 26 dni v mesecu 2.340 din za 30 dni v mesecu 2.700 din Mesečne karte izdaja uprava podjetja Koper, Mladinska ulica 1 C3S0 ,PZ c eniata rdgovc umlhwS 1'roca št. I Koper Ankaran Turist Valdoltra Ko^srr Profia st. 1 Koper Ankaran Turist Valdoltra Koper Prosa št. 2 Koper Valdoltra Turist Ankaran Koper KONCERT ŠPANSKIH PLESOV IN PESMI Pepite Perez in Ma nola Montez Nedelja, 7. decembra, ob 17. uri v Izoli in ob 20. uri v Piranu Ponedeljek, 8. decembra, oh 16. in ob 20. uri v Kopru I-Iorjak in Katka Šalamun) tretje mesto med dvanajstimi ekipami. Koprčanke so izgubile v polfinalu s slovenskim prvakom kranjskim Triglavom, predvsem zaradi pomanjkanja rutine, Najbolj zanimivo je bilo srečanje med slovensko prvakinjo Plutovo in Šalamunovo, Borba je bila vseskozi izenačena in je Koprčanka izgubila s tesno razliko dveh točk. Šalamunova je razen tega osvojila tudi tretje mesto v kategoriji mladink med 24 udeleženkami. Izgubila je v polfinalu z odlično Petračevo iz Raven. Izreden uspeh je dosegla tudi mladinska ekipa Kopra v postavi Korošec, Kumar, Mahne in Toni, saj je zasedla med šestnajstimi ekipami tretje mesto. Koprčani so med drugim premagali Ljubljano s 5:3, v polfinalu pa so' izgubili z zmagovalcem Fužinarjem z 1:5. V drugih disciplinah so imeli Koprčani manj uspehov, ker so nastopili oslabljeni. Članska ekipa je nastopila brez Stadine in jc izpadla že v predtekmovanjih, Izgubila je z Ilirijo 1:5. Uspeh mladih koprskih igralcev je pres'egel vsa pričakovanja. Kljub neugodnim pogojem (nimajo niti lastne dvorane) so se prerinili v vrh slovenskega namiznega tenisa in bodo letos prvič po ustanovitvi društva tekmovali na državnem prvenstvu. Razen tega je Koper dobil ponudbo, da organizira prihodnje leto mednarodno mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu ter mednarodni turnir v avgustu s sodelovanjem Danske, Belgije. Zahodne Nemčije, Švedske in Jugoslavije. Namiznoteniška podzveza pa bo lahko ta predloga sprejela le v primeru, če ji bodo zagotovili sredstva. Prav bi bilo, da bi se pozanimale tudi turistične organizacije, saj gre za dve kvalitetni prireditvi, ki bi brez dvoma imeli tudi svoj turistični pomen. OBRTNA ZBORNICA ZA OKRAJ KOPER obvešča vse delavce, zaposlene v obrti, da sc bodo strokovni i tečaji in predavanja za vse ! obrtne otroke začeli v mesccu januarju 1959 v Kopru, Sežani in Postojni. Interesenti naj se prijavijo pismeno na uaš naslov. Rok za prijave je do 25. decembra 1958. Po tem roku sc prijave ne bodo več sprejemale. Namen teh tečajev je dvig 1 strokovno-teoreticnega znanja naših obrtnih delavcev. Ob Dnevu republike so v Izoli odprli delavski športni center, na katerem je kar devet športnih igrišč. Zdaj so v Izoli na široko odprta vrata za razvoj telesne vzgoje zlasti med šolsko mladino in delovnimi kolektivi. Primer Izole jasno kaže, da sredstva niso vse. Res so precej prispevale gospodarske in drage organizacije, toda brez štirih tisoč prostovoljnih delovnih ur v vrednosti pol milijona dinarjev igrišč ne bi bilo, ali pa bi bilo treba čakati več let. Toda velika večina prebivalcev je razumela, da je šport nujna, vsakodnevna potreba delovnega človeka in da je treba, če je sredstev premalo, priskočiti na pomoč tudi s prostovoljnim delom. Samo vajenci industrijsko kovinske šole so prispevali 1200 prostovoljnih delovnih ur. Prav bi bilo, da bi primeru Izole sledila tudi druga večja VISOKA ZMAGA TOLMINA V ILIRSKI BISTRICI Zaradi praznikov je redno kolo Primorske nogometne podzveze odpadlo. Na sporedu je bila samo zaostala tekma Partizan : Tolmin v TI, Bistrici. Gostje so slavili visoko zmago 8:2 in se tako povzpeli na četrto mesto na lestvici. Uspehi Tolminča-nov so nedvomno največje presenečenje letošnjega primorskega prvenstva, saj ni nobeden računal, d? se bo novinec znašel med vodilnimi enajstorlcami. LESTVICA Nova Gorica 10 9 1 1 52:15 19 Tabor 10 7 1 2 31:18 15 Postojna 9 6 2 1 26:8 14 Tolmin 10 4 4 o 32:20 12 Primorje 10 5 2 3 27:19 12 Koper 10 5 1 4 21:27 11 Sidro 9 4 2 3 21:10 10 Anhovo 10 3 1 G 17:23 7 Rudar 10 2 1 7 27:38 5 Branik 10 2 1 7 12:28 5 Adria 10 2 1 7 13 ;35 5 Ilirska Bistrica 8 0 1 7 10:48 1 Predzadnje kolo bo na sporedu V Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE IZOLA razpisuje n licitacijo za prodajo karamboliranega 4-ionskega kamiona znamke »Mercedes«, tipa 4400 — Cena 1,600.000 din Licitacija bo na upravi Kmetijske zadruge v Izoli 10. decembra 1958 ob 10. uri Komisija za (sklepanje in odpovedi delovnih razmerij Gradbenega podjetja :>GRABBENIK« Izola raspisuje naslednja delovna mesta: STROJNEGA TEHNIKA Z DALJŠO PRAKSO OBRATNEGA ELEKTRIČARJA S PRAKSO Pismene ponudbe pošljite na naslov GP »Gradbenik« Esala do 20. decembra 1958 mesta koprskega okraja, zlasti tista, ki čakajo samo na sredstva. Prepričani smo, da bi prebivalstvo, zlasti pa mladina, povsod rado pomagalo in da bi lahko tudi s skromnimi sredstvi mnogo naredili. ..„ ifir Etm ENOSOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani zamenjam za večje (novejše) v' Kopru. Ponudbe pod takoj ali pozneje na upravo lista, INSTRUIRAM gimnazijce v angleščini, francoščini in nemščini. Naslov v upravi lista. V LOKVI PRI DIVAČI (v župni-šču) je naprodaj gik - 13.000 din - in kmečki voz za 10.000 din. Ponudbe in ogled ob nedeljah. