URADNI VESTNIK
Z A
A V J A
LETO I.
TRBOVLJE, 21. julija 1964
ŠT. 7
(-------------------VSEBINA  ---------------------------—^
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
OBČINA HRASTNIK
31. ODLOK o potrditvi sklepov zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in stalnih delovnih predsedstev zborov volilcev na območju občine Hrastnik
23.	ODLOK o prenosu nekaterih pristojnosti Skupščine občine Hrastnik na njene svete
'*'*v
33.	ODLOK o kontroli cen za storitve v občinL Hrastnik
34.	ODOK o socialnih podporah
v_____________________________________________________________;
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
-OBČINA HRASTNIK
31.
Na podlagi 200. In 271. člena statuta občine Hrastnik in določb statuta krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del, Hrastnik — spodnji del in krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku, je Skupščina občine Hrastnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne
20.	6. 1964 sprejela
ODLOK
št. 4 Kolonija — desni del, št. 5 Kolonija — levi del, št. 6 Nova kolonija — Reber, št. 7 Log — samski dom, št. 8 'Log — stadion, št. 9 Log — novo naselje, št. 10 Log — spodnji del, št. 11 Prapretno — Ples ko, št. 12 Hrastnik — center.
2.	Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del obsega naslednja: Podkraj — gornji del in Hrastnik — del. Znotraj naselja Hrastnik pa obsega še naslednje ceste in ulice: Za Savo, Cesta Hermana Debelaka, Grajska pot, Draga, Cesta prvega maja od železniške postaje do Ruklovega mostu, Dolska cesta, Taborniška pot in Pot Franca Pušnika.
“ Potrditvi sklepov zborov volivcev o ustano-■ -t 1 krajevnih skupnosti in stalnih delovnih pi e.tseclstev zborov volivcev na območju občine Hrastnik.
1.	člen
Potrdijo se sklepi zborov o ustanovitvi krajevne skupnosti Hrastnik — gornji del, krajevne skupnosti Hrastnik — spodnji del, krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku in stalnih delovnih predsedstev zborov vojivcev za območja volilnih enot Čeče, Podkraj — spodnji del, Krnice — Savna peč, Tunje, Marno, Kal in Kovk.
2.	člen
. Krajevne skupnosti so samoupravne organizacije občanov stalno bivajočih na območju urbanistično zaključenih naselij in imajo svojstvo Pravne osebe.
Krajevne skupnosti so ustanovili občani na zborih volivcev in jim določili naslednja območja:
1.	Krajevna skupnost Hrastnik — gornji del ?bsega naselja: Studence, Plesko, Prapretno in Hrastnik — del. Znotraj naselja Hrastnik pa oblega še naslednje ceste in ulice: Novi dom, Log, J'vi Log, Veličkova cesta, Pot Vitka Pavliča, ^sselje Aleša Kaplje, Ulica Prvoborcev, Cesta [ Udarna Dušaka, Pot na Kal, Ulica mladih bor-1 ^ev, Cesta 3. julija, Pot Josipa Brinarja, Cesta Padlih borcev, Trg Franca Kozarja in Cesta 1. ki drži od križišča pri Riklovem mostu MBLjjmeri Hrastnik — gornji del.
Krajevno skupnost so ustanovili občani na ^P>°rih volivcev v volilnih enotah:
I fb 1 Boben — Čeče — del,
1	?*;• 2 Studence — levi del,
st. 3 Studence — desni del,
Krajevno skupnost so ustanovili občani na zborih volivcev v volilnih enotah: št. 13 Hrastnik — Frtica, št. 14 Hrastnik — Kemična, št. 15 Hrastnik — Steklarna, desni del, št. 16 Hrastnik — Steklarna, levi del, št. 17 Hrastnik — Podkraj, zgornji del.
3.	Krajena skupnost Dol pri Hrastniku obsega naselja: Brnica, Dol in Krištandol — del.
Krajevno skupnost so ustanovili občani na zborih volivcev v voTivnih enotah: št. 20 Brnica, št. 21 Dol — levi del, št. 22 Dol — desni del in št. 23 Novi Dol — Krištandol — del.
4.	Stalno predsedstvo zborov volivcev so izvolili občani na zborih volivce"V v volivnih enotah:
št. 1 Boben — Čeče — del, št. 18 Podkraj — spodnji del, št. 19 Krnice — Savna peč, št. 24 Kovk, št. 25 Marno — Unično, št. 26 Turje Gore,
. št. 17 Kal.
3.	člen
V. krajevnih skupnostih občani neposredno upravljajo in sodelujejo v zadevah komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturno-pro-svetne, vzgojno varstvene in druge dejavnosti za napredek naselij in za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na svojem območju.
