»ary Brince, 512 Adams Ave. Ev®leth, Minn. .' 3-36 JANUAR E N Ime Jezusovo 6 P Sv. 3 Kralji 7 T Valentin 8 S Severm 9 C Julij in Baz. 10 P Pavel 11 S Božidar 12 N 1. po raz. 6. 13 P Veronika 14 T Feliks 15 S Pavel in e Bernard 17 P Anton 18 S Petra stol 19 N 2. po raz. G. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 7. CHICAGO, ILL., PETEK, 10. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 10, 1936 LETNIK (VOL.) XLV pogajanja se Med Francijo in Italijo se vrše tajni pogovori. — Belgija posreduje med Italijo in ostalim svetom. — Abesinija se veseli nastopa nove deževne dobe. — Cesar dal po-streči sedmerim ujetim Italijanom. — Uspeh Abesin-cev v boju. Ženeva, Švica. — Med tem, ko se v raznih evropskih središčih govori o novih tajnih pogajanjih, da se pripravi Italija do miru, poročajo pa nasprotno iz Abfisinije z vsem veseljem, da (utegne narava sama prisiliti Italijo, da bo vsaj prenehala z nadaljnjimi napadi, ako ne bo naravnost primorana, da se popolnoma umakne iz zasedenih krajev. Pričelo je namreč tamkaj stalno deževati in razrahljana tla onemtogočajo vojne operacije. Ponovna pogajanja za mir se vodijo v popolni tajnosti zopet med Francijo in Italijo. ' Nič ni bilo objavljenega v tem oziru, sklepa se o tem lahko le iz živahne aktivnosti v krogih diplomatov. Tako je imel pretekli torek zvečer Mussolini daljši pogovor z italijanskim poslanikom v Parizu in enako tudi s poslanikom v Belgiji. Belgija vodi namreč vlogo nekake posredovalke med Italijo in ostalim svetom zadnje čase. Istočasno pa se je nasprotno Laval, francoski min. predsednik, pogovarjal s francoskim poslanikom ^ Rimu. Kakor omenjeno, vlada o vsem popolna tajnost in ne bo nikakih javnih konferenc. Bržkone pa skušajo ponovno priti do kakega zadovOljitve-ga zaključka, predno se zopet sestane Liga narodov k zasedanju, kar se bo izvršilo 20. januarja, ko bo na programu razmotrivanje glede petrolej-skih in drugih strožjih sankcij proti Italiji. S temi sankcijami ni bila Francija nikdar prijazna, in brez dvOma bo storila vse, kar bo mogla, da jih prepreči. Kakor omenjeno, pa je isti dan javila Abesinija veselo novost o nastopu nove tropične deževne dobe. Abesinci so ta dan praznovali svoj božič, ki ga imenujejo 'Ganna,' in vršile soi se v prestolici Addis Ababa javne cerkvene slovesnosti, ki so trajale celih pet ur. Pri tem je zastopal cesarja Selassie njegov sin, prestolonaslednik Asfa Wosan. Selassie prebiva namreč v glavnem vojnem stanu severne fronte, v mestyr Dessye. Na svoj božični dan je Selassie doživel nenavaden .dogodek. Pripeljali so namreč preden j sedem belih italijanskih vojakov. To so bili prvi beli italijanski vojaki, ki jih je imel cesar priliko videti, tekom sedanje vojne; Italija se namreč poslužuje pri svojih pohodih skoraj izključno črnih kolonijalnih vojakov. Da pokaže, da Abesinci niso barbari, jim je ukazal cesar po-streči z jedili in jim preskrbeti potrebno obleko. Ujetniki pa so povedali, da so veseli, ker so ujeti, češ, da so razmere v italijanski armadi neznosne; ob pomanjkljivi hrani morajo trpeti strahovite težave pri vojnah v gorovju. Drugi dan, v sredo, je abe- V'VIŠJIH' RAZREDIH ■Na eni strani stotisočaki, na drugi strani beda. Washington, D. C — V torek se je izdalo kongresno poročilo z imeni tistih oseb širom Amerike, ki dobivajo letne plače $15,000 ali več. Iz poročila se razvidi, da je na stotine in stotine takih gospodov, ki so plačevali samim sebi ogromne "zaslužene" tisočake, dočim je v drugih slojih poleg njih vladala največja beda. Med glavnimi je znani izdajatelj časopisov, Hearst, ki je imel tekom 12 mesecev dohodkov celega pol milijona dolarjev. Ni čudno, da se možakar tako strahovito boji komunizma; iz plače se vidi, da ga pobija iz samega čistega idealizma. JERUZALEM DOBIL NOVO ZALOGO VODE Jeruzalem, Palestina. — To mesto se je končno toliko moderniziralo, da dobi nov re zervoar, ki ga bo zalagal a potrebno vodo. Ta rezervoar je oddaljen 38 milj od mesta in leži 2600 čevljev nižje od njega. Potrebno bo, da se bo dosegel pritisk na umeten način, s stroji, in se bo voda potom cevi dovajala mestu. Skozi zadnjih 2000 let je trpelo mesto na pomanjkanju vode in so se doslej zalagale hiše z njo enkrat na teden, in sicer iz starodavnih takozvanih So-lomonovih vodnjakov; zdaj bodo lahko dobile hiše to tekočine vsake tri dni. AVTO ŽANJE NAPREJ Chicago, 111. — Tekom enega tedna, od novega leta do preteklega torka večera, je zahteval avto v chicaškem Cook okraju nič manj kakor 29 človeških življenj. V mestu Chicago samem jih je bilo ubitih 23 in bolj ali manj poškodovanih 335 oseb. -o- BOGATI OTROCI Callander, Ont. — Dionne petorčki se kaj malo še zavedajo, da so izredno bogate, dasi so iz skrajno ubožne družine. V skupni blagajni jc namreč toliko, da pfride na vsako od peterih deklic po $21,000. Ta denar se je pridobil za nje potom pogodb s filmskimi družbami in dalje z dovoljenji, da se sme njih sli ka uporabljati na raznih kartah, koledarjih, sladkorčkih in podobno. Deklice so zdaj stare 19 mesecev in, ako bodo doživele tretje leto starosti, se bo njih premoženje še več kakor podvojilo. DOBIČKI MORGANA Klanjg ljudi prinašalo magna- torn ogromne dobičke. -0- Washington, D. C. — V sre do se je nadaljevalo zasliševanje bankirja Morgana pred senatskim municijskim odborom. Razkrilo se je ta dan, da je Morganova