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. NEDELJA, 7. decembra C.oo Kmetijska oddaja: »Mehanizacija kmetijstva goriškega okraja — Pogovor med agronomom in Drejo«. — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Najraje si zapojemo: »S pesmijo in besedo po Postojnskem« — 6.20 Zabavna glasba — 13.30 »Za našo vas« — 14.15 Igra kvintet Avse-nik — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.80 Vesti — 15.15 Glasba po željah, ponedeljek, s. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,20 Slovenske narodne TOREK, 9. decembra 7.15 Glasba za clobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13,50 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje: »Med mladimi telovadci v Sežani« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti. SREDA, 16. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti. Četrtek, n. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.39 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Madžarske melodije — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Nova Gorica Karmelo Budlhna«. PETEK, 12. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Delovni učinek in nagrajevanje». SOBOTA, 13. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke m ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik — Jugoslovanska filmska glasba 15.00 Vesti. nedeljo, 7. decembra. Pomerili se bodo v Mirnu Adria : Ilirska Bistrca, v Postojni Postojna : Tabor, v Ajdovščini Primorje : Nova Gorica, v Anhovem Anhovo : Rudar, v Novi Gorici Branik : Sidro in v Kopru Koper : Tolmin. Obljubil sem vam zadnjič, da pogledamo malo tudi na Postojnsko in v Brkine — vidite, da se še spomnim. Pod Nanosom me v dveh krajih že dalj časa nagovarjajo, naj bi fotografiral in kol ilustrirano vest v moji rubriki objavil nekaj zgodovinskih napisov po hišah, da jih ne bi zob časa popolnoma uničil in da ne bi kar tako zapadli pozabljenju. Soglašam s tem, kar zadeva na primer velikanski napis iz časov premile fašistične okupacije v Hrušcvju oziroma »SLAVIGNI«. Premile pravim, zakaj če bi to ne bila, bi verjetno Hruševci žc poskrbeli, da bi napis poslali za črnosrajčniki. Drug tak napis imajo v Senožečah na bivši ¿birreriji«. Menda je s svojo mogočno neizbrislji-vostjo povzročil ponovne apetite po svežem pivu iz prve roke, vendar pa so vaščane na žalost prehiteli Rečani s svojo novo pi-vovamo in zato res ne kaže drugega, kakor lepo zraclirati ADRIO in popraviti omet ter tudi sicer vsaj po »ta velikem« popravili in urediti vse senožeške fasade, ki kažejo prav nespodob?io številnim tujcem svoja polomljena rebra. Kar zadeva okupacijo, je verjetno še nekateri ne morejo pozabiti ali pa se jim zdi bolj imenitno sploh use, kar diši po tujem. Tako se je neka gospa v Postojni pred nedavnim podpisala na uraden dokument kar Ambrosio; ko sem to videl, sem se nehote spomnil na fašističnega generala, ki je leta 1041 okupiral Ljubljano, čeprav vem, da ta gospa ne more biti v nobenem sorodu z njim — že po jezikovni skunini ne. KOPER — 5., 6. in 7. decembra ameriški barvni film ZELJA; ¡1. in 0. decembra ameriški barvni fura ZGODBA O JOLSONU; 10, in 11. decembra italijanski film NJIHOVE ZABLODE. IZOLA — G. In 7. dcccmbra amerlí&i barvni film ČLOVEK BREZ ZVEZDE; 10. in 11. dccembra jugoslo vansko-francoski barvni film MJ-ITA.7LO STROGOV. SEČOVLJE — G. dccembra italijanski film BRANIM SVOJO LJUBEZEN: 7. decembra italijanski barvni fllm CASTA DIVA; 11. decembra ameriški barvni film ZELJA. ŠMARJE — G. decembra italijanski barvni film casta diva; 7. decembra italijanski film branim svojo ljubezen; 10. decembre ameriški barvni film zelja. ŠKOFIJE — G. decembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLAR-JI; 7. deccmbra jugoslovanski film VII. KONGRES zkj: 10, decembre italijanski film SLEPA S SOR-RENTA. DEKANI — G. decembra nemški barvni film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI; 7. decembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLARJI. SEŽANA —' 6, in 7. decembra angleški film RIITARD III; 9. in lo. decembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLARJI: 11. io 12. decembra francoski film PRIMER DR. LAURENTA, PIRAN — G. in 7. dccembra ameriški barvni film GOSPODAR BELAN-TRAEA; B. in D. decembra ameriški barvni film GRAND HOTEL; 10. decembra ameriški barvni film T SRCU MLADIH; 11. in 12. decembra italijanski film UMBERTO D. PORTOROŽ — 5. in G. decembra ameriški barvni film GOSPODAR BB-LANTRAEA; 7, in 8. decembre ameriški barvni film GRAND HOTEL; 9. in 10. decembra ameriški barvni film v SRCU MLADIH; 11. in 12, decembra francoski film OČKA, MAMICA, MOJA ZENA m JAZ. PsLs-mo- Mfo&dfd&im Tovariš urednik, v Skocjanu pri Kopru je naselje, v katerem živi več kakor 40 družin. Večina njihovih družinskih članov je zaposlena v Kopru ali pa kakorkoli že vezana na večkratne vsakodnevne opravke v mestu. Zato si ti občani upravičeno želijo, naj bi. podjetje Slavnik spremenilo vozni red ■mestnega avtobusa tako, da bi na progi Koper-Skocjan-Tomos zapeljal tudi v naše stanovanjsko naselje, kjer je vedno dosti potnikov. 