4.	člen
Krajevne skupnosti uresničujejo svojo nalogo v smislu določb Ustave SR Slovenije, statuta občine Hrastnik in svojih statutov.
5.	člen
Krajevne skupnosti opravljajo svoje naloge s sredstvi, ki jih v skladu z zakoni in svojim statutom zagotovi skupščina občine Hrastnik, in s sredstvi, ki jih prispevajo občani in delovne organizacije.
6.	člen
Stalna delovna predsedstva zborov volivcev na območjih, kjer ni krajevnih skupnosti, rešujejo določena skupna vprašanja za zadovoljevanje občanov.
Stalna delovna predsedstva zborov volivcev nimajo svojstva pravne osebe.
7.	člen
Krajevne skupnosti: Hrastnik — gornji del, Hrastnik — spodnji del m krajevna skupnost Dol pri Hrastniku začenjejo z delom 1. avgusta 1964.
Organi krajevnih skupnosti se morajo konstituirati takoj po izvolitvi na zborih volivcev, najpozneje pa do 30. julija 1964.
8.	člen
Z ustanovitvijo krajevnih skfipnosti se odpravita: Stanovanjska skupnost Hrastnik gornji del in Stanovanjska skupnost Hrastnik spodnji del.
Z delom pa prenehajo naslednji krajevni odbori: Čeče, Podkraj — spodnji del, Krnice, Turje, Marno in Prapretno.
9.	člen
Vse premoženje, pravice in obveznosti odpravljenih stanovanjskih skupnosti preide na novo ustanovljene krajevne skupnosti:
1.	Krajevna skupnost Hrastnik — gornji del prevzame vse premoženje, pravice in obveznosti od Stanovanjske skupnosti Hrastnik — gornji del in od krajevnega odbora Prapretno.
2.	Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del prevzame vse premoženje, pravice in obveznosti od Stanovanjske skupnosti Hrastnik — spodnji del.-
3.	Krajevna skupnost Dol pri Hrastniku prevzame vse premoženje od krajevnega odbora Dol pri Hrastniku.
4.	Stalna predsedstva zborov volivcev prevzamejo premoženje krajevnih odborov.
10.	člen
Ker se območje na novoustanovljenih krajev-* nih skupnostih sklada z območjem odpravljenih stanovanjskih skupnosti, odpade likvidacijski
postopek. Namesto likvidacijskega postopka krajevne skupnosti na podlagi prvega odstavka 86. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) sestavijo prevzemno bilanco.
11. člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku Zasavja« in velja od dneva objave.
Žt.: 025-1/64-1 Hrastnik, dne 20. 6. 1964
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Milan Babič 1. r.
32.
Na podlagi 3. odstavka 12. člena ustavnega zakona o izvedbi ustave (Uradni list SFRJ št. 14/63) In 17. člena zakona o izvedbi ustave SRS (Uradni list št. 10/63) je Skupščina občine Hrastnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. 6. 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu nekaterih pristojnosti Skupščine občine Hrastnik na njene svete.
1.	člen
Z namenom, da rešujejo konkretne zadeve s posameznih področij družbenih dejavnosti sveti skupščine občine Hrastnik in da se skupščina lažje posveti načelnemu obravnavanju splošnih problemov v občini, se pristojnost reševanja zadev, ki so določene s tem odlokom, prenese od skupščine na posamezne njene svete.
2.	člen
Na ustrezne svete se prenesejo s posameznih področij naslednje zadeve:
I.	S področja uprave — obče:
a)	zakon o volilnih imenikih (Uradni list FLRJ št. 58/46, 111/47 in 11/51)
—	imenovanje članov in namestnikov komisije za volilne imenike;
b)	pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Ur. list LRS št. 35/59)
—	določanje in spreminjanje ulic in trgov.
II.	S področja kulture in prosvete:
a)	zakon o muzejih (Ur. list LRS št. 32/59)
—	imenovanje članov muzejskega sveta muzeja, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
b)	zakon o varstvu kulturnih spomenikov (Ur. list LRS št. 26/61)
—	imenovanje določenega števila članov zavoda za spomeniško varstvo, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
c)	zakon o knjižnicah (Ur. list SRS št. 25/61)
—	imenovanje določenega števila članov sveta knjižnice, ki jo je ustanovila občinska skupščina.
III.	S področja zdravstva:
a)	splošni zakon o organizaciji zdravstvene šlužbe (Ur. list FLRJ št. 45/60, 9/61, 22/62),
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina; imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna organizacija s področja občine;
b)	zakon o zdravstvenem varstvu o organizaciji zdravstvene službe v SRS (Ur. list
' 9'61 in 33/62)
imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina; imenovanje članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna ali družbena organizacija na območju občine.
