Caffè računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 832-840, Int. 215 PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU PRAZNIKA OBČINE ŽALEC sreda, 3. 9. 1997 ob 14. uri - predstavitev posodobitve centralne čistilne naprave v Kasazah petek, 5. 9.1997 ob 15. uri - odprtje prenovljene poslovne enote Slovenske investicijske banke Ljubljana - enote v Žalcu ob 15. uri - tradicionalni teniški turnir - Vebrov memorial na teniški igriščih v Športnem centru Žalec sobota. 6. 9. 1997 ob 10. uri - 70-letnica športnorekreativnega društva Borut Gotovlje v Gotovljah - predstavitev prenovljene podružnične šole v Gotovljah ter novozgrajenih športnih površin ob 17. uri - slavnostna seja občinskega sveta Občine Žalec v Zadružnem domu v Gotovljah ob 18. uri - Taborska noč pri hotelu in Žani ob 20. uri - zabavna prireditev na športnem igrišču v Gotovljah nedelja, 7 9. 1997 ob 15. uri - dan gasilca Občine Žalec v Gotovljah petek. 12. 9. 1997 ob 8. uri - prvi pohod Savinjske konjenice po poteh Savinjske doline sobota. 13. 9. 1997 - nadaljevanje pohoda Savinjske konjenice - HMELJARSKI LIKOF Vabljeni tudi na turistično prireditev TABORSKA NOČ '97 v soboto, 6. septembra ob 18. uri pri hotelu Žalec in HMELJARSKI LIKOF v soboto, 13. septembra pred stolpnico Hmezada Exporta Importa v Žalcu VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, prt železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI: Ca \n Celje - skladišče D-Per III 5/1997 5000004453.8 COB1SS ® Leto XVIII - številka 8 - avgust 1997 Savinjski hmeljarji so zavihali rokave. Grenka roža, ki že nekaj let ni več zeleno zlato, bo letos dala dober pridelek. Hmeljarji sl v teh dneh želijo vsaj lepega vremena. Letošnji hmeljarski praznik Je bil moker, a se Je kljub temu v Braslovčah dogajalo marsikaj zanimivega. Pred vrati Je novo šolsko leto, šolarji In starši že oblegajo knjigarne, občinski svet za preventivo v cestnem prometu pa tudi letos s sodelavci pripravlja akcijo za varno pot šolarjev. V spomin na II. slovenski tabor bo letošnje praznovanje občinskega praznika v Gotovljah. Program prireditev In program Taborskih kulturnih dni ter zanimivosti Iz življenja in dela Gotovljanov si lahko preberete v Savinjčanu. Gotovljani vam želijo dobrodošlico In prijetno počutje v kraju pod stoletnimi lipami. 6. september praznik občine Žalec OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITA OBČINA ŽALEC Naslednja številka bo izšla 17. septembra Branko ZOTTEL, s.p. Dobriša vas 59 . 3301 PETROVČE tel. (063) 708-063 tel. & faks 71 5-484 0 * NOVO * UGODNO * 1 MLINI INOX ZA GROZDJE S >8 PECUALNIKOM IN BREZ PECUALNIKA iz | nerjaveče pločevine .A. ************* o- PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO J} iz nerjaveče pločevine. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA NA 30. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU, v dvorani C 2. Žalec, , Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci dvanajstega kroga žrebanja: 1. nagrada: Milka Laznik, Podvrh 113, Braslovče 2. nagrada: Ismet Kuduzovlč, Velenje 3. nagrada: Margareta Čretnik, Kasaze 70 f O gospodarstvu spet septembra__________ Svetniki občine Žalec so imeli pred počitnicami še izredno sejo. Osrednja točka te seje je bila obravnava informacije o rezultatih poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zasebnega kmetijstva na območju upravne enote Žalec v letu 1996. Vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar je položaj žalskega gospodarstva ocenila kot zaskrbljujoč. Fizični obseg proizvodnje kljub postopni rasti še ni na ravni iz leta 1990, večajo se zaloge, vsako peto podjetje ima likvidnostne težave, večajo se izgube, plače pa v žalski občini zaostajajo za regijskim in državnim povprečjem. Prav tako še vedno narašča brezposelnost. Po županovem mnenju pa je položaj dober, saj žalsko gospodarstvo ne dosega slabših rezultatov kot državno in regijsko, zlasti pa so spodbudni rezultati samostojnih podjetnikov. Svetniki so nato večino razprave namenili kmetijstvu, v njej pa je sodeloval tudi predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Vinko Drča je med drugim poudaril, da mora biti osnova kmetijstva v Savinjski dolini družinska kmetija. To pomeni, da naj bi imele kmetije le toliko zemlje, kot jo lahko obdelujejo njeni družinski člani. To bi moral upoštevati tudi republiški sklad kmetijskih zemljišč, ki daje zemljo v najem. Dogaja se, da zemljo v najem oziroma zakup dobijo trgovci, ki jo obdelujejo z najeto delovno silo. Občinski svet naj bi po predlogu Franca Sušnika sprejel sklep, da mora sklad pred oddajo zemljišča v najem pridobiti soglasje občine. Andrej Špo-rin je opozoril, da je ena redkih možnosti, da občina pomaga gospodarstvenikom, občinski sklad za razvoj obrti in podjetništva. Sklad v sodelovanju z bankami daje ugodnejša posojila, vendar pa se na razpise sklada prijavljajo večinoma takšne dejavnosti, ki jih je v občini že preveč. Razprava se je nato spet usmerila h kmetijstvu, na vprašanja denacionalizacije, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in vprašanje sezonskih delav- cev ob sicer visokem številu brezposelnih. Peter Vrisk je opozoril, da bo za naše kmete ob vključitvi v Evropsko zvezo zelo pomembno, s kakšno površino bodo gospodarili. Zdaj imajo kmetije v Sloveniji v povprečju 3 do 4 ha površin, v Avstriji 10 do 15, v Nemčiji pa 40 do 50 ha. Kot je bilo po vojni nespametno razbitje evropsko usmerjenih, večjih kmetij, tako ne bi bilo primerno danes čez noč razbiti večjih površin. Po Vrisko-vem mnenju pa je potrebno ugotoviti, kdo namerava zemljo obdelovati in kdo z njo prekupčevati. Najbolj pa je bilo za Savinjsko dolino usodno razbitje enotne kmetijske zadruge Savinjska dolina. Močne zadruge so namreč povsod gonilo kmetijstva, še zlasti pa danes, ko ni več problem pridelati, pač pa prodati. Temeljna naloga občine je zato, po prepričanju Petra Vriska, da združi zadruge, prav tako pa mora poskrbeti za povezavo med skladom kmetijskih zemljišč, kmetijske svetovalne službe, zadružne zveze in upravno enoto, skratka za povezavo med politiko in stroko. Glede kmečkega turizma je Peter Vrisk povedal, da ga sicer podpira, vendar je lahko kot dopolnilna dejavnost le za približno 10 odstotkov kmetij. Še zlasti pa je pomembno dejstvo, da cvetočega turizma ni ob razpadajočem kmetijstvu. Savinjska dolina je bila nekoč najbogatejši del Slovenije in vse pogoje ima, da je lahko ponovno tako, je svoje razmišljanje zaključil predsednik zadružne zveze. Sklepov v zvezi z gospodarstvom svetniki na julijski izredni seji niso sprejemali, ampak jih bodo na prvi jesenski seji, ko bodo sprejemali tudi strategijo razvoja malega gospodarstva. Osnutek strategije je v javni razpravi. K. R. Kmete ovira denacionalizacija Med razpravo o kmetijstvu v naši občini so svetniki opozorili tudi na še vedno nerešene denacionalizacijske zahtevke, zlasti v zvezi z arondacijami. Zakaj se ti postopki tako vlečejo, je na seji pojasnil načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Po njegovih besedah si je žalska upravna enota prizadevala, da bi se zemljiškoknjižno uredili kompleksi zemljišč, vendar mora po navodilu ministrstva to urediti dosedanji upravljalec teh kompleksov. Dokler pa zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, zemljišč upravna enota ne more vračati. Glede arondacij pa je javno pravobranilstvo, ki seveda zastopa interes države, sklenilo, da morajo denacionalizacijski upravičenci na sodišču dokazati, da je bila arondacija dosežena s prisilo oziroma grožnjo. Šele po odločbi sodišča lahko upravna enota nadaljuje postopek. Takšnih individualnih vlog je skoraj 300, je še povedal Marjan Žohar. Vsi vemo, kako dolgo se rešujejo postopki prek sodišč, kar je prav tako eden najhujših problemov, s katerimi se srečujejo državljani. Sicer pa je bilo na območju upravne enote Žalec do začetka julija vrnjenih večina zahtevanih gozdov (1080 ha), 2 od 9 podjetij, večina stanovanj in približno 280 hektarov kmetijskih zemljišč. K. R Tudi to leto je bilo uspešno Pogovor z županom Milanom Dobnikom ob občinskem prazniku Leto dni |e hitro naokoli in čeprav je marsikdo pričakoval, da je lani septembra 19 krajevnih skupnosti sedanje žalske občine zadnjič praznovalo skupen občinski praznik, je pred nami še eno praznovanje, občinski praznik pa je seveda _ i opravljenem v preteklem letu in tudi o še nerešenih problemih, s katerimi se ukvarja občinsko vodstvo. primerna priložnost za pogovor z županom Milanom Dobnikom o i 5 kakšnimi občutki pričakujete letošnji občinski praznik? Milan Dobnik: »Z lepimi. Tako kot vsako leto smo bili zelo uspešni. Največji uspeh je vsekakor to, da smo začeli pospešeno graditi plinovodno omrežje, kar večina ljudi niti ne opazi, razen če gradnja ovira promet. Predvsem z ekološkega stališča je to zelo pomembna naložba. Prav tako je velik uspeh prekritje kulturnega doma v Žalcu. Nismo si predstavljali, da je bila streha tako dotrajana, kot se je pokazalo ob prenovi, in lahko smo veseli, da ni bilo prej kakšne nesreče. Prav tako zelo pomembne so bile v zadnjem letu investicije na področju šolstva: obnova streh osnovnih šol v Braslovčah in Žalcu pa obnova fasade na šoli Vransko in v Gotovljah. Ves čas potekajo običajna komunalna dela. Glede vodovodov v občini ni več kakšnih spektakularnih naložb. Posamični vodovodni priključek je namreč tako drag, da je novih priključkov malo, čeprav temu področju namenjamo sorazmerno veliko denarja, skoraj 100 milijonov v letošnjem proračunu. Ker gradimo vodovode predvsem v hribovitih predelih občine, ki so redkeje naseljeni, so stroški še višji. Tudi dela v čistilni napravi se odvijajo normalno in stanje je zdaj tam zadovoljivo. Največji dogodek za občino v tem letu pa bo verjetno odprtje avtoceste.« V zvezi z avtocesto se mnogi občani bojijo, da bo gradnja sicer končana, da pa investitor oziroma izvajalci ne bodo tudi odpravili vse škode na lokalnih cestah, ki so jo povzročili med gradnjo. Je ta skrb po vašem mnenju upravičena oziroma ali je podpis pogodbe med občino in Darsom dovolj konkretno zagotovilo, da se to ne bo zgodilo? Milan Dobnik: »To skrbi tudi mene. Sem človek, ki verjame, da bo nekaj narejeno, šele takrat, ko je to dejansko uresničeno. Glede na to, da je Dars objavil razpis za obnovo teh cest, da so bili opravljeni skupni komisijski ogledi in so praktično vse te poškodbe upoštevane, računam, da bo Dars pač popravil za nekaj več kot 200 milijopov SIT poškodovanih cest. Če bo to narejeno, bo to zares velik uspeh in razlog za veselje. V občinah, v katerih so do sedaj gradili avtocesto, recimo Celje, Šentjur, Slovenske Konjice, namreč niso naredili niti kvadratnega metra asfalta izven trase avtoceste. Pri nas pa bi ga bilo zelo veliko.« Nekaj poškodb bo verjetno še vedno morala odpraviti tudi občina na svoje stroške? Milan Dobnik: »Ne, nič. Kar se tiče individualnih odškodnin, pa je po mojem mnenju dejansko nerazumljiv odnos do lastnikov gostišča Grof. Ve- od 16.990 DEM VWPOLO od 23.955 DEM VWGOLF od 36.634 DEM VW PASSAT od 42.731 DEM VW SHARAN SPEKTRA, Celje, 063/411-336 411-298 servis: 33-495 dno doslej smo namreč našli obojestransko sprejemljive rešitve za odkupe, v tem primeru pa se Dars obnaša zeio drugače, kot se je v drugih primerih. Res je, da imajo neke razloge v pravnem stanju odkupa, saj lokacijska odločba za avtocesto tega območja ne zajema. Za gradnjo avtocestne vzdrževalne baze na tem območju bo potrebna posebna lokacijska odločba, zato se Dars sklicuje, da za odkup tega zemljišča trenutno nima pravne osnove. Zaradi tega malo zavlačujejo z odkupom, gostišče pa je seveda v veliki stiski.« Kako pa ocenjujete gospodarski položaj v občini Žalec? Na seji ob- palko je pri nas praktično nemogoče, ker so vsa zemljišča ob cestah v prvem območju kmetijskih zemljišč in uveljavljanje izjem za gradnjo na takšnem območju traja približno dve leti.« Kako je z gradnjo obrtne cone v Arnovskem gozdu? Milan Dobnik: »V zvezi s to obrtno cono zdaj pripravljajo dokumentacijo za oskrbo z električno energijo, za cestni priključek in za kanalizacijo. Sicer pa je občina to zemljišče prodala, lastnika sta Vegrad in SKB banka.« Kaj je bilo narejenega na področju turizma? Milan Dobnik: »V naši občini narašča zanimanje ljudi za to dejavnost, kar je zame zelb pozitivno. Mislim, da se mora občina potruditi, da bo ljudem pomagala ravno pri urejanju potrebne dokumentacije. Pri tem pa je tudi moja zamisel, da bi bila dolina prijazna do podjetnikov, kar pomeni, da podjetnika ne obremeniš takoj na začetku poslovanja z vsemi dajatva- HYUriDRI-* VEDNO NA DOBRI POTI / ¡\ I • VROČE CENE • VROČE CENE • VROČE CENE • VROČE CENE SAVINJSKA trgovska družba ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO. • VROČE CENE • VROČE CENE • VROČE CENE • VROČE CENE • UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Usposabljanje in permanentno izobraževanje SKUPAJ Z MATIČNIMI ŠOLAMI IN FAKULTETAMI NUDI MOŽNOST VPISA V ŠOLSKEM LETU 1997/98 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE BREZPLAČNO ¿rUŽU - USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST BREZPLAČNO ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE TESAR OPAŽEV KRIVILEC ARMATURE SKLADIŠČNI DELAVEC SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC STROJNIŠVO IV. stopnja STROJNI TEHNIK V. stopnja ELEKTRIKAR IV. stopnja ELEKTROTEHNIK V. stopnja EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK V. stopnja TRGOVINSKI POSLOVODJA V. stopnja TRGOVEC IV. stopnja RAČUNOVODJA VISOKA UPRAVNA ŠOLA POSLOVNI SEKRETAR program javna uprava 1. in 3. letnik fef KOMERCIALIST FAKULTETA ZA § I i vse številke / ! privoščite si najboljše ciciban - petejan že od št. 18 - dalje moški usnjeni čevlji udobni usnjeni anatomsko oblikovani natikači že od 2.310,00 dalje ALL STAR copati za odrasle in otroke otroški športni copati iz usnja VSE ZA ŠOLO velika izbira šolske torbe že od 900,00 SIT dalje otroške trenerke od „ À „ pajkice dolge od otroške jakne Šolske potrebščine CRAYOLA šolski copati športne copate LOTTO, NIKE, MIZUNO, ADIDAS jeans hlače od KOTO ¡pr 1 elegantni ženski / \ usnjeni čevlji jpONuMEaj ^g^Linatomsko aUfink j \ ■bblikovan podplat \ Dejavno društvo upokojencev Prebold V društvo je včlanjenih 990 upokojencev iz krajevnih skupnosti Prebold, Šešče in Gomil-sko. V začetku letošnjega leta je upravni odbor anketiral svoje člane o želenem aktivnem sodelovanju v društvu. Rezultati ankete so služili za sestavo letnega programa društva. V prvem polletju so se zvrstile dobro obiskane športno rekreativne akcije in izleti. V zimskem času je bila organizirana rekreacija za ženske in moške v osnovni šoli Prebold, v letnem času pa so redno obiskana igrišča za balinanje, rusko kegljišče in odbojko v Preboldskem gaju. Društvo ima v najemu eno od hišic, ki ponuja gostoljubje za družabnost in omogoča, da se igralci po napornih igrah odžejajo. Vse aktivnosti so organizirane po sekcijah, ki se za posamezne akcije zelo dobro pripravijo. Veliko jih je sodelovalo pri kolesarjenju in pohodih v bližnje planine ter na izletih v Ljubljano, na Primorsko in v Izolo. Tudi za drugo polletje načrtujejo podoben program. Pripravili so športna tekmovanja od 4. do 9. avgusta, kjer so se merile moči kot rezultat rednega treninga na igriščih. Osrednja zabavna prireditev ob dnevu upokojencev je bila 15. avgusta v Preboldskem gaju. Prireditev je spremljala razstava ročnih del in unikatne keramike v hišici turističnega društva. M. Praprotnik V Osreke po sodobni cesti - odprla sta jo predsednik sveta KS Galicija Andrej Križan (levo) in prebivalec tega zaselka Franc Krivec. Skupaj do asfaltne ceste Osreke nad Veliko Pirešico so nov zaselek v krajevni skupnosti Galicija, tik ob meji s krajevno skupnostjo Ponikva. V tem zaselku si 14 družin gradi hiše, večinoma so prišle iz Žalca in Velenja, polovica je že vseljenih. Zaselek je sodobno urejen, vsak čas bodo vključeni tudi v organiziran odvoz odpadkov, s skupnimi močmi in ob dobrem sodelovanju z vodstvom krajevne skupnosti Galicija pa so prebivalci Osrek pred dnevi dobili še asfaltirano cesto do svojih domov. Pobudo za asfaltiranje te ceste je pred dvema letoma dal član sveta krajevne skupnosti s tega območja. Investicija je prišla na vrsto letos in 330 metrov dolg cestni odsek so nato utrdili in asfaltirali v dobrem mesecu dni. Vrednost del znaša 3,6 milijonov tolarjev. 60% denarja je zagotovila krajevna skupnost Galicija, in sicer z denarjem, ki ga kot nadomestilo za izrabo kamnin plačuje kamnolom v Veliki Pire-šici. Ostalo so zagotovili krajani sami, Kamnolom Cestnega podjetja Celje pa jim je brezplačno dal material za cestni tampon. Vsem sodelujočim pri tej investiciji se je ob odprtju ceste zahvalil predsednik režijskega odbora Silvo Praunseis, trak pa sta prerezala predsednik krajevne skupnosti Galicija Andrej Križan in domačin Franc Krivec. Složno, kot so sodelovali pri tej naložbi, so se krajani nato še skupaj poveselili ob hrani, pijači in seveda glasbi. K. R. Gasilci Matk med čiščenjem vej, ki segajo na cestišče. Gasilci Matk Cerkev na Homu v novi preobleki___________________ Letošnja Marijino - Magdalenska nedelja je za župnijo Sveti Pavel pri Preboldu pomenila več kot le čaščenje te svetnice. Cerkev, ki nosi njeno ime, je namreč dočakala ta dan obnovljena. S tem pa je bilo poplačano nekajmesečno prizadevanje vseh, ki so kakorkoli pomagali polepšati fasado cerkve in zvonik obleči z bakreno streho. V lepem in sončnem vremenu se je na Homu zbralo nekaj sto ljudi, ki so uživali ob čudovitem razgledu po Savinjski dolini, igranju preboldske pihalne godbe in planinskem razpoloženju, ki ga tu gori nikoli ne manjka. Zanj zna dobro poskrbeti oskrbnik Dragovega doma Ivan Pinter, ki je tudi poskrbel za vse, kar se je ta dan dogajalo na Homu. Vsekakor pa človek, ki ima največ zaslug za polepšano podobo cerkve in zvonika, vsaj kar se tiče organizacije. Streha na zvoniku je delo kleparja Rudija Praznika iz Prebolda, fasado cerkve in zvonika pa je brezplačno prepleskal Tej slovesnosti je sledila še sveta maša, nato pa procesija okrog cerkve z branjem evangelija na štirih, posebej pripravljenih mestih, ki so ponazarjali tudi vse štiri strani neba. Po končani slovesnosti se je pričelo pravo planinsko rajanje, ki ga je z brezplačno jedačo in pijačo za vse udeležence slovesnosti začinil najprej oskrbnik doma, svoje so nato prispevali še godbeniki preboldske pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold, zatem pa še narodnozabavni ansambel Planinski odmev. Cerkev Marije Magdalene, ki je bila zgrajena pred 607 leti, bo Skrb za požarno varnost Gasilci gasilskega društva Matke so v okviru požarnovar-stvene vzgoje imeli tudi letos večdnevno akcijo čiščenja cestišč oziroma dreves ob njih, s čimer so zagotovili večjo prevoznost le-teh. Poveljnik društva Zvonko Romih nam je povedal, da njihovo društvo skrbi kar za 668 hektarjev, od tega kar 541 hektarjev gozdov, ki so težko dostopni. Da bi bila požarna varnost čim večja, so takšne akcije še kako potreb- PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC - PS organizira 5. tradicionalni POHOD PO OBRONKIH PONIKVE, in sicer 31. avgusta 1997 s startom ob 8. uri, pri Vodosteču - bistro Lovec. Smer pohoda: Marof - Vrhe - Studence -Loke - Ponikva (končni cilj ob 13. uri). Inf. po telefonu: 888-695 (Dani Jelen.) ne. Z njimi