'Tako bi prebivalci tega dela mesta porabili manj časa za pot v službo in domov. D. M. No. in če se na hitro preselim v Brkine, moram seveda nujno na kmetijsko sadjarsko področje. Malo sem povprašal, kako je z letošnjo letino, pa so mi povedali, da še kar gre, saj so kljub razmeroma obilnemu pridelku hitro prod,ali jabolka in krompir. Samo nekateri »pametnejši« čakajo višjih cen in — gnilobe na spomlad. Tam sem tudi ugotovil, kako prebito bistri so Slivarci. Ker jih prihajajo obiskovat Tržačani, ki .>obrajtajo« dober pršut in kar še gre zraven, so si strele zmislili, da kotanjasta in raztrgana cesta pospešuje apetit, ker razruka želodce, prej ko se pripeljejo v vas; zato se seveda nihče ne zanima za popravilo te ceste. Menda tudi i; Butalah ne bi uganili boljše — kaj pravite? Le to mi ni jasno, kako si potem tako pridobljeni dobiček Slivarci razdelijo z Rudijem — morda bodo tudi to kdaj pojasnili. Bojim se le, da bodo Tržačani to taktiko pogruntali; vse bo prav, če bodo zaradi tega samo prodali avt.om,obile in si nabavili jezdne konje; če pa bodo zaradi tega preusmerili svoje izlete kam drugam; tedaj pa — adi-jo dobiček. Precej se po ilirskobistriškem. predelu govori o setvi heterozne koruze in o kooperaciji zadruga-kmet u tej zvezi. Nepričakovano pa se je pojavil tretji nepredvideni kooperant, ki je odločno zmešal štreno prvotnima pogodbenikoma. To je namreč divji prašič, ki ga v Zabičah, Jelšanah, Novokračinah. Sušaku, Zcmonu ter celo v Čeljah, Preložah, Su-horju in drugod prav nič ne brigajo pogodbeni odnosi in kar po svoje gospodari po njivah. Posebno piko imajo bojda čekana-sti kosmatinci na tiste njive, katerih lastniki so lovci, tako da je zabaim še večja. Ko sem se vračal v Koper, so T7i-i na Kozini povedali, kako se veselijo bližnje zime posebno tisti Kozinci in Hrpeljci, ki morajo pogosto čakati na avtobus na križišču, kjer jih burja neovirano opleta. Pravijo, da še iiedno niso ugotovili, na koga naj se obrnejo, da bi jim postavil vsaj zasilno bardkeo, v kateri bi si laže hukali v zmrzle prste. V Kopru pa so mi povedali in tudi sam sem videl in slišal, kako pozni (ali pa zgodnji) gostje Galeba v veliko veselje okoliškim stanovalcem prirejajo večkrat nočne rabuke, garnirane s petjem in igranjem na harmoniko ter goslanjem (tudi po glain ali kamor pade). Vsekakor je to neizrabljena priložnost za pobiranje prispevkov socialnemu skrbstvu, pri čemer bi morala priti do izraza kooperacija miličnik-sod-nik za prekrške. In še na stolpno uro so hudi Koprčani — tisti namreč, ki svoje nimajo ali pa jim je pokvarjena. Velikanka namreč zadnjega nekaj časa bije ure in četrtinke, kakor se ji pač poljubi in kar nič v skladu s pravim dnevnim časom. Pravijo, da tudi v tem primeru skoraj ni zdravila — urarji sicer so, nihče pa ne ve, kdo naj bi jih za popravilo plačal — ura pa le gre in bije po svoje. Pritožbe iz Pirana moram ¿t pustiti za drugič, ker sem žc s tem prekoračil svojo tedensko normo. Zato vas, dragi prijatelji prav lepo pozdravljam in vam do prihodnjega svidenja v mojenn kotičku želim mirno spanje! Vaš Vane TELESNA VZGOJA * § p OR ŠAH * TELESNA VZGOJA ★ ŠPORT ŠAH * TELESNA V 7 OB PODELITVI POKALA »LJUDSKE PRAVICE« TVD PARTIZAN PIRAN Dan republike so letos v Piranu še posebno slovesno praznovali. Zvečer pred 29. novembrom se je okrog 1000 prebivalcev Pirana zbralo v gledališču Tartini, da bi čestitalo članstvu Partizana k visokemu priznanju. Sprejeli pokal »Ljudske pravice, najboljšemu društvu Slovenije je izreden dogodek, ki pa je bil enako pomemben za člane društva kot za vse prebivalstvo. Uspehi so bili namreč plod množičnosti in ... _ , . -j >> - ■■■ - V - • ..vv.-':.-'-..i.••'•. \ «•■■■".: tíM¡ Predsednik TVD Partizan Piran Milan Cirk se je zahvalil za pokal in orisal prizadevanja piranskih telovadcev za dvig telesne kulture v piranski občini najtesnejšega sodelovanja društva z vsem prebivalstvom. Slovesnost v Piranu je bila pred številnimi gosti, med katerimi je bil tudi- sekretar okrajnega komiteja Z K Koper Albert Jakopič-Kajtimir. Najprej je govoril o pomenu praznika predsednik piranske občine Davorin Fer-ligoj, ki je društvu tudi čestital k doseženemu uspehu in mu obljubil nadaljnjo pomoč Nato je glavni urednik Ljudske pravice Ivan Šinkovec čestital društvu in izročil prehodni, pokal predsedniku Milanu Cirku. Nagrajencem sta čestitala tudi v imenu Partizana Slovenije Tomaž Sav- ROKOMET Na rokometnem turnirju v Piranu je moška ekipa rokometašev iz Kopra osvojila prehodni pokal. Na tem tradicionalnem rokometnem turnirju, ki ga v Piranu prirejajo vsako leto v počastitev Dneva republike, so sodelovala društva TVD Partizan iz Kopra in Pirana ter Svoboda in Slovan iz Ljubljane. Končni rezultati tekmovanja so bili pri članih naslednji: Koper I. 8 točk, Svoboda 5 točk, Piran I, 4 točke, Slovan 3 točke, Koper II. nič točk. Pri članicah: Piran I. 6 točk, Svoboda 4 točke, Slovan 2 točki, Piran II. nič točk. Po zaključenem tekmovanju je predsednik društva TVD Partizan piran Milan Cirk čestital tekmovalcem k doseženim uspehom in izročil zmagovalcem turnirja prehoden pokal. - ..... - /■'•■■,*!': - -mm tí -■m tí - s liílf ftí'tí.