IV.	S področja socialnega varstva:
a)	zakon o socialnih zavodih (Ur. list LRS št. 25/61)
—	imenovanje določenega števila članov sveta socialnega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
—	imenovanje člana sveta socialnega zavoda na območju občine, ki ga ni ustanovila občinska skupščina.
V.	S področja gospodarstva:
a)	uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51/53, 30/54, 47/54, 13/55, 19/56, 3/58, 53/61, 12/63)
—	določanje cen za proizvode oziroma tarif za storitve, ki jih opravlja komunalno podjetje in daje regres takemu podjetju, če so cene oziroma tarife nižje od lastne cene;
—	pritrditev za spremembo razširitve ali omejitve poslovnega predmeta komunalnega podjetja;
b)	temeljni zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54 in 52/61)
—	odrejanje ukrepov za preprečevanje in
—	zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar zadeva posameznike;
c)	temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 26/54)
—	določanje krajev za živinske sejme in trge;
—	odrejanje ukrepov za varstvo živine, ki naj veljajo za večje število fizičnih in pravnih oseb;
—	izdajanje odredb o popisu in žigosanju živine, kontumacu in pobijanju psov, preventivnem cepljenju in diagnostičnih postopkih;
č) zakon o upravljanju ii. gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. list LRS št. 7/56)
—	določanje namena za uporabo posameznih delov premoženja bivših agrarnih skupnosti;
—	odločanje o tem, da se v skupni pašnik vključijo kmetijska in druga zemljišča družbene lastnine v upravi občine, ki niso last bivše agrarne skupnosti;
—	določanje obsega skupnega pašnika in območja, za katera je namenjen; 1
—	dodelitev skupnega pašnika v gospodarjenje kmetijski zadrugi ali skupnosti oziroma odločitev o tem, da bo z njim gospodarila občina ali krajevna skupnost;
—	odločanje o reviziji odločbe o določitvi skupnega pašnka in o spremembi odločbe o dodelitvi;
d)	uredba za izvrševanje zakona o upravlja-
. nju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. list LRS št. 27/57)
—	odločanje o določitvi skupnega pašnika;
—	odločanje o dodelitvi skupnega pašnika;
—	predpisovanje minimalnih pašnih pri-spevkpv;
e)	zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. list LRS št. 22/58)
—	dodelitev in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini;
f)	zako-n o lovu (Ur. list LRS št. 26/54)
—	določanje lovišč in odrejanje njihovih mej;
—	oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam;
) temeljni zakon o gozdovih (Ur. list FLRJ št. 16/61)
—	potrjevanje gozdno-gospodarskih načrtov;
—	predpisovanje gozdno-kulturnih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, kateri morajo biti • upoštevani pri izdelavi gozdno-gospodarskih načrtov ;
h)	zakon o gozdovih (Ur. list LRS št. 30/61)
—	pooblastitev gozdno-gospodarske organizacije za izdelavo in sprejetje gozd-no-gospodarskega načrta in potrditev načrta;
—	razlastitev gozdov zavarovalne ali za gozdove s posebnim namenom;
i)	uredba o prispevkih za gozdne sklade (Ur. Ust LRS št. 31/62)
—	določanje vrednostnih razredov.
VI.	S področja stanovanjskih zadev:
Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. lis’*
FLRJ št. 17/52)
—	predpisovanje hišnega reda v stanovanj' sirih hišah;
—	določitev dela hišnika, njegovih pravic m dolžnosti;
—	določitev, katere hiše morajo imeti hi*' nika.
VII. S področja financ:
a) Uredba o dohodnini
list FLRJ št.
o dohodnini (Ur.
22/61, 53/61, 30/62, 62/62)
—	sestava davčne komisije;
b)	zakon o razlastitvi (Ur. list FLRJ št. 12/53.
53/62)
—	dodeljevanje posameznih parcel v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen, v uporabo družbeno-pravnim oseba01 in državljanom za zidanje stanovanj' skih hiš;
c)	zakon o prometu z zemljišči in stavbam*
(Ur. list FLRJ št. 26/53, 19/55, 48/58, 30/62.