tvrdka svetovala angleški vladi, naj kupi neko ameriško tovarno z orožjem, in sicer Winchester Arms Co. Dalje se je izvedelo, da je ta tvrdka dobavila v letu 1915 Angliji 4,400,000 pušk. Dan preje pa je Morgan priznal, da je napravil dobička na proviziji za razno blago, prodano Angliji in Franciji, celih 30 milijonov dolarjev. -o- ZA UVEDBO VZHODNEGA ČASA NA ŽELEZNICAH Chicago, 111. — Tukajšnje mesto je vložilo prošnjo pri meddržavni trgovski komisiji, naj izda odredbo, da se uradno vključi Chicago v vzhodm standard čas, kakoršen je \ veljavi v New Yorku. S tem bi prišel uradni čas v sklad s stalnim letnim časom, ki ga je odobril chicaški mestni svet 4. novembra, in ki stopi v veljavo s 1. marcem. Meddržavna trgovska komisija ima pravico to storiti po zakonu, ki ga je sprejel kongres v letu. 1918. Za to premembo bi bilo potrebno, da bi se tudi država Michigan postavila pod vzhodni čas; to je pa ta država zaprosila že pred petimi leti; a ji ni bilo ugodeno, ker se je komisija bala, da bi ne prišlo do zmed, ker je imela Chica go, ki je glavno železniško križišče v osrednjem zapadu, centralni čas. KRIŽEM_SVETA — Leningrad, Rusija. — Ruski znanstvenik, I. Ravrevi, je objavil, da se mu je posrečilo prečitati 5000 let stare tablice, ki jih je našla v letu 1930 neka francoska ekspedicija. Vsebina na tablicah razjas-njuje razne dogodke iz sv. pisma, zlasti potop. — York, Anglija. — Znani angleški industrijalec in bankir, Downe, je pretekli torek apeliral na angleško vlado, naj se vrnejo Nemčiji kolonije, ki jih ji je vzela Anglija, češ, da prevrat ekonomske stavbe ne more ostati nekaznovan. ....... ® — Buenos Aires, Argentina. — Policija in federalne čete vojaštva so nastopile pretekli torek, ko je v tukajšnjem mestu izbruhnila generalna stavka, ki so ji sledili izgredi, v katerih je bilo ubitih pet oseb. Razbitih je bilo tudi več jav nih vozil. — Berlin, Nemčija. — Ameriški konzul v Miinchenu je vložil oster protest pri bavarski provinci j alni vladi, ker ta že šest mesecev drži zaprtega nekega 61 letnega Amerikan-ca, P. Herbergerja, brez zaslišanja. Mož se je baje nespoštljivo izrazil o Nemčiji. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA POGLED NA VELIČASTNO KATEDRALO sinska vlada objavila, da so njene čete na severni fronti vzele Italijanom neki distrikt zapadno od mesta Makale in da so Italijane zapodili v beg. BOGATI DOHODKI IZ PRODAJNEGA DAVKA Chicago, 111. — Po poročilu državnega direktorja financ, katero je bilo objavljeno pretekli torek, se je v državi Illinois od 1 .avgusta 1933, ko je prišel v veljavo prodajni davek, nabralo na tem davku skupno nad 104 milijone dolarjev. SPREJEM ZAGOTOVLJEN Gornja slika je bila vzeta s sosednjega visokega poslopja tako, da kaže pročelje in streho velike katedrale sv. Patricija v New Yorku. Katedrala, kakor se lahko opazi, je zgrajena v obliki križa in v ospredju jo krasita dva stolpa. Ko je bila slika vzeta, je bila streha deloma pokrita s snegom. Kakor se zagotavlja, bo izplačilo bonusa odobreno tudi preko predsednikovega ve-to. Washington, D.C. — Odbor poslanske zbornice za določevanje reda je v sredo ukrenil, da se predloži drugi dan, v četrtek, pred zbornico zakonski predlog glede izplačila bonusa vojnim veteranom. Istočasno se je določilo, da ima biti debata čim najkrajša. Vsega skupaj sme trajati razpravljanje samo pet ur. ' Zagovorniki predloga za bonus so popolnoma sigurni, da ga bo poslanska zbornica odobrila, in so se izrazili, da se zbornica v četrtek ne bo prej razšla, dokler se ne bo izvršilo glasovanje. Člani senata so omenili, da se točasno z zadevo ne bodo bavili, marveč jo bodo vzeli v pretres šele, ko bo poslanska zbornica opravila z njo. Tudi v senatu se pričakuje, da bo predlog z veliko večino sprejet. Nasprotno pa se domneva, da ga bo predsednik Roosevelt ponovno vetiral, kakor ga je lani, vendar pa se zagotavlja, da ima predlog v kongresu toliko zagovornikov, da ga bodo lahko ponovno sprejeli preko predsednikovega veto. Kakor se je izračunalo, bo stalo to izplačilo bonusa vladno blagajno okrog dve in pol miljardi dolarjev. -o- DOBRA LETINA ZA KANDIDATE Chicago, 111. — Republikanska stranka ni v zadregi glede kandidatov v razne javne urade; dobila bi jih skoraj lahko toliko kakor ima volil-cev. Kakor je bilo včeraj po-ročano, se jih gnete za predsedniški stolček cela vrsta. Še večja gneča pa je v Illinoisu za governerja; kar osem možakarjev se je priglasilo za nominacijo na republikanski listi pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile meseca aprila. Med zadnjimi se je zopet upal pokazati na svetlo svojčasni governer Len Small, ki ga ni nič sram, da so ga volilci prej že dvakrat odklonili in bo zdaj tretjič poizkusil srečo. Baje pa ga nameravajo republikanski voditelji sami pregovoriti, na,) se raje skrije in odstopi od kandidature, češ, da bo drugače gotovo demokrat izvoljen. --o- SREDSTVO ZA UGOTOVITEV NOSEČNOSTI New York, N. Y. — Dr. Benj. Gruskin, profesor na univerzi v Philadelphiji, je pretekli torek objavil, da se mu je posrečilo sestaviti sredstvo, ki na zelo enostaven način s sigjirrnostjo ugotovi nosečnost, ne glede, v kateri dobi. Preizkus obstoji iz tega, da se vbrizga pod kožo pacijenti-nje neki ekstrakt: v slučaju nosečnosti se že preko 10 minut pokaže na koži znamenje malega vnetja. tz Jagoda vile. Železničarji so zopet prišli do stare pravice, ki jim je bila odvzeta pod prejšnjo diktatorsko vlado. — Dve ženski v Ptuju sta razpeeavali ponarejene kovance. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in nesreče. Vrnjene pravice Maribor, 16. dec. 1935. — Že 11. maja 1929 je bil od tedanje banske uprave razpu-ščen redni izvoljeni odbor "Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev" v Mariboru ter vpostavljen kbmisarijat pod predsedstvom železniškega kontrolorja Ivana Wurcingerja, ki je v popolno zadovoljstvo vseh članov organizacije vodil posle do marca leta 1931. Društvo je predstavljalo najmočnejšo železni-čarsko organizacijo s 13,000 člani in je v smrtnih primerih, plačevalo svojcem umrlih članov 10 tisoč dinarjev, v času bolezni so pa člani bili deležni podpore. Omenjenega leta je bil komisarijat nasilno razrešen, upravne posle je pa poslej vodil komisarijat Jugoslovanske"" nSclon'&'ft're" .stranke in sicer do leta 1935 meseca novembra, ko je bil zopet Wurcinger postavljen za predsednika. Društvu je že grozila likvidacija, ki bi prizadejala' članom ogromno škodo, a se je predsednikovim prizadevanjem posrečilo, da je bila društvu vrnjena njegova avtonomija in zopet vpostavljen od članov pravilno izvoljeni odbor. Po posredovanju notranjega ministra dr. Korošca in bana dr. Natlačena, je Wurcinger dosegel, da so bile zadnjo soboto, z dekretom od banske uprave v Ljubljani, vrnjene društvu vse prejšnje pravice. Na ta način so po 7 letih naši železničarji zopet prišli do svojih pravic ter so dobili popolno zadoščenje zlasti še tisti, ki so bili v zvezi z delovanjem in razoustom tega društva od prejšnjega režima kruto preganjani. -o- Na sledu . za ponarejalci denarja Ptuj, 14. dec. 1935. — Veliko senzacijo je vzbudila včeraj v Ptuju vest aretacije dveh kočaric, Marije Tašnerjeve in njene sorodnice Terezije Prav-dičeve iz Grajenščaka pri Vur-bergiu. Pravdičeva je hotela na trgu od neke kmetice kupiti čebulo, za katero ji je dala ponarejen 20 dinarski kovanec. Kmetica je- spoznala da je bil denar ponarejen in ga zavrnila. Medtem, ko se je Pravdičeva zagovarjala, da je de-nor prejela od neke stranke, je pristopil stražnik in jo povabil na policijo. Tu je prišlo do senzacionalnega odkritja. Pravdičeva je izdala svojo to-varišico Tašnerjevo, ki so jo kmalu izsledili in tudi njo privedli na policijo. Tašnerjeva je priznala, da je res razpe-čavala ponarejene kovance, trdila pa je, da je našla pri Sv. Martinu 30 takih kovancev in da je že skoro vse razpeča-la, nekaj pa, da jih ima še zakopanih doma za hišo. Prav-dičevi je obljubila polovico či stega za razpečavanje. Glede na njene izpovedbe so se napotili orožniki na njen dom, da zadevo natačneje preiščejo. Obe ženski sta aretirani. -o-- Konj pod avtom Pred kratkim se je nekega večera peljal z Velike Ligojne proti Vrhniki neki posestnik in ustavil pred Samotorčanovo gostilno na Sapu pri Vrhniki. Zaupal je svojima konjičkoma, katera je pustil pred gostilno, sam pa stopil notri, da se po-krepča. Med tem pa sta konja zdirjala s sanmi po cesti in zadela v nasproti se vozeči Strinov tovorni avto z Vrhnike. Eno živinče je na mestu poginilo pod kolesi avtomobila, drugo pa se je strgalo in še pravočasno pobegnilo. Sani so se razbile in posestnik trpi veliko škodo. ——o-- " " " Zaradi divjega lova Sodišču je bil izročen 60 letni kovač Štefan Geček iz Zgornjega Porčiča v SlOv. goricah, ker se je ukvarjal z lovom divjačine brez dovoljenja. Geček je bil glavna priča pri znanem. Markucijevem procesu, kateri je bil objavljen tudi v tem listu. -o- Smrtna kosa V Brežicah je umrl Ignacij Supan, šolski upravitelj v pokoju, rojen v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. — V Novem mestu je pri svojem sinu umrl dr. Tomaž Romih, vpo-kojeni ravnatelj krške meščanske šole, rojen v Dobju pri Planini nad Sevnico. — V Ljubljani je umrla Ana Drex-ler, soproga nadsprevodnika drž. železnic v pokoju. Za tujo krivdo bi kmalu trpel Zanimiva razprava se je vršila 16. dec. 1935 pred mariborskim malim senatom, kjer se je zagovarjal 17 letni fantič A. M. iz Brezule, katerega je državno pravdništvo obtožilo da je pri spopadu med brezul-skimi in sosednjimi fanti streljal s puško in tri fante težko ranil. Pri preiskavi je krivdo priznal, sedaj se je pa zbai kazni in skoro jokaje povedal, da sO ga drugi fantje pregovorili, naj vzame krivdo nase, češ, da se mu radi mladosti ne bo nič zgodilo. Strah pred kaznijo pa mu je speljal resnico z jezika. Bil je oproščen, krivce so pa prijeli. -o- Nesreča Med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami se je hudo ponesrečil 71 letni posestnik Janez Kokotec iz Vel. Širja pri Zidanem mostu. Ko je gnal s sejma v Sevnici kravo proti domu, se je sredi ceste zaletel vanj avto, ki ga je podrl na tla. Kokotec je dobil hude poškodbe in ima poleg drugih poškodb tudi počeno lobanjo. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Stran 2 AMERIKANSKJ SLOVENEC Petek, 10. januarja 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891t r ,-- Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO- Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Za celo leto .... Za pol leta ...... Za četrt leta .. ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Subscription: Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.00 Za pol leta_____________3.00 Za četrt leta_______________1-75 Posamezna številka__________ 3c For one year__________________$5.00 For half a year______2.50 For three months___________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year__3.00 For three months______1.75 Single copy_________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: razmerami celo naprej, raste v članstvu in se krepi pod dobrim vodstvom tudi v notranji moči idealnega nazi-ranja. Velikega važnega pomena za naše amerikanske izseljence je bil ravno zaključen obisk ljubljanskega nadškofa med nami. Skoroda vse večje in organizirane naselbine je obiskal, učil in bodril in pomagal. Vplival je ta obisk brezdvomno tudi na kroge, ki nam stojijo nekako oddaljeni, saj so ti krogi vsaj videli, da nikakor nismo brezpomembni. Tudi brez časopisja nikakor nismo, dasi bi ga želeli veliko več in še bolj krepkega. To naj bo nekako uvod, ko prihajam na pomen za katoliško slovensko Ameriko, kakršnega ima in bi imel imeti med nami katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec". Kdor je za to, da krščanski ideali med izseljenci ne izmre-;o, in za to mora biti po svojih močeh pač vsak katoliški slovenski izseljenec, se mora strniti v krog, v katerem stoji med nami naš katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec". 45 leto V svoje 45. leto stopa "Amerikanski Slovenec", bori-telj za krščanske nazore med izseljenimi Slovenci v Zjedi-njenih državah Amerike. .Izseljeniško vprašanje se je v zadnji dobi začelo bolj intenzivno obravnavati, kar je vse-kakci veselo znamenje, ampak še daleč ni doseglo pomena, kakršnega ima za tako veliko število našega naroda, ki je šel na razne kraje izven svoje prave domovine. S potomci izseljencev se ceni to število na 350.000 oseb. Ako pomislimo, da ima ljubljanska škofija le okoli 500.000 vernikov, in presega toraj število izseljencev polovico ljubljanskih škofljanov, mora nam biti jasno, da takega števila pri našem malem narodu ne smemo puščati v nemar, in napeti vse moči, da se stori za te izseljence, kar je pač v danih razmerah mogoče storiti. Ni bilo ravno brez naporov, niti ne brez vidnih uspehov. Zapreka je bila največ v tem, ker je bilo večinoma vse prepuščeno, ker pač drugače ni bilo mogoče, zasebnemu naporu, prizadevanju posameznih oseb. Pred svetovno vojsko ni šlo, da bi se bili zainteresirali merodajni krogi, niti zdaj ni mogoče zastaviti sil, ki bi bile ali mogle biti na razpolago. Jugoslavija stoji tudi pri najboljši volji pred tolikimi problemi, da bo vzelo vsekako še dolgo dobo, preden pride izseljeniško vprašanje z vso resnostjo na vrsto. Treba bo dreganja tudi od strani izseljencev samih, da javne oblasti vzamejo izseljeniške zadeve v najbolj resen pretres, in pridemo vsaj približno do razmer, v kakršnih so izseljenci vsaj večinoma v območju drugih držav. Ker pa Jugoslavija ne bo še tako kmalu prišla do urejenih razmer, ni upanja v doglednem času, da bi prišli izseljenci pri državni skrbi na vrsto, in do tedaj ostane edina pot, da se nadaljuje in po možnosti poglobuje vsaj prizadevanje zasebnih krogov in se reši, kar se rešiti da. Tu smo na točki "Amerikanskega Slovenca" kot glasnika in boritelja za ideale, ki med izseljenimi Slovenci ne smejo zamreti, ako se ne odpre grob narodne smrti veliko prezgodaj. Amerikanski Slovenci v obče niso ravno brez vsake organizacije, kot privrženci krščanskih idealov smo lahko na marsikaj ponosni, dasi morda ne že radi tega zadovoljni. Imamo precej župnij, kjer niso glavno morda le poslopja, stavbe. Duh je, ki oživlja, in duh, ki prihaja od župnijskih slovenskih organizacij, je oživljal, da se ni vse že davno pogubilo. Tudi podporne jednote so lahko nam v veselje in neko zadostilo, namreč tiste organizacije, ki poleg medsebojne pomoči in podpore, zasledujejo tudi duševni, idealni dobrobit med svojimi člani. Dočirn vse organizacije več ali manj trpijo pod pritiskom dolge depresije,gre naša glavna katoliška organizacija, K.S.K.J., tudi pod temi neugodnimi ZLATO MESTO IN TARZAN "HARMONIKA IN PELIN" Chicago, 111. Se še spominjate, ko je Jo-lietska mladinska godba gostovala na našem čikaškem odru kako je takrat Father Plevnik slovesno povzel besedo in dejal: Harmonika in pelin sta naj boljšo zdravilo zoper bolečine in bridkosti. — Mislil je s harmoniko na svojo ysolskb godbo. — Takrat smo sklenili, da je treba tudi nam te posebne harmonike, ustanovili smo si šolsko godbo, ki se je do danes razmahnila do primerne stopinje, ko se lahko z njo že ponašamo. In dosJej nam je res ta velika šolska harmonika marsikatero uro osladila. Prav je imel Father iz Jolieta. Šolska godba je bila njemu vesela harmonika, vesela harmonika je bila tudi nam. Pelin življenja se res lažje prenaša. Ta harmonika bo v nedeljo dvanajstega januarja zopet zasvirala na našem šblskem odru. Topot predvsem radi enega velikega vzroka: Novo leto dobro začeto, bo lušno, zdravo in ne bo nikdar "presneto." Če se na novega leta dan jokaš, cmeril se boš celo leto, če si ta dan vesel, boš vse leto vesel. Novoletni dan je za našo župnijo ta prihodnja nedelja. In godba želi, da bi vso faro vspravila v dobro razpoloženje za vse leto. To veste, da imamo že svojo orkestra in ta orkestra, krtožek šolske godbe, bo dajala takt vsem šentštefanskim petam, korajžnim fantom in lušnim dekletam. Zato le vkup, le vkup šentštefanska družina. Pridite na veselo uro. Bomo