^..-.^ tíití mu fcf ■ í ;. ÍWlttfS ¡n, W" X ... i i títíJi Mladinke na bradlji minuli petek v Piranu na akademiji TVD Partizan nilc, v imenu koprske okrajne zveze TVD Partizan pa dr. Sveto-zar Polič. Ob zaključku so nastopili člani društva z devetimi točkami, razen njih pa so prikazali svoje znanje še nekateri vrhunski slovenski orodni telovadci. Društvo Partizan v Piranu so ustanovili leta 1952. V šestih letih se je moralo boriti s številnimi težavami, med katerimi je treba omeniti zlasti pomanjkanje prostorov, saj nimajo lastnega telovadnega doma, primanjkuje pa tudi letnih igrišč. Kljub vsemu je društvu uspelo razširiti vrste na okrog 300 članov, prav toliko pa je tudi podpornih članov. Največje uspehe so dosegli letos. Tako so poleti priredili društveni nastop z razvitjem prapora. Tega nastopa se je udeležilo 254 članov, ali 84°/i>. Razen tega so priredili akademijo v Piranu s 16 točkami in 85 nastopajočimi. To akademijo so ponovili v Portorožu v propagandne namene, z istim ciljem pa so priredili še 5 nastopov v raznih krajih s 509 udeleženci. Piranski Partizan je posvetil tudi vso pozornost razvijanju športnih panog. Tako so organizirali vrsto društvenih tekmovanj v namiznem tenisu plavanja, rokometu, krosu, streljanju z zračno puško in v mnogoboju v vajah na orodju. Partizan ima odlično rokometno moštvo (moški in ženske), nadalje dobre odbojkar-je, košarkarje in veslače. Seveda goje tudi razne druge panoge, med njimi tudi sabljanje, plavanje in dviganje uteži, tako, da se glede pestrosti res le malokatero društvo more meriti z njimi. Tukaj smo našteli le nekaj uspehov najboljšega telesno-vzgojnega društva v Sloveniji. Omenili nismo številnih nastopov v republiškem merilu, sodelovanje na cesti Bratstva in enotnosti, sodelovanje na raznih prireditvah množičnih organizacij itd. Da so vse to dosegli in si med več sto društvi Slovenije priborili prvo mesto, je vsekakor sad velikega truda tako članstva kakor odbora. Vsem je treba iskreno čestitati tudi za zgledno sodelovanje in za visoko moralo, ki je v tem društvu dvigala polet in jih vzpodbujaja k novim akcijam. Na Pirančane smo lahko ponosni vsi, zlasti pa prebivalstvo Primorske, saj je temu področju prvikrat po osvoboditvi pripadla čast zmagovalca. Naj bo ta uspeh spodbuda, da se bo telesna kultura na Primorskem še bolj razvila v smeri množičnosti. ««■i ' •: --v - , tí tí ^fmm^i ' \ . / -'Tí J* v tí j Direktor in glavni urednik dnevnika »Ljudska pravica« izroča prehodni pokal za najboljše TVD Partizan predsedniku piranskih telovadcev Milanu Cirku Nogometni turnir na čast Dneva republike Mladinke s kiji na telovadnem nastopu za praznik republike minuli teden i> Piranu, ko je tamkajšnji TVD Partizan prejel kot najboljši letos v Sloveniji pokal Ljudske pravice & Ca»iLM Dogovoril; so sc, da bomo praznovali 15. obletnico ustanovitve nove Jugoslavije na partizanskem pohodu. Rečeno — storjeno! Sonce sc Je že spustilo v morje in prve večerne sence so legale na koprski zaliv, ko so taborniki odreda Srebrnega galeba po vseh potih hiteli na Markov vrh, da tam prižgo partizanski taborni ogenj. Zbralo sc Jih je preko 150 in v svoji sredi so pozdravili tudi izolske Jadranske stražarje. Največje presenečenje in veselje pa jim Je bilo, ko so jim prvoborcl pripovedovali svoje dogodivščine iz narodnoosvobodilne borbe. Partizanske, narodne in taborniške pesmi so donele v noč, ko se je skupina 12 tabornikov in tabornic odpravila, s praporom, na partizanski pohod. Luna jim je razsvetljevala pota, ko so z Markovega hriba krenili proti »Tomosu« in dalje po kolovozih proti Šmarjem, kjer so jih žo pričakoval, ob velikem kresu. Sobotno jutro je bilo oblačno in megle so rosile. Mladih Uiborn"kov pa ni strašilo slabo vreme, odločili so se in pohod bodo opravili, pa naj dežuje ali sije sonce. V Pomjanu so obiskali spomenik padlim borcem, zapeli partizansko pesem in že hiteli naprej, preko Glcma do Boršta. Spustili so se v grapo, ltjer Je bil bunker, v katerem Jc bila komanda mesta Itopra in kjer je Tradicionalni nogometni turnir najboljših primorskih moštev za prehodni pokal predsednika piranske občine je imel letos kaj neugodno obeležje. Najprej bi zamerili organizatorjem, da so nastopala le tri moštva. Nova Gorica je sicer upravičeno odklonila udeležbo, saj je imela na sporedu finalno republiško srečanje za jugoslovanski pokal z ljubljanskim Odredom, vendar bi lahko povabili neko drugo moštvo. Tako pa je po propozicijah lanski zmagovalec (Izola) počival, Koper in Sidro pa sta morala iti v pred-tekmovanje z zavestjo, da se bo zmagovalec naslednji dan spoprijel s spočitim, in boljšim nasprotnikom. Res je sicer Sidro z izredno borbeno in požrtvovalno igro v finalu ovrglo lise račune na papirju, dejstva o slabi letošnji zamisli tega turnirja pa kljub temu ostanejo nespremenjena. O tekmi Koper—Sidro v Kopru res ni kaj dosti