53/62)
—	zamenjava kmetijskega zemljišča za drugo zemljišče, prodaja takega zetf>' ljišča in nakup drugega zemljišča od zasebnikov;
—	zamenjava stavbnega zemljišča v. družbeni lastnini za drugo stavbi)0 zemljišče ali kmetijsko zemljišče, ki Je last zasebnika;
—	pritrditev za sklenitev pogodbe, s ka' tero državni organ kupi zemljišče a" stavbo od zasebnika družbene organi' zacije ali društva;
—	odločanje o nakupu ali prodaji zem' ljišča ali stavbe v imenu občine;
—	izročitev stavbnega zemijišča, ki ie družbena lastnina, v trajno uporab0 posameznikom, družbenim organizad' jam in društvom za gradnjo stanO' vanjskih hiš oziroma drugih stavb;
—	izročitev "tttrvSttf&klh zemljišč, ki so družbena lastnina, v brezplačno upO' rabo posameznikom, družbenim or^k' nizacijam in društvom;
—	(izročitev stavbnih zemljišč, ki s° družbena lastnina, v trajno uporab0 tujim diplomatskim in konzularni^1 predstavništvom ter organizacijam z° zidanje stavbe za službene potreb®;
—	nakup zemljišč in stavb od oseb, r‘1 so vložile zahtevo za odpust iz držav' ljanstva;
č) uredba a prodaji stanovanjskih hiš lZ splošnega ljudskega premoženja list FLRJ št. 17/53, 31/53)
—	prodaja manjših stanovanjskih hiš 1 SLP občanom;
—	izdaja predpisov o javni dražbi;
—	odločitev o tem, da se hiša ne pr°“a na javni dražbi, in odločitev način prodaje;
—	odločitev o zahtevi stanovalca, ki javne dražbe ni udeležil, da se mu bP odproda;
d)	zakon o kmetijskem zemljiškem s^irn
SLP in o dodeljevanju zemlje kmetij^.
organizacijam (Ur. list FLRJ št. 22/5^'^
—	odločitev o tem, da se zemljišč°vp, pride v kmetijski zemljiški skladN.gz-pusti prejšnjemu lastniku v D plačno uživanje;
—	odločanje o dodelitvi zemljišča;

odločanje o odvzemu zemlje;
e)	zakon o nacionalizaciji najemnih §t. in gradbenih zemljišč (Ur. list FL*^
odvzem posesti nacionalizi _ ljišča prejšnjemu lastniku in občini ali komu drugemu za zgradb in drugih objektov.
zidanie
3.	člen
Sveti
lahko posamezne naloge 12	kadš
predložijo v reševanje skupščina o jojobi*” ugotovijo ali smatrajo, da gre za žeto dnlZ' odločitve, ki bi lahko imele gospodarne bene posledice.
sr
4.	Člen
V sporih med posameznimi sveti glede pristojnosti odloča o tem predsednik skupščine občine Hrastnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljata osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku Zasavja«.
Številka: 021-5/64-1 Datum: 20. 6. 1964
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Milan Babič, 1. r.
33.
Na podlagi 3. odstavka 26. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ št. 30-402/62) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. 6 1964 sprejela
ODLOK
e kontroli cen za storitve v občini Hrastnik
L člen
Uvede se evidenca in kontrola cen za posamezne obrtne in komunalne storitve na ebmočju občine Hrastnik, ki imajo pomen za življenjski standard občanov.
2.	člen
Evidenca in kontrola cen se uvede pri obrtnih in komunalnih organizacijah in samostojnih obrtnikih za naslednje dejavnosti:
a)	obrt: krojaštvo vseh vrst, šiviljstvo, čevljarstvo, meško in žensko frizerstvo, dimnikarstvo, kleparstvo, inštalaterstvo vseh vrst, ključavničarstvo, mehanika, elektromehanika, urarstvo ,radiomehanika, steklarstvo, zidarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, mizarstvo vseh vrst. tapetništvo, žaganje.drv, prevoz blaga z mctnrn&ni vozili, prevažanje s konjsko vprego, avtomehanika, izdelovanje steznikov in pasov.
b)	komunalna dejavnost: vodovod, kino podjetje, snaga, mlekarne, transport blaga, servisi stanovanjskih skupnosti.
3.	člen
Cene za storitve po 2. členu tega odloka se evidentirajo in kontrolirajo pri skupščini občine Hrastnik.
4.	člen
Vse gospodarske dejavnosti, lastniki zasebnih obrti in druge pravne osebe, ki opravljajo storitve, navedene v 2. členu tega odloka, so dolžne dostaviti referatu za evidenco in kontrolo cen skupščine občine Hrastnik cenike po stanju 1. 3. 1964. Vsi, ki so po tem datumu zvišali čenč svojih Storitev, so dolžni to z ustrezno dokumentacijo opravičiti. Prav tako so dolžne gospodarske organizacije, lastniki zasebnih obrti in druge pravne osebe sporočiti referatu za evidenco in kontrolo cen eventualno znižanje cen.
5.	člen
Gospodarska organzacija, samostojni obrtnik in druga pravna oseba mora poslati referatu za evidenco in kontrolo cen pri skupščini občine Hrastnik pismeno obvestilo o Storitvah, z| katere namerava zvišati obstoječe cene ali cene na novo oblikovati, ki so po tem odloku pod kontrolo.