lažje prežvečili pelin, ki ga nam bo pripravil bradati starček, ki mu pravimo "Čas" in lažje prenesli smrdeči tobak življenskih skrbi, ki nam jih bo zakadil s svojo 1936 — letno prižo. Pričetek te domače veselice bo zvečer ob pol osmih. Vstopnina je samo en kvoder. Za ta kvoder, ki bo šel v cerkveno blagajno pa pomagaš svoji šoli, da bomo lažje šolarjem gre li prezeble ude v novem letu, obenem pa še sebi ude pre-greješ z njim, da boš lažje plesal valček, ki ti ga bo novo leto zaigralo. Na svidenje. Pa svoje prijatelje s seboj pripelji. Kisel obraz, skrbi in nevoljo pa doma pusti. P. Aleksander. -o- POROČILO OD SV. JURIJA So. Chicago, III. Srečno novo leto vsem fara-nom in vsem sosednim Slovencem. Edina novica topot je, da je tudi k nam novo leto prijadralo na saneh, ki so polne novih upov, da nam bodo novi dnevi polni blagoslova božjega. Zahvaliti se moram pevcem in pevodji Mr. Joe Sterbentzu za ves trud in naporno delo ob božični« praznikih. Letošnje leto je bil Božič za nas bolj slovesen kot je bil prej-šna leta.. Že to, da smo imeli prvič kar 6 sv. maš, za kar hvala duhovnikom iz Lemonta, predvsem ga je pa pihnil cerkveni zbor. Se pozna, da je nova roka vzela vajeti. Predvsem otroci so se na izreden način pokazali. V kratkem čas jih je novi pevovodja tako lepo izuril, da so nam bili kar v veselje na božični dan. Prvo nedeljo v januariju smo imeli veliko letno sejo društva Naj sv. Imena, na kateri smo si začrtali nove smer nice za novo delo v letu 1936. To društvo tudi pri nas zelo goreče deluje in je desna roka svojemu duhovniku. Kar bi to društvo tudi vselej moralo biti. Cerkvena društva so pač najboljša opora pri farnem delu. Na tej seji je bil izvoljen novi odbor. Predsedništvo jo prevzel Mr, Mike Kbbe, podpredsednik je Mr. Jos. Golob, za tajnika je bil izvoljen Frank Ilochevar, za blagajnika. J. Ksiazek. Delegatom so bili izvoljeni Louis Span in Jos. Schiffler. Zastavonoša je Ant. Anžur. Inštalacija tega novega odbora bo 12 januarija v cerkveni dvorani. j Drulštvu želim, da bi šlo naprej po svoji poti z isto navdušenostjo kakor so bili navdušeni v pretečenih letih, sebi in fari v ponos. Father Leo, župnik. POROKA IN DRUGO Z WILLARDA Willard, Wis. Dne 4. jan. se je v cerkvi Matere božje v naši sosednji fari Greenwood poročil slovenski fant naše fare Mr. Rudy Volk, sin tukajšnjega podjetnega farmarja in naročnika Amerikanskega Slovenca Mr. in Mrs. Franka Volka z Miss Betie Leach. Poročil ju je greenwoodski župnik Father Wheller, ker je nevesta pripa *dala njegovi župniii. Novopo-ročencema, ki se bosta naselila na farmi, katero jima je preskrbel ženinov oče, častita-mo. Težka avtomobilska nesreča je zadela našega farana bivšega lastnika tukajšnje sirarne Mr. in Mrs. Emila Meha. Ko sta se tik pred božičnimi prazniki vračala od svojih prijateljev proti domu, sta vsled polzkega pota kolidirala z nekim drugim avtomobilom, v katerem sta se vtozila dva mlada fanta. Kolizija je bila tako ! silna, da je eden fantov obležal na mestu mrtev, dočim je drugi podlegel poškodbam naslednjega dne. Mr. in Mrs. Meh sta pa dobila težke zunanje in hude notranje poškodbe in se oba zdravita v bolnišnici sv. Jožefa v Marsh-'field.ir, kamor sta bila po ne sreči pripeljana. Obema želimo skorajšnjega okrevanja. Poročevalec ■-o- OD DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Na zadnji letni seji meseca decembra leta 1935 je bilo sklenjeno, da ima društvo sv. Družine skupno sv. obhajilo v spodaijih prostorih Slovenia dvorane. Ker bo ta seja zanimiva, za vse članice, radi tega ste vabljene, da se je udeležite polnoštevilno. Nasvidenje dne 12. jan. ob 2 uri popoldne. Odbor. -0- OD DR. SV. ANE ŠT. 173, KSKJ. Milwaukee, Wis, Zgoraj omenjeno društvo prijazno vabi rojake iz Milwaukee in West Allisa, kakor tudi prijatelje društva in ljubitelje dobre zabave ter tudi vse Slovence v bližini, na prijetno domačo zabavo, katera bo v nedeljo večer 12. jan. v S S. Turn dvorani v spodnjih prostorih. Na razpolago bo dobra domača kapljica in okusen prigrizek, poskočna godba za stare in mlade. — Dvorana je prostorna in pri-^ jazna postrežba članic omenjenega društva vam je zagotovljena. Vse to za samo 50c vstopnine za osebo. Pridite vsi in pripeljite s seboi svoje prijatelje. — Na veselo svidenje v nedeljo zvečer. L. St. -o- DA NE POZABITE Milwaukee, Wis. Naj velja na tem mestu sedaj beseda članom in prijateljem naše cerkve sv. Trojice. Ni sicer moja dolžnost o tem -govoriti, a ker me jih je že več vprašalo kaj pomeni ta novi sistem ki se je vpeljal to leto v naši cerkvi, bom pa odgovoril, zlasti še, ker je ta novi "envelop" sistem, mnogim prijateljem in članom ki zahajajo v našo cerkev še nejasen, četudi je Father Victor dovolj razločno raztolmačil to stvar s prižnice. Nekateri dol-žijo Father Victorja, da je on kriv, da se je vpeljal ta enve lop sistem in češ, da se bo s ■tem odtujilo mnogo ljudi, ki so prej zahajali v to cerkev. Za ta novi sistem ne smemo dolžiti omenjenega č. g., ker on ni tega kriv. Da se vpelje •envelop sistem, je sklenil cerkveni odbor cei'kve sv. Trojice nedeljo 12. januarja pri osmi na seji meseca decembra, pri sv. maši. To nedeljo praznu- ,/kateri so bili navzoči tudi slo jemo namreč praznik sv. Družine. — Spoved bo v soboto 11. januarja popoldne. Prosim vas cenjeni sobratje in sosestre dr. svete Družine, da se v polnem številu udeležite tega skupnega sv. obhajila. Pokažimto, da se zavedamo, da smo bratje in sestre v društvu sv. Družine in pristopimo na glavni praznik našega društva, na praznik sv. Družine k sv. obhajilu. — Pozdrav celokupnemu članstvu. Joseph Anzelc, tajnik -o- PODRUŽNICA ŠTEV. 20. S.