poskrbijo, da njihova vozila niso izpostavljena vejam in drevesom, ki lahko vozilo poškodujejo, ko je na vožnji do kraja požara. Požarnovarnostno je potrebno poskrbeti za 90 stanovanjskih hiš in 115 gospodarskih poslopij. Med visoko požarno ogrožene pa sodi pet mizarskih delavnic in kokošja farma. V akciji, ki jo je vodilo poveljstvo s svojimi operativnimi člani, so očistili 24 km makadamskih cest in 18 km asfaltiranih cest. Ob vseh teh podatkih pa gasilci niso zadovoljni s kategorizacijo društva, saj bi morali po požarni ogroženosti in težki dostopnosti do poslopij biti uvrščeni vsaj za kategorijo višje. Tako gasilci Matk. Podobno nezadovoljni so še v kakšnem društvu. D. N. Obnovljeno cerkev in zvonik so proslavili tudi s procesijo okrog nje. Slavko Podobnik iz Griž, bolj znan kot gostilničar gostišča Zibika. Sicer pa je bilo pri obnovitvenih delih opravljenih kar 1580 prostovoljnih delovnih ur, poleg tega tudi 270 traktorskih ur. V nedeljo sta zvonik in cerkev slovesno blagoslovila duhovnika prof. Srečko Rehar iz Maribora in prof. Zdravko Reven iz Ljubljane. skupaj z obnovljenim zvonikom še naprej ponosno kljubovala času in zrla v dolino, iz katere nikoli ne manjka obiskovalcev. Tako bo tudi v prihodnje, obnovljena cerkev in zvonik ter vedno gostoljubni oskrbnik planinskega doma pa so še razlog več za obisk te res prijetne planinske točke. D. Naraglav <|m¡> Na slovesnosti pri stoletni lipi, ki stoji na meji med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino pod Menino planino, na nadmorski višini 722 m, so se zbrali krajani tega območja ter predstavniki žalske in nazarske občine ter KS Vransko in Šmartno ob Dreti, da bi skupaj odprli 1800 m asfaltirane ceste Vologa - Lipa. S tem odsekom je cestna povezava med Vranskim in Šmartnim ob Dreti v celoti asfaltna. Kot dokazujejo zgodovinski viri, je povezava med obema dolinama stara že stoletja, saj legenda govori, da so lipo, pod katero je bilo slavje, posadili že Turki. Dolga stoletja so pod to lipo počivali romarji in popotniki na poti v Novo Štifto in v Kokarje. Tu je speljana tudi evropska transverzala E6. Sredstva sta prispevali občina Žalec in KS Vransko, nekaj sta prispevali tudi občina Nazarje in KS Šmartno ob Dreti. Skupna vrednost pa je 10,2 milijona tolarjev. Cesto sta odprla žalski župan prof. Milan Dobnik in na-zarski Ivan Purnat. Prav tako veseli kot ceste, ali pa še bolj, so bili tukajšnji krajani veseli vodovoda Bele - Vologa -Kale. Predvsem na Kaleh so imeli hude težave s pitno vodo, včasih so bili brez nje kar po več mesecev, saj vodovod iz Šentjošta ni zmogel ustreči potrebam vseh. Sedanji vodovod so zgradili od Beletove kmetije v dolžini 5 km. Nanj je priključenih 19 gospodinjstev in gospodarstev. Vrednost te investicije je okrog 2,9 milijona tolarjev, sredstva pa sta prispevali občina Žalec in KS Vransko, medtem ko so krajani opravili več kot 2500 delovnih ur. Seveda so se pri obeh gradnjah številni krajani še posebej izkazali in so deležni zahvale vseh, ki so s tem pridobili. Vodovod sta odprla predsednika občinskega sveta Žalec Franc Žolnir in nazarskega občinskega sveta Pavel Bitenc. Po pozdravnem govoru predsednika sveta KS Vransko Franca Sušnika sta spregovorila tudi oba župana, ki sta poudarila velik pomen te cestne povezave in vodovoda ter se zahvalila krajanom za veliko požrtvovalnost, brez katere bi obojega ne bilo. Cesto in vodovod je ob koncu slovesnosti blagoslovil vranski župnik jože Turinek, "slavje pa se je nadaljevalo z družabnim srečanjem. T. TAVČAR Pipo na novem vodovodu sta simbolično odprla predsednik občinskega sveta Žalec Franc Žolnir in nazarskega občinskega sveta Pavel Bitenc. Vransko Asfaltirana cesta in nov vodovod TRGOVINE MEŠIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Philips GSM-mobilni NOVO . telefon, ki uboga vaše govorjene ukaze. komponentami: MARANTZ, NAD In SONY televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO. Najcenejši PHILIPS GSM-mobilni telefoni: CENA 49.990,00 SIT Rolerji že od 6.000 SIT dalje. Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, SONY, PHILIPS, PIONEER, CARTEHNIC in KENWOOD glasbenimi stolpi MARANTZ, SAMSUNG, PANASONIC, PHILIPS, GRUNDIG in JVC Prikupne plesalke Radenske so na plesišče zvabile tudi obiskovalce. 1O-letnica blagovnice Savi n j ka V organizaciji Kmetijske svetovalne službe Slovenije, oddelka Celje in enote Žalec, Zveze strojnih krožkov Slovenije in Strojnega krožka Savinjska dolina je bila 20. julija v Veliki Pirešici, zanimiva prireditev DEMO '97, ki je privabila prek 1000 kmetov, trgovcev kmetijske mehanizacije, proizvajalcev le-te in mnoge druge. Namen te doslej največje prireditve, ki bi sicer morala biti že dan popreje, a jo je preprečilo slabo vreme, je bil hkrati z razstavo strojev za obdelavo tal in setev predstaviti njihovo delovanje Že v soboto, ko naj bi prireditev potekala, se je kljub odpovedi in prestavitvi na nedeljo v Veliki Pirešici oziroma na prostoru pred domačijo Andreja Podpečana zbralo lepo število obiskovalcev. Žal so lahko le pogledali razstavljene stroje in traktorje, si izmenjali kakšne informacije, se pogovorili o ceni, pogojih in podobnih rečeh, kaj več pa ta dan ni bilo mogoče. Lepa in sončna nedelja je v Veliko Pirešico privabila vsaj še dvakrat toliko obiskovalcev, kot so jih pričakovali organizatorji. V bližini regionalne ceste Arja vas - Velenje so si na velikem prireditvenem prostoru najprej ogledali razstavo strojev za oranje in posetveno obdelavo tal. Ker zaradi razmočenega zemljišča ni bilo možno demonstrirati njihovega delovanja, so se organizatorji in prodajalci še posebno potrudili in kolikor je bilo mogoče, predstavili njihovo delovanje kar na razstavnem prostoru. Dve uri po uradnem začetku prireditve se je reka ljudi prestavila čez cesto, do njive Andreja Podpečana, kjer so prisostvovali oranju velikega njivskega kompleksa, ki je bilo zasajano z žitom. Z zemljiščem se je spopadlo 12 različnih traktorjev z obračalnimi plugi velikosti od tri do šest brazd. Obiskovalcem se je tako ponujala nevsakdanja podoba oranja za Savinjsko dolino, saj smo takšnih prizorov vajeni le na prostranih poljih severovzhodnega dela Slovenije. Prav od tam pa je bilo veliko obiskovalcev. Prav tako ni manjkalo Gorenjcev, Primorcev, Dolenjcev in drugih, ki so se podali v središče slovenskega hmeljarstva, ki se lahko pohvali z zelo dobro organiziranim strojnim krožkom. Le-ti so bili tudi glavni organizatorji prireditve. Predvsem zaradi razmočenega zemljišča ni bilo mogoče praktično pokazati delovanja drugih strojev za obdelavo tal, kot so razne vrtavkaste brane in podra-hljalniki. Ta prireditev je po za- slugi Kmetijske svetovalne službe, ki je na prireditvenem prostoru imela tudi svojo stojnico, marsikomu od kmetov z razno literaturo omogočila odgovoriti na vprašanje, kaj posejati na strniščno njivo. Ob tem svetovanju in še vsem drugem je prireditev DEMO '97 dosegla svoj namen. Z njo so bili zadovoljni tako organizatorji kot tudi obiskovalci. Enako tudi proizvajalci in zastopniki - trgovci traktorjev in strojev, ki so sklenili kar nekaj poslov. Vsekakor pa toliko proizvajalcev oziroma njihovih zastopnikov doslej v Savinjski dolini še ni bi- lo. Med proizvajalci traktorjev so bile zastopane vse znane firme od Deutza, Fergusona, Samea, Zetorja do Landinija, New Holland Fiata in Forda, Mercedez-Benza in drugih. Med proizvajalci strojev je bilo zastopano 18 firm. Iz naše doline sta prišla Sip Šempeter in Tehnos Žalec. Lahko bi rekli, da je DEMO '97 uspel zbrati na enem mestu vse najboljše, kar na področju kmetijske tehnike premore Slovenija in Evropa. Tudi zato, in zaradi velikega obiska, je ta prireditev lepo uspela, kar je tudi spodbuda organizatorjem za nove podobne predstavitve. D. Naraglav Andrej Podpečan, -nlkSft 'fllHK dolina: like izobraževanja, ki ga uporabljajo po vsem svetu in ker je tudi v Sloveniji velik interes, smo se odločili za predsta vitev poset-vene obdelave tal. Žal nam Vreme dan pred prireditvijo ni bito naklonjeno, tako da nismo mogli v celoti predstaviti obdelave tal, ampak le oranje. Kljub temu smo zadovoljni, saj se je pokazalo, da so kmetje in vsi, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom, lepo sprejeli tovrstno obliko izobraževanja. Ob dejstvu, da v Sloveniji ostane veliko Strniše neobdelanih, kar je tudi posledica razmeroma drage poset-vene obdelave, je bila ta prireditev pomemben korak k izboljšanju tega stanja. Vsekakor pa smo s to demonstracijo želeli pokazati najcenejše variante te obdelave oziroma zasejanja teh strnišč, s čimer tudi ohranjamo boljšo rodovitnost tal...« Marjan Polenšek, svetovalec za kmetijsko tehniko pri Kmetijski svetovalni službi Slovenije in tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije: »Demonstracije, ki jih organizirajo svetovalna služba in strojni krožki, pomenijo neposreden stik s potencialnimi kupci. Kmetje lahko pri delu vidijo stroje različnih proizvajalcev in tako dobijo pravo podobo o tem, kako kak stroj deluje, kakšno traktorsko moč potrebuje itd. Dejstvo je, da proiz-; vajalri navajajo dosti nižjo oziroma minimalno potrebno moč traktorja, ki se v praksi pokaže povsem drugače. Ta predstavitev pa je hkrati tudi omogočila obiskovalcem, da so se podrobno seznanili z dosežki na področju kmetijske tehnoiogi-L je in tehnike. Skratka, na enem mestu smo pokazali vsem zainteresiranim kmetovalcem iz Slovenije vse, kar se nanaša na obdelavo tal, setev, traktorje in stroje...« Savinjska trgovska družba je ob praznovanju 10-letnice blagovnice Savinjka v Žalcu v mesecu juliju pripravila več zanimivih prireditev za svoje zveste kupce. Poleg pokušnje različnih izdelkov so ponudili tudi ugodnejše akcijske cene. Med kupci so iz- žrebali 45 udeležencev izleta po Sloveniji, za nakup nad 4.000 SIT pa so kupci dobili majice in kape. Praznovanje 10-letnice blagovnice Savinjka bi se moralo pričeti z Žalsko nočjo, ker pa je bila prireditev odpovedana, so posodobljeno blagovnico odprli v naslednjem tednu, trak pa je prere- zala poslovodkinja Zvonka Drča. V blagovnici so zamenjali celotno hladilno tehniko, razširili prodajne površine kruha in peciva ter mlečnih izdelkov. Na oddelku sadja in zelenjave sedaj ponujajo samopostrežni sistem nakupa. JK Dan bo kupcem in drugim obiskovalcem ostal v prijetnem spominu. Vola so pričeli peči že v zgodnjih jutranjih urah in po pokušnji se je prileglo tudi laško pivo, ledeni čaj Radenske ali pa kozarček črnine. Savinjčan Predstavitev strojev za obdelavo tal in setev IZZOVI ‘RPJC (jotovCje 70 tel.: 712-232 tPridružujemo se čestitkam ob praznovanju občinskega praznika v (jotovljah. / GOSTIŠČE \ uŠii^f ŠTEFAN SIMONČIČ |J^S3?7i Podvin 139 fl fj 3310 ŽALEC tel.: 063/713 222 VSEM OBČANOM OBČINE ŽALEC ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU. IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE ZASTOPSTVO ZA baaal^S -IMS- VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 GRADBENIŠTVO IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA MARKO DOLAR, s p. - gradbeništvo - slikopleskarska dela - polaganje vseh podov in ploščic Gotovlje 66, 3310 Žalec, - inženiring tel. & faks: 063/716-009 - ter ostala dela v gradbeništvu mobitel: 0609/628-967 Čestitamo ob prazniku občine Žalec KLEPARSTVO VILI DEBEVC, s.p. Ložnica 1, ŽALEC tel./faks: (063) 715-570 Pooblaščeni izvajalec kritine DECRA in TRIMO, • izdelava in montaža vseh krovsko-kleparsklh del, • izdelava žlebov brez spojev, nove oblike, • izvedba prezračevalnih naprav, • krivljenje do 6200 mm. 20-LETNA TRADICIJA KAKOVOSTI IN ZAUPANJA. 7^nžc0iufccjem m ii ii n /ni LFU ib ti/ y t) cJ d. o. o. POLZELA, LOČICA 75 /A tel.: 063 701 249, faks: 063 701 366 - IZDELAVA PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE IN BOJLERJEV IZ NERJAVEČIH MATERIALOV, - MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA - možnost plačila s kreditom ekološkega sklada - pri nas zahtevajte predračun, - SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTU NA TEKOČE GORIVO IN PUN, - KOTLARNE NA LESNE OSTANKE IN ŽAGOVINO, - VZDRŽEVALNA DELA - VARJENJE, REKONSTRUKCIJE IN POPRAVILA RAZVOJ - TRGOVINA IVA, LOČICA IZDELKI GORENJE PONUDBA CELOTNEGA PROGRAMA BELE TEHNIKE GORENJE POD UGODNIMI PLAČILNIM! POGOJI: MOŽNO PLAČILO NA VEČ OBROKOV, ZA GOTOVINO 8-ODSTOTNI POPUST. PRALNI STROJ 1522 S, SUŠILNI STROJ, SAMOSTOJNI STEKLOKERAMIČNI ŠTEDILNIK, MINI POMIVALNI STROJ. - SEKUALNIK S 301 GORENJE 19.094,00 SIT - REZALNI STROJ, KOVINSKI BOSCH 21060,00 SIT - PRALNI STROJ PS 909 71269,00 SU KUHINJE GORENJE IN SVEA. KOPALNICE GORENJE - KUHINJE: 25-ODSTOTNI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO -KOPALNICE: 20ODST0TNI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije po tel.: 701-249, faks: 701-366 Savinjčan Rdeč feferon pomeni žalost V starih časih so turška dekleta vezla že od majhnih nog, izdelki so bili del bale in so jih razstavili na njeni poroki. Vezenine, ki jih je nosila nevesta na glavi, so imele določen pomen: motiv z rdečo vrtnico nosečnost, rdeč feferon žalost. Tudi motivi na nogavicah so jih izdelkov. Fantiči tekajo po no- imeli določen pomen. Povedali so občutke in socialni status osebe, ki jih je nosila. Če je dekle želelo razodeti svoja čustva nekemu moškemu, mu je spletla in podarila nogavice z določenim motivom. Ko je prišel moški v mesto, so ljudje po njegovih nogavicah vedeli, če je iz vasi v hribih ali nižini, če je poročen ali samski in tako naprej. Pri sprehodu na plaži ali pri ogledovanju starodavnih ruševin v Turčiji slej kot prej naletimo na prodajalko nogavic in vezenin in gotovo nas zanese v izdeloval-nico preprog. Tradicija izdelovanja preprog sega v čas nomadov. Ti so pri preseljevanju vodili s seboj svoje ovce in tako imeli material vedno pri roki. Okoli milijon Turkov pa še zdaj, predvsem poleti, še vedno živi nomadsko življenje, ki zahteva, da so bivališča čim lažja in prenosna. Šotori so iz kozje dlake, narejeni iz sedmih kril. Ker je material lahek, krila omogočajo ventilacijo in pogled ven, ko dežuje, pa se material napne, zaprejo se pore in krilo postane nepremočljivo. Spleteni kos materiala iz kozje dlake sešijejo z barvnimi nitmi tudi v vreče za nošenje. Skoraj vsak šotor ima še dandanes svoje statve. Zdaj preproge izdelujejo industrijsko, vendar še vedno tudi ročno. Sami delajo bombažne in svilene niti, barvajo jih z namakanjem v barvah, dobljenih iz rastlinskih listov in korenin. Katere rastline uporabljajo in.način barvanja je skrivnost, ki se ohranja iz generacije v generacijo. V tkalnicah, kjer ročno izdelujejo preproge, imajo tudi velike šale za predstavljanje in prodajo svo- ve, zvite kose, jih mečejo v zrak in po trije naenkrat razgrinjajo. Dekleta izdelujejo eno preprogo celo leto, večje še dlje. Cena zanje je temu primerna in se začne, glede na velikost preproge, pri 2000 markah. Toliko je tista najmanjša, komaj večja od kvadratnega metra! Kakšna večja je tudi 30.000 mark... Si predstavljate, kako bi se jezili, če bi se vam kaj polilo po njej? Ročno izdelane svilene preproge so manjše kot bombažne, seveda dražje in najverjetneje se redkokatera znajde na tleh. Lahko se jih okviri in obesi na steno. Barantanje v trgovinah Najbolj značilen način prodaje je barantanje. Ko prideš v trgovinico, te povprašajo po imenu, se predstavijo s stiskom roke in postrežejo s pravim ali jabolčnim čajem. Novica o imenu se hitro razširi. Mene so po celi vasi v svoje trgovinice klicali Barbara, z menoj pa so bili: Barbara Fa-der, Barbara Mader, Barbara Si-ster in tako naprej. Bolj kot je ženska svetla, bolj je zanimiva. Medtem ko izbiraš in primerjaš PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Poletje je čas za dopustovanje, izlete v gore, kopanje v rekah, jezerih, morju. To je čas, ko si napolnimo svoje telesne »akumulatorje«. Da bodo ti dnevi res prijetni, bomo poskrbeli tudi v naši pekarni in trgovini. Zlasti, če se odpravljate na Gozdnik, Mrzlico, Kal, se oglasite pri nas. Ne bo vam žal! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč oblačila, srkaš čaj na kavču, se pomenjkuješ in smejiš s prodajalci. Postavijo svojo ceno, ti poveš svojo, pomeriš, potem prideta do neke vmesne cene. Plačaš lahko s turškimi lirami, markami, dolarji, šilingi. Drobiža imajo v vseh valutah dovolj. Vedno pov-darijo, da je realna cena takšna • in takšna, samo zate pa toliko nižja, si »veri bjutiful« ali najdejo kakšen drug razlog. Če postaviš prenizko ceno, se primejo za glavo, hodijo gor in dol po trgovini, te objamejo in rečejo, da bi s takšno ceno bankrotirali. Včasih že zapustiš trgovino, pa pritečejo za tabo in spustijo ceno do iste, ki si jo določil sam. Niso užaljeni, če ne kupiš reči niti po več-minutnem barantanju, saj jemljejo prodajo kot igro. Če se znaš sprostiti in si vzeti čas, lahko nakupovanje na tržnici in v trgovi- nah postane prav zabaven način preživljanja dopusta, spoznavanja dežele in ljudi v njej. Gospodarstvo sloni na kmetijstvu, zadnja leta tudi na industriji. Veliko je oljčnih nasadov in čebelnjakov. Spomladi polja zaživijo v pisanih barvah plevelov, ki jih je v Turčiji zaradi majhne uporabe herbicidov še veliko. To razveseljuje čebele, posredno, zaradi medu, tudi kmete. Oljčni nasadi in ograje iz grčastih oljk dajejo olive in olivno olje, v Turčiji najdemo orehe, grozdje, fige, citruse, kakšno banano in jabolka. Poleg pšenice in ječmena je pomembna koruza, pa tobak in bombaž. Vidimo sezam, arašide, janež. Če smo v Turčiji, gotovo ne bomo zamudili Turškega večera. Začne se s folkloro, obvezno zaključi s trebušnim plesom. Nič nenavadno ni, če ima napovedovalec s kravato nataknjene čevlje s pohojeno peto, plesalpi folklore pa umazane hlače. Vendar ni razloga za zgražanje! Mi smo prišli v NJIHOVO deželo, SPOZNAVAT njihov način življenja. Če se ne znamo vživeti v ritem drugačnih ljudi, je to naš problem in je bolje, da ostanemo doma! Vsak narod je produkt stoletij v določenem okolju. Drug od drugega se lahko kaj naučimo, vsak je vreden spoštovanja. Če je njihov način življenja rezultat dolgih stoletij, kako da bi jim mi lahko vsilili tistega, ki se je do sedaj obnesel pri nas? Čar Sveta je ravno v tem, da je pisan, da ga sestavljajo različne narodnosti, različno govoreči, različno misleči. Po folklori plesalka trebušnih plesov v tančicah zapleše med mizami in pogumneži ji zatikajo denar za pomankljiva oblačila. Na oder nato za roko pripeljejo gledalce ter jih poskušajo naučiti trebušnih in ostalih plesov. Ko ugotoviš bistvo, da imaš roke v vist in treseš zgornji del telesa, hitreje napreduješ. Zavleče se lahko pozno v noč in če ne spiješ preveč raki-ja (pijača ni rakija ampak RAKI), te petnajst do šestih zjutraj zbudi glasna molitev z zvočnikov bližnjih mošej. Ker islam prepoveduje upodabljanje ljudi in živali v mošejah, so okrašene z geometrijskimi oblikami in motivi rastlin. Mošejo lahko obiščemo z dolgimi hlačami ali krilom, obvezno je treba sezuti čevlje, ženske pa si morajo glavo pokriti z ruto. Statistično je v Turčiji 98% muslimanov, ostali so mešanica Židov in kristjanov. Vendar je eno biti musliman po izpovedi, kot dejansko moliti petkrat na dan in slediti ostalim muslimanskim pravilom. Tako kot pri nas večina kristjanov hodi v cerkev le ob večjih cerkvenih praznikih, tudi večina Turkov samo takrat obišče mošejo. BARBARA ČEH ***************** * * GOSTISCE Savinja Marinka PLEVCAK * * LATKOVA VAS 227 PREBOLD tel.: 701-030 * V gostišču ponujamo poleg klasičnih jedi še: * - MORSKE DOBROTE, JEDI Z ŽARA, POSTRVI, POLŽE, ŽABJE KRAKE, * SLADICE in KVALITETNA SLOVENSKA VINA * Sprejemamo naročila: * za poslovna kosila in večerje, zaključene družbe, obletnice, * poroke, rojstne dneve... * Za obisk se priporočamo! * *************** MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA, d.o.o. VSE PRIHODNJE UPORABNIKE ZEMELJSKEGA PLINA OBVEŠČAMO, DA SE LAHKO PRIKLJUČIJO NA PLINOVOD V NASLEDNJIH KRAJIH: VRBJE, MIGOJNICE, GRIŽE, DOBRIŠA VAS, PETROVČE, ARJA VAS, DREŠINJA VAS IN LEVEC. Vsi občani, stanujoči v zgoraj navedenih krajih, ki želijo imeti izdelan plinovodni priključek, se lahko oglasite v prostorih Mestnih plinovodov d.o.o. Koper - PE ŽALEC, Hmeljarska 3 (I. nadstropje), kjer boste prejeli vse potrebne informacije ter predračun za priključek. Pisarna je odprta: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Odločite se za ekološko najčistejše in najcenejše gorivo današnjega časa. Videli boste, ne bo vam žal! Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu juliju ste, cenjeni bralci, za najbolj priljubljeno trgovino izbrali Blagovnico Polzela, sledita ji Žana Žalec in Blagovnica Savinjka Žalec. Najbolj priljubljen trgovec je Boštjan Cizej (Savinjka Žalec), sledita mu Marinka Vošnjak (Blagovnica Polzela) in Darinka Stanko (Trgovina Miklavc). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. ANDREJ BOSNEK, Gotovlje, Žalec 2. JERICA ČRETNIK, Kasaze 98, Petrovče 3. DANIJEL RIHTER, Breg 90 a, Polzela. Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Glasovnice iz avgustovske številke Savinjčana nam pošljite do 5. septembra 1997 GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:. ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:______ Moj naslov: CAMdoa \JrM W Lhbbhhi PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Laikova vas 84, Tel:. 063/702-250, 3312 Prebold Faks: 702-251 OD OPEKE... DO STREŠNIKA -in še mnogo več...!!! PONUJAMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, dimnike schiedel, strešnike (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo, potrebno za gradnjo. *** ZA GOTOVINO - DO PRODAJE ZALOG ■ CEMENT -APNO - BRAMAC KRITINA -BOBROVEC - OPEKA MODUL - KLINKER PLOŠČICE - KRITINA ONDULINE - PRANE PLOŠČE, 40x40 cm - FOLIJA, črna - FOLIJA, prozorna 627.00 SIT/vreča 399.00 SIT/vreča 120,73 SlT/kom 66,97 SIT/kom 77,30 SIT/kom 58,99 SIT/kom 1.262.55 SIT/kom 196,65 SIT/kom 195,70 SIT/kg 242,25 SIT/kg Ugodno tudi: - betonsko železo, armaturne mreže, nosilci, tlakovci, velux okna, orodje, barve, gips plošče Material vam lahko DOSTAVIMO Z AVTODVIGALOM. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SAM D.O.O. PRODAJNI CENTER, TEL.: 702-250 CdUCCDS CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO; - cvetlična korita - kamine, fontane • ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove. MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8. do 17. ure Neprecenljivo bogastvo v Gotovijah Ena največjih zasebnih zbirk starin v Sloveniji se nahaja v Gotovljah iz domačih in Desno Danes je vsakomur jasno, kako dragocene so starine in kako dobro se jih da vnovčiti. Verjetno se ne bomo veliko zmotili, če zapišemo, da se je v Savinjski dolini - zelo bogati z arheološkimi najdbami - vrednosti starin prvi in najbrž edini zavedal Gotovljan Vinko Jordan. V času svojega življenja je ustvaril neprecenljivo zbirko starin in če mu je kaj še posebej šteti v dobro, potem je zlasti to, da z njimi ni prekupčeval in da je tudi svojim domačim naročil, naj ničesar ne prodajo. Tako se je ohranila največja zasebna zbirka starin sredi Gotovelj, o kateri pa je v javnosti le malo znanega. ne v Šempetru. Že v mladosti je z zanimanjem prebral vsako zgodovinsko knjigo, ko pa je imel svoje gradbeno podjetje, se je začel zanimati tudi za zbiranje starih predmetov. Kot je zapisal sam: »Leta 1930 sem pri Lečniku v Celju kupoval daljnogled, ko je neka ženska prinesla orodat len kupček starih to- italijanskega slikarja, poleg nje slika Trsta iz leta 1801. Slednjo je hotela po pripovedovanju Olge kupiti neka Italijanka. »Plačala bi jo z zlatom, pa je ata rekel: Ne, kar imam, imam.« Pod slikami je ena najlepših zbirk keramičnih krožnikov iz Šiceve tovarne okrasne keramike v Libojah. Tudi doprsni kip Goeteja je v Jordanovi zbirki. Pomislili bi, da je Vinko Jordan pač želel sam uživati skrivnosti in lepoto starin. Pa vendar je celjski muzej zbirko natančno popisal, lastnik zbirke je o svojih najdbah pisal v arheološkem vestniku, o njegovi zbirki je že pred mnogimi leti poročala revija Tovariš, podrobneje pa je Vinko Jordan - eden redkih Savinjčanov, ki je znal ceniti staro. predstavljena tudi v monografiji Gotovelj, ki je izšla leta 1980. Če pišemo ob občinskem prazniku več o Gotovljah, potem mimo te zbirke in Vinka Jordana ne moremo. In kdo je bil Vinko Jordan? Njegov stari oče je bil menda Italijan, Jordani se je pisal in je po pripovedovanju Olge Klančniko-ve (ene od dveh hčera Vinka Jordana) prišel v Liboje zidat keramično tovarno. Oče je bil zidar, mati Neža pa gospodinja. Njun deseti otrok je bil Vinko, ki se je rodil 2b. novembra leta 1899 v Gotovljah. Ljudsko šolo v domačem kraju je končal z odličnim uspehom, nato pa se je izučil zidarske obrti v Šoštanju. Med učno dobo je obiskoval obrtno nadaljevalno šolo v Žalcu. Leta 1917 je napravil izpit za zidarskega pomočnika in nato pri istem mojstru delal do vojaškega roka, ki ga je služil pri 5. polku v Zagrebu. Po 18 mesecih vojaščine je nekaj časa še delal kot zidarski pomočnik v Šoštanju, nato pa z odličnim uspehom končal triletno gradbeno rokodelsko šolo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Leta 1926 je v Ljubljani opravil izpit za zidarskega mojstra (trajal je osem dni), leto kasneje pa začel samostojno obrt v Gotovljah. Gradil je razne zgradbe po vsej Savinjski dolini, v Celju in drugih krajih, med drugim planinski dom v Logarski dolini in kočo na Korošici. Povprečno je imel zaposlenih od 100 do 120 delavcev. Med vojno je s petimi delavci opravljal manjša popravila poslopij, bil pa je tudi med ustanovnimi člani odbora OF v Gotovljah leta 1943 in se pozneje pridružil partizanom. 15. maja leta 1945 je nastopil službo pri okrožnem odboru Celje - oddelek za gradnje kot vodja uprave javnih zgradb. Po razformiranju okrožij je spet delal v svojem poklicu, leta 1947 pa nastopil službo pri okrajnem gradbenem podjetju v Celju. Po petih letih je postal vodja gradbenega oddelka Hmezada v Žalcu, bil je direktor Gradnje Žalec, leta 1955 pa je postal gradbeni referent pri občinskem ljudskem odboru v Žalcu. Umrl je leta 1980. Zasebno se je Vinko Jordan ukvarjal z zgodovino in numizmatiko. Bil je član Zgodovinskega društva v Ljubljani in Numizmatičnega društva v Zagrebu. Menda je prav on januarja leta 1952 odkril arheološke izkopani- larjev in dvajsetič kot srebro. Kar zasvetile so se mi oči, ko sem jih videl. Prosil sem Lečnika, naj mi jih odstopi, da jih po isti ceni kupim od ženice. Tako se je pri meni začelo zbiranje starih novcev. Vedno sem še kje kaj našel za svojo zbirko. Tedaj so dalmatin- ski krošnjarji hodili po naših krajih od hiše do hiše in prodajali svoje drobnarije. Naprosil sem nekega Jožeta in Mata, da sta za mene po hišah kupovala star denar.« Približno takrat kot denar je začel Vinko Jordan zbirati tudi stare zgodovinske predmete. O tem je zapisal: »Moj poklic je bil pač tak, da smo mnogo kopali po zemlji. Tako smo ob neki priliki na Lokah izkopali lepo rimsko sekiro. Pri kopanju kanalizacije v Žalcu smo naleteli na keltski grob, v katerem je bila lepa žara, še polna pepela. Seveda so zidarji pepel takoj stresli ven, ker so mislili, da je spodaj denar, pa ga ni bilo. Žaro sem takoj nesel v svojo zbirko. Ko smo kopali temelje za Hropotove svinjake v Gotovljah, smo v globini enega metra odkrili dobro ohranjen človeški skelet, ki je imel pri glavi lep lonček. Pokličejo me in grem pogledat in ugotovil sem, da je staroslovanski grob, ker so stari Slovani dali človeku v grob lonček s hrano.« Njegova hčerka Olga se spominja, da je njen ata skoraj ves zaslužen denar porabil za kupovanje starin. Ko se je razvedelo, da odkupuje stare predmete, so mu jih hodili kar sami ponujat v odkup. Njegova zbirka novcev je izjemna. Rimski in grški denar, srebrni novci iz časov Marije Terezije, neki študentje pa so mu prinesli celo keltski denar, ki so ga našli v Savinji. Ko so pred nekaj leti ocenjevali zbirko samo francoskih novcev, se je njihova vrednost povzpela na vrtoglavih 400 tisoč nemških mark. Nihče pa še ni sešteval vrednosti oljnih slik, med njimi Marije italijanske- i I Kamnita sekira iz kamene dobe, najdena v Zavrhu pri Galiciji; rimska srebrna žlica, izkopana na območju rimskega vojaškega tabora v Ločici ob Savinji; rimska okrasna zaponka; ostanek protestantizma - priprava za peko hostij iz protestantske molilnice na Govčaih. Delček zbirke kovancev - tudi kovanec kralja Matjaža je med njimi, zgoraj pod večjimi kovanci pa keltski denar. Staroslovanski lonček. ga slikarja, portreta dojenčka z gradu Plevno, pa Šiceve keramike, zbirke orožja, turških podkvic, kipcev, svetnikov, pa rimskih najdb, na primer ženskega srebrnega »neseserja«, vrednosti srebrnih sponk. Pa železnih čeleš-nikov, ki so služili za držanje lesene trske za svetilko, in mnogih rudarskih svetilk, pasov za narodne noše, srebrnega posodja in še mnogih dragocenosti. Izjemno zanimivi so staroslovanski lonček, rimska rovnica pa predmeti iz protestantske molilnice na Govčah. Zgodovinarji se gotovo držijo za glavo ob naštevanju teh predmetov brez repa in glave, brez upoštevanja zgodovinskih obdobij, toda nekako tako doživlja SPOMINI NA... Franceta Oniča Verjetno poznate slovenskega pesnika Franceta Oniča. Za njegovo poezijo (zbirka Darovanje) je po navedbah leksikona Cankarjeve založbe »značilna ekspresionistična razvnetost in veliki vvhitmanski svobodni verz. Po 2. vojni se je umiril in preusmeril v pretežno tradicionalne oblike (celo v sonet), pesmi prežete z melanholijo in resignacijo. Pa veste, da je živel tudi v Gotovljah? France Onič se je rodil 30. januarja 1901. leta v Petrovčah, kjer je bil njegov oče postajni načelnik. Kot je v monografiji Gotovelj zapisala Darinka Joštova, pa je oče umrl, ko je bilo Franciju komaj tri leta in mati se je iz državnega stanovanja preselila na svoj dom, k Cesarjevim v Gotov-Ije. »Tu je živela »teta Lenčka« s sinovoma Davorinom in Francijem, dokler ni po prvi svetovni vojni kupila skromne hiše »na za-vrteh«. Pri Cesarjevih so torej odraščali štirje domači fantje in dva Oničeva, šest močnih razboritne-žev - ni čudno, da so morali Cesarjev ata včasih odvezati pas, pa tudi teta Lenčka je bila bolj huda.« Kot je zapisala Darinka Jošt, se je po prvi vojni (starejši fantje so bili že vojaki, tudi Koroško so branili) mlajšim odprla pot do šolanja. Seveda so »naprej« študirali tisti, ki niso bili namenjeni za doma, to je grunt. Iz vasi sta od tistega rodu končala univerzitetni študij Mikužev Radko, filozof, in pa Franci Onič, ki je po končani gimnaziji v Celju postal profesor biologije. Onič je že s seboj v Ljubljano prinesel kmečko upornost in odpor do krivic; ker je bil izredno pronicljive misli in občutljive narave, se je kmalu znašel v tisti skupini študentov, ki je izpovedovala svoje razočaranje nad družbo, nad svetom, po vojni še bolj razdvojenim kot prej. Kosovel, Premru, Onič, Detela, Grahor, Kozar in še mnogi mladi književniki so bili avantgarda tiste generacije. V svojem mladostnem zanosu so svoje misli odevali v bleščavo obleko ekspresionističnega izraza. Takšna je bila tudi Oničeva prva pesniška zbirka Zavarovanje (1923). Njihova revija je bila Mladina, ki jo je najprej urejal Srečko Kosovel, pa almanah »Knjiga drugov«. Oblast je knjigo zaplenila, pesniki so bili obtoženi protidržavne propagande in več let se je vlekel proces v Veliki Kikindi.Tudi Onič je okusil zapore stare Jugoslavije. Kot mladega profesorja so Oniča poslali v Mursko Soboto, ga kot levičarja odpustili in šele po ponovnem procesu je bil poslan na gimnazijo v Ptuj. Spet kazensko je bil premeščen v Kočevje, dve leti pred začetkom druge vojne pa je dobil mesto v Mariboru. Ob prihodu Nemcev je bil z ženo, prav tako profesorico, in šestletno hčerko med prvimi izseljen v Srbijo. Takrat je napisal nekaj najbolj pretresljivih pesmi v mislih na izgnance, mater in toliko praznih domov. Po vojni je bil med drugim dve leti direktor radia v Ljubljani, pisal je razprave, literarne in gledališke kritike, bil je ravnatelj učiteljišča in nazadnje gimnazije. Umrl je 4. aprila 1975. leta v Ljubljani. Tudi Oničeve hiše v Gotovljah danes ni več. K. R. zbirko laik, ki stopi v sobo, polno starin. Zmedejo ga. O vsaki pove Olga svojo zgodbico, kot jo je slišala od očeta. Žal Vinko Jordan prav za vsako starino ni zapisal, kje jo je dobil. Tako lahko izveste, da sta bili v Jordanovi zbirki še dve izjemni dragoceno- priča še našim zanamcem, kaj vse se je našlo pri nas. Vse naj ostane pri hiši, je naročil svoji hčerki tik pred smrtjo. Olga ima dva sinova in eno hčer. Hči z družino živi skupaj z mamo in očetom v hiši, kjer je zbirka še povsem takšna, kot jo je uredil Vin- Oiga Klančnik s še enim lepim primerkom Siceve keramike. sti - Trubarjeva knjiga in Dalmatinova Biblija. Olga pove, da ju je njen oče našel na kupu smeti na dvorišču, ko so obnavljali cerkev v Nazarjah. Čisto mokri in umazani zaradi dežja sta bili. Plačal je domačinom, da so kurili v peči in ju posušil. Dolgo sta bili v njegovi zbirki, nato pa ju je dal celjskemu muzeju, ta pa samostanu Gornji Grad. Tako je danes v Gotovljah le še faksimile Biblije iz leta 1584. Več kot 40 let je Vinko Jordan bogatil svojo zbirko in ponosen je bil nanjo. Večina starih predmetov je namreč zbranih na območju Savinjske doline in bodo Zlatoporočenca Kočevar iz Sv. Lovrenca Ljubezen premaga vse Lepo je pisati o dveh, ki ju je življenje združilo pred davnimi petdesetimi leti, potem pa sta to zvezo znala negovati in vzdrževati vse življenje. To je uspelo tudi Robertu Kočevarju in njegovi življenjski sopotnici Mariji iz Sv. Lovrenca pri Preboldu. Robert je luč sveta ugledal pred 72 leti v Matkah kot prvi izmed treh sinov. Po smrti očeta je kot najstarejši moral k stricu, kjer je spoznal trdo kmečko delo. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v rudniku Zabukovica, kjer je delal do vpoklica k vojakom, po vrnitvi pa se je zaposlil kot uradnik na Občini Žalec in tam delal do upokojitve. Marija je pri-vekala na svet dve leti pozneje v Sv. Lovrencu kot prvorojenka. Po končani osnovni šoli se je izobraževala pri šolskih sestrah v Celju, zaradi bolezni v družini je morala šolanje prekiniti. Ko so mater odpeljali v Auschwitz, pa je na njena ramena prešla vsa skrb za gospodinjstvo in deset let mlajšo Najharmonikar Savinjske doline Bojan Bervar Bojan Bervar Harmonikar Savinjske doline ko. Olga popelje na ogled zbirke vsakogar, ki to želi, in na različne nepridiprave niti preveč ne misli. Dokler sta bila z možem sama v hiši, jo je še skrbelo, zdaj pa ne več. Morda bi bilo prav, da si jo ogledajo vedno le manjše, zaključene skupine. Težko boste še kje na manjšem prostoru dobili tako globok vtis o posameznih zgodovinskih obdobjih. Bolj zanimivega pouka zgodovine za otroke verjetno ne more biti. Za odrasle pa - koliko sploh poznamo zgodovino in preteklost naših krajev? K. R., foto: J. K. sestro. Pozneje se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer se je tudi upokojila. Mlada zaljubljenca sta svojo ljubezen potrdila s poroko, dve leti poznje se jima je rodila hči Marijca, začela pa sta tudi graditi hišo, v katero se je mlada družina vselila leta 1952 in se kmalu zatem povečala še za enega člana, sina Bogdana. Zakonca se po upokojitvi nista prepustila brezdelju, temveč pričela z intenzivnim kmetovanjem, ki jima ni dopuščalo niti krajšega dopusta. Sedaj je seveda drugače. Dela sicer imata vedno dovolj in srečna sta, da jima zdravje to še dopušča, sicer pa živita v miru in zadovoljstvu. Z veseljem pričakujeta vsak obisk svojih otrok in vnukov in sta prepričana, da je v ljubezni vsa moč življenja. Civilni obred zlate poroke je opravil v Žalcu Marjan Žohar, cerkvenega pa domači župnik Franc Serec v preboldski župnijski cerkvi. T. TAVČAR Na izbornem tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne v Matkah se je že drugič pojavil Bojan Bervar iz Zaplanine pri Vranskem. Čeprav se mu ni posrečilo priti med štiri polfinaliste, pa je domov vendarle odšel kot najboljši harmonikar Savinjske doline. Ob zaključku tekmovanja smo ga poprosili za kratek pogovor, da ga predstavimo tudi vam, dragi bralci Savinjčana. Na vprašanje, kaj mu pomeni nastop in osvojen naslov najhar-monikarja Savinjske, nam je Bojan dejal: »Zelo sem vesel tega naslova, čeprav bi bil še bolj, če bi se uvrstil tudi v nadaljnje tekmovanje. Vsekakor pa je tudi to, da sem postal najharmonikar Savinjske, lep dosežek, ki me prepričuje, da sem na dobri poti. Nedvomno je s tem tudi poplačan trud, ki ga vlagam v svoje glasbeno življenje. Harmonika mi veliko pomeni in brez nje bi si sedaj že kar težko predstavljal življenje. Tudi zato se rad udeležujem takšnih prireditev, kot je današnja, in se jih bom tudi v prihodnje, saj tudi tako spoznavaš, kam sodi tvoje znanje. Že lani sem bil drugi na tekmovanju za najharmonikarja Savinjske, letos prvi, drugo leto pa upam, da bo še kaj več.« V družini Bojana Bervarja igranja na »frajtonarico« nikoli ne manjka. Že njegov stari oče je bil ljudski muzikant, potem se je v ta inštrument zaljubil oče, ki je navdušil oba sinova. Lani so vsi trije tekmovali v Matkah, letos pa le sinova Bojan in Janez. Bojan igra na harmoniko že kakšnih deset let, vendar intenzivno le dobri dve le- Fotografija in reportaža poletja V prejšnji številki Savinjčana smo vas, spoštovani bralci, pozvali, da nam pošljete kakšno prijetno fotografijo s poletnim motivom ali opišete v reportaži kakšno svoje posebno doživetje ali kraj, in sedaj moramo zapisati, da so fotografije, ki ste nam jih že poslali, res prisrčne in zanimive. Veliko vas pa še preživlja dopust in morda boste v objektiv še ujeli kaj nevsakdanjega in zanimivega. Akcijo nadaljujemo do ponedeljka, 1. septembra. Zatorej, opogumite se in nam pošljite svoje fotografije in zapisane vtise. Uredništvo ti in pol. Ko je šel naprej v šolo, se je odločil, da se bo glasbeno bolj izpopolnil. Tako je prišel do glasbene šole v Mengšu, kjer je spoznal Robija Zupana z Vranskega. Dogovorila sta se za poučevanje in tudi sedaj mu še marsikaj pokaže. In kakšne so želje najharmonikarja Savinjske? »Že od majhnega imam željo, imeti svoj ansambel. Mislim, da se bo to kmalu uresničilo, saj se že spravljamo skupaj. Je pa kar težko, saj ni ravno veliko fantov, ki bi igrali kakšne druge inštrumente in ob tem bili še pripravljeni igrati v skupini. Ko mi bo uspelo sestaviti kakšno skupino, bo uresničen velik del mojih želja. Že sedaj kar precej igram na prireditvah, ohcetih, abrahamih in podobnih zabavah, če bo ansambel, pa bodo prišle na vrsto tudi razne veselice.