6.	člen
Gospodarska organizacija, samostojni obrtnik in druga pravna oseba mora navesti v obvestilu, ki ga pošlje referatu za čenč' po 4. členu tega odloka,Označbo storitve, njeno "dotedanjo in novo ceno. V obvestilu'je treba obrazložiti in izkazati vzroke, ki opravičujejo povišanje cen storitev, zlasti spremembe, ki vplivajo na režijsko uro, kadar gre za novo storitev pa' tudi v čem se raziikuje od dotedanje.
7.	člen
Če gospodarska organizacija, samostojni obrt-mk ali druga pravna oseba v obvestilu ne navede Podatkov in obrazložitve po 5. členu tega odloka e št;eje, da obvestilo sploh ni predloženo.
Referat za evidenco in kontrolo cen mora o ten takoj izdati ustrezno obvestilo.
8.	člen
Referat za evidenco in kontrolo cen presodi, ali je v obvestilu navedeno zvišanje cene storitev opravičeno ali ne.
O svojem stališču mora pismeno obvestiti predlagatelja obvestila v 30 dneh od prejetega obvestila.
9.	člen
Referat -za evidenco in kontrolo cen lahko zadrži zvišanje cen navedenih v obvestilu, če spozna, da zvišanje ni v skladu s politiko cen, ali obstoječimi tržnimi pogoji.
10.	člen
Zoper to odločbo, s katero se zadrži zvišanje cen storitev ima predlagatelj pravico do pritožbe na upravni organ okrajne skupščine, ki je pristojen za gospodarstvo.
11.	člen
Kdor krši odločbe tega odloka, se kaznuje za gospodarski prestopek ozroma za prekršek po določbah 41. in 42. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. 1. FLRJ, št. 30-402/62).
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku Zasavja«.
St.: 38-6/64-1 .
Hrastnik, dne 20. junija 1964
Predsednik
skupščine občine Hrastnik Milan Babič, L r.
Na podlagi 200. člena statuta občine Hrastnik je skupščina občine Hrastnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 20. junija 1964 sprejela
ODLOK
o socialnih podporah
34.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Socialistična družba skrbi za človeka tudi takrat, kadar brez svoje krivde nima potrebnih sredstve za preživljanje.
2.	člen
V skrbi za socialno varstvo takih ljudi zagotovi Skupščina občine Hrastnik potrebna denarna sredstva za podeljevanje podpor za delo nesposobnih in socialno ogroženim ter gmotno slabo stoječim osebam, ki stalno prebivajo na območju občine Hrastnik, v izrednih in nujnih primerih pa tudi osebam, ki nimajo stalnega bivališča na tem območju.
3.	člen
Za delo nezmožne se štejejo osebe, ki se z delom ne morejo preživljati zaradi mladoletnosti, starosti, onemoglosti, telesnih in duševnih hib, težjih bolezni (tuberkuloze ali drugih kroničnih bolezni); nepreskrbljene pa so osebe, ki nimajo nobenega premoženja, niti dohodkov in tudi nikogar, ki bi jih po zakonu, pogodbi ali oporoki moral preživljati.
4.	člen
Socialne podpore so lahko: redne, izredne, enkratne socialne podpore, rejnine in dijaške podpore.
II. UPRAVIČENCI
5.	člen
Socialne podpore se dajejo osebam, ki imajo stalno bivališče na območju občine Hrastnik, a nimajo premoženja oziroma dovolj potrebnih sredstev za preživljanje in tudi nimajo sorodnikov ali drugih oseb, ki bi jih bile dolžne vdrže-vati po zakonu, po pogodbi ali sodni oziroma upravni odločbi, oziroma da te osebe nimajo zadosti premoženjskih sredstev za preživljanje teh oseb. Vse to je treba dokazati z ustreznimi listinami in drugimi- dokazili.
Samo v izjemnih primerih se lahko podeli
enkratna »oeialna podpora tudi taki upravičeni ©sebi, ki nima stalnega bivališča v občini Hrastnik, je pa vsestransko ugotovljeno, da je nujr.o potrebna izredne denarne pomoči.