Ž.Z. Joliet, 111. Naznanja se vsem članicam naše podružnice, da je bila naša seja prestavljena na drugo nedeljo tega meseca za to pot in sicer na 12. jan. namesto 19. uli na tretjo nedeljo v mesecu. Seja se bode vršila v venski odboi'niki. Ves cerkveni odbor je bil za, to, da se vpelje pnvelop sistem, katerega se poslužujejo po mnogih katoliških cerkvah tukaj v Milwaukee. Da se je vpeljal ta envelop sistem, so bile krive male cerkvene kolekte med sv. mašami, pri katerih so se mnogi oddolžili tudi samo z enim centom, dasi bi morda brez vsake škode in ne da -bi utrpeli vsled tega pomanjkanje, darovali lahko nekaj več. Kakor je vsakemu znano, je naša cerkev vsakemu odprta, ne da bi kaj pri vratih plačal kake vstopnine, kakor jo pobirajo v .večini katoliških cerkev v Milwaukee. — Pomisliti moramo, da je pri naši cer kvi šola in sestre učiteljice ter dva gg. duhovna, zato sto tudi stroški večji in torej ni mogoče, da bi bilo v cerkvi vse za- stonj. Gledati se mora, da bi vsak po svoji moči pomagal pri naši cerkvi, da se tako za-more pokrivati stroške. — Dokler nista med sv. mašo ko-lektala g. duhovnika sama, je bila kolekta veliko manjša, za najmanj polovico. Novi sistem, "envelop sistem," katerega je cerkveni odbor priporočil in odločil za to leto, bo samo za letos, nakar se bo lahko opustil, če ne bo uspeha. — Na seji cerkvenega odbora se j 5 sklenilo, da se vsak, kdor zahaja v našo cerkev, bodisi član cerkve ali pa prijatelj cerkve, ki jo obiskuje, posluži tega novega sistema. Vsak naj daruje po svoji moči kolikor pac more v kuvertice. ki šo vsakomur na razpolago. Ne zapove se pa nobenemu, koliko mora darovati. Recimo da si ti poprej daroval ali darovala pri kolekti 25c daš sedaj lahko 25c v kuvertioo, ali če si poprej daroval 10c, ali 5c, sedaj lahko ravno tako daruješ, potom kuvertice. Če pa tega ne zmoreš, ali ne moreš, daj kolikor moreš; boš dal pa tedaj več, kadar boš imel. Ob koncu leta bodto vse tvoje kolekte skupaj zračunali in boš imel kredit za to. — Vsakdo ki zahaja v našo cerkev sv. Trojice, četudi ni član te cerkve pa prispeva-v kuverte, je prijatelj cerkve in ob času potrebe dobi v tej cerkvi vse česar potrebuje pri tej cerkvi. Katerim je pa sploh nemogoče prispevati v kuverte, vsled sedanje depresije, naj !f. sam govori s Father .Victor j em. — Oni, ki bi radi pa ne morejo, so nam vseeno dobrodošli in jim je cerkev na razpolago vsaki čas. Vsi člani te cerkve, stari, kakor novi, bodo še za naprej v tem letu plačevali $12.00 članarine na leto in se poleg tega posluževali kuvertic, v katerih bodo prispevali po svoji moči. Zato dragi rojaki, kateri zahajate v našo cerkev, ne godrnjajte nad tem novim sistemom. Časi se spreminjajo in cerkveni odbor je storil po svoji uvidevnosti najbolje kar je mogel pač storiti v prid naše cerkve sv. Trojice. Res je, da se bodo nekateri težko . navadili tega sistema, ki je med našimi Slovenci v Milwaukee nov. V resnici pa bo to koristno za vse tiste, ki niso člani cerkve, ki pa redno zahajajo v to cerkev in bodo dai-ovi, katere darujejo v ku* verte, ob koncu leta zaračunani kot njihov kredit pri cerkvi, kakor tudi za vse, kar bodo taki potrebovali za posmrtno življenje, to je, da bodo deležni molitev in drugih dobrih del. Kdor torej zahaja ali bo zahajal v našo cerkev sv. Trojice, si naj preskrbi tiste male kuvertice, katei-e dobi v žup-nišču vsaki dan, kakor tudi vsaki čas, ali pa naj naroči svojemu prijatelju da mu jih prinese. Vsak omot kuvertic ima svojo številko in v omotu je kuvertic ravno za vse nedelje in praznike celega leta. (Dalje na 3. str.) (88) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "tW "Srečen da si odnesel zdravo kožo? zakaj?" vpraša začudeno Tarzan. "Veš, Nemone je vsa besna nad temi, ki ti strežejo po življenju," razlaga Gemnon. ''Nazadnje je že začela mene sumiti, da sem zapleten v zaroto, ker se je to zgodilo ravno v moji hiši. A kaj morem jaz za to, saj nisem ničesar vedel." "Obžalujem, da te je kaj takega obsodila, a kaj morem k temu pomagati," odgovori Tarzan prijatelju. "Poleg vsega tega," nadaljuje Tarzan že nekoli jezno, "je vsega tega kriva vendarle ošabnost te ženske, pa čeprav je ona tvoja kraljica." "Ne govori tako," ga svari Gemnon. "Ne bojim »e je," reče Tarzan. "Ona me je poslala naj te pokličem. Svarim te torej, da prej dobro ra.-rsodiš, kaj boš pred nio govoril. Rabi nekoliko svoj razum in ne misli vedno na svojo moč. Ena sama beseda, krivo zgovorjena, te lahko pogubi," je svaril Gemnon. "Ona je krvoločna in maščevalna." — "Kaj pa hoče od mene," vpraša Tarzan. "Jaz moram ostati v tej hiši in ne se nikamor makniti iz nje, kot privezan pes, da čakam na povelja te ženske," je vzkliknil jezno Gemnon. Nič mu ni prijalo povelje kraljice. — Tarzan se je pa nekoliko upiral in najraje bi ne šel k Nemone. — Kraljica je pa ves ta čas nepotr-pcžljivo čakala Tarzanovega prihoda. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naie Za Izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.1C Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5« cene: Dinarji: 7.a $ 2.75 100 Din Za $ 5.15 ... _____ 200 Din Za $ 7.25... ...... 