« Tako Bojan Bervar, ki ta čas veselo živi in igra v Zaplanini, kjer staršem pomaga pri kmetovanju. Kakšna bo njegova pot v prihodnosti, lahko povedo le zvezde. D. Naraglav lanez Seršen Veteran med veterani Na vsakoletnem gasilskem tekmovanju veteranov Slovenije v Matkah že vseh pet let posebno pozornost vzbuja tekmovalec iz gasilskega društva Šinkov Turn z Gorenjske. Je namreč najstarejši udeleženec tekmovanja, veteran med veterani, ki je letos zakorakal že v 92. leto življenja. Govorimo o Janezu Seršenu, ki je kar prek 70 let zapisan gasilstvu in mu bo, dokler ga bo telo še ubogalo. Z njim smo se zapletli v pogovor, ko je čakal, da bo s svojo gasilsko desetino prišel na vrsto. Pobarali smo ga, kaj mu pomenijo ta tekmovanja in nasploh gasilstvo. »Res sem že v letih, a se mi zdi, da bi mi kar nekaj manjkalo, če bi čepel doma in čakal na Matildo s koso. Človek se mora gibati, drugače preveč zastane, in tega se jaz ves čas držim. Ta tekmovanja so zame res prijetno doživetje in sprostitev, saj v življenju ni bilo nič kaj posebno lepega. V mladosti sem bil večkrat lačen kot sit, zgodaj sem izgubil mamo, živel ob robatem očetu, ki ga je rad pil in zato lahko rečem,.da mi je prav lepo v teh letih. Gasilstvo je samo po sebi dejavnost, ki je namenjena pomoči ljudem in kar sem tudi sam človek, ki rad pomaga, če le lahko, ni nič čudnega, da sem vstopil v to druščino in v njej vztrajam tudi še sedaj, ko imam na grbi že devet desetletij in več.« Janez Seršen tudi doma ne miruje. Rad gre v gozd, kjer pripravlja drva za zimo, postori kaj okrog hiše in se loti še kakšnega drugega hišnega opravila. Svoje dni je moral biti kovač in vihteti težko kladivo v očetovi kovačnici; teh časov se ne spominja z veseljem, saj je bilo to trdo in težko življenje. Morda ga je prav to tudi naredilo tako jeklenega kljub siceršnji drobni postavi, ki nikakor ne bi pristajala kovaču. »Velikokrat, še posebno v času vojne, sem bil že blizu smrti, a sem ji vedno ušel. Drugače sem čisto zdrav in mi nič ne »fali«, le preveč let že imam. Za komando sem še kar dober, le teči se mi sedaj ne da več. Mislim pa da bi tudi to verjetno storil, če bi mi šlo za kožo, se še pošali Janez Seršen, ki ga že kličejo na prostor za tekmovanje. Preden se poslovimo, ga še vprašamo, če ima kakšen poseben recept za takšno vitalnost. »Verjetno ima vsak svojega. Vsi vemo, kako je recimo živel in še živi telovadec Leon Štukelj, ki je kot pravnik verjetno imel kar dobro življenje. Zase lahko rečem,-da sem živel skromno, predvsem pa nisem nikoli pil in ne kadil. Ce je to recept, potem ga prav rad priporočam tudi vsem drugim. Nikakor pa jim ne privoščim tistega, kar sem doživljal v mladosti,,« se še zasmeje Janez in s strumnimi koraki hip zatem že stoji pred svojo desetino in ji da povelje za začetek tekmovanja. D. Naraglav MmmNJiNm o Danetu Senicu Če povemo, da je Dane Senič že dolga leta znan bančni delavec in bankir z dušo in telesom, nismo povedali nič neznanega. Da je z bančništvom povezan že vse od leta 1950, pa je podatek, ki ga ne kaže prezreti. Tudi gasilskim vrstam je predan že več desetletij. In ker ne pozna počitka, svoj prosti čas namenja urejanju doma, ki ga bogati lepo cvetje in sadovnjak, na katerega je še posebno ponosen. Sredi avgusta, ko je čas dopustov, je bil Dane Senič zaposlen čez glavo z ureditvijo novih poslovnih prostorov Slovenske investicijske banke v Žalcu. Zato sva morala tudi ta pogovor opraviti na hitro, sicer pa je Dane bolj človek akcije in dela z besedami, samo hvale in klepeta je bil vedno bolj skop. Pa vendar je kot iz rokava stresel svojo delovno pot, ki se je začela leta 1950 v Investicijski banki Jugoslavije v Celju. Po petih letih je v svojo delovno knjižico zapisal Komunalno banko Celje, deset let je nato služboval v Zadružni hranilnici in posojilnici Celje. Potem se je vrnil v Komunalno banko Celje, leta 1978 pa je prevzel vodstvo enote Beogradske banke v Žalcu. Tedaj je moral najprej poskrbeti za ureditev novih poslovnih prostorov, pri pridobivanju komitentov pravnih in fizičnih oseb pa je s pridom uporabljal izkušnje in poznavanje okolja. »Že tedaj sem zagovarjal konkurenco v bančništvu. Pomoč pri razvoju še zlasti zaseb-jjjjj . . nega, predvsem V siva je bila naša poslovna politika, s katero smo se uveljavili v Savinjski dolini, na Koroškem, Celjskem, v Posavju in nekaterih drugih območjih. S prizadevnostjo vseh zaposlenih smo si ustvarjali zaupanje, ki je v bančništvu zelo pomembno,« pove Dane Senič. In ko je leta 1990 Slovenska investicijska banka odpirala enoto v Žalcu, je vodenje zaupala izkušenemu bankirju Danetu Seniču. V teh dneh, ko se banka pripravlja na odprtje novih poslovnih prostorov, se zaključuje še eden od mnogih mejnikov in delovnih uspehov človeka, ki ima globoke korenine v bančništvu. Ne samo po postavi, tudi pri delu Dane Senič ni neopazen. Življenjska vedrina, delavnost in vztrajnost mu dajejo poseben pečat. 1. K. 20 let parketarstva Potočnik Iz nič do uspešnega podjetja loge. Možno jih je dobiti v prek 40 oblikah plemenitih imitacij lesa in kamna in v drugih, bolj fantazijskih oblikah...,« je še dejal Janko Potočnik, ki je svoje besede podkrepil s pogledom na razstavljene vzorce laminata. Preudarni in strokovno podkovani nakupi Z Jankom Potočnikom v pogovoru zajadrava tudi v čase, ko je bilo potrebno marsikatero stvar poiskati prek meje v Avstriji in Italiji. Bili so časi, ko ni bilo mogoče dobiti lakov za parket niti brusilnega papirja, tako da je del tega bilo potrebno kar »prišver-cati« iz tujine. Danes je vsega več kot dovolj in se lahko le z nasmehom spominja tistih časov, ki pa takrat niso bili nič smešni. Razpredava tudi o vrednotenju njegovega poklica, za katerega je prepričan, da je premalo cenjen, saj je potrebno biti veliko na nogah. Ob tem pa ne smemo pozabiti dela s strankami, ki morajo zaupati v firmo in njene delavce. Stranke ob odhodu na dopust Potočnikovim pogosto zaupajo svoje ključe, da ti v njihovi odsotnosti opravijo naročeno delo. Takšnih primerov ni malo in tudi zato je, kot pravi Janko, potrebno imeti takšne delavce, ki jim lahko resnično zaupaš. tere od talnih oblog. »Marsikdo ravna narobe, ko gre enostavno v trgovino in kupi tisto, kar se mu zdi, da bo odgovarjalo njegovemu stanovanju. Pozneje ugotovi, da obloge zaradi vlage ali česa drugega niso primerne in je denar vržen proč. Vsem, ki se odločajo za takšne nakupe, priporočam, da se najprej posvetujejo z ljudmi, ki se na to spoznajo, saj bo tako veliko manj problemov in slabe volje.« Čas hitro teče in tudi Janku in Evi se bo kmalu začelo muditi v Ljubljano. Predno se poslovim, se z Jankom še malo sprehodim po dokaj prostorni delavnici, ki bo čez leto in pol bolj redno obratovala in ne le takrat, ko kaj potrebujejo za delo na terenu. Ne nazadnje so v delavnici postavljeni novi in sodobni stroji, ki so mnogo premalo izkoriščeni. Kot pravi Janko, bo kmalu drugače, saj bo sin prevzel delo na terenu, sam pa se bom posvetil delu v delavnici, saj mu poškodovana kolena onemogočajo terensko delo. Preden končam ta zapis, morda še moj nasvet. Če si nameravate polepšati svoje stanovanje z novimi talnimi oblogami, se velja obrniti na Potočnikove v Ka-sazah 71 a in jih povprašati za nasvet. Lahko jih pokličete po telefonu 707-208 ali na mobitel 0609 618-232. Vsekakor vam ne božal! EP Janko Potočnik bi se rad vrnil med stroje v delavnico. Letos so položili že več kot 14.000 m2 talnih oblog Janko Potočnik iz Kasaz ne sodi med tiste novopečene podjetnike, ki po hitrem vzponu »pregorijo«, se zadolžijo in propadejo. Za njim je namreč 20 let samostojnega dela, izkušenj in potrebne podjetniške »treznosti«, ki ga nikoli ni popeljala po tirih, na katerih bi njegova kompozicija lahko iztirila. Njegov vlak je vseh teh dvajset let trdno peljal po poti poštenja, preudarnih naložb, kakovostnega dela, življenjske stvarnosti in skrbi za dom, ki mu je dajal toplino in mu ob ženi in pridnih otrocih omogočal uresničevati cilje. Z Jankom Potočnikom sva si prvič segla v roke že pred dvema letoma, ko sem obiskal njihovega sina Saša, ki je bil takrat zelo uspešen motokrosist, tretji v državi. Ta naslov si je pridobil na svojem 250 ccm motorju, žal je sledil usoden padec. K vragu je šla tekmovalna sezona, z njo pa tudi vse velike ambicije, ki jih je takrat 19-letni Sašo želel doseči v tem športu. Fant je sedaj na služenju vojaškega roka v Ljubljani. motor. Nama z ženo je tako pravzaprav ljubše, saj sva ob stezi vsakič s strahom čakala na izid tekme in upala, da bo sin odnesel celo kožo. Vsekakor pa je bilo težko usklajevati treninge, tekme in delo, ki ni smelo čakati,« je pripovedoval moj sogovornik, žena Eva, ki se nama je ta čas pridružila s tremi skodelicami lepo dišeče kave, pa je moževo izjavo še potrdila z nekakšnim vzdihom olajšanja, saj ji ni treba več tre- za kakovostno delo. Vse to pa je nastajalo in se razvijalo brez sposojenega denarja, ampak le s tistim, kar smo zaslužili. Nikoli v življenju nisem vzel posojila, saj sem vedno imel pred sabo vprašaj, kako bi le-tega vračal. Morda sem bil pretiran »ziheraš«, a sem vsaj mirno spal. Enako je tudi danes, saj nismo nikomur nič dolžni, čeprav pa tistih, ki so dolžni nam, ne manjka,« je z zadovoljstvom poudaril Janko Potočnik, ki je morda kar preveč skromen ob vsem, kar je dosegel v 20 letih in že prej. Lahko bi se pohvalil, da je že kot 22-letnik zgradil hišo in s tem postavil trdne temelje za svojo družino. Lahko bi spregovoril o kilometrih in kilometrih talnih oblog, ki so jih položile njegove roke, lahko bi se pohvalil, da je prenaša udarce, cigaretne ogorke, svetlobo, mastne madeže in kemikalije. Laminata je sedaj veliko na tržišču in ga proizvajajo razne firme. Mi največ delamo z laminatnimi oblogami firme MEISTER, za katero lahko po vseh dosedanjih izkušnjah trdim, da so najkakovostnejše tovrstne ob- Medtem ko se pogovarjam, večkrat zazvoni telefon. Med drugim neki moški sprašuje za nasvet, kaj storiti, da bi odpravil napako nestrokovnega polaganja talnih oblog. To pa je kot nalašč, da našega sogovornika tudi pobaramo za nasvet, kako ravnati, ko se odločimo za namestitev ka- Prav na dan mojega obiska so se oče Janko, mama Eva, sestra Rajka in Saševa izvoljenka odpravljali k njemu, saj naj bi tega dne slovesno prisegel in postal vojak. Ponosen na sina in zaposlene__________________ Z Jankom, ki si je le stežka ukradel čas za že večkrat odložen klepet, sediva v prijetnih naslonjačih velike sobe, ki je pravzaprav podobna trgovini s talnimi in drugimi oblogami. Sprva so tudi imeli tak namen, a so se po preudarnem premisleku raje odločili le za neke vrste razstavni prostor, kjer lahko stranke, ki želijo imeti nove talne ali druge obloge, vidijo, kaj je najprimernejše za njihove prostore in kaj vse jimTahko naredi Janko s svojimi izkušenimi in vestnimi delavci. Brez njih tudi ne bi bilo tako uspešnega kolektiva, saj so, po Jankovih besedah, res možje, na katere se lahko povsem zaneseš, jim zaupaš, saj veš, da te ne bodo pustili na cedilu ali te postavljali v neprijeten položaj. Vedno so pripravljeni delati, pa četudi je nedelja ali praznik. Da se med sabo dobro razumejo, pa dovolj zgovorno govori tudi podatek, da je starejši pomočnik z Jankom že polnih 15 let, druga dva pa že 10 let. Zadnja leta mu je v veliko pomoč sin Sašo, ki naj bi v prihodnje tudi prevzel terenska dela, on pa bi se posvetil delu v delavnici. »Vesel sem, da imam takšnega sina in tako pridne, poštene in vestne delavce. Tudi zato mi ni bilo žal časa, ki sem ga posvečal sinovemu športu. Kako bo z njim v prihodnje, ne vem, saj se po poškodbi Sašo še ni usedel na Poslovni prostori z okolico parketarstva Potočnik so lepo urejeni. oblogami so polepšali kulturni dom v Središču ob Dravi, kino Metropol v Celju, blok celjskega Ingrada v Žalcu, vrtec v Železnikih in drugod. Zelo veliko pa delajo za Pošto Slovenije. Že lani so v glavni pošti v Ljubljani obnovili 3000 m2 parketa, tej pošti pa so sledile še pošte Vič, Zalog, Bohinj, klinični center in nedolgo nazaj pošta Žalec. Poleg talnih oblog so v tem času za pošte naredili še dva kilometra posebnih preprog z znakom pošte Slovenije. Teh preprog bodo morali precej narediti tudi v prihodnje. Kakorkoli že, ob vsem tem je zanimiv podatek, da je firma Potočnik kar letos položila že prek 14.000 m2 talnih oblog. Med njimi prevladuje laminat, precej se znova polagajo preproge (itison), ki so mnogo bolj kakovostne kot v preteklosti, pre- Razstavni prostor materialov, izbor z nasvetom je gotovo dobrodošel. petati ob stezah in čakati, kako se bo tekma končala. Skromni začetki -uspešna sedanjost Tako kot marsikateri danes uspešni podjetnik je tudi Janko pravzaprav začel iz nič. Veselje do dela z lesom ga je po osnovni šoli pripeljalo v sevniško lesarsko šolo. Učno dobo je opravljal pri parketarju Omerzi v Petrovčah. Zatem je nekaj let delal v celjski Obnovi. Osemnajstega julija 1977 leta se začenja njegova samostojna pot obrtnika. »Začel sem praktično iz nič. Recimo, najprej sem si kupil kladivo, ko se mi je zvil žebelj, sem si moral kupiti klešče in tako je šlo vse skupaj naprej, do danes, ko imamo vse, kar potrebujemo bil izvajalec številnih del širom Slovenije že pred petnajstimi leti, ko so po novih stanovanjskih blokih polagali lamelni parket od Štajerske do Primorske. Letos že 14.000 m2 oblog Parketarstvo Potočnik, ki ima od lani nov naziv Finalne obloge Potočnik, je s kakovostjo svojih storitev tako rekoč v vsem slovenskem prostoru. Kar v tem letu so delali v objektih Gradisa v Velenju, kjer so skupno položili preko 3500 m2 talnih oblog. Prav toliko so jih položili v Mariboru v škofijskem Adriumu. Delali so v hotelu Kompasa v Kranjski Gori, položili vse talne obloge v hiši znanega TV-vodi-telja Stojana Auerja. S talnimi cej manj pa je klasičnega in lamelnega parketa. »Danes imamo na razpolago res široko ponudbo raznih talnih oblog. Recimo, včasih smo imeli pretežno preproge iz Bačke Pa-lanke, ki niso bile posebno kakovostne, danes pa je drugače, saj so preproge narejene s teflonsko zaščito, ki omogoča brezskrbno hojo. Vsekakor je še zmeraj hvalevreden klasičen parket, ki ga ob kakovostnejših lakih položimo bistveno hitreje kot nekoč. Kar kakšnih 60 do 70 odstotkov pa zadnji dve leti polagamo laminat, ki ga veliko vgrajujejo v razne poslovne prostore, trgovine, kuhinje, skratka tja, kjer se običajno veliko hodi. Njegova prednost je, da se hitro položi in omogoča takojšnjo vselitev in uporabo. Poleg tega pa je odporen, dobro Pravi dan za kmečka opravila Ena najbolj vročih nedelj v letošnjem poletju je bila, ko so člani prostovoljnega gasilskega društva Sveti Lovrenc pripravili tradicionalno tekmo koscev, grabljic in Štangarjev. Dan je bil kot nalašč za kmečka opravila, še pomembneje pa je, da je lepo vreme v Sveti Lovrenc privabilo veliko obiskovalcev. Tudi letos se je prireditev pričela s povorko voz sodelujočih ekip. Tekmovalo je osem ekip, ki so se pomerile v košnji, grabljenju, postavljanju hmeljevk (pred tem so seveda morali spiti vrček piva), pa v hoji na dolgih smučeh in skakanju dvojic v vrečah. Skupno je največ točk dosegla ekipa iz Trnovelj, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Griž, tretja je bila ekipa Pod Mrzlico, zatem pa so se uvrstile še ekipe Prepihovci, Prekopa-Čeplje, Loke, Marija Reka in na zadnje mesto ekipa Ostržki. Najboljši kosec je bil letos Jure Užmah iz Griž, najboljše grabljice so bile v ekipi Prepihovci, najbolje pa so se pri postavljanju hmeljevk odrezali Štangarji iz Griž. Ekipa Pod Mrzlico je zma- gala v igrah rdeče niti, najlepši voz v povorki pa je imela ekipa Ostržkov. Zabavnemu tekmovanju zlasti za gledalce, je sledila še veselica z ansamblom Toplišek in Korado in Brendijem. Veselo pa je bilo v Svetem Lovrencu tudi prejšnji dan, ko so v soboto popoldne pripravili gasilsko tekmovanje (udeležilo se ga je enajst ekip, samo ena ekipa gasilk je prišla iz PDG Parižlje-Topovlje, med desetimi moškimi ekipami so zmagali gasilci PGD Parižlje-Topovlje), zvečer pa zabavo z Agropo-pom. K. R. Ogled čistilne naprave Kasaze Zaradi onesnaženosti reke Savinje so člani odbora za okolje Ribiške družine Celje obiskali in si ogledali delovanje čistilne naprave v Kasazah. Sprejela jih je ing. Ksenija Popovič in jih podrobno seznanila o tehnologiji obratovanja. Predstavniki ribiške družine so bili prijetno presenečeni ob rezultatih analiz in čistosti vode, ki se izliva iz čistilne naprave v reko Savinjo. I. TOLIČ Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. Postaviti hmeljevko, da ne pade, ni lahko delo. HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p. O. Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC, Telefon: 063/715-211, 715-249 VAŠA PRAVA HRANILNICA VAM V MESECU AVGUSTU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA: 1-odstotno letno obr. mero za a vista vloge, T - temeljno obr. mero za vezane vloge nad 15 dni, T+4% letno obr. mero za vezave nad 31 dni, T+4,5% letno obr. mero za vezane vloge nad 90 dni, T+5% letno obr. mero za vezane vloge nad 180 dni, T+6% letno obr. mero za vezane vloge nad 1 leto. Vabimo vas, da nas obiščete v eni od poslovnih enot po Savinjski dolini. OHRANJAMO TRADICIJO. SKRBIMO ZA RAZVOJ. kidiski teKmovanp Ribiška družina je v minulih dneh pripravila kar dvoje ribiških tekmovanj na ribniku Presarje. Prvo tekmovanje je bilo za pokal ribiške družine Šempeter in se ga je udeležilo 25 ribičev. Največ sreče in spretnosti pri ulovu je imel Roman Ramšak, ki je uplenil 2,3 kg rib, sledi Jože Oblak z 1 kilogramom ulova, Rudi Štruc z 0,9 kg ulova itd. Drugo tekmovanje pa je bilo tekmovanje dvojk v lovljenju rib s plovcem, ki je trajalo 24 ur. Skupno je tekmovalo 24 parov iz raznih ribiških družin Slovenije. Največji ulov, 30,680 kg, sta imela člana ribiške družine iz Ptuja, Sedovnik in Lukša, na četrto mesto pa sta se z 22,880 kg ulovljenih rib uvrstila člana ribiške družine Šempeter, Šalamun in Turnšek. Vseh 20 parov, ki so nastopili, je skupaj ulovilo 254 kg rib. Na sliki: S tekmovanja. T. TAVČAR ■■■■■■■■■ 2e od 15. julija poteka nova nagradna igra za ZVESTOBO. V vseh naših prodajalnah na Vranskem, v Žalcu in v Grižah ste ob nakupih imeli možnost povečevati svojo nagrado, ki jo boste s kuponi lahko vnovčili na naši I zaključni prireditvi na Vranskem, ki bo v SOBOTO, 30. avgusta, ob 19. uri. Vse dotlej pa imate še vedno možnost sodelovati v nagradni igri za zvestobo in si s tem tudi omogočiti, da na prireditvi ne boste ostali lačni in žejni. Ob vsakem nakupu v naših prodajalnah vam bo trgovka z žigom potrdila hrbtno stran računa. Ko jih vrednostno zberete nad 10.000, 20.000 ali 35.000 tisočakov, vam jih bomo zamenjali za ustrezen bon za jedačo in pijačo. Ob tem pa vam moramo povedati, da to ne izključuje stalnega nagrajevanja ob enkratnem nakupu. Ob le-tem dobite ob nakupu za 4000 SIT bon za kavo, ob nakupu za 8000 SIT pa bon za kavo in slaščico. ZVESTOBO JE POTREBNO NAGRAJEVATI, smo dejali ob odprtju naše in Vaše prodajalne PRI PEK na Vranskem in prodajalne Brglez v Grižah. To obljubo ves čas izpolnjujemo. S prireditvijo v soboto, 30. avgusta, na kateri vas bo zabaval ansambel LOJZETA SLAKA, pa nadaljujemo z lani začeto poletno prireditvijo v zahvalo za vašo ZVESTOBO, ki nam je v ponos, saj je to dokaz, da cenite naša prizadevanja, da so nakupi v naših prodajalnah v naše in vaše zadovoljstvo. Torej na svidenje na Vranskem, kjer se bomo, tako kot znamo, imeli lepo. Da pa domov ne boste odšli praznih rok, smo v program vključili tudi več nagradnih iger. Prav tako pa boste med prireditvijo lahko poskusili različne okusne izdelke iz naše proizvodnje. Veselimo se srečanja z Vami! Celoten kolektiv BRGLEZ! pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama In trgovina Vransko, teL 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekama Velenje, tel.: 854-181, trgovina Griže, tel.: 715-909. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši kupci! CERTIFIKAT - DELNICA - DENAR ODKUP večine DELNIC * POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU DELNIC * * PREKNJIŽBA LASTNIŠTVA DELNIC * * INFORMACIJE O MOŽNOSTIH NALOŽB V VREDNOSTNE PAPIRJE * SITRA, d.o.o., Šlandrov trg 40, Žalec, v sodelovanju z borzno hišo kot pog. partnerjem teL/faks: 715-911 Obiščite nas na sedežu družbe, nad gostiščem Asado, II. nadstropje POČITNICE ZA VSAK ŽEP SAVUDRIJA POLPENZION IN NAJEM PRIKOLICE cena od 16. 8. do 31. 8. 1997 cena od 1. 9. 1997 10 dni - 298 DEM 10 dni - 289 DEM 7 dni - 208 DEM 7 dni - 200 DEM OTROCI: DO 7 LET 50% POPUST ZA POLPENZION, OD 7 DO 12 LET 10% POPUST Turistična agencija Vransko 59, Vransko tel.: 063/725-008 KJE: AVTOKAMP PLAČILO: OBROKI, ZAMIK PLAČILA, GOTOVINA Rok Robič - Rockv Gvatemala Med dvotedenskim potepanjem po ostalih predelih Gvatemale sem si ogledal tudi enega od najpomembnejših majevskih mest - Tikal. Legendarne piramide sredi pragozda so me navdušile tako kot na tisoče drugih obiskovalcev tega svetovnega čudeža. Nekaj nepozabnega sta bila sončni vzhod in sončni zahod z najvišje piramide. Sicer sem nekoliko težko vstal ob 5 uri zjutraj, vendar mi ni bilo niti malo žal, ko sem videl številne tukane - papige z velikimi kljuni, opice, vsepovsod naokoli pa samo džunglo. Skratka, kombinacija narave in majevske arhitekture je tisto, kar daje pečat mestu Tikal. Popolnoma drugačno ozračje vlada v 25 km oddaljeni vasici Uaxactun. Vas s 500 prebivalci brez elektrike, brez vodovoda, brez turistov. Številni otroci so me obkolili, brž ko sem iz žepa potegnil vrečko z bonboni. Prijazni domačini so me vabili v svoje, iz bambusa narejene hiške ter mi razkazovali svoje skromno imetje. Podobno prijazen sprejem sem doživel tudi v drugem, neturistič-nem kraju Nebaj. Starejša gospa je pristopila k meni sredi ulice in me povabila na večerjo v svojo hišo. Večerja ni bila kar tako. Tipična majevska hrana in pijača izpred mnogih let, ki je danes ne strežejo več v nobenih restavracijah. Ko sem gospe povedal o svoji občasni novinarski aktivnosti, me ni pustila iz hiše, ne da bi jo vsaj petkrat fotografiral. To me je še posebej presenetilo, saj se domačini navadno zelo neradi slikajo oziroma jim je treba za vsak posnetek plačati. V dveh mesecih bivanja v Gvatemali sem imel dovolj časa za premislek o nadaljevanju potovanja. Veliko lažja varianta je avi-onski let do Kolumbije in od tam z avtobusom po Južni Ameriki ali pa po kopnem naprej čez Centralno Ameriko, kar ne bo niti ma- lo lahko. Na koncu sem se odločil za slednjo varianto, še posebej sem si zaželel obiskati Nikaragvo. Potovanje po Hondurasu, Nikaragvi, Kostariki in Panami bi lahko opisal kot eno samo avanturo. To še posebej velja za prvi dve državi. En mesec sem čakal na odobritev vize za Honduras, na koncu pa dobil negativen odgovor. Uradnica na honduraškem konzulatu v Gvatemali mi je vsa žalostna razlagala, da ne bom mogel niti za eno uro vstopiti v njihovo državo. Do takrat sem že dodobra spoznal sistem življenja v tem predelu sveta in se odločil, da poskusim srečo neposredno na meji, kjer bom poskušal podkupiti carinike. Na koncu podkupnina ni bila potrebna. Uradnik v obmejni kolibi je nekaj časa gledal slovenski potni list (verjetno ga ne vidi prav pogosto), potem pa mi brez vprašanj dodelil turistično karto, kot jo dobijo ostali državljani zahodno-evropskih držav. O Hondurasu nisem vedel veliko, preden sem ga obiskal. Imel sem samo eno mesto na svojem seznamu, ki ga ne bi smel izpustiti. To je Copan. Copan se nahaja ob meji z Gvatemalo, zato smo se od meje do Copana zapeljali kar z odprtim tovornjakom. Med vožnjo sem spoznal dva popotnika, s katerima smo si razdelili sobo in preživeli skupaj naslednja dva dni. Vsi smo bili zelo vešči v barantanju, tako da nam je lastnico sobe uspelo prepričati, da smo plačali samo 1,5 USD na osebo. Ameriško-špansko-slovenska naveza si je naslednji dan skupaj ogledala arheološko mesto Copan. Bili smo preveč »škrti«, da bi plačali vodiča, zato smo se za nekaj trenutkov priključili kateri izmed organiziranih skupin ali pa povprašali paznike, ki so nam razložili nekaj skrivnosti starih Majev. Naslednje jutro je Američan izginil neznano kam, s Špancem pa sem se v naslednjih 14 dneh potovanja po Hondurasu še večkrat srečal. V obmorskem mestu Tru-jullo sva imela že skoraj vse dogovorjeno za nekajdnevni izlet v pragozd med Indijance, a je na koncu vse skupaj padlo v vodo. V uteho so zvečer v vasi priredili koncert z glasbo črncev Garifu-na. Ob zvokih bobnov, roga, želvinega oklepa, petja in plesu domačink smo se zabavali dolgo v noč. Štirinajst dni v Hondurasu mi je hitro minilo, večino časa sem nekoliko počival na obali Karibskega morja, kjer so odlične peščene plaže, številne palme in zelo malo turistov. Poleg tega je Honduras najcenejša država za popotnika v Srednji Ameriki. V glavnem mestu Tegucigalpa sem se ustavil za tri dni. Pravzaprav mesto samo ni nič posebnega -še najbolj zanimiv je bil hotel, kjer sem se namestil s španskim prijateljem. Verjetno eno od najcenejših lukenj v mestu. Ko sva v sobo postavila oba nahrbtnika, je bilo premalo prostora, da bi lahko odprla vrata. Potrebno je bilo stopiti na posteljo in potem odpreti vrata. Vendar velikost sobe sploh ni pomembna, veliko večji pomen ima cena - 130 SIT na osebo. Ko sva bila že oba pripravljena na spanje, nikakor nisva mogla najti stikala za luč. Bil je namreč zunaj sobe, na hodniku. Carinske formalnosti na meji med Hondurasom in Nikaragvo sem opravil brez večjih težav, saj sem imel vizo za Nikaragvo. Carinik mi je dejal, da imata Slovenija in Nikaragva zelo dobre meddržavne odnose. Miislim, da sploh ni vedel, kje je Slovenija, in je želel biti samo prijazen. Kmalu sem spoznal, da je Nikaragva nekoliko drugačna od ostalih srednjeameriških držav. Naložili so nas na star ruski vojaški tovornjak, predelan v avtobus, ter nas po luknjasti cesti zapeljali do prvega mesta. Tam pa: prazne ceste, stare hiše, večina avtomobilov so odslužene lade, mnogo ljudi, ki bi ti na vsak način želeli pomagati ipd. Pred prihodom v Nikaragvo so me mnogi opozarjali, da nimam tam kaj iskati; revščina, vojna in nevarnost so bili največkrat omenjeni razlogi. Morda je bilo ravno to tisto, kar me je še bolj vleklo na obisk te nesrečne S konjem in oslom na Sicilijo Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo. ÏVÀ AVTODELI d. o. o. Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 SV. LOVRENC 24 * tel.: 712-205 * TOČIMO DOMAČE * HORVATOVO VINO (Organiziramo!) poroke, otvoritve, veselice, glasbo. Ko ne veste kak o, me obiščite! **************** pin prihajata iz madžarskega mesta Ua'rpalota. 25. julija sta iz domačega mesta krenila na pot proti Siciliji. 7 do 8 tisoč kilometrov bo dolga ta pot, ocenjujeta, čez približno leto dni pa naj bi bila spet doma. Za Petra to ni prva takšna dogodivščina, saj je bil z osloma že v Maroku, v Sloveniji pa enkrat z oslom in drugič s kolesom. Da sta prispela do Žalca, sta po Sloveniji potovala že en teden. Po 6 ur na dan potujejo in opravijo od 50 do 60 kilometrov. Toliko sta pripravljena storiti sedem let star osel Jockey in štiriletni Jako, konj stare madžarske pasme. Oba imata posebne gumijaste podkvice, da jima ne drsi na asfaltu. Pogruntavščina, ki jo lahko kupite na Švedskem. Voz je Peter kupil in sam preuredil, da je čim bolj primeren za takšno pustolovščino. Doma ima popotniški klub. Dora je njegovo dekle. Popotniška četverica je povsod vzbudila zanimanje mimoidočih in prav njihovemu podrobnemu opazovanju gre zahvala, da je Peter še pravočasno s pomočjo uslužnega trgovca napolnil prazno zračnico. Za popotnico je dobil še novo zračnico. Tako sta Dora in Peter dobila še en lep vtis o Sloveniji. Upam le, da sta uspela najti tudi trgovino, ki ima majhne pločevinke s plinom. Potem pa spet pot pod noge. Proti Siciliji... K. R. Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA - VW GOLF - FIAT Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE cevi . Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do v soboto od 8. do 12. ure. ure, Ni primernejšega letnega časa za pustolovščine, kot je poletje. Poletni utrip v Žalcu sicer ni bil prav nič turistično razgiban, nekaj vznemirjenja pa je v mesto le uspelo vnesti dvema mladima Madžaroma. Še v Levcu sta bila, ko je v na- voz z dekletom. In madžarsko še uredništvo po telefonu prispe- zastavo. Nekaj pozneje je k nam la vestička o konju, ki ga jezdi pritekel še gospod in povedal -fant, in o oslu, ki vleče zanimiv tu sta. Dora Navratil in Peter Cse- države, kjer sta se v 80-ih v obliki državljanske vojne spopadla dva nasprotujoča si sistema: kapitalizem in komunizem, oziroma dve velesili: ZDA in SZ. Številne nedolžne žrtve, porušena mesta, begunci v sosednjih državah in revščina niso uspeli omajati prijaznosti domačinov, ki sem je bil deležen na vsakem koraku. Že prvo popoldne sem med vožnjo z avtobusom do mesta Es-teli spoznal prijaznega mladeniča 20-ih let, ki me je povabil v svoje stanovanje. Bila je pozna ura, jaz utrujen, Ignacio pa mi je deloval zaupljiv. Že prej me je opozoril, da lahko spim v spalni vreči, ker nima dodatne postelje. Ko sva prispela do njegovega stanovanja, mi je kmalu postalo veliko bolj jasno. V velikem dvosobnem stanovanju so bili postavljeni ena postelja, 2 stola in majhna miza ter improviziran tuš in školjka. Postlal sem si spalno vrečo in dolgo v noč poslušal Ignacijevo življenjsko zgodbo, ki je delovala kot kakšen roman Aghate Cri-stie. Ko je bil moj sogovornik star 16 let, je pobegnil iz svoje domovine, ki je bila vpeta v klešče komunizma in tik pred začetkom državljanjske vojne. V Hondurasu so ga vtaknili v begunsko taborišče, kjer je preživel naslednja tri leta. Vsak teden je ob skodelici riža, fižola, treh žemljah, nekaj kave, sladkorja in soli iskal uteho v veri. Postal je nekakšen duhovni vodja taborišča. Veliko njegovih prijateljev je izgubilo življenje med nabiranjem drv v okoliških gozdovih, ko so jih ustrelili lastniki gozdov. Zakaj neki so nabirali drva in s tem tvegali življenje? Zato ker je bila vsa hrana (nekaj riža in fižola), ki so jo dobili, v surovem stanju in so si jo morali skuhati sami, kot so vedeli in znali. Enkrat na pol leta je dobil popoldanski prost izhod v bližnje mesto. V času enega od izhodov so ga prijatelji duhovniki povabili k maši v glavno mesto Tegucigalpa. V navdušenju se je spozabil in ponudbo sprejel. Na njegovo nesrečo so jih ustavili na policijski kontroli. Ker je bil brez dokumentov, so ga ob 2 uri zjutraj vtaknili v zaporniško celico velikosti 2,5 m2 kjer je že spalo 14 drugih zapornikov. Na srečo je tam ostal samo do naslednjega jutra, ko so ga vrnili v begunsko taborišče. Po treh letih so ga izpustili iz taborišča. Preselil se je v ZDA, kjer se je popolnoma posvetil protestantski veri. Pred mesecem se je vrnil v Nikaragvo ter se odločil, da bo po svoje poskušal pomagati ljudem v stiski (zapornikom, revežem, brezdomcem...). Dobil je dvosobno stanovanje in pričel novo obdobje v svojem zanimivem življenju. Od Nikaragve mi bo v spominu ostalo še predvsem bivanje na otokih Cornislanos. Že samo vožnja do tja je bila nekaj posebnega; tri dni z avtobusom in ladjo po makadamski cesti, reki. in morju. Nekajmetrski valovi so nas premetavali kot kakšen majhen čoln in komaj sem se zadrževal, da nisem vsega zajtrka »odvrgel« v morje. Na otoku sem se nastanil skupaj s finskim prijateljem Antijem, ki sem ga spoznal med vožnjo z ladjo. Ponoči se je v sobo priplazila neka mlada domačinka. An-ti se je zbudil ravno v trenutku, ko je držala v roki njegov potni list in denar. Seveda sem se zbudil tudi jaz ter začel iskati po sobi, če manjka kaj izmed mojih predmetov. Nikjer ni bilo mojih športnih copatov, zato sem zbudil lastnika hotela ter zagnal vik in krik. Čez nekaj minut je prišel za mano Anti in dejal, da je v sobi našel zavoj z mamili, zato naj rajši pozabim na svoje copate in se vrnem v sobo, saj nam lahko morebitno klicanje policije povzroči še večje težave. S težkim srcem sem »odpisal« na pol zdelane Reebok copate ter se ulegel v posteljo. Nisem mogel zaspati; razmišljal sem o tistem zavoju. Vse skupaj se mi je zdelo zelo čudno, saj sem imel jaz na tleh v časopisni papir zavit majhen kipec iz Hondurasa. Na koncu se je izkazalo, da je bil to tisti zavoj z mamili (po Antijevem mnenju). Za športne copate je bilo že zdavnaj prepozno. AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 ŠE PRED DOPUSTOM POSKRBITE ZA VAŠE UDOBJE IN ZA VARNOST VAŠEGA AVTOMOBILA! - AVT0AKUSTIKA - CENTRALNA ZAKLEPANJA - AVT0ALARMI wMK Avtoradio Pl ÆÆÆ^ 16.250,00 SIT - ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL, - POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231 2000 X 900 kom 1.650,00 SIT Ondulme. Možen nakup na obroke._ KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM. Savinjčan Halo, pomoč; Center Savinja Žalec Pomoč starim, bolnim in invalidnim na domu Staranje je proces, določen s fiziološkimi, psihičnimi in socialnimi spremembami, ki se med seboj pogojujejo in n letajo, do izraza pa ne ajajo pri vseh ljudeh enako. Starost ne pomeni vedno onemoglosti, nesamostojnosti, odvisnosti - pa vendar postanejo za mnoge, z leti, bremena življenja pretežka. Spoznanje, da človek ne zmore več samostojno skrbeti zase, je povezano z negotovostjo. Osnovno doživetje, ki ga ima človek ob pogledu na prihodnost, je strah. Odvisnost pa ni enaka pri vseh ljudeh. Pri nekaterih je bolj pogojena s popuščanjem fizične moči, pri drugih pa s psihičnimi ali socialnimi spremembami. Koliko bo lahko človek ohranjal samostojnost v lastnem stanovanju, je odvisno tudi od njegovih družinskih razmer (ali ima otroke in ali mu le-ti pomagajo), od materialnega stanja (ali ima starostnik dovolj sredstev, da lahko sam plača storitve na domu oz. pomoč v gospodinjstvu, če mu ustrezneinstitucije ne morejo ponuditi brezplačne pomoči), ali živi v mestu ali na podeželju (na podeželju so ponekod bolj razvite neformalne oblike pomoči ali pa jih tudi ni, v mestu pa je več organiziranih servisov, ki ponudijo svoje storitve - bivanje v mestu ali na podeželju predstavlja prednost ali pa tudi ne). Družina je primarna družbena skupina, ki starejšemu človeku ponuja emocionalno, socialno in psihološko podporo. S starostjo postaja človek čedalje bolj odvisen od drugih, ne more več samostojno opravljati sicer povsem preprostih opravil. Čedalje večja odvisnost starejših ljudi je predvsem biološko pogojena, jih čedalje močneje povezuje z mlajšimi člani družine, če jih starejši seveda ima. Partner, otroci, sorodniki, prijatelji in sosedje predstavljajo socialni potencial za starega človeka. Socialna podpora, ki jo starostnik od njih lahko dobi, pozitivno vpliva na njegovo funkcioniranje in psihično počutje. Današnja nuklearna družina se nagiba k temu, da se strukturno in vsebinsko reorganizira okoli ozkega družinskega jedra, katerega tvorijo starši in njihovi mladoletni otroci. Mladi zapuščajo domove in si ustvarijo svoje življenje - v drugem mestu, občini, državi. To oženje družine jemlje podporo staremu človeku in le-ta je »obsojen« na neadekvatno institucionaliziran nadomestek družinske sredine - na dom za ostarele, če nima svojega stanovanja ali če v njem ne more več sam živeti. Mnogi mlajši ljudje oz. odrasli otroci, čeprav neradi, prepuščajo ostarele institucionalizirani domski oskrbi. Razlogi dostikrat niso nečloveške narave, torej to, da svojih staršev ne marajo več, temveč velika obremenitev, ki ji mladi oz. zaposlene družine niso kos; še posebno, če je starejši človek kronično bolan. Dejstvo pa je, da so danes mnoge mlade družine že na robu svojih moči, tudi če jim ni potrebno skrbeti za svoje ostarele starše. Ker je zaenkrat še premalo servisov za pomoč in nego starih ljudi na domu, so družine, ki se zaradi humanih razlogov ne odločajo za institucionaliza-cijo bolnega človeka, nekako kaznovane. Nevarnost je torej v tem, da bi se skušala prevaliti na družino vsa bremena in bi tako prišlo do pretirane obremenitve in osamitve družin, predvsem tistih, ki imajo družinske člane, ki ne morejo skrbeti sami zase. Zaradi vse večjega števila starejše populacije, značilnosti in težav, povezanih s staranjem, dezorganizacije tradicionalne družine, zaradi težnje starih, bolnih in invalidnih, da ostanejo v svojem okolju, in ne nazadnje tudi zaradi prezasedenosti domov za upokojence smo na Centru za socialno delo Žalec MENJALNICE Vetrinjska 8 fj?1| i\ 2000 MARIBOR IrL.Mlfir ^ tel.: 062/225-729 JUJJj JlTj Uk, d.o.o. tel./faks: 062/224-697 »ŽALEC« 063/716-099 NA AVTOBUSNI POŠTAH »CELJE« 063/442-472 V STAVBI SDK »VELENJE« 063/86-44-33 V INTERSPARU PRODAJA DEVIZ NA OBROKE (ČEKI) ODKUP IN PRODJUA DELNIC (PID) TRI tel. & faks: 724-243 V AVGUSTU vam po ugodnih cenah ponujamo: - nosilce, polnila, - bitumensko strešno kritino, - žlebove, kljuke, snegolove, - barve, lake - litoželezne peči V1ADRUS. Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ura V stiski vam postrežemo tudi po 17. url. že pred petimi leti začutili potrebo po storitvah, ki bi jih bilo potrebno sistematično organizirati in s tem ublažiti težave občanov naše občine (starih, bolnikov, invalidov ter njihovih svojcev). Center za socialno delo Žalec s socialnovarstvenim programom javnih del »Socialna dejavnost - pomoč na domu« že šesto leto ponuja pomoč na domu. Pomoč starim, bolnim in invalidnim na domu obsega laično nego in gospodinjsko pomoč, kamor prištevamo: pospravljanje stanovanja, prinašanje kurjave, likanje, pranje, kuhanje, nakup prehrambenih izdelkov, prevozi in spremstvo k zdravniku, fizioterapevtu, kontrola jemanja zdravil, pomoč pri urejanju dokumentacije, bančnih opravil... osebna nega (pomoč pri kopanju). V pomoč so vključeni bolni ali invalidni, samski, zakonski pari ali družine, ki se srečujejo s problemi starosti ali staranja, s kroničnimi obolenji, posledicami invalidnosti, telesno in duševno bolni, ki niso deležni institucionalnih uslug iz programa storitev socialnega varstva, so pa iz navedenih razlogov izredno obremenjeni in z nadčloveško osebno angažiranostjo prenašajo težka življenjska bremena. Prenekaterim je to edina možnost, da ostanejo čim dlje v svojem družinskem in širšem okolju, ki ga, dokler ne bo to neizogibno, ne želijo zapustiti. Vsekakor pa skušamo vključiti tudi svojce. Zavedamo se, da je potrebno dejavnost pomoči na domu širiti in ponudbo kakovostno in po obsegu izboljšati, zato smo se na Centru za socialno delo Žalec odločili za novo obliko pomoči, ki omogoča ljudem dodatno varnost in pomoč. Ustanovili smo CENTER SAVINJA, katerega delovanje bi vam v današnjem prispevku želeli predstaviti. CENTER SAVINJA deluje pod okriljem Centra za socialno delo Žalec. SLUŽBA ZA POMOČ NA DOMU deluje prek informacijskega sistema Klic na pomoč in je namenjen kot humana rešitev vsem tistim, ki jih iz različnih razlogov ne moremo brezskrbno pustiti same doma. Informacijski sistem Klic na pomoč (Help-line) ima korenine v ZDA, kjer se je pred leti uveljavil kot pripomoček socialnim in medicinskim službam, ki morajo skrbeti za skupino prebivalstva, ki je prizadeta in ogrožena največkrat iz zdravstvenih razlogov. Znano je namreč dejstvo, da hitri način življenja aktivnega prebivalstva ne omogoča potrebne skrbi za starejše in onemogle, za katere se potem iščejo različne »rešitve« v obliki bolnišničnega zdravljenja in domov za stare, kljub dejstvu, da so le-ti največkrat telesno in duševno sposobni živeti svoj ustaljeni način življenja. To pomeni, da lahko živijo v svojem domu, ki so ga navajeni, kar dokazano zelo pozitivno vpliva na splošno zdravstveno stanje teh ljudi. Zaradi narave bolezni ali splošnega stanja potrebujejo le OBČASNO medicinsko in socialno pomoč ustreznih služb v KRIZNIH trenutkih. TOREJ!!! Za vse tiste, ki jih skr- bi, ker ne vedo, kdo jim bo pomagal v primeru nenadne slabosti ali padca! TUDI TAKRAT, KO NEKDO NE MORE DOSEČI TELEFONA, LAHKO POKLIČE NA POMOČ. Vse, kar potrebuje, je telefonska linija, telefonski aparat in dodaten aparat HLP s prenosnikom (aparatura z rdečim gumbom, ki ga lahko posameznik nosi kot obesek okrog vratu). S pritiskom na gumb na obesku, ki ga imate vedno pri sebi, se povežete z dežurnim delavcem CENTRA SAVINJA, ki je opremljen s sodobno računalniško opremo in klic sprejme, zapiše naslov in telefonsko številko klicatelja in tako omogoči pomoč, ki jo klicatelj potrebuje. Aparat HLP KLIC NA POMOČ je priključen na domu porabnika, ki prejme tudi obesek z gumbom za vzpostavljanje stika z dežurnim delavcem Centra Savinja. Če pritisne na gumb obeska, se sproži KLIC NA POMOČ. Na zaslonu računalnika Centra Savinja v Žalcu se izpiše kartoteka s podatki, ki jih uporabnik posreduje pred priključitvijo aparata na domu (ime, naslov, naslovi sorodnikov, sosedov ali druge osebe, ki ima rezervni ključ stanovanja). Z uporabo teh podatkov bo lahko operater organiziral ustrezno pomoč. Po sproženem alarmu bo operater - delavec Centra Savinja Žalec z uporabnikom vzpostavil telefonsko zvezo, da ugotovi, kakšno pomoč potrebuje. Če se delavcu Centra Savinja Želeč uporabnik ne bo odzval, bo delavec centra to razumel kot sporočilo, da potrebuje nujno pomoč in bo le-to priskrbel v najkrajšem času (zdr. pomoč, pomoč gasilcev, policije ali usluge službe za pomoč na domu). KAKO Sl LAHKO ZAGOTOVITE 24-URNO VARNOST? Pogoj za priključitev prenosnika HLP je, da v stanovanju že imate telefonski priključek in telefon. S Centrom za socialno delo Žalec boste sklenili pogodbo o najemu prenosnika HLP in 24-urni pripravljenosti službe na vaš klic in o nujnih intervencijah. Če želite podrobnejše informacije, nam torej telefonirajte na Center za socialno delo Žalec, Mestni trg 5, tel.: 715-558 ali 715-212 (Tatjana Pogorelčnik, Irena Pražnikar) ali pustite svojo številko, da vas pokličemo. Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA \i 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVECJA IZBIRA SVETIL Tudi brez popusta najugodnejše cene! NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN J/ F O GURT X jMlM vsa r_r^rER IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p. Šempeter v Sav. dolini 27, 3311 ŠEMPETER TT 063/701-582 V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila: ZASTAVA, RAT, RENAULT 4-5, LADA GOLF. ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE RRME WALKER. DELOVNI ČAS: od & do 16 ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. N* »RO nrl ARG 10.0.0. Parižlje 38/E, BRASLOVČE tel.&faks: (063) 720-587 KMETVJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA SPORN Parižlje 12, tel. 063/720-587 V mesecih avgustu in septembru vam ponujamo: * ZEMLJO ZA POTAKNJENCE * * ves JIFFV-program za potaknjence (lončke, tablete...) * POSODE ZA VLAGANJE (vedra s pokrovi, do 22 I, sodčki, ki se hermetično zaprejo) * POSODE ZA ZELJE, MESO, KIS_ * KADI * MUNI - sadni in grozdni * OPREMA ZA ČEBELARJE FORTUNA ^ AVTO Fortuna, d.o.o., šalek 89, Velenje PE Fortuna avto, Ljubljanska 36, Celje Tel.&faks: 063/473-992 NOVO V CELJU Ljubljanska 36 (nasproti AMZ) tel.: 063/473-992 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA SUBARU Delovni čas.: od 8. do 12. In od 13. do 17, ure, ob sobotah: od 8. do 12. ure. LEGACY IMPREZA JUSTY VIVIO Aktivna varnost med vožnjo s štirikolesnim pogonom In reduktorjem. IZBIRATE LAHKO MED SERIJO 300 ali 400 6-letno protonovo jamstvo AVTOMOBILI ZA VOŽNJO IN VESELJE Pohvala celjske bolnišnice________________ Kadar smo nujno potrebni pomoči, vedno iščemo koga, da nam pomaga. Tako je bilo tudi z menoj, da sem moral iskati nujno pomoč v celjski bolnišnici. V mesecu maju sem bil sprejet na interni C-oddelek zaradi zdravljenja sladkorne bolezni multi diete. Že sama misel, da moraš v bolnišnico, ni kdove kako prijetna in spodbujajoča, zato kar nekako dvigne moralo, če te zdravnik in osebje sprejmejo tako kot sem bil sprejet sam in najbrž tudi ostali bolniki. Pred prihodom v bolnišnico sem vedel, da bom moral ostati, saj je to zgolj v moje dobro. Pa vendar so me obhajali čudni, nekako neprijetni občutki. Bilo mi je težko ostati. Toda po sprejemu, ki mi je vlil novo voljo, veliko željo po ozdravitvi in topel občutek, da nisem le številka, mi ni bilo težko ostati. Mislim, da bi morali biti takšni odnosi do ljudi, kot ga imajo v tukajšnji bolnišnici, zgled. Saj je to že pol zdravja, če ljudje zaupamo zdravnikom in osebju brez kakršnih koli predsodkov ali strahu. In bolj ko se zavzemajo zate, bolj jim lahko zaupaš. Resnično smo lahko vsi ponosni na bolnišnico in njeno osebje. Za uspešno zdravljenje se moram zahvaliti spoštovani ge. dr. med. Sonji Le-pinovi in zdravstvenemu osebju internega C-oddelka. Jože Grobelnik Zbor krajanov v Levcu____________________ V Levec so povabili župana občine Žalec zaradi nakopičenih problemov, ki se pojavljajo že več let. Ti problemi se plačujejo s krvjo in družine ostajajo brez svojih najdražjih. Na zboru krajanov so obravnavali problematiko kraja in sicer: zelo hude v kraju so prometne težave, pripravljajo pa se tudi postati samostojna krajevna skupnost. Že dalj časa razmišljajo o zaprtju magistralne ceste Celje-Ljubljana... Zupan je opozoril na težave, ki se lahko pojavijo ob tem. Uradno ni bilo zahtev krajevne skupnosti Petrovče, da bi lahko Levec dali v progam oziroma proračun občine. »Obljubim, da se bom potrudil, da kraj pride v proračun in tako bi v letu 1998 zgradili potreben pločnik. Na ureditev prometa počakajmo do odprtja nove avtoceste, da analiziramo promet,« je povedal župan Milan Dobnik. Na pripombo o samostojni krajevni skupnosti ni imel protiargumentov, saj je zagovornik demokratične želje ljudstva. Opozoril pa je na iz- trgovina Triglavska ulica, Žalec tel.: 717-966 ■■■wmm ■ ARIEL, 3,60 kg 849,90 SIT VLOŽKI ALWAYS 287,00 SIT MEHČALEC, 4/1 339,00 SIT TESTENINE 99,90 SIT POSEBNA SALAMA 1 690,00 SIT ŠUNKA PLEČKA JStrašek 690,00 SIT SIRUP, 1,5 I 349,50 SIT DETERGENT ZA POMIVANJE, 1/1 1 174,50 SIT SIR EDAMEC 990,00 SIT datke, ki se pojavljajo ob delovanju samostojne krajevne skupnosti. Župan je tudi nanizal podobne oziroma enake probleme v občini Žalec in njegove obljube v volilnem času, ki jih bo skušal uresničiti. Omenil je nekatere probleme, ki bi se lažje in hitreje reševali, če bi bila strpnost nekaterih krajanov večja. Delegat v svetu krajevne skupnosti Petrovče Jože Kuder ima probleme pri sodelovanju v svetu. Zato je zbor krajanov sprejel sklep, da se mora takoj urediti in vzpostaviti normalen odnos s predsednikom KS Petrovče g. Petrom Keinzem. V nadaljevanju sestanka so se pogovarjali o neprijetnostih, ki se porajajo ob polaganju plinovodnega omrežja po Levcu. Slišali so pritožbe krajanov, da so izvajalci del zelo samovoljni. Pri tem pa njihovi ogromni tovornjaki ne ustrezajo našim cestam in jih tako uničujejo. Prav zaradi tega je bil ustanovljen odbor za koordinacijo njihovega dela, ki ga vodi Marjan Zadel. Izidor Tolič Zahvala za lep sprejem Kako malo je potrebno, da se osreči ljudi. Mi vsi, ki smo bili deležni vabila, smo bili preseneče- ni in ponosni, da smo ravno mi dobili vabilo za Žalsko noč. Vsi tisti, ki so videli naše vabilo, so si želeli, da bi se pisali ŽALEC. Zahvaljujemo se vsem, s katerimi smo preživeli lep popoldan, ki so nam postregli z dobrotami in popestrili lep dan. Časopisu Savinjčan se zahvaljujemo za lep članek o Žalcih in za časopis, ki so nam ga poslali. Vsem še enkrat hvala in do čim prejšnjega srečanja. V imenu ŽALCEV Dušan Slovan v lepši podobi Nenaden in še nenapovedan obisk te hitro spravi v zagato. Obiskali so nas namreč prijatelji iz Nemčije. Vzela sem v roke Savinjčana in v njem našla med drugim tudi ponudbo Gostišča Filač na Vranskem. Odločili smo se za kosilo v tem gostišču. Prijetno nas je presenetila urejenost gostišča, prijaznost natakarja, pa tudi s hrano smo bili zelo zadovoljni. Še posebej pa želim omeniti čistočo sanitarij, kar pogosto ni odlika naših gostišč. In ker se še spomnim hotela Slovan pred leti, je sedaj to gostišče lahko res v ponos turistične ponudbe Savinjske doline. S. K., Prebold Komentar PAPIRNICA - PAPIRNICA - PAPIRNICA POSLOVNI CENTER MESTNI TRG TEL: 063/717-208 Fri nas naročite in dobite vse, kar potrebuje vaš šolar. [Ugodno:)NAKUF ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA VEČ OBROKOV ali Z ZAMIKOM FLAČiLA. (. Akcija:') ► ZVEZEK A4 format 99,00 SIT ČAKA VAS PRESENEČENJE!!! DNEVNO NAŠ RAČUNALNIK IZŽREBA KUPCA, KI Sl LAHKO BREZPLAČNO IZBERE BLAGO IZ NAŠE ŠIROKE PONUDBE. S T R O Prijazno vabljeni tudi v hjcka PRODAJA RABUENIH VOZIL DAČA d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE ODKUP RABUENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DAUE tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. ZA VSA RABUENA VOZILA MOŽEN KREDIT. telefon: 717-333 Črna magija ISO 9001 Samo medlo se mi dozdeva, kaj pomenita zveneči kratica in lepo oblikovana številka v naslovu. Ne dvomim, da bi ju znal razložiti kakšen dobro programiran poslovni ali politični /slabo/um, a večine ljudi razlage tistega, kar preberejo v časopisu ali vidijo na televiziji, tako ali tako ne zanima. Tako je z mno-gočim, kar v življenju srečujemo in celo uporabljamo. Vseeno je nespodobno, če ne kar nepošteno, ljudi žejne puščati čez vodo. Kajti skoraj vse, kar posredujejo novičarji, grobo rečeno novinarji, ima svoje ozadje, nemalokrat povsem nasprotno napisanemu ali povedanemu. Res grozljiv je obseg možnosti manipuliranja z orodjem, ki se mu reče informacija. Od mnogo pametnejših, predvsem pa bolj poštenih ljudi, kot sta podpredsednik slovenske vlade ali uspešen podjetnik, sem bil deležen slikovite razlage, kaj se skriva pod bleščico tako imenovanega certifikata kakovosti. Na kratko: to nikakor ni priznanje izvirnosti in odličnega dela, temveč medalja za ubogljivost. Naj razložim. Predstavništvo tujega industrialca ali več njih, ki se lahko igra z imenom Veritas International Quality ali s kakršnim koli podobnim, da le dobro zveni, potrdi podjetnika in delovno organizacijo, ki je sprejela vse pogoje dela in poslovanja tujega /so/vlagatelja. Takšno podjetje je popolnoma podrejeno normam, ki ustrezajo tujcu, da lahko usmerja proizvodnjo in proizvodni program, izvoz in uvoz, tehnologijo in način poslovanja. Načelno sploh ni nujno, da je večinski lastnik zunanji; papir je lahko moj, a če pišem nanj narek, ni v napisanem zato ničesar mojega razen delo, za katero me učitelj nagradi s pohvalo ali oceno. Tako nekako. Tujec predpiše - ali kar proda ali posreduje - njemu ustrezno tehnologijo, obseg, raven in ustreznost izdelkov, njihovo izdelavo, ceno in distribucijo, organiziranost dela, število zaposlenih in višino njihovih zaslužkov. Torej poskrbi za vse; od nas potrebuje samo prostor, okolje, ki je manj občutljivo za ekološko osveščenost kot na bogatem Zahodu, in delovno silo, ki je seveda neprimerno cenejša kot v matični državi. Najbrž ni vredno omenjati nagrajevanja pripravljenosti, izvedbe in upravičevanja tistih, ki pri teh razprodajah slovenskih ekonomskih temeljev igrajo ključne vloge. Žalostna, toda utečena značilnost tega procesa je, da mediji iz njega delajo junaštva in junake. Izjema niso ne veliki ne majhni časopisi. Če vstavimo opisano razlago v članek o slovesnosti, na kateri so pod omenjeno oznako ustoličili novo zmago kapitala, potem se celo površnemu bralcu ponudijo odgovori na vprašanja, kot na primer: zakaj je bilo podjetje pred časom v hudi krizi in zakaj je v privatizacijskem prehodu doživelo takšen vzpon, ali: čemu trditev, da brez certifikata kakovosti ISO 900i podjetja ne bodo mogla uspešno poslovati v Evropski zvezi, ali: zakaj je bil na podelitvi prav predstavnik koalicijske stranke, ki jo je bolezen vladanja oklestila vse nekdanje bojevitosti in zavednosti. Vsa vprašanja in odgovori se, žal, srečujejo z bolestnim, če ne kar usodnim pomanjkanjem samozavesti slovenskega državotvornega stroja. Kajti v odsotnosti duha in pameti je Slovencu od vsega najljubši žamet. Mehak je, ne glede na to, da je tuj in pošit z nalepkami ISO 9001. Mare CESTNIK Cenimo prijaznost, grajajmo nevljudnost Skorajda ni človeka, ki se ni srečal z neprijaznostjo in nekorektnim odnosom ljudi, ki so na javnih delovnih mestih. Morda ste zahtevali bore malo - le prijazen nasvet, morda pomoč pri nakupu, pri izpolnitvi kakšnega obrazca ali kaj podobnega. Odšli ste razočarani in jezni. Ne manjka pa prijaznih in ustrežljivih delavcev, ki vam poleg tega, da vam ustrežejo, polepšajo trenutek tudi s svojo prijaznostjo. Torej, v uredništvu smo se odločili, da pričnemo tudi z rubriko »Cenimo prijaznost, grajajmo nevljudnost«. Upamo, da se boste odzvali in nam pisali o svojih prijetnih in neprijetnih trenutkih, ki ste jim bili priča. Predlog s kratko obrazložitvijo za prijazno ali nevljudno osebo nam pošljite na uredništvo Savinjčana do 10. septembra 1997 Uredništvo študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 717-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN II! NAJCENEJSE FOTOKOPIRANJE !!! !!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE !!! A 4-FORMAT - samo 8 SIT Del. čas - ponedeljek, sreda, četrtek, petek: od 7.30 do 15. ure, torek: od 7.30 do 17. ure (malica od 10.30 do 11. ure) s=V*ZZY Y/llÆFOÆZOÛf MI-MODERNI INTERIERI Levec 18 3301 PETROVČE tel.: 063/473-210 NOVO V LEVCU SPECIALIZIRANA TRGOVINA S TALNIMI OBLOGAMI Obnavljate tla vašega stanovanja ali poslovnega prostora, pa ne veste, kakšno oblogo bi izbrali? Obiščite novo specializirano trgovino s talnimi oblogami v Levcu, kjer se lahko oskrbite s tapisoni, itisoni, toplimi podi, PVC-ji, gumami, tekači, laminati, preprogami ter lepili, laki za parket in barvami za les, stenskimi oblogami, lesenimi in kovinskimi zaključnimi letvami, ter še z drugim. Vse talne obloge vam strokovno in kakovosto namestimo. Plačilo na več čekov brez obresti! Ugodni kreditni pogoji! O UPRAVA: Kidričeva 9/a, 5000 NOVA GORICA TEL.: 065/21 617, faks: 065/21 618 MOQUETTE CENTER Žnidarčičeva 3, 5290 Šempeter pri Gorici tel./faks: 065/31 939 MI-MODERNI INTERIERI Ljubljanska cesta 5/a, Koper tel.: 066/37 657 Tudi v tej številki Savinjčana objavljamo prispevke učenčev osnovnih šol žalske občine, za katere so na literarnem natečaju prejeli nagrade in ki so bili objavljeni v posebnem glasilu Beseda mladih Kako lepo je biti mlin_______________________ Sem stari mlin. Ime mi je Tonček. Danes imam dvestoti rojstni dan. Povabil sem Pšeničko, Mokico, Plavutko, Lusko, Zelenka in Potočka. Pšeniček bo zagotovo pripeljal Koruznika, ta pa bo spekel orehovo torto. Mokica mi je obljubila ržen, pšenični, koruzni in ajdov kruh. Mlinar Nante bo pa zagotovo prišel. Za moj rojstni dan povabi celo pekarno in mlinarje iz cele vasi. Plavutka, Luska in Zelenko so ribice. Vsako leto mi prinesejo biser, ki ga samo one in jaz poznamo. Zdaj imam že 199 biserov. Vsakega imam skritega. Za to poskrbi Potoček. Potoček je moj najboljši prijatelj. Skupaj sva že točno 199 let. Vsak dan sva skupaj. Potoček me poganja, da lahko zmeljem zrna, iz zrn nastane moka in iz moke lahko zamesimo kruh. Meni se je to zdelo na začetku zelo zakomplicirano, ampak zdaj mi je to lahka malica. Velikokrat vidim Lučko, ki je vnukinja mlinarja Nanteja. joj, koliko je ura, kmalu bodo prišli! Kako se bomo zabavali! Jjjj, juhuhu! Lara Plavčak, 3. a OŠ Prebold V naravo se ne hodi počivat_______________ Čisto vse bi si mogel zamisliti razen takega vremena, kot je bilo to jutro. Oblačno, megleno, mrzlo, mokro in še veliko izrazov bi lahko uporabili za vreme, ki je udarilo to jutro. V megli se je že razločil avtobus, odpeljemo se. A, tam zadaj sta tudi Matija in Blaž! Prisedem k njima. Vsi smo bolj tiho, saj smo slabe volje zaradi vremena. »Takšno vreme je, da se še deževniki poskrijejo,« pripomni Blaž. Na tovrstnem tekmovanju smo prvič, zato si še ne moremo prav predstavljati, kako bo videti. Kaj kmalu prispemo do Ponikve, kjer bo tekma. Dobrodošlica ni posebej pretresljiva. Kar nekaj časa moramo stati na mrzlem, nato pa pride vesela, okrogla ženska in nam začne predstavljati Ponikvo, bližnjo okolico ter nam zaželi veliko sreče. Končno se lahko začnemo odmr-zovati, saj se tekma začne. Naša udarna trojka je prva na štartni listi. Pripravimo se, nato pa dobimo zemljevid, kompas in list za podpise oseb na točkah, ki so označene na zemljevidu, ter vprašanja. Pogledamo zemljevid, namerimo kompas in na juriš. Sledi najhitrejša otoplitev v zgodovini te orientacijske tekme. Iz Eskimov na Antarktiki se spremenimo v kopalce na Havajih. Ko tečemo čez njivo, se počutimo kot vojaki na fronti. Matija se spotakne. Oh ne, še ena žrtev v bitki na orientacijski tekmi. Na srečo ni nič hujšega. Pred nami se pokaže vzpetina: »No, ni ravno K2,« je razočaran Blaž. »Trojka, črta!« zavpijem in že naslednji trenutek se zaženemo proti vrhu. Potrebujemo nekaj minut in naj me koklja brcne! Prva točka je pred nami! Aha, tamle na hlodu sedi neko dekle. Damo ji list za podpis, se na hitro spoznamo in jo pobrišemo. Tečemo skozi gozd in se ustavimo pri neki cesti. »Tule je cesta, točka je tu... Torej... moramo na sever, ne, na severozahod, ne, ne, ne...« Po nekajminutnem prerekanju končno primemo za pravo kljuko, vrata se na široko odprejo in mi na vso moč zdirjamo skozi. Ne bi se sicer hvalil, da smo brez težav našli drugo točko, toda našli smo jo in si pripravili bojni načrt za tretjo točko. Prvi del smo uspešno opravili, premagali del gozda, dve jasi in nekaj hiš. Čakal nas je še zaključni boj s potokom, veliko jaso, gozdom in zapuščeno hišo. Razdelili smo se, iskali kar nekaj časa, skoraj obupali, a se potem zbrali in pripravili takšno strategijo, da je na koncu podlegla tudi tretja točka. Bojni pohod smo nadaljevali z zelo močnim nasprotnikom, točko štiri. Hodili smo sko- zi gozd, čez potoke, hribčke, njive in ne vem kod vse še, ko se nad nas dvigne strm, močan hrib. Ne bom pretiraval, če rečem, da je bila strmina na nekaterih delih kar 80%. Nič ne de, tudi to moramo premagati. Matija se zavzeto zažene v hrib, tako da je nekaj metrov pred nama, a to bo še obžaloval, saj z Blažem doživiva veličasten prizor. Nekaj začne šumeti in šušljati, tako da se Blaž ustraši za Matijo, ker misli, da se kotali po strmini. Toda naenkrat mimo naju v velikem loku pritečeta dve vitki srni. Umolkneva in okameniva od lepote, nato pa se nasmehneva in nadaljujeva s tekmo. Na vrhu naju že čaka malo jezni Matija. Pripravimo si načrt ter se lotimo še zadnje točke. Na podlagi izkušenj in iznajdljivosti pade tudi ta. Sledi spust ali kar polet v dolino, saj ob taki strmini sploh ne čutiš tal pod nogami. Prispemo do cilja, kjer se spočijemo in preoblečemo. Toda ubogi Blaž je naredil iz nogavic že pravo lužo, svežih pa revež nima. Na srečo imam jaz še eno rezervo. Sledijo športne igre, nato pa težko pričakovana razglasitev. Slišimo vodjo tekme:»... in deseto mesto prejme Žalec 1 v kategoriji A...