Ob pogojih prvega odstavka tega člena se podpore lahko dajejo:
1.	za delo nesposobnim osebam, ki se ne morejo same preživljati z lastnim delom zaradi mladoletnosti, starosti, onemoglosti, telesnih in duševnih hib, bolezni, oskrbe nedoraslih otrok ali šolanja in nimajo drugih sredstev za preživljanje;
2.	osebam, ki so za delo sicer sposobne, pa
morajo oskrbovati- več mladoletnih otrok in se zaradi tega ne morejo zaposliti, niti ne morejo dobiti dohodkov z delom za delodajalca na domu ter zato nimajo potrebnih sredstev za preživljanje;	—•
3.	mladoletnim osebam, ki se šolajo in ne prejemajo sredstev iz kakega drugega naslova (štipendija im podobno);
4 osebam, ki imajo stalno ali pogodbeno pravico do preživljanja, pa obvezanci ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
Take osebe morajo dokazati, da so uporabile vsa pravna sredstva za izterjavo svojih pravic in tudi predložiti potrdilo oziroma dokazilo pristojnega izvršilnega sodišča, da je bila izvršba! brezuspešna.-
Takim osebam se lahko da v izrednih primerih podpora že med samim postopkom, v katerem uveljavljajo svoje pravice do preživljenia, vendar se morajo pogodbeno obvezati, da bodo vrnili že prejeto vsoto socialne podpore, če bodo uspeli s svojimi zahtevkom.
5.	Osebam, ki so zašle v hudo premoženjsko stisko in težak socialni položaj zaradi smrti Hranilca, ki ni bil socialno zavarovan,, zaradi težke bolezni, nesreče, požara in drugih primerov višje sile, pa te osebe nimajo sredstev za kritje nastalih stroškov..	,
6.	člen	*
Osebam, ki imajo sicer manjšo nepremičnino,
pa od te nimajo toliko dohodkov, da bi jim zadostovali ja preživljanje in so tudi sicer nepreskrbljene, se tudi lahko dajejo podpore, toda !e toliko časa, kolikor to stanje traja.
Te osebe se morajo pogodbeno obvezati, da bodo povrnile prejeta sredstva in morajo zato dovoliti, da se občina zavaruje za tako dane podpore z vknjižbo v zemljiški knjigi na njihovi nepremičnini.
7.	člen
Iz proračunskih sredstev, določenih za socialne podpore, se lahko dajejo določenim osebam v upravičenih primerih denarna sredstva le za nakup življenjskih potrebščin, če se ugotovi, da je tak način dajanja socialne podpore boljši za nepreskrbljeno osebo.
Taka oblika socialne podpore se lahko daje tudi za letovanje in taborjenja socialno in zdravstveno ogroženih otrok oziroma mladoletnikov.
III.	VRSTE, OBLIKE, CAS TRAJANJA IN VIŠINA FODPORE
8.	člen
Glede na namen in čas, za katerega odobrava pristojni organ socialne podpore, ločimo;
a)	redne (stalne) socialne podpore,
b)	začasne socialne podpore,
c)	enkratne socialne podpore,
č) dijaške podpore,
d)	rejnine.
Pravica <3o redne (stalne) socialne podpore in pravica do začasne Socialne podpore pripada upravičeni osebi od prvega dne naslednjega meseca, ko je bila podpora s pravnomočno odločbi} dodeljena, razen če ni v odločbi drugače določeno in preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko je ugotovljeno, da oseba nima več pravice prejemati socialno podporo, po katerem koli pogoju iz 5. člena tega odloka.
9.	člen
Stalne socialne podpore so tiste podpore, Iti se odobrijo osebam, ki so stalno potrebne pomoči, in ki izpolnjujejo pogoje po točki L, 2.', 3.,
4.	ali 5. člena in pri katerih ni pričakovati, da bo v doglednem času nastopila kaka bistvena sprememba, ki bi vplivala, da oseba ne bi imela več pravice do stalne socialne podpore.
Začasne socialne podpore se odobrijo osebam, ki so podpore le začasno pottrebne in se podelijo le za toliko časa, dokler ta potreba obstaja. Take podpore se odobravajo v primerih in pod pogoji točke 5. 5. člena tega odloka. «
Enkratne socialne podpore se odobravajo osebam, ki so v trenutni premoženjski stiski in so kot take potrebne enkratne podpore.
Rejnine se podelujejo tistim osebam ki imajo v reji socialno ogrožene ali vzgojno zanemarjene otroke na podlagi odločbe pristojnega organa občine Hrastnik.
10.	člen
Socialne podpore se dajejo v gotovini ali v naravi neposredno prosilcu ali pa se plačujejo tudi posredno kot vzdrževainina zavodu, v katerem je oseba, ki se ji podeljuje podpora ali pa se nakazujejo osebam, ki oskrbujejo podpiranca, iz naslova rejniške pogodbe.
V	določenih primerih, če se pokaže to kot potrebno, lahko prejemejo osebe,' ki so upravičene do socialne podpore, podpore v naravi do zneska odobrene socialne podpore.