zapisati. Sidro je bilo boljše, vendar se je pomlajeno moštvo Kopra trdovratno upiralo in tekma se je končala brez golov. Slabemu nogometu jc nato sledilo še slabše streljanje enajstmetrovk, saj je Koper od petih strelov realiziral le dva, Piran pa tri. Ob precejšnjem zanimanju občinstva sta se nato naslednji dan pomerila v Izoli Izola in Sidro. Obe moštvi sta prikazali še kar zanimivo igro, zlasti pa je presenetilo Sidro s svojo borbenostjo. Požrtvovalnost Pirančanov je bila končno kronana deset minut pred koncem tekme, ko so izenačili rezidtat na 1:1. Na veltfto presenečenje igralcev in gledalcev pa je sodnik Mazzuccato gol razveljavil in dosodil kazenski strel proti Sidru. Naj pri tem pripomnimo, da smo se razgovarjali po tekmi z odborniki obeh moštev, izprašali za mnenje igralce in gledalce ter ugotovili, da je edini, ki meni, da je gol neregularen, le sodnik Mazzuccato. Kljub temu se je po nekaj minutah igra v Izoli nadaljevala, nato pa je sodnik sedem minut pred koncem tekmo zaključil in odšel z igrišča. Vsa prigovarjanja odbornikov niso nič pomagala. Sodnik je navedel, da so na njega metali kamenje iz občinstva, kar pa očividci zanikajo. Pač pa je zelo verjetno, da je Mazzuccatu ušla igra iz rok in ni bil več zmožen presojati dogodkov na igrišču. O incidentu je razpravljal tudi organizacijski odbor turnirja in ugotovil, da je krivda predvsem sodnikova. Zato bi napravili veli-ko krivico Sidru, če bi obveljal rezultat 1:0 za Izolo, kajti Pirančani so povsem pravilno izenačili in bili v celoti enakopraven partner domačinom. Tekmo bodo ponovno igrali takoj po zaključku primorskega nogometnega prvenstva (21. decembra) v Izoli. NAŠI ŠPORTNI PORTRETI Jadralni šport ob slovenski obali je po vojni tesno povezan z osebnostjo znanega koprskega dentista Aleksandra Lukeža. Korenita sprememba strukture prebivalstva v naših obalnih krajih mu je dala že leta 1916 pobudo za množično gojitev tega športa, ki jc bil med Slovenci le malo poznan, saj vse do osvoboditve nismo imeli neposrednega stika z morjem. Aleksander Lukež je takoj po svojem prihodu v Koper v tedanjem jadralnem klubu Vela prišel do prepričanja, da jadralstvo ni samo šport za osebno zabavo, pač pa lahko v njem vzgojimo slovenski pomorski naraščaj, kadre za bodoče pomorce. Dve leti je bil sekretar jadralnega kluba, sedaj pa je že šest let njegov tehnični vodja. Med tem časom se Je klub preimenoval v Jadro klub in začel zbirati mladino — današnje državne reprezentante v tej športni panogi. Ze leta 1955 je bil izvoljen za predsednika republiške jadralne komisije, dve leti kasneje pa za nacionalnega sekretarja SCIRA, to je Mednarodnega tekmovalnega zdru- f .-•¡•A ... < •• Vsi" junaške smrti padel njen komandant Franc Planinc-Frenk. Noč jih je ujela, ko so korakali proti Truškam in Zabavju. Poti niso poznali, morali so spraševati vašča-ue, kod in kam naj krenejo, da bodo prišli do Gračišča. Cilj jim je bil Gračišče ali Kubed. Po poljskih stezah, po cesti naprej in glej, v daljavi pod seboj zagledajo luči. Ugibajo, kateri kraj bi to mogel biti. Ne vedo odgovora in zalo po poti naprej. Prišli so v vas in zvedeli, da so v lvubedu, torej na cilju. Zadružniki so jih prijazno sprejeli pod streho za eno noč. V nedeljo zjutraj pa, pol, pod noge in naprej. Prva postaja — Ilra-Btovlje In ogled znamenitih srednjeveških Iresk. Nato — spust v dolino Rižane in obisk farme bobrov. Dolgo so se zadržali in pod večer krenili naprej. Povzpeli so se na Črni kal in po novi cesti nadaljevali pohod do Kastelca, kjer so na seniku spočili svoje utrujene noge. Zadnji dan partizanskega pohoda. Ponedeljek. Danes pa kar naprej, brez daljših postankov in počivanj. Čimprej morajo priti domov v Koper. S Socerba so se hoteli razgledali po vsej bližnji in daljni okolici, a megle so Jim zastirale pogled. Zato naprej, najprej v Osp in nato v Ga-brovlco. Obiskati so morali partizansko tehniko »Žena«, da bodo videli. v kakšnih pogojih so v času fašističnega nasilja nad slovenskim ljudstvom delali zavedni borci za svobodo našega naroda. In takšnih borcev je bilo nešteto. Zopet na pot: Črni kal In od tam na Rožar, kamor so zjutraj odšli Iz Kopra taborniki na pogozdovalrio akcijo. Domenili so se že prej, da se tu dobe, toda »marševcl« so bili pre-kasni in.. . nikogar niso več našli. Videli so le novo zasajena drevesa. Torej — tudi ta akcija v proslavo Dneva republike je uspela! Kam zdaj? Na Tinjan in naprej do škofij. Zdaj pa so nekoliko izpreme-nili smer pohoda. Namesto da Iv še odšli preko Ilrvatinov na Murvovec in v Ankaran, so se pridružili Rižanl in spremljali njen tok do izliva. Po novem nasipu so sc vrnili domov. Koprski taborniki so na tem partizanskem pohodu prehodili več kot BO kilometrov. Za mlade »Srebrne galebe« Je bil pohod koristen in poučen, saj so spoznati del svoje domovine in obiskali kraje, znane iz narodnoosvobodilne borbe. Sklenili so: še več takih pohodov, še več nas mora iti! Saj moramo mi, najmlajši, spoznati vso veličino in vso težo velike borbe naših očetov, da bomo znali ceniti lil očuvati to, kar so nam junaški partizani priborili