300 Din 'U $ 9.65 ... ...... 400 Din Za $11.75 ... ...... 500 Din Za $23.50 ... ......1000 Din I Za $9.25...... .100 lir; za $41.00.. $87.50........1000 lir .....500 lir in za Vu pisma In poiiljate naslovit« m: 'John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1M9 W. CERMAK RD., CHICAGO. ILL. dovoljujemo onim, ki bodo pridobili no ve naročnike, pod pogoji, kakor sledi: volj u jemo onim, ki bodo pridobili no naročnike, pod pogoji, kakor sledi: izredne iiagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje tretje najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj. kakor 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov: b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $25.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje četrto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne mani, kakor 25 neloletnih. ali 50 polletnih novih naročnikov: b) za maniše število novih naročnikov. kako-- 25 celoletnih ali 50 polletnih so dovoljene le nagrade v blagu. $10.00 Petek, 10. januarja 1936 Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC od 10. januarja do 15. aprila 1936 Bogate nagrade za nove naročnike Prečitajte pazno ta oglas in kampanjska pravila in idite na delo za dobra stvar. Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v denarju in blagu so: 1. Pridobiti ie treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanske-ga Slovenca polno 3voto za take naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 letno . in $3.00 polletno. 2. Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad. 3. Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej. 4. Novim naročnikom se smatrajo oni, ki vsaj 6 mesecev niso prejemali lista. PREČITAJTE PAZNO TUDI OGLAS O KONTESTNIH VOLITVAH! ZA 100 CELOLETNIH ALI 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV, dobi vsakdo v tej kampanji, ki jih pridobi, poleg denarne nagrade, ki je določena za to število ''-.. novih naročnikov še fino zlato uro z zlato verižico., z vrezanim imenom istega, ki jo dobi. "',Ako ženska.-'dobi iste vr^dno^ti zlato ^apestno uro; Poleg tega pa še denarno nagrado, kakor označeno na drugem mestu v tem oglasu. ■ ZA 200 CELOLETNIH ALI 400 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV, dobi vsakdo, ki jih pridobi v tej kampanji vozni listek iz New Yorka do Ljubljane in iz Ljubljane nazaj v New York v tretjem razredu. Železnico do New Yorka in nazaj plača vsak sam. Poleg voznega listka je upravičen vsak, ki dobi zgoraj omenjeno število novih naročnikov še lepo denarno nagrado, ki je predpisano po vrhu voznega listka za to število novih naročnikov. JUGOSLAVIJA IN KAZNI PROTI ITALIJI (Naša zguba in nadomestilo.) Prepoved izvoza orožja in prepoved finančnih in kreditnih operacij stopile so že v moč v Jugoslaviji. Prepoved uvoza in izvoza stopile so pri nas v moč 18. novembra 1935. Njihov utis na naše poljedelstvo in življenje izgleda sledeče: 1. Pod robo ki pripada pod zabranjeno izvoz orožja ne tiče se Jugoslavije ker ona ga ne izdeluje, še manje izvaža. S tem, da je zabranjen izvoz orožja, Jugoslavija ni prizadeta nič. 2. Prepoved finančnih in kreditnih operacij nas tudi v glavnem ne zadene, ker naša zemlja v obče ne posojuje denarja tujim državam. Imeti pa če posledice da bomo morali prenehati izvajati naš klirinški ugovor s Italijo, istega dne ko vstopi v veljavo moč in prepoved uvoza, (18. novembra). Tega-delj izvozna trgovina med Italijo in Jugoslavijo bazirati če na bazi plačarfja v gotovini, kar če imeti svoje negativne posledice. 3. Prepoved uvoza pomeni prekinjenje vsacega uvoznega prometa iz Italije, ki v jugoslovanski statistiki za prvih šest mesecev v tem letu iznosi obseg preko 30.000 tona, in v vrednosti čez 220 milijonov dinarjev, poglavitno raznih tkanin. Prepoved uvoza zadene nas neposredno radi našega medsebojnega ugovora in sistema naše trgovine s Italijo. Prepoved uvoza zadene nas neposredno vsled medsebojnega sistema naše trgovine s Italijo. Ali nas, baš ra-ditega sistema, udari neposredno i v vprašanju saldo-klirinskih zalog, ki predstavljajo svoto okoli 50 milijonov lir, ne ura-čunši tukaj i neobračunjenih zalog, ki se penjajo v višino okoli 25 milijonov lir. Ta saldo če vsled prenehanja uvoza biti blokiran v Italiji, gotovo pod po-voljnimi uslovi in točilo nazna-čenim garancijam. Ugovori ki so v teku se bodo morali oz. so se ustavili, ali so uvozničarjem dane potrebne zakonske garancije da od tu ne bodo trpeli nobenih izgub sodniških. Jugoslavija nima s Italijo nikakšnih ugovorov o toku izvršenja. 