11.	člen
Stalne (redne) in začasne socialne podpore se dajejo praviloma največ do zneska 10.000 dinarjev na'mesec. Pri določitvi vrste in višine posameznih podpor, je treba upoštevati v kakšni meri so podane okoliščine, ki so osnova za dodelitev podpore. Zlasti je treba upoštevati stopnjo nezmožnosti za delo, zdravstveno stanje, dosedanje delo prosilca za družbo, starost, socialno in premoženjsko stanje ter drugo.
12.	člen
Stalne (redne) socialne podpore se dajejo upravičencem za nedoločen čas toliko časa, dokler izpolnjujejo pogoje za prejemanje take podpore. To velja posebno za starejše in onemogle upravičence, ki so brez vsakega premoženja ali ožjih družinskih članov, ki bi bili dolžni zanje skrbeti in tudi ni pričakovati, da bi' se njihovo gmotno stanje spremenilo v doglednem času.
13.	člen
V	primerih, da -prejemajo stalne (redne) socialne podpore mlajši upravičenci in taki, ki so le zaradi izjemnega primera prišli v težak gmotni položaj, ter upravičenci do začasnih socialnih podpor, morajo IeTti (upravičenci) vložiti vsakih 6 mesecev novo prošnjo in predložiti vsa potrebna dokazila, da jim še vnaprej pripada socialna podpora.
Začasna socialna podpora se odobri za določen čas, ki mora biti točno naveden v odločbi. Če ima upravičenec tudi po preteku tega časa pravico do socialne podpore, odloča- o ponovni dodelitvi začasne socialne podpore, pristojni organ občine,
14.	člen
Osebe, za katere skrbi skupščina občine Hrastnik, in ki so v domovih počitka ali v podobnih in drugih oskrbovalnih zavodih, prejemajo socialno podporo v višini oskrbovalnine v takšnih do- -movih. Upokojenci, ki živijo v takih domovih in nimajo tolikšne pokojnine, kolikor znaša oskrbovalnina v takem zavodu, si lahko obdržijo od te pokojnine za svojo osebno potrošnjo 1500 din mesečno, razliko med ostalo pokojnino in višino oskrbovalnine v zavodu doplača skupščina občine Hrastnik kot redno (stalno) socialno podporo, če oskrbovanec izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v 5. členu tega odloka.
V	primerih, da imajo osebe, ki so poslane v domove počitka svojce, lahko pristojni organ za socialno varstvo od njih zahteva, da krijejo sorazmerni del zavodskih stroškov.
Plačilo stroškov se uredi s posebno pogodbo.
15.	člen
Dijaške podpore se podeljujejo za šolanje otrok takih družin, kjer starši oziroma druge osebe, ki so dolžne skrbeti za šolanje otrok, nimajo zato zadosti denarnih sredstev. Pri podelje-
vanju takih podpor je potrebno upoštevati vsa določila, ki se uporabljajo pri odobritvi rednih (stalnih) podpor.
16.	člen
Dijaško podporo prejemajo učenci osemletk, gimnazij, strokovnih in ostalih šol ter slušatelji višjih in visokih šol, ki ne prejemajo štipendije ali podpore za šolanje iz kakega drugega naslova.
Dijaške podpore prejemajo upravičenci samo v primeru, če se redno šolajo.
17.	člen
Višina dijaške podpore se določi glede na ugotovljeno socialno stanje staršev in vrsto ter stopnjo šole in lahko\ znaša največ toliko kot redna (stalna) socialna podpora. Upoštevati pa se mora pri tem tudi višina otroškega dodatka, če ga prosilec prejema.
18.	člen
Dijaške podpore se praviloma podeljujejo za eno šolsko leto, to je za čas od 1. septembra tekočega leta do 30. junija prihodnjega leta. Ta dijaška podpora se ukine, če prosilec ne predloži najkasneje do 30. junija vsakega leta potrebnih dokazov, da je upravičen prejemati dijaško podporo tudi v naslednjem šolskem letu (sprememba premoženjskega stanja, uspeh v šoli itd.).
19.	člen
Enkratna socialna podpora se lahko prizna v večjem znesku kot je to določeno zx redne (stalne) in začasne socialne podpore, toda ne več kot 20.000 dinarjev. ’
20.	člen
Rejnina se določi največ do 15.000 dinarjev mesečno osebi, ki ima otroka v reji.
Dodeljuje pa se na podlagi določb zakona o rejništvu.
Osebam, ki so jim bili odvzeti otroci zaradi nepravilne vzgoje in dani v rejništvo, se jim lahko določi, da morajo prispevati del rejniških stroškov.
21.	člen
Socialne podpore se dajejo na podlagi pismene ali ustne prošnje, dane na zapisnik.
Prošnje z vsemi dokazili vlagajo upravičenci pri upravnem organu, ki je pristojen za socialno varstvo skupščine občine Hrastnik.