s svojo krvjo. Rdeči mrav Aleksander Lukež ženja jadrnic klase Sloka. Z vso požrtvovalnostjo se je namreč lotil formiranja flote Slok Slovenije, ki šteje danes osem enot in katere kapetan jc Lukež zato, ker je požrtvovalno sodeloval pri polaganju temeljev slovenskega jadralstva. Medtem ko so se koprske regate leta 1932 udeležili le jadralci iz Kopra in Milj, jo zasluga Lukeža in njegovih sodelavcev ter tistih mladih jadralcev. ki Jih je vzgojil Jadro klub, da je Koprska regata že leta 195G dobila mednarodni pomen in je njena najvišja nagrada Koprski plamenec, ki ga vsako leto podeli zmagovalcu Občinski ljudski odbor Koper, uvrščena med največje športne mednarodne nagrade. Republiška jadralna komisija pa jc letos zgradila tudi slovensko floto klase Zvezda in tako še poglobila predvsem med mladino smisel za pomorstvo, ki postaja Iz leta v leto pomembnejša gospodarska dejavnost našega naroda. Ko je te dni Aleksander Lukež praznoval 50-letnico svojega življenja, mu k temu jubileju vsi iskreno čestitajo, vsi prijatelji jadralnega športa pa želijo, da bi tudi v prihodnje delal za razvoj slovenskega jadralstva s tako prizadevnostjo, kot je doslej. Češkoslovaški! mornorícc V Parizu živeči Španec Fernando Ruiz Luciarte je skonstruiral poseben avtomobilček, ki ga vozač poganja z nogami kot bicikel. Avto ima dve prestavi, tako da ga lahko vozač obvladuje z minimalnim naporom. Njegova prednost je v parkiranju na vsakem prostoru (slika zgoraj) in pa v lahkem prenašanju in garažiraiiju to stanovanju (slika spodaj). Izumitelj poudarja tudi liigienično plat avta in pričakuje, da ga bo lahko zaradi opisanih prednosti kmalu izdeloval serijsko IZREDNE MRAVLJE V Guayan! živijo izredno močne mravlje, lci jim pravijo pirati. Pet takih majhnih piratov lahko zrine z mize veliko slivo, ki jo potem odvlečejo v svoje oddaljeno skrivališče, kjer jo v miru pospravijo. Pravo nasprotje od njih so amaconske mravlje, ki so tako lene, da se jim niti jesti ne ljubi in so prisilile neko vrsto žuželk, da jim služijo kot sužnji s tem, da hrano prežvečijo in jim jo nato potiskajo v gobčke. CSR Je povsem kontinentalna država in nikjer ne meji na morje, toliko bolj pa posveča svojo pozornost rečni plovbi. Njene ladje se ne sučejo samo po domači Vltavi, VAS IZ MORJA Redkokje je obala tako izpostavljena razdiralnemu delu morskih valov kot Frlzijsko otočje na skrajnem severozahodu Zahodne Nemčije. Skozi tisočletja že odnaša Severno morje otoški svet, ki se venomer manjša. Človeška roka je razdiralno delo morja ponekod ustavila, vsemu ne more kaj. Največji otok v Severnem frizijskem otočju je Sylt, S kopnim ga veže »Hlndenbur-gov nasip«. Ob njem so ljudje v teku nekaj zadnjih let iztrgali morju 1300 ha sveta, ki ga je plima venomer zalivala. S skoraj 9 km dolgim novim nasipom so morje oddvojili od ogrožanega sveta, ki jim ga je iztrgalo pred tri sto leti. Osušili so ga in očistili soli ter zorali. 2e lani je obrodila tam prva repica pa oves in ječmen. V 41 hiš so se naselili kmetje, v 14 delavci pri nasipih, gradijo še šolo, kovačnico, trgovino in gostilno. Ko bo vse izvršeno, bo stal državo vsak hektar pridobljene zemlje 25 do 30.000 zahodnonemških mark. PIROVA ZMAGA Dostikrat beremo ali čujemo ta izraz. Kaj hoče povedati? Pir je bil kralj Epira, današnje grške pokrajine ob Jonskem morju. Umrl je že pred 2230 leti. Mnogo se je bojeval z Rimljani. V bitki pri Ascu-lumu v današnji Apuliji v Italiji leta 279 pred n. št. je zmagal. Njegove izgube pa so bile tolikšne, da je dejal: »Se ena taka zmaga, pa smo vsi izgubljeni!« Bila je torej zelo dvomljiva zmaga, drago plačan uspeli. To je pomen izreka »Pirova zmaga«. NAJMLAJŠE LADJEVJE Teoretično ladja dosluži s 25 leti, v praksi je to nekoliko drugače. Vsekakor je delovni učinek mlajših ladij primerno večji kot pri starejših, zato si vsaka pomorska država prizadeva, da bi svoje ladjevje čimbolj pomladila. Po razpoložljivih podatkih je v tem oziru trenutno na najboljšem Francija, kjer so si stare in nove ladje v razmerju 2 : 3. Med 779 ladjami z nosilnostjo 14,2 milijonov ton, kolikor znaša njen plovni park, je 42D ladij starih največ do deset let, polovica od teh pa niti pet. Največ imajo Francozi tovornih ladij, 558, gradijo jih še 34, za njimi so tankerji, 152 in 14 v gradnji, potniških ladij redne čezoeeanske plovbe je G9, dve sta pa še v gradnji. daleč čez mejo hitijo s tovori po Donavi do njenega izliva pa po Labi do Hamburga in po Odri do Ščetina. CSR trguje danes s šestdesetimi državami. In vodna pot je najhitrejša in najcenejša! Zato tudi velika briga za ladijski naraščaj. Vzgajajo ga v Dječinu ob severni državni meji, v katerega bližini Laba zapušča češkoslovaško ozemlje. Zavod se uradno imenuje Industrijska Šola za promet in ravnanje z vodnim prometom. Sola je štiriletna. V prvih dveh šolskih letih je pouk splošnoizobraže-valen in le teoretičen, v zadnjih dveh pa se deli na palubni in strojni odsek. Pouk je v pretežnem delu praktičen. Ob zaključku šolanja opravljajo kandidati pismeno in ustno maturo, potem pa nastopijo službo na ladji kot