« Kar malce razočarani smo ob tem. A Blaž spet poskrbi za pravo razpoloženje. »Kako že pravijo? Vaja dela mojstra! No, pobi, saj ni bilo tako slabo. Bo pa drugič bolje!« In zato se kljub vsemu veseli vrnemo domov. )aša Koceli, 6. b OŠ Žalec To sem bil ponosen nase________________________ Takrat je bila nedelja, moj osmi rojstni dan. Prišli smo iz cerkve. Šel sem se preobleč. Ne vem, kaj me je prijelo, da sem odprl predal, v katerem imam skrbno spravljene bombice. Vzel sem eno in vžigalnik. Stopil sem k nočni omarici, vzel iz predala volnene rokavice in stlačil vanje bombice. Roka mi je kar sama segla za vžigalnikom. Še vedno sem se boril. Razmišljal. Hotelo mi je raznesti glavo. Tresel sem se. A želja, da bi prižgal eno, je bila vedno večja. Kar naprej sem buljil v bombico. Odločil sem se. Roka s prižganim vžigalnikom je segla do vrvice pasje bombice. Sekunda. Bum! Počilo je. Kako se je kadilo! Sam nase sem bil tako ponosen, da sem zažvižgal. Tako majhen, pa tako pogumen! A le za kratek čas. Stara mama je zaklicala: »Juži-nat!« V istem hipu je šel moj pogum po gobe. Na stežaj sem odprl okno, prhal z desko, da bi iz sobe spravil neprijeten vonj. To sem se trudil. Najprej je mimo moje sobe prišla sestra. »Kaj pa tako smrdi?« Molčal sem. Potem je prišla mama. »Kaj si pa delal, da tako smrdi?« »Oh, trebuh me boli in sem smrdljivo spohnil.« »Samo trebuh?« se je nasmehnila, meni pa je odleglo. Stara mama me je še enkrat poklicala, ker sem manjkal pri mizi samo še jaz. V kuhinjo sem stopil, kot da ni nič. Sreča pa taka! Mama se je smehljala. Dobro sem jo odnesel. Pa še torto sem dobil. Robi Forštner, 6. a OŠ Braslovče Ni bil grd in zloben______________________ Nekega dne je mama metuljka izlegla majhne gosenice. Te gosenice so se zabubile. Čez nekaj časa so se iz bubic rodili majhni pisani metuljčki. Eden od teh metuljčkov sem bila jaz. Ko so mi zrasla krila, sem se naučila leteti. Letala sem od cveta do cveta in nabirala cvetni prah. Nekega dne sem videla, kako se drugi metuljčki igrajo. Imeli so tekmovanje. Kdor je nabral največ cvetnega prahu, je bil zmagovalec. Nekaj časa sem jih gledala, potem pa me je eden izmed njih povabil medse. Malo mi je bilo nerodno, pa sem se kar kmalu navadila. Potem smo bili vsak dan skupaj. Nekoč je eden izmed metuljev predlagal, da gremo pogledat velikega, zlobnega in grdega hrošča. Jaz nisem vedela, kakšen hrošč je to, pa mi je metulj prišepnil na uho, da je res velik, zloben in grd. Ko sem to slišala, sem predlagala, da raje ostanemo doma in se igramo. A vsi drugi so bili »za« in zato smo poleteli. Ko smo prišli do hrošča, je bilo vse tiho. Potrkali smo na vrata in potem hitro zbežali. Hrošč je odprl vrata in videl, da zunaj ni nikogar. Ampak... hrošč sploh ni bil velik in grd, bil je prijazen. A bil je žalosten, ker ga nihče ni maral. Vsi metuljčki smo videli, da je hrošč žalosten. Počasi smo prišli bliže in ga vprašali, zakaj. Hrošč je odgovoril: »Ker me nihče ne mara in ker sem tako grd.« Zelo se nam je zasmilil in od takrat smo bili prijatelji. Tina Štorman, 3. c OŠ Prebold Narko scena____________________ Ko sonce v tujo sobo pošiljalo je žarke, že hitel po hladni cesti je brez pozdrava mimo starke. Siv pepel se je prašil med njegovimi je prsti, on pa je cigarete' prižigal kar po vrsti. Mar mu je bilo za tihi glas v glavi, mar, da srce zopet: »Poslušaj se,« mu pravi. Tisočkrat in tisočkrat preklel je že ta svet, a kar prezgodaj se fantič mlad odločil je umret. za ugotovitev, da so na drevesu namesto zelenih listov vijolične pole z vprašanji. Ta vprašanja so bila seveda za Alekso. Bila so pogoji za vrnitev njene pameti. A opazili sva, da je Aleksa preutrujena za ta naporna vprašanja. Odšle smo spat. Naslednje jutro pa so pole skrivnostno izginile. Z Urško sva najprej pomislili na Alekso, saj se je že prejšnji večer upirala. Trdila je, da jih nima, vendar sva opazili, da ji kukajo izpod bluze. Na vsak način se jim je hotela izogniti. Vendar nama je samolepilni trak zelo pomagal. Prilepili sva jo k drevesu in ji brali vprašanja. Prvih deset je bilo osnovnih: ime, naslov itd. Potem so bile razne pravice in dolžnosti, pri katerih se ji je začelo zatikati. Največje preglavice so ji delale označbe, a ji je z najino pomočjo uspelo. Zadnje vprašanje oz. naloga pa je bila, da se opraviči svoji pameti, tako kot se spodobi. Z Urško naju je začela boleti glava od prepričevanja. Imela je različne, neumne izgovore, češ da je ne potrebuje, ali pa, da je njena trma preponosna. Ker sva videli, da ne gre drugače, sva ji zagrozili, da jo bova pustili privezano k drevesu. To je pomagalo. Temu je sledilo pet minut tišine. Zgodil se je čudež. Aleksa se je spametovala. Videli sva, kako je njena trma letela s papirnatimi krili po zraku, Aleksa pa se je začela opravičevati svoji pameti. Porabila je ves dan. Ko smo se vračale domov, se nama je vso pot zahvaljevala in ponavljala, kako je vesela. Njeni starši pa še sedaj posumijo v njeno pravo identiteto. Petra Košmrlj, 8. b OŠ Polzela Ne vzkliki matere in sklenjene roke, ne besede krute, ki tako zelo bole. Ne nočne more smrti in pekoča vest, nič odvrnit ga ni moglo od prašnih belih zvezd. So prsti se mu tresli, ko iskal je beli prah, zdaj pa mlad je grobek prerasel nežni mah. Sabina Kulič, 8. b OŠ Šempeter S prijateljicami smo iskale izgubljeno pamet Verjetno veste, kakšni smo lahko mi, otroci, posebno tisti malo starejši. Mnogokrat hočemo storiti stvari na NAS način. Na kraj pameti nam ne pade, da bi poslušali nasvete drugih, posebno starejših, npr. staršev. Vendar se nam to vsakokrat na grd način poplača. Tudi jaz večino stvari naredim na svoj način, prav tako tudi moji prijateljici Aleksandra in Urška. Najbolj trmasta je bila Aleksandra. Zaradi svojeglavosti ji je pobegnil zelo pomemben zaklad - pamet. Edino sporočilo, ki ga je pustila, je bilo: »Urška in Petra! Ko me bo Aleksa pogrešala, me lahko poiščete. V pomoč vam bodo puščice. Vendar me ne boste tako zlahka našli!« Ker je bila Aleksa sedaj brez pameti, sva ji bili medve edini up, da najde svojo pobeglo pamet. Spakirali sva svoje in Aleksandrine stvari, konec koncev se je izgubila njena pamet. Vzeli sva zemljevid, seveda brez Aleksandrinega nasprotovanja ni šlo. Menila je, da bomo zmogle brez njega. Takrat sva se odločili, da bova s sabo vzeli še samolepilni trak, če bi slučajno še kdo preveč težil. Odpravile smo se na pot, Alekso pa sva držali za roki, saj bi kmalu šla pod vlak. Po triurni hoji je zmanjkalo puščic. Znašle smo se sredi nadvse čudnega prostora, ki mu ni bilo ne začetka ne kraja. Bile smo obupane. Nismo imele ideje, kaj naj storimo. Vedele smo, da moramo nujno najti Ale-ksandrino pamet, sicer bo celo življenje počenjala nepremišljene stvari. Ker se je že večerilo, smo si začele postavljati šotor blizu drevesa. Potrebovale smo precej časa Sončni kralj Sonce se je bleščalo skozi steklena vrata in se poigravalo po živopisnih stenah in umetelno narejenem pohištvu. Galantno je zavihtel nogo v priklon in se poklonil ženi. Kraljica, v visoki nosečnosti, mu je poklon vrnila in stopila na plesišče. Maestro je potrkal s paličico in orkester je zaigral. Kraljevski par je v nežni in lahkotni pesmi zaplesal par korakov, preden so se mu pridružili še drugi pari. Šalestenje kril je odmevalo po dolgi in visoki palači, medtem ko je sonce pošiljalo še zadnje žarke nad palačo in Pariz. Kraljeva bodoča mati je sedela v svojem budoarju in se pogovarjala s svojimi družicami. Vrata so se potiho odprla in služabnik, oblečen v temno zeleno livrejo, se je tiho in globoko priklonil. Kraljici je povedal, da jo kralj že nestrpno pričakuje. Kraljica se je togo dvignila in obenem tudi njene družabnice, ki so se ji priklonile. Veter je nežno šele-stel med listi in konjska kopita so mehko udarjala ob drobcen pesek v kraljevem parku. Kraljevski parje na sprehodu spremljal še cel kup služabnikov, dvornih dam in gospodov. In takrat je bolečina prešinila kraljico. Očitno se je deček odločil nenapovedano prej priti na svet. Vsi so na vrat na nos zdrveli v palačo in roj-stvena ceremonija se je začela. Kralj, sorodniki in bližnji prijatelji so sedeli v kraljičini dnevni sobi in poslušali obupane krike, ki so prihajali iz kraljičine spalnice. Kraljica se je utapljala v joku in krikih, ko so vali bolečine rušili njeno telo. Zdravniki in babice so jo priganjali, naj potisne, če hoče rešiti svojega otroka. In kraljica se je trudila, res se je trudila. Z zadnjimi močmi, ki jih je potegnila iz dna svoje ljubezni do tega otroka, se je prisilila in potisnila dojenčka na piano, kjer ga je ujel zdravnik. Položili so ji ga na prsi in zadnji sončni žarek se je poigral z otrokom, nato pa tudi ta izginil. Rojen je bil naslednik francoskega imperija... Sončni kralj. Hana Habjan, 8. a OŠ Polzela se je zgodilo nekaj nenavadnega. Ponoči sem hodil po ulicah sem ter tja. Sove so se oglašale, psi so zavijali. Prav strašno je bilo, zato sem začel bežati stran. Tekel sem in tekel, pa začuda še nisem prišel do svojega doma. Vse sove in vsi psi so utihnili. Postalo me je še bolj strah kot prej, saj tu ni bilo nekaj v redu. Naenkrat mi skoči pred oči strašna pošast. Vsa svetleča in velika je bila, prav grozna. Vozila se je s čudnim vozilom - metlo. Rekla je: »Prav tebe sem iskala! Ti boš moj delavec! Ker hodiš nad mojim kraljestvom, boš to odslužil!« Nato je odšla. S še večjim strahom sem začel teči. Srce mi je močno razbijalo. Lasje so mi stali pokonci. Tekel sem res na vso moč, kakih petdeset kilometrov na uro. Vsaj zdelo se mi je tako. A takrat še nisem vedel, da nisem ubežal nesrečnici, ki sem jo bil srečal. Zjutraj sem se zbudil v nekakšni veliki jami s številnimi hodniki in čudnimi, meni nepoznanimi predmeti. Nisem vedel, kako sem prišel sem, a vedel sem, da sem bil v samem gnezdu čarovnic. V njem je bilo sprva vse tiho. Res strašno. Poskušal sem najti izhod, a brez uspeha. Poskušal sem na različne načine; butal sem v zid - zemljo, plezal proti vrhu, a mi ni uspelo. Kmalu sem postal lačen. Ničesar nisem imel za pod zob. Nobene hrane ni bilo nikjer videti. Po nekaj urah stradanja sem zaslišal glasno smrčanje. Bilo je vedno glasnejše in glasnejše. Spet se mi je pokazala tista strašna pošast. Rekla je: »Jaz sem čarovnica Kaka. Danes prirejamo v našem taboru zabavo in ti boš naš muzikant. Tako boš začel služiti svojo kazen. Igral boš trobento. Me bomo rajale. Pripravi se. če boš ubogal, se ti bo dobro godilo in te morda nekega dne izpustimo.« »Lepa reč! Nič nisem storil, sedaj moram pa še to odslužiti,« sem si mislil, nato pa zajecljal, »ampak, ampak jaz nimam s sabo trobente!« »Nič ne skrbi! Za to bo poskrbela čarovnica Lulu,« je odrezavo rekla. Napočil je večer in čarovnice so na svojih metlah prihajale na ples. Tu pa tam se je katera zaletela v drevo, a se je pobrala. Čarovnica Kaka mi je začela predstavljati čarvnice: »Lulu že poznaš, to je Smotka, tale pa gospa Sikrt. Tista je nova. Ime ji je Slokamoka, tej Zabiti Vrč in tej Glodales. Tale še ne zna dobro čarati, ime ji je Smet. Tako, to je vse.« Čarovnica Kaka jih je pozdravila in rekla: »Pozdravljene prijateljice! Nocoj imamo ujetega gosta, ki nam bo igral na naši zabavi. Najprej mu pokažite nekaj čarovnij.« Začela je Smet. Začarala je polno smeti namesto okraskov za zabavni večer. »Ta pa še res ne zna čarati,« sem si mislil, vendar nisem nič rekel. Druga se je predstavila Glodales. Začarala je veliko dreves, cel gozd. Nato se je spremenila v bobra in začela glodati drevje. Ko je poglodala par dreves, se je spremenila nazaj v čarovnico, le da je bila debelejša. Tretja je nastopila Zabiti Vrč. Začarala se je v veliki vrč in se zarila v zemljo in kopala v globino. Bila je odgovorna za podzemne za- V službi pri čarovnici klade, zato je velikokrat brskala po pokopališčih in mrtvim pobirala, če je našla kaj uporabnega. Tej čarovniji je rekla Zemljini zakladi. Njena čisto vsakdanja naloga pa je bila, da je v čarovniški jami skrbela za pijačo. Četrta je pokazala čarovnijo Slokamoka. Začarala je velik kup moke in ji ukazala, da se mora zamesiti v testo. Kot bi trenil, je bilo naokoli vse polno hlebov, žemljic in makovk, potic in drugih slaščic, ki so že čakale, da gredo v veliko peč, da se bodo spekle. Uh, kako sem bil že lačen, ko sem videl in vonjal toliko dobrot. Peta je bila na vrsti gospa Sikrt. Ker smo kruh in pijačo že imeli, je Sikrt poskrbela še za meso, zelenjavo in vse ostale stvari, da se je rajanje lahko začelo. Smotka pa ni hotela nič začarati. Držala se je kislo, kot da bi se kisa napila in za poslastico pojedla še limono. »Hej ti, igraj!« je rekla Lulu in že sem imel v rokah trobento. Pogledal sem inštrument, ki mi je priletel v roke, in res je bila neke vrste trobenta. »Le kako naj igram pesmi za rajanje, če tega še nisem nikoli počel. Skladbe, ki se jih učim v glasbeni šoli, bodo za te živahne babnice neprimerne, razen če... Aha, sedaj sem se spomnil,« sem si misli. Začel sem igrati neko prijetno melodijo in takrat sem spoznal, da pravzaprav lahko igram karkoli hočem, saj mi Lulu pomaga s svojo čarovnijo. In res je bilo tako. Igral sem in igral, čarovnice pa so plesale, skakale, vreščale, a je bilo vse videti kot v norem vrtiljaku. Še meni se je vrtelo po glavi, ko sem gledal te pojave; kakor hitro sem malo prenehal igrati, so se že zakadile vame in moral sem nadaljevati. Bolele so me roke, zatekle so mi ustnice, želodec je bil prazen, moči nisem več imel. Ko sem. bil že res čisto izčrpan, sem opazil, da so se upehale tudi čarovnice. Obležale so po tleh in kmalu sem zaslišal njihovo smrčanje. Po napornem večeru sem bil tako izčrpan in tako lačen, da sem se zgrudil še jaz in zaspal kot ubit. Ko sem se zjutraj zbudil, pa nisem bil več lačen. »Morda me je nahranila čarovnica, kaj veš,« sem si rekel. Čarovnice so se zbudile že pred mano, tako da ni bilo nič z mojimi nameni, da jim uidem. Še dva dni sem jim služil z različnimi deli, četrti dan pa sem jim ušel. Ko so šle spat, sem zagledal Kakino metlo, prislonjeno na zid. Usedel sem se nanjo in rekel, naj leti. Začela je letati sem ter tja, ker ji nisem znal povedati pravih besed. Poizkusil sem z drugimi besedami. Nekako mi je uspelo, da sva jo pobrisala iz jame, čeprav sem pristal v bolnišnici z zlomljeno nogo. Kaj hočeš, čarovnici sem pa le ušel. Na koncu sem spoznal, da vse skupaj tudi ni bilo tako slabo, samo čarovnije bi morale biti uporabljene v prave, koristne namene. Dobrodošle bi bile v Afriki, Aziji, da bi pričarale hrano in pijačo za lačne. Dobrodošle bi bile tam, kjer se sovražijo med sabo, da bi jim namesto nasilja ponudile ples in zabavo. Škoda, da je bilo vse to le v moji domišljiji. Uroš Paščinski, 5.a OŠ Polzela Nekoč so vsi verjeli v čarovnice. Kadarkoli so zagledali kakšno drugače oblečeno staro žensko, z mozoljem na nosu, so se skrili v svoje tople in varne domove. Zdaj tega ne verjamemo več, zato vsi brezskrbno hodimo po ulicah. Meni pa MSA CEUE Šempeter 21a tel: 063170 20 31 i faks: 063170 20 65 Internet: http:IIWWW.msacelje-sp.si Vhod poleg trgovine fc.TUŠ nad gostiščem Rimljan telefonski aparati od 3.150 SIT dalje telefonske centrale od 15.900 SIT dalje GSM mobiteli od 49.900 SIT dalje telefaksi od 39.990 SIT dalje tiskalniki od 26.120 SIT dalje Največja izbira telefonov, faksov in GSM-mobitelov na Celjskem! .'.'.'BREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! .'.'.'BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI.'!.' Cene so brez prometnega davka. [P NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v julijski številki Savinjčana: POSTRVI-TRNAVCA-RIBOGOJNICA-PODVRH-PRI MLINARJU-SA-MOROG. Izidi žrebanja. 1. JAKA JERŠIČ, Polzela 106 b, Polzela, 2. TONE DOR- NIK, Kvedrova 8, Žalec, 3. SONJA ROTER, Vransko 130 b, Vransko. Nagrajenci se oglasite v uredništvu, kjer boste prejeli potrdilo, s katerim boste prevzeli nagrado (ribe) v RIBOGOJNICI PRI MLINARJU. Pokroviteljici avgustovske križanke sta TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE IN OBČINA ŽALEC. Na- grajenci bodo prejeli nagrade v znesku 10.000, 5.000 in 3.000 SIT. Rešitve - gesla z označenih polj s puščico - pošljite izključno na dopisnicah na naš naslov do 4. septembra 1997. Dopisnice, ki niso pravilno frankirane, bomo zavrnili. Mag. Franjo Velikanie. dr. med. Blagor mu, kdor dobro vidi Ta stavek pogosto slišimo iz ust starejših ljudi, ki jim je vid opešal in bi vseeno še želeli kaj prebrati ali pogledati, a tudi z očali več ne morejo. Vsekakor to dobro ve vsak, ki je imel dober vid, pa se mu je poslabšal ali pa je celo oslepel. Skoraj vsi, ki še dobro vidimo, tega nekako ne znamo ceniti. Ohraniti dober vid v globoko starost pa je zelo pomembno. Vid lahko slabšajo motnje refrakcije, bolezni in poškodbe. Gre za zelo obsežno področje medicine, zato bi opisal samo tiste drobce, ki se najpogosteje obravnavajo v ambulanti. Motnje refrakcije To je področje okvar vida,ki jih »zdravimo« z očali. Poznamo kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Kratkovidnost je okvara, pri kateri razločno vidimo predmete v bližini, tisti v večji oddaljenosti pa so videti motni. To dobro opazimo sami npr. pri gledanju televizije, ko se nam podnapisi nekako razlezejo, so širši in manj ostri. Pogosto se ta motnja pojavi že v otroštvu, očala pa je potrebno nositi vse življenje. Pravimo, da dobimo očala »za daleč«. Tu bi posebej poudaril, da morajo obvezno nositi očala vsi, ki jim jih predpišejo okulisti, za vožnjo motornega vozila. Pri kratkovidnosti namreč brez očal lahko spregledamo oddaljeno vozilo, saj ga vidimo nejasno, pa tudi njegove hitrosti približevanja ali hitrosti našega približevanja temu vozilu ne moremo prav oceniti. Enako je pomembna nošnja tako predpisanih očal pri vožnji v mraku in temi. Takrat sicer vidimo nasproti vozeča vozila, lahko pa spregledamo neosvetljeno vozilo ali pešca ob robu ceste. Znano je namreč, da se pri slabši ostrini vida ponoči močno poslabša tudi občutek za nočni vid. Torej vozniki, ki so vam predpisana očala, pozor!!! Vožnja z očali ni le »zdravljenje«, ampak tudi preventivni ukrep za preprečevanje prometnih nesreč! Daljnovidnost pomeni okvaro vida, ko dobro vidimo na daleč, težje pa izostrimo vid na bližnje predmete. Težava se pokaže z leti pri branju, ko »nam roke postanejo prekratke«. Časopis ali knjigo namreč vedno bolj odmikamo, da pomagamo izostriti vid. Tudi tu je seveda zdravljenje nošnja očal, ki nam jih naj predpiše zdravnik okulist. Astigmatizem je okvara na sprednjem delu roženice, ki ni pravilno ukrivljena in oko sprejema spačeno sliko. Tudi to motnjo, ki je pogosto združena s prej opisanima motnjama, predvsem kratkovidnostjo, popravi okulist s predpisanimi ustreznimi očali ali kontaktnimi lečami. Pri vseh motnjah refrakcije posebej priporočam, da pri pojavu teh motenj obiščemo zdravnika okulista, ki bo ugotovil stopnjo okvare in predpisal ustrezna očala. Očala nosimo tako, kot nam jih