O podporah odloča komisija sveta za socialno varstvo, ki je navedena v 2. odstavku tega člena. Odločbo pa izda pristojni upravni organ za socialno varstvo in varstvo družine.
O podelitvi enkratne pomoči in podobno, odloča po prostem preudarku upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za socialno varstvo; o podelitvi take podpore je dolžan poročati komisiji, ki je pristojna za podeljevanje podpor, na prvi prihodnji seji.
22.	člen
Pismena odlQČba mora vsebovati naslednja določila:
a) vrsto socialne podpore, b) višino in trajanje socialne podpore,
c)	razlago in ugotovitve, na podlagi katerih je bilo odobrena socialna podpora,
č) dolžnost prejemnika podpore, da takoj sporoči vsako nastalo spremembo, ki vpliva na obstoj in dajanje socialne podpore,
d)	opozorilo, da bo morala prizadeta oseba vrniti neupravičeno prejeto socialno podporo.
Pristojni upravni organ mora izdati pismeno odločbo tudi v primeru, če se prosilcu socialna podpora ne dodeli. V taki odločbi se morajo navesti razlogi, zakaj je bila podpora odklonjena.
23.	člen
Prizadeta oseba ima pravico, da vloži pritožbo v 15 dneh od dneva, ko prejme pismeno odločbo. Pritožbo mora vložiti pri organu ki je izdal odločbo. O pritožbah zoper odločbo o socialnih podporah odloča svet za socialno varstvo in varstvo družine skupčine občine Hrastnik. Drugostopne odločbe, izdaja upravni organ skupščine občine,
ki je pristojen za socialno varstvo, podpiše pa jih predsednik sveta za socialno varstvo in varstvo družine.
24.	člen
Socialna podpora se prične izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca, ko je odločba postala pravnomočna, razen če ni v odločbi drugače določeno. V zelo nujnih primerih lahko pristojni organ odloči, da se prizna pravica do socialne podpore prizadeti stranki oziroma osebi že za mesec, v katerem je bila prošnja vložena.
Izplačevanje socialne podpore preneha s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se ugotovi, da so prenehali pogoji in s tem tudi obstoj pravice do socialne podpore.
25.	člen
Najmanj enkrat na leto mora biti izvršen pregled vseh socialnih podpor z »namenom, da se ugotovi, če kaka oseba neupravičeno prejema socialno podporo, ker se je dejansko stanje po dnevu odobritve podpore že spremenilo, prizadeta oseba pa tega ni javila pristojnemu organu.
Revizijo socialnih podpor izvrši komisija, ki jo imenuje svet za socialno varstvo skupščine občine Hrastnik izmed svojih članov ter zastopnikov množičnih organizacij. Referent za socialno varstvo in varstvo družine je obvezno član te komisije.
Komisija mora takoj po izvršenem delu predložiti poročilo svetu za socialno varstvo skupščine občine Hrastnik.
26.	člen
Koristnik socialne podpore je dolžan takoj sporočiti organu, ki je izdal odločbo, vse spremembe in okoliščine, ki so odločilne za ukinitev ali znižanje socialne podpore.
V. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Že priznane (dodeljene) socialne podpore katerekoli vrste mora pristojni upravni organ občine pregledati v dveh mesecih od dneva, ko začne valjati ta odlok, in jih uskladiti z določbami tega odloka.
28.	člen
Socialno podporo izplačuje pristojni organ z nakazilom po pošti ali pa jo izplača neposredno podpirancu oziroma njegovemu pooblaščencu, zakonitemu zastopniku, ali pa zavodu, kjer je upravičenec v oskrbi. *
29.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku Zasavja«, uporablja pa se od 1. julija . 1964. dalje.
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o podeljevanju socialnih podpor občine Hrastnik »Glasnik okraja Ljubljana« št. 72/59.
Št.: 554-1/64-1
Hrastnik, dne 20. junija 1964
Predsednik
skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r.
OPOMBA UREDNIŠTVA
V zadnji številki »Uradnega vestnika Zasavje* se je — ne po krivdi uredništva »Zasavskega ted- . nika« dogodila napaka pri vsebini. Pravilna vsebina
OBJAV KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVNJA je naslednja
24.	sklep o objavi aktov skupščine
25.	sklep o višini pogrebnine za zavarovan® osebe
26.	sklep o potrditvi finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1964
I/i1h » "Zasavski rti 'NIK. medkomunsko glasilo SZDL Zasavja. Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — Telefon 80-191 — Glavni In odgovorni ur	^
Marijan Lipovšek — Rokopise za objavo pošiljajte na naslov »Zasavski tednik — za Uradni vestnik Zasavja, Trbovlje, p. p. 82« — »Uradni ve*
Zasavja Izhaja kot priloga »Zasavskega tednika«.