brodarji, krmarji, dispeeerji ali strojniki, kasneje tudi kapitani. Študij pa lahko tudi nadaljujejo na pomorskih akademijah prijateljskih držav. Letos so Šolo zapustili prvi absolventi. , Na sliki sta mali petletni Napit in Patrissa Aktinson iz Washingtona — menda edini siamski dvojčici na svetu, ki sta bili s pomočjo kirurškega noža uspešno razdvojeni. Bili sta zrasli na trebuhu. Doma sta iz nekega plemena na Tajlandu, od koder ju je adaptirala družina Aktinson V Franeiij se je zgodilo. Nekdo se je hotel znebiti svojega psa in ga je ponoči vrgel v globok prepad. Po čudnem naključju je žival ostala živa in cela. Zgodaj zjutraj je hitel tam mimo neki zidar na delo. Zaslišal je bevskanje in cviljenje iz globeli. V bližnji hiši je dobil nekaj vrvi, povezal jih je drugo z drugo in se po njih spustil v prepad. Preplašeni psiček je pričel lizati roke svojemu rešitelju, ki mu je takoj nadel ime DIK. Splezal je z njim v svobodo in zdaj sta neločljiva prijatelja. Cim je javnost izvedela za to plemenito dejanje, so pričela zidarju deževati priznal-na in zahvalna pisma, denarna nakazila in drugi darovi, društvo za varstvo živali pa je njega in psička povabilo v Pariz, kjer sta bila deležna nadvse prisrčnega sprejema. Tisti dan je Dik prvič lizal čokolado. Pričujoča fotografija je iz bolnišnice St. Paul v Milanu, kjer proučujejo najlmjšo bolezen — raka. Na psu preizkušajo vpliv tobaka na morebiten pojav raka, oziroma sploh vpliv kajenja na pljuča. V ta namen dovajajo psu s posebno pripravo tobakov dim samo v eno krilo pljuč, medtem ko je drugo negovano v normalnih razmerah. Dr. Ross A. Quinn, tehnik v nekem ameriškem podjetju za izdelavo raket, je iznašel revolucionarno baterijo, ki naj bi baje v nekaj letih popolnoma nadomestila sedanje motorje na pogonska goriva. Baterija dela na kemični podlagi NAJVEČJI PLAVAJOČI DOK V Blexenu ob Wesen bodo v kratkem izročili Nemški ladjedelnici d. d. v Hamburgu največji plavajoči dok na svetu. Dolg je 227 m, v širino meri 47 m in lahko prevzame ladje do G5.000 ton, mnogo večje torej kot sta n. pr. »Tina Onassis« in »Ibn Saud«. Opremljen z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami in povsem električno krmarjen potrebuje nekaj več kot dve uri, da »spravi na suho« take ladijske velikane. Za ladjedelnico velikanska pridobitev. OD KOD IME DECEMBER? Latinska beseda »decem« pomeni »deset«. Po starorimskem štetju je bil december deseti mesec. Danes ne štejemo več po luninem letu, ki je poznalo le deset mesecev, temveč po sončnem letu. Dvanajsti mesec našega leta pa je vendarle ob-diža' staro Ime december. JAPONSKO RIBIŠTVO Po uradnih poročilih je njihov lanski ribolovni uspeli presenetil Japonce same. Presegli so ulov zadnjih dveh let za 10 oziroma 13 '/>. Vseh rib in školjk so lani nalovili okrog 5,4 milijonov ton. Zaman ne slovijo kot prvi ribiči na svetu. Imajo pa že po svoji zemljepisni legi vse predpogoje za to. Nedavno so izumili novo umetno tkivo, lažje in trpež-nejše od vseh do sedaj znanih za pletenje ribiških mrež. Na-zvali so ga »amilan«. Odlično se je obnesel doma — mreže lažje, tako rekoč neraztrgljive, ne plaš jo rib itd. — zato so se tudi veliki ribolovci na evropskem severu, Norvežani, pozanimali zanje ter si pridobili licenco za proizvodnjo ribiških mrež iz amilana. KAKO NASTAJAJO PUŠČAVE Puščave imamo po vseh delih sveta razen v Evropi. Pokrivajo četrtino površja naše Zemlje. Strahotno se širijo leto za letom in uničujejo vsako življenje na svojem robu. Sahara, največja puščava na svetu, se vsako leto pomakne naprej v širini 3200 km, na nekaterih mestih do 50 km globoko. Deloma so nastale puščave po krivdi ljudi samih. Ponajveč so puščave obdane s širokim stepnim pasom, kjer pade toliko dežja, da tam lahko vzdrže trava, grmovje in redko drevje. Gnani od puščave vdirajo v te obrobne predele nomadi s svojimi čredami. Podirajo drevje in sekajo grmovje za kurjavo, njihova živina popase travo do korena, zemlja se izsuši in veter jo počasi odnese. Stepni rob je postal popolna puščava in nomadi gredo naprej ter uničujejo naslednji rob puščave . . . — Veliko mojih znancev je že ostalo brez bencina, ti pa si prvi, ki je ostal brez vode! Pes, kateremu je rekel te besede, je dvignil najprej eno, nato drugo sprednjo taco, potem pa je obe z največjo naglico skril v svoj košati rep in zalajal preko ognja. »Herbert Spencer je bil skoraj štirideset let star, preden je razumel svojo največjo zmožnost in svoje najsil-nejše hrepenenje. Jaz pa nisem tako počasen. Meni ni bilo treba čakati niti tridesetega leta, pa sem že spoznal, kje je moje mesto. Tukaj in nikjer drugje. Veš, Rumenko, skoraj si želim, da bi bil rojen kot volčič in da bi bil tvoj in tvojih bratov brat.