Fašistovska Italija. Italijani so silno vročekrvni in pri tem kot narod v enaki meri tudi oblastni in samoljubni. 0 tem vedo dovolj povedati pripadniki vseh drugih narodnosti, pa naj živijo sedaj pod italijansko vlado in državo ali pa so živeli poprej skupno z Italija.nl pod tujo vlado po raznih meslih, kjer Italijani niso inieli niti približne večiae, a so vendar napram drugim nastopali, kot bi bilo vse njihovo. Italijani kot nacionalisti ali narodnjaki ne poznajo nolx,ae meje in njih prcnapetost se je že često udejstvovala tudi v smeri, ki se pri nas in drugod po svelu ne da označiti kot narodnostna. Italijanu so brezdna navadne brazde, silne daljave navadni skoki in pri vsej tej vrtoglavosti hoče Italijan še vedno povdarjati: Mi smo pred vsemi in Italija je prva na svetu. Ko je Evropo preveval val republikanizma, so b^e italijanske mncžice tako silno republikansko navdušene, da niso znale v svoji vnemi odstraniti ovir in so pustile monarhijo, da so potem v kratkem času zopet monarhistično ureditev države proglašali z enako navdušenostjo za največjo pridobitev Italije in človeštva sploh. Ko je po vojni komunizem začel z velikim razmahom, so bili zopet Italijani silno vneti komunisti, najbrž po svoji naravi le radi tega, da bi pokazali: vidite, tudi v komunizmu so Italijani in Italija prvi. Za komunizmom je pa v Italiji stopil na plan fašizem in ta je zopet na mah zavzel najširše ljudske sloje. Po naravi in posebej še po fašizmu pretirana nacionalnost je postala v Italiji prava bolezen s hudo mrzlico. Fašisti so razvneli italijansko ljudstvo do domišljije, da je vse,, kar je italijansko, najlepše in najboljše in da je italijanska vojska narvečja zrnagovalka v svetovni vojni. Ta domišljija zdruzena s prirojenimi lastnostmi je bila nekaj očarljivega za italijansko ljudstvo in fa- šistovska stranka se je z lahkoto polastila državne ob- lasti. Fašisti na vladi so italijanskemu ljudstvu kot najboljšemu in najslavnejšemu obetali na račun iz- mišljenih z^iiag najlepšo bodočnost. Ljudstvo so te ob- ljube tako očarale, da niti ni utegnilo gledati na to, kake osebe si v fašistovski uniformi pridobivajo in utrjujejo oblast. Fašistovski oblastniki so znali ljudsko zaslepljenost dobro izrabiti, da so se močno crganizirali, oborožili in vse svoje prvake in vse svoje delo progla- sili kot nedotakljivo v pogledu nekakega raonopola it»~ lijanskega narodnjaštva in italijanske državnosti. Ko so se italijanski državljani začeli enkrat spraševati, kakor more jDili Mussolini, ki je menjal že tolik* strank in načel, prvi državo- in rodoljub, je bil Mussolini že tako močen, da je lahko vsakega svojega nasprotnika proglasil in uničil kot protidržavljana in protinarodnajka. Mnogo delavskih in slovenskih domov j* bilo razdejanih, mnogo nasprotnikov fašistovske oblasK niške družbe na najokrutnejši način pobitih, predno m* začeli širši italijanski krogi uvidevati, da je fašizem strašno nasilje, ki jemlje samovoljno v zakup narodnost in državotvornost. Fašizem je imel dovolj časa, da se proglasi za svetega in tako so njegovi nasprolnifcfe eden za drugim izgubljali ne samo svoje imetje, ampak tudi življenje. Dolgo so fašisti ubijali svoje nasprolnike ter pri tem varali ljudstvo, da je to potrebno radi tega, da bo boliše privržencem fašistovske »narodnostne revolucije«, končiio so sc pa ljudje le začeli izpraševatL kako je to, da se fašistovski voditelji kar črez noe obogatijo, dočim ljudstvo še vedno strada in ni o IzpolnitTi danih obljub ne duha ne sluha. Na la ljudska vprašanja je iiotel dati odgovor poslancc Matteolti, ki je imel vse pripravljeno, da v parlamentu razkrije, kakšni Ijudje so vodilni fašisti in. kako prihajajo do' ogromnega denarja. Da preprečijo to razkritje, so fašisti poslanca ubili in od tega časa zavzema Ijudski odpor proti fašizmu vedno večji obseg. V razočaranju postaja Ijudstvo vedno bolj ogorčeno in< fašistovski voditelj je primoran preobrazovati fašizene v navadno stranko, ki si ne lasti v zakup reševanja vseh vprašanj in zahtev italijanskih državljanov. Ob se>danjem zasedanju parlamenla je Mussolini izjavil, de mora fašistovska stranka ustavit! prirejevanje raznifc nepotrebnih svečanosti in javnih obhodov. Narod je siS teh ceremonij in »črne srajce« (fašistovska uniforma) se ne smejo več pojavljali na cesti brez posebnega povoda. Nadalje je treba iztrebiti iz fašistovskih vrst ljudi^ ki kvarijo ugled stranke in vlade in končno mora fašistovska stranlca sltrbeti, da se zopet vzpostavi mir int sloga med narodom. Poslanci opozicije, katere je fašistovska vlada s posebnim za sebe prikrojenim voliLnim redom potisnila ob steno, pa ne verjamejo napovedani preureditvi fešistoYske stranke. Na narod so izdali proglas, ki raz4aga, koliko je Mussolini že vse obljubil, a ni držal, ker moče ali pa ne more vsled premoči popolnom? razdivjanih ljudi v fašistovski stranJu. V Italijo se mora vrniti svoboda in v to svrho se mora fašistom iztrgati vsaka •blast in siia, ki so si jo z nasiljem prisvojili. Opozicija ne more sodelovati v parlamentu in potrebno je, da se narod ponovno izjavi pri volitvah in sicer v popolaem redu in svobodi, kar je pa pod fašistovskim gospodarstvom popolnoma izključeno. Z nasiljem so prišli fašisti v najtežje spore z vsemi, ki so se prvotno fašiznia najbolj oklepali. Vojni invalidi in vojni udeleženci so fašizmu napovedali boj, ker so ga temeljito spoznali za najhujšega izkoriščevalca vojnih žrtev in zaslug italijanskega naroda. To spoznanje zavzema vedno večji obscg in pomeni pravi polom fašizma. Fašizem je spretno izkoristil prirojene itaiijanske lastnosti, za njim pa mora priti na krmilo stranka, ki bo spravila vneti in oblastni italijanski nacionalizem pod močni vpliv vsečloveških načel. če pride na površje zopet katoliška ljudska stranka, ki je bila pred lašistovskim nasiljem zelo močna, bo to prava sreča za Italijo.