4. Prepoved izvoza udarja Jugoslavijo za sedaj v pogledu sle- , dečih predmetov: delevane živine, hroma, manganeza in bauksita. Od teh stvari je posebnega značaja živina, ki za prvo pol-letje predstavlja izvozno vrednost od okoli 15 milijonov lir, ali nekaj več kot 4 % našega celokupnega izvoza s Italijo. Kar se tiče eventuelne prepovedi izvoza premoga naši državi je izredno dovoljeno izvože-nje lignita u količini od 1600 do 1800 vagonov letno. To dovoljenje ni samo iznešeno v predlo- gih temveč je v zapisniku nadležnega Odbora za ekonomske mere, kot rezerva za Kraljevino Jugoslavijo, na katero so pristale i ostale države. Z druge strani, sam sporazum med Nemčijo in Zjedinjenimi državami težko se če izvršiti, s obzirom na stališče, ki ga ti državi zavzemajo v pogledu držanja kazni. Jugoslavija če podvzeti vse mere, da onemogoči sleparski izvoz skozi države ki se niso pridružile kaznim. Od teh mer Jugoslavija neče trpeti nobene škode nove. Naši trgovski prometni interesi ostali so neodškodovani v pogledu tranzitnega izvoza iz držav ki se ne drže kazni skozi države ki upotrebljavajo kazni. Istotako je pri prepovedi uvoza, ugovori ki so v toku izvršenja, morajo se ustaviti, ali so našim izvoznicam dane zakonske garancije da nečejo imeti sodnih nezgod. Škoda, ki jo bo pretrpela Jugoslavija in z njo naše poljedelstvo vsled izvajanja kazni proti Italiji, bodo do nekle kompenzirane specialnim olajšavam, ki nam bodo dala od strani Društva narodov. V tem cilju se če, v očigled tem odlokom, izvajati takoj obvezni bilateralni trgovski pregovori na bazi ekonomske pomoči mednarodne razmene dobav in financijske pomoči. E-konomska pomoč vršiti se če v povečanju izvoza iz držav ki izvajajo kazni za zemlje iste vrste. Pri tem se bo posebno pazilo, da roba, ki se je do sedaj kupovala v Italiji, se bo sedaj kupovala od odškodovanih držav. Financijska pomoč vršiti se če po mogočnosti organiziranja boljšega plasiranja blaga odškodovanih držav, da ne bi take države ki vrše kazni trpele finančne škode. Te mogočnosti več se izvajajo v vprašanjih salda klirinških povpraševanj in donekle in transferacije. V prašanju salda klirinških povpraševanj dobljena je važna garancija v njihovi sedajni polnovrednosti. Istotako nam je zagotovljeno, da se nam bo nudila specijalna finančna pomoč, ako bi bili pripeljani v izvzetno težek položaj vsled nemogočnosti da pridemo do salda svojih klirinških povpraševanj za časa kaziii trajanja. S to zadnjo garancijo se bomo lahko poslužili i težkoč katere bi eventualno lahko imeli v pogledu transferacije. Kraljevska jugoslovanska vlada poklanja vso pažnjo vprašanju kompenzacij in že prevzema vse kar je potrebno, da bi na bazi odlokov Društva narodov, našemu poljedelstvu in gospodarstvu sploh zagotovila stvarno in praktično nadomestitev za pretrpljeno škodo. znejša najhitrejša ladja "Mau-retanija" pa je imgla že 31.00C ton. Največja ladja pred svetovno vojsko je bil nemški parnik "Vaterland" s 56.000 tonami. Tega so po vojski Nemci morali odstopiti Ameriki ter se je pod amer. zastavo imenoval "Leviathan". Dosedanja največja francoska ladja, ki je vozila v Ameriko, "lie ele France", je obsegala 43.000 ton, največja angleška ladja "Queen Marie", katero so Angleži lanske leto spustili v morje, pa obsega 73.000 ton. "Normandie" torej ni le najur-nejša, ampak tudi največja ladja sveta, saj obsega 79.000 ton. Čim hitrejša je kaka ladja in čim večja je, tem dražja je tudi njena zgradba. Zato se strokovnjaki opravičeno povprašujejo, ali se sploh splača graditi take ladje. Angleška statistika dokazuje, da je na najhitrejši nemški ladji "Bremen" v zadnjem letu bilo zasedenih le 40 odstotkov prostorov. Na angleški "Maure-taniji" pa je bilo zasedenih celo le 20 odstotkov prostorov. Statistika namreč ugotavlja, da se celotni promet čez Atlantski ocean venomer krči. Najvišji je bil 1. 1930, ko se je čez Atlantski ocean vozilo 1 milijon popotnikov. To je bila najvišja številka po svetovni vojski. Toda že leta 1933 je bilo samo še 467.-000, 1. 1934 pa 459.000 popotnikov. Zavarovalni riziko "Normandie", ki je veljala 750,000.000 frankov, je po večini prevzela francoska vlada. Zavarovalnice so prevzele le kakih 123 milijonov frankov zavarovane vsote. Iz tega se vidi, da take orjaške ladje pomenijo velike denarne žrtve, ki se bodo težko kdaj splačale. Pač pa se Francija danes lahko postavlja, da ima največjo in najhitrejšo ladjo sveta. Iz teh številk pa se tudi vidi, kako smo v teku 100 let napredovali. Od 26 dni na 4 dni! Od 350 ton na 79.000 ton. Tako naglo kakor francoska ladja "Normandie" še nobena ladja ni priplula iz Evrope v Ameriko. Francosko časopisje je ob tej priliki navajalo naslednje zgodovinske podatke: Jadrnice so 1. 1819 potrebovale 35 dni, da so preplule Atlantski ocean od Evrope do Amerike. Ker pa v nasprotni smeri pihajo na Atlantskem oceanu ugodnejši vetrovi, so jadrnice iz Amerike v Evropo potrebovale le 25 dni. Prvi parnik ki je preplul Atlantski ocean med Evropo in Ameriko, je bil 'Savannah", ki je potreboval 26 dni iz Evrope v Ameriko. Toda že leta 1838 je parnik potreboval za to vožnjo le 15 dni. L. 1863 je neka angleška ladja priplula iz Evrope v Ameriko že v 8 dneh in 4 urah. To pa ,i<> 1. 1907 za polovico prekosila sloveča angleška ladja "Mauretania", ki je privozila iz Evrope v Ameriko v 4 dneh 15 urah 44 minutah. Ta ladja je za svojo hitrost dobila takozvani "modri trak", katerega je imela celih 22 let. Šele 1. 1929 jo je za nekaj časa prekosila nemška ladja "Bremen", katero pa je leta 1933 prekosil italijanski parnik "Rex". Ta je prevozil Atlantski ocean med Evropo in Ameriko v 4 dneh 13 urah 58 minutah. Pa tudi italijanska ladja stopila v ozadje, ker jo je prekosila najhitrejša ladja sveta, francoska "Normandie". Kakor pa je naraščala hitrost ladij, ki so vozile po morju, tako je naraščala tudi njihova ve-ikost. Prvi parnik "Savannah" jc obsegal le 350 ton, angleška ladja "Great Western", ki si jo je 1. 1858 vzel za vzorec v svojih romanih sloveči Jules Verne, jo obsegala že 23.800 ton. Po- FUJSSII MILK IS BEST FOR C#OMIN