« Dan za dnem je vse križem potoval skozi tesni in preko grebenov, ki bi jih bilo težko vtesniti v okvir zemljepisnega erteža. Zdelo se je, kakor bi se bil stvarnik šalil, ko je delal to pokrajino, tako je bilo vse razmetano. Zaman je iskal potok, ki bi resnično tekel južno proti rekama Mc Question in Steward. Potem je nastala gorska nevihta in silovit metež je začel divjati preko raztrganih gorskih hrbtov. Daleč nad črto, kjer so rastla poslednja gorska drevesa, se je z nadčloveškim naporom dva dni in dve noči brez ognja mučil, da bi našel prelaz v nižjo ravnino. Drugi dan je dospel na rob ogromne stene. Tako na gosto je padal sneg, da ni videl dna kotline, niti se ni drznil spustiti se navzdol. Zavil se je v svoje kožuhe, zbral okoli sebe pse in počival v globini snežnega zameta, ni si pa upal zaspati. Zjutraj, ko je nevihta ponehala, je zlezel na prosto, da pogleda, kje je. Četrt milje niže je — čisto razločno je bilo videti — zamrzlo, s snegom pokrito jezero. Na vseh straneh so se krog njega dvigali visoko v zrak ostri špiki. Vse natančno po opisu. Tako je kar na slepo našel bajno jezero Surprise. »Dobro ime ima,« je zamrmral uro pozneje, ko Je dospel do njega. Skupina starih borovcev je bila edini znak rastlinskega življenja ob njegovem bregu. Ko je šel proti njim, se je spotaknil ob tri zasnežene grobove, z obeljenimi koli in nečitljivimi napisi. Ob robu borovega gozdiča je stala na pol podrta koča. Potegnil je zapah in vstopil. V kotu, kjer je nekoč bila postelja iz borovih vej, je ležalo človeško okostje, še vedno zavito v kožuho-vino, ki je bila tudi že razpadla v krpe. »To je bil poslednji potapljač v Jezeru presenečenja,« je sklepal Dimač, ko je pobral na tleh kepo zlata, tako debelo kot obe njegovi pesti skupaj. Poleg kepe je stala kositrna škatlica za poper, ki je bila napolnjena z zlatim zrnjem, debelim kot lešniki, ki pa ni kazalo nobenih znakov izpiranja. Ljudska govorica je bila glede vseh podrobnosti tako verna, da je bil Dimač prepričan, da je bilo to zlato najdeno na jezerskem dnu. Seveda, jezero je bilo na debelo zamrzlo in nedostopno; zato se ni dalo nič storiti. Ko je opoldne odhajal in stal na robu stene, se je za slovo poslednjič ozrl na svojo najdbo. »Je že dobro, vaša milost,« je rekel. »Le ostanite tam, kjer ste. Ce me tisti vaš bavbav ne ujame, pridem nazaj in vas osušim. Ne vem sicer, kako sem prišel sem, zapomnil pa si bom pot sedaj, ko odhajam.« V majhni dolinici je poleg zmrzlega potoka in pod varstvom borovcev štiri dni pozneje zanetil ogenj. Nekje v oni beli divjini, ki je ležala za njim, je bilo Jezero presenečenja, toda kje, tega ni vedel. Sto ur se je boril s snežno vihro, ki ga je slepila in z zameti zamotala sledove za njim. Ni več vedel, v kateri smeri za njim leži komaj najdeno jezero. Zdelo se mu je, kakor bi se bil pravkar zbudil iz mučne more. Še tega ni vedel, ali so minili štirje dnevi ali cel teden. Spal je s svojimi psi, prerival se je med nizkimi hribi, ki jih je bilo kdo ve koliko, šel je po vijugastih soteskah, ki so se navadno končavale z navpičnimi ali skoro navpičnimi pečinami, in dvakrat se mu je v tem času posrečilo zakuriti ogenj in otaliti nekoliko zmrzlega losjega mesa. Zdaj pa je bil tukaj, v varnem zavetju, sit in gorak. Nevihta je nehala in nastopilo je jasno, toda zelo mrzlo vreme. Lega kraja mu je zopet postala znana. Dolina, po kateri je zdaj prišel, je bila očividno prava in se je vila, kakor treba, proti jugozahodu. Toda Jezero presenečenja je bilo zanj izgubljeno, kakor je bilo izgubljeno za vse tiste, ki so ga bili našli pred njim. Pol dneva je potoval po potoku navzdol in dospel do doline, po kateri je tekel nekoliko večji potok. Sodil je, da bo to reka Mc Question. Ustrelil je losa in zopet obložil vsakega psa s petdeset funtov težkim tovorom mesa. Ko se je obrnil navzdol po reki Mc Question, je naletel na sledove sani. Pod sveže zapadlim snegom je bila trdo zgažena pot. Iz tega je sklepal, da je bilo nekje na reki Mc Question ustanovljeno dvoje taborišč in da je najdena sled vezala taborišči med seboj. Očividno je bilo tudi najdeno selišče pri »Dveh kočah« in nižje taborišče je bilo menda pri njem. Zato se je napotil navzdol po reki. Štirideset stopinj pod ničlo je bilo tisti večer, ko se je utaboril, in ko je legel k počitku, je premišljeval, kdo bi neki mogli biti tisti ljudje, ki so našli »Dve koči«. Zanimalo ga je, če bo naslednji dan dospel do njih. Ob prvem svitu je bil že na poti, sledil na pol zabrisani sledi in s krpami gazil na novo zapadli sneg, da bi se psom ne udiralo. Tedaj pa je prišlo kakor strela iz jasnega in planilo nanj izza ovinka reke. Zdelo se mu je, da je zaslišal in začutil vse obenem. Od desne je prišel strel iz puške, na rami pa je začutil silovit udarec krogle, ki mu je prevrtala in razparala kožuh, njega samega pa spričo svoje velike brzine zasukala. Opotekal se je nekaj časa na svojih Itrpljah in lovil ravnotežje. Tedaj pa je zaslišal drugi pok. Krogla je sedaj švignila mimo. Ne da bi čakal, je planil preko snega pod varstvo dreves, ki so stala na bregu, kakih sto čevljev vstran. Strel za strelom je padal in neprijetno ga je dirnilo, ko je začutil, da se mu nekaj toplega poceja po hrbtu. Splezal je na breg in se skril med drevjem in grmovjem. Psi so mu sledili za petami. Odpel si je krplje, se zleknil po dolgem v sneg ter previdno zrl okoli sebe. Opazil ni ničesar. Tisti, ki je nanj streljal, je mirno ležal med drevjem na nasprotnem bregu reke.