priporoči specialist. Če se ne ravnamo po njegovih navodilih, lahko pride do hitrejšega poslabšanja vida, kot bi se to zgodilo sicer. Posebej pa je potrebno spoštovati te zahteve pri vožnji motornega vozila. Gre za vašo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Ko pride do nesreče, je, žal, prepozno. Odsvetujem nakup očal približne dioptrije, ki jih lahko kupimo v lekarni brez predhodnega pregleda pri zdravniku okulistu. Škiljenje ni motnja refrakcije, je pa okvara mišic, ki naravnavajo oči v pravo smer gledanja, posledica pa je tudi nepravilna slika, saj se obe sliki, ki jih sprejme vsako posamezno oko, ne zlijeta prav v eno sliko, ki jo registriramo v možganih. V otroštvu se lažja okvara popravi z nošnjo očal, ki jih predpiše po pregledu okulist - pokrije se zdravo oko, da se okvarjeno oko prisili gledati v pravilno smer. Pri hujši okvari očesnih mišic pa je potrebna operacija. Poškodbe oči Pogosto se primeri, da nam pri domačem delu, predvsem v prašnem okolju, delu z različnimi tekočinami, pri obdelovanju predmetov s stroji prileti v oko tujek oz. brizgne v oko nevarna tekočine. Tujek, ki prileti v oko, lahko obleži na veznici ali roženici, lahko se zapiči v tkivo. Droben prah izmije samo oko, saj se takoj zasolzi in solze prah izpe-rejo. Prah lahko izperemo tudi s čisto tekočo vodo. Večji tujek, ki se zadržuje v spodnji ali zgornji reži pod veko, lahko odstranimo z robom vlažnega robčka. Če tujek obleži na roženici, t.j. na prozornem sprednjem delu očesa, skozi katerega gledamo, pa ga ne moremo izprati I K A Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 <‘Svmvvia■■ Šentjur, Drofenikova 16 tel.: 740-152 Poletni avgust vam prinaša 5-odstotni popust za korekcijska in sončna očala Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Oglasite se In se prepričajte! Vabi vas Optika Simona! g-ij;_______________________________________________ KUPON 5-ODSTOTNI POPUST V OPTIKI SIMONA z vodo, ga ne odstranjujemo sami. Oko pokrijemo in poškodovani mora k zdravniku. Nobenega tujka, ki se je zapičil v oko, ne odstranjujemo sami! Oko pokrijemo s čisto gazo ali robčkom in takoj k zdravniku. Obstaja nevarnost razlitja očesa in s tem oko nepopravljivo dodatno poškodujemo. Če nam brizgne v oko tekočina - kislina, jedkovina, drugo, kar povzroča pekočo bolečino, kot prvo pomoč poskusimo z izpiranjem s tekočo čisto vodo. Navadno je problem, kako odpreti oko, ki ga poškodovani refleksno močno zapira. Veki je treba s prsti razpreti in vlivati vodo v notranji kot očesa. Voda teče od notranjega očesnega kota proti zunanjemu. Pri tem naj poškodovani leži. Ko dodobra izperemo nevarno tekočino, pokrijemo oko in poškodovani mora k zdravniku. Preventiva Pri delu, kjer obstaja možnost poškodbe oči, naj nam nikoli ne bo žal denarja ali časa za nakup in nošnjo zaščitnih očal. Nikoli ne predstavlja takega izdatka, kot nam lahko poškodba zagreni življenje. Predvsem pri domačem delu smo pri tovrstni zaščiti malomarni. Prah, drobni tujki, kislina ali jedkovina bodo gotovo našli pot prav v oči, kar si najmanj želimo. Pri delu so namreč oči vedno in ves čas uprte v vir škodljivosti in je možnost poškodbe toliko večja. Seveda pa pri upravljanju s posameznimi stroji ali aparati priporočamo tudi spoštovanje predpisov iz varstva pri delu, saj je pri navodilih o uporabi vedno tudi opisano, kako se varovati in uporabljati tudi druga možna varovala, kot so npr. ščitniki pri krožni žagi in podobno. Tako enostavno obvarujemo vid, naše veliko bogastvo. Vse za šolo in pisarno Če kupujete zvezke in druge šolske potrebščine, morda vaš nadebudnež potrebuje novo šolsko torbico, ali če v vaši pisarni spet ni dovolj svinčnikov, sponk in raznih obrazcev, lahko vse to in še marsikaj drugega dobite v novi trgovini Bayart v Preboldu. Peter Uplaznik je v začetku avgusta v novem poslovnem centru na Hmeljarski 15 v Preboldu odprl trgovino s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, vse po zelo ugodnih cenah. V njej je mogoče tudi fotokopiranje in ena fotokopija formata A-4 pri njih stane samo 8 tolarjev! Za nakup v vrednosti nad 5.000 tolarjev pa vam podarijo kalkulator. Obiščite jih torej in se prepričajte. Trgovina Bayart je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 13. do 18.30, ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30. Lahko pa pokličete tudi po telefonu 724-951. KMETIISKI NASVETI Zatiranje bolezni sladkorne plesni Pri pridelovanju sladkorne pese se srečujemo s številnimi boleznimi. Pesna listna pegavost (Cerkospora beticola) je najpogosteje razširjena bolezen na sladkorni, krmni in rdeči pesi. Povzroča občutno zmanjšanje pridelka korenov in listja ter vsebnosti sladkorja. Gljiva okužuje zlasti listje, le izjemoma tudi druge organe. Bolezen se najprej pojavi na zunanjih odraslih listih v obliki drobne okrogle 2 do 3 mm velike sivkaste pege. Na sredini peg so sivkasto-žametne prevleke, obdane z rjavordečimi robovi. Z razvojem bolezni se pege večajo, spajajo in pod njimi začne tkivo odmirati. Bolezen se hitro širi v času vročega in sončnega vremena. Podobne znake kot cerkospora kaže siva pesna listna pegavost (Ramularia beticola). Bolezenska znamenja se pojavljajo na najstarejšem in srednje starem listju. Pege, ki jih povzročata cerkospora in ramularia so precej podob- ne. Ob natančnejšem opazovanju jih je mogoče tudi vidno razlikovati, zanesljiva pa je le mikroskopska določitev. Ramularia povzroča na listju sive pege, ki pa so večje kot pri cerkospori. So praviloma bolj oglate ali nepravilne oblike. Pege imajo včasih rob ali ga tudi nimajo. Občasno se pojavlja na sladkorni pesi tudi pesna pepelasta plesen (Erysiphe betae) Močneje okuženo listje ima videz, značilen za pepelaste plesni, kot da je posuto s pepelom. Pomanjkanje vode v tleh zmanjšuje turgor listja in vitalnost rastlin, kar se še posebej izraža v vročih in sušnih poletjih ter na lažjih tleh. Odpornost rastlin proti pepelnici se na ta način zmanjša in bolezen se pojavi v večjem obsegu. Pesna rja (Uromyces betae) se s prvimi znaki pojavlja že spomladi. Na zgornji strani listov se pojavijo rumene pegice, čez nekaj dni pa na spodnji strani sve-tlorjavi prašnati kupčki. Te pre- naša veter po posevku. Bolezen izbruhne očitneje na dan šele poleti. Močno napadeni listi venejo in se sušijo. Za zatiranje teh bolezni smo z večletnimi poskusi ugotovili, da je eden od najboljših pripravkov Duett. Poskusi so namreč potrdili zvišan pridelek sladkorja na hektar. Duett je popolnoma nov fungicid, sestavljen iz epoksiko-nazola in karbendazima. Uporabljamo ga v odmerku 0,75 do 1,0 litra na hektar. Manjšo količino priporočamo za prvo škropljenje ali če ga kombiniramo s 0,4 litra na hektar Brestanida, večjo količino pa za drugo škropljenje, saj ga odlikuje dolgotrajno delovanje, tako da ostane pesa zdrava do spravila. V kombinaciji z Brestanidom 04 l/ha je učinkovit Bavistin FL v količini 0,5 l/ha. Za zatiranje listnih uši lahko uporabite sistematični insekticid Perfekthion v količini 0,6 do 0,8 l/ha. Damjan Finžgar PEDIKER SVETUJE à SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC, d o. o. 24 UR Tel.: 063/716-733, 716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA tel.: 722-333 delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ure. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana . dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE DO 3t a OD 6. DO 14. URE, OD L 9. 1997 DALJE OD 7. DO 15. URE Krema kot intenzivni deodorant - dolgotrajni učinek proti neprijetnemu ooteniu Krema GEHVVOL med Fuftdeo____________________________________________ Neprijeten vonj stopala se lahko pojavi v tako močni obliki, da ga lahko kljub zaprtemu obuvalu zaznajo tudi prisotni, in to kljub bombažnim nogavicam, lahki obutvi, dnevni negi stopal in uporabi običajnih deodorantov za stopala. Prizadeti zaradi te neprijetnosti pogosto zelo trpijo. Vendar je v naravi tudi rastlina, ki učinkovito deluje proti trdovratnemu vonju potu. To je rastlina z imenom manuka. V pedikuri se olje manuke prvič uporablja v novi kremi GEHWOL med Fulšdeo. Rastlina manuka, ki sodi v družino čajevk, vsebuje eterično olje, ki daje koži mehkobo in prožnost, hkrati pa ima tudi odlične antimikrobske lastnosti. Proti različnim glivicam, še posebej proti bakterijam, ki razkrajajo pot in povzročajo neprijeten vonj, ima olje manuke večkratno večji učinek kot olja drugih čajevk. V kremi GEHVVOL med Fulšdeo pa se v kombinaciji s cinko-vim oksidom ta učinek še poveča. Cinkov oksid se že dolgo uporabljala v medicinske namene proti kožnim boleznim (cinkove paste, cinkova lepilna obveza), prav tako pa je tudi sestavina številnih kozmetičnih preparatov. Tako je zaradi svojega širokega delovanja proti bakterijam in glivicam, kakor tudi zaradi lastnosti preprečevanja vnetja in blagodejnega učinka cinkov oksid odlično sredstvo za kožo na stopalu. Olje manuke in cinkov oksid v kremi GEHVVOL med Fulšdeo skupaj učinkujeta tako, da zanesljivo izgine celo močan in trdovraten neprijeten vonj stopal, in sicer z dolgotrajnim učinkom, kar so potrdili testi v praksi. Krema GEHVVOL med Fulšdeo pa kožo, ki jo obremenjujeta pot in neprijeten vonj, še dodatno neguje, saj so v kremi tudi olje jojobe in izvlečki rastline aloe vera, ki vpijajo vlago in kožo hkrati rahlo mastijo. Izdelke za nego nog GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel.: 717-305 in 715-686, in v pedikuri Celje (Zdravstveni dom), tel.; 434-314. Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji Pur, INN, d.d.o., Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju. n SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,s p Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVKA * pralnih strojev * * štedilnikov * * sušilnih strojev * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ MALI OGLAS PRODAJAMO NOVOFUN-DLANCE - mladiče, z rodovnikom, cepljene. Informacije po tel.: 063 772-368 IŠČEM DELAVCA za delo'' v gradbeništvu. Informacije po tel.: 063/ ^728-129 (po 19. uri).____ KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC organizira 1. septembra- 1997 ob 16.30 na poligonu Ložnica pri Žalcu tečaj vseh pasem psov. Informacije po tel.: 716-451 (Tone Župevc) ali 701-034 (Silvo Antloga). ODKUPUJEMO DELNICE: Aktiva, Petrol, Krka, Radenska, Union, Laško, Gorenje - po najvišjih cenah. Pridemo na dom. Tel.: 062/631-164, od 9. do 20. ure. Iz policijske beležnice Ob denarnico Denarnic in torbic ni pametno puščati brez nadzora, večkrat opozarjajo policisti. Da imajo prav, se je prepričala tudi Vladi-mira V. V slaščičarni Vanilija v Žalcu je na mizo odložila denarnico. V njej sicer ni bilo veliko denarja, česar pa ni vedel neznanec, ki je trenutek nepazljivosti Vladimire izkoristil in denarnico ukradel. Tat odnesel računalnik____________ Prek vikenda, 9. in 10. avgusta, je bilo vlomljeno v skladišče pod- jetja Ml - Lesnina v Medlogu. Vlomilca pa ni zanimalo pohištvo, ampak je iz pisarne skladišča odnesel računalnik, tiskalnik, modem in telefaks. Vrednost teh predmetov je bila ocenjena na okoli 200.000 SIT. Po zvočnike V noči na sredo, 13. avgusta, je neznani storilec s terase gostišča Pri kolodvoru v Žalcu odmon-tiral in odnesel par Hi-fi zvočnikov. S tem je lastnika, podjetje Hmezad Golding oškodoval za približno 60.000 SIT. PAPIRNICA eCco MIGOJNICE 6 - PRI POŠTI GRIŽE *FOTOKOPIRANJE *VEZAVA USTOV - SPIRALNA IN TERMIČNA *PISARNlSKI MATERIAL *OBRAZCI *DNEVNI ČASOPISI *ŠOLSKE POTREBŠČINE *DARILA IN IGRAČE SLADKARIJE *ZAVIJANJE DARIL DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PONUJAMO VAM VELIKO IZBIRO RAZLIČNIH IZDELKOV, KI JIH LAHKO DOBITE V NAŠI PAPIRNICI PRI POŠTI GRIŽE, KJER BOSTE LEPO SPREJETI IN POSTREŽENI. PRIČAKUJEMO VAS! Ločitev je naša usoda, srečanje novo upanje. ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, oče, stari oče in tast NORBERT NATEK (6.6.1915-10. 7.1997) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter bili z njim v mislih in molitvi. Hvala za izražena sožalja, nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče, hvala tudi za denar za potrebe cerkve in mrliške vežice. Njegovi: žena Marica, sinovi in hčere - Andrej, Drago, Ida, Matjan, Trezika in Milena z družinami Pondor, Ljubljana, Parižlje, Šmatevž ----------------------------------------N V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU PONUJAMO 10-ODSTOTNI POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 5.000 TOLARJEV ALI ODLOŽENO PLAČILO NA 3 OBROKE. V________________________________________/ fV pogrebna oprema ■ pogrebne storitve H ureditev pokopališč • dobava spomeniki 7) dobava cveQa spomenucov }o Vrečerjem 2 S 3310 Žalec Te!.: 063/715-605, 716-810 Mobitel0609 635-717 Spiš, da se zopet zbudiš, umrješ, da živiš. ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta, ata, brata in strica V IVANA ŽOLNIRJA iz Podvina pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za potrebe cerkve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovemu osebnemu zdravniku gospodu dr. Cukjatiju, gospodu župniku Jožetu Kovačecu, moškemu pevskemu zboru, obema govornikoma: gospodu Jelenu in gospodu Ogrisu, Krajevni skupnosti Polzela in pogrebni službi Morana. Hvala! Vsi njegovi Morala si umreti, da si zaradi bolečine nehala trpeti, vendar ti nisi umrla kakor vsi, ti boš umrla, ko bomo umrli mi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice in prababice NEŽIKE DROLC iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovane maše, cvetje, sveče ter za izrečena sožalja. Hvala govorniku g. Rudiju Hermanu, godbi na pihala, pevcem in g. Serecu za opravljen cerkveni obred. Za vso nego in skrb iskrena hvala Domu upokojencev Polzela. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Že dolgo tiho, mimo si trpel, a vendar se nikoli nisi vdal, toda pred petimi tedni, ko si ljubo ženo in našo drago mami k večnemu počitku spremil, si želel samo še to, da se kmalu družil spet bi z njo. ZAHVALA Ob izgubi dragega ateka VALENTINA KROPIVŠKA z Vranskega (6. 2.1913 - 22. 7.1997) se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za cvetje, svete maše in za cerkvene potrebe. Iskrena hvala še posebej dr. Rode-Zalokarjevi, duhovniku g. Turineku, farmac. ga. Brišnikovi, ga Vandi Druškovič in Nataliji Talan, g. Ružiču in g. Reharju za opravljen pogrebni obred s sv. mašo, govorniku g. Pungartniku ter podjetju Garant s Polzele, gasilskemu društvu Vransko, pevcem g. Francija Lesjaka in ga. Mariji Završnik za besede slovesa. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar. Zavedamo se, da ju nimamo... A kakor zvezde na nebu ostajata z nami naša ljuba oče in mami. Vsi, ki ju imamo radi, posebej vsi žalujoči domači. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice MARE ANTLEJ. poštarice v pokoju (7. 4.1905 - 7. 7.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvp na njeni zadnji poti na pokopališče v Žalcu. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Pošte PE Celje, kolektivu osnovne šole Vransko, govorniku gospodu Valterju Vrhovšku, gospodu duhovniku Miranu, pevcem iz Petrovč, trobentarju in pogrebni službi Strahovnik. Vsi njeni Prazen je dom, J||nW prazno je vse, Jpf ll* ni več tvojega smehljaja, E «ds® trud ,v0^ ro^ 151“ in lep spomin nate A, nam ostaia- ' ZAHVALA / Ob boleči izgubi dragega moža FRANCIJA GOLIČA iz Sv. Lovrenca 40 (22.1.1942 - 27. 7.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem TN Polzela za vso pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav posebna zahvala družini Završnik, gasilskemu društvu in mladincem iz Sv. Lovrenca, g. župniku, g. govorniku iz TN Polzela ter govornikoma Jožici Ocvirk in Borisu Kupcu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka GVIDONA KOKA iz Topovelj 13 pri Braslovčah se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem. ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebcem, gospodu Zidanšku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostninke, govorniku za besede slovesa in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki se ga z mislijo spominjate. Žalujoči: žena Terezija, hčeri Mira in Anka z družinama, vnuki in pravnuki Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Med nami ni več dobrega ata ANTONA LONČARJA z Gomilskega. Vsem, ki ste ob boleči izgubi z nami sočustvovali in darovali, se iskreno zahvaljujemo. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, govorniku, pevcem, gasilcem in g. župniku. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662 Savinjčan Veličino materine ljubezni dokončno spoznaš, ko jo izgubiš. V SPOMIN Minilo je leto dni, od kar ni več med nami naše drage PAVLE ŠPORIN iz Prekope pri Vranskem. Hvala vsem. ki prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni i Usoda kruta je bila, tj da odšel si pred mano. 1 Ni ure, dneva ne noči, j povsod si v srcu z mano ti. |j Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, j ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. j (žena) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija MARTINA BELEJA iz Drešinje vasi 28 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebcem, g. patru Miranu za opravljen cerkveni obred, hvala g. Verhovšku za poslovilne besede, hvala GD Drešinja vas in g. Zavašniku za poslovilne besede ter Moškemu pevskemu zboru Petrovče. Iskrena hvala sodelavkam Lekarne Žalec in Tovarni krmil Žalec. Zahvaljujem se tudi sosedoma ga. Marjani in g. Borisu Privošniku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala, ker ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivica, sin Stane in hči Tatjana z družino Ko bi solza te zbudila, zemlja ne bi te zakrila. ZAPUSTIL NAS JE GUSH KOLENC Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga še spominjate, sporočamo žalostno vest, da nas je v 58. letu za vedno zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric Gusti Kolenc. S svojo družino je kot vrtnar živel v Šempetru pri Novi Gorici. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA GORNJAKA iz Čepelj pri Vranskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govorniku podjetja Izletnik Celje za lepe poslovilne besede, kolektivu Brglez z Vranskega, družini Podpečan iz Prekope, dr. Pavli Rode, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marinka, otroci Jože, Mitja in Sonja z Robijem ter vnukinja Anja Moj čas ni bil kot spanec - izživet je bil v bedenju. Za menoj leži življenje, ki cel vek bi napolnilo, prej kot ga četrtina je minilo. (Byron) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANKA MARINCA iz Sv. Lovrenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Kobalu in sestrama za lajšanje bolečin, hvala g. župniku, PGD Sv. Lovrenc, ZB, pevcem, govornikom in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala lovcem LD Prebold, ki so mu pripravili nepozabno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, sin Ivi ter hčerki Cvetka in Slavica z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata IVANA VOHA iz Studenc 55 se iskreno zahvaljujemo pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebej hvala govorniku g. Jelenu za tolažilne besede ob grobu, sosedom, sorodnikom in znancem. Zahvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Sestra Pavla, bratje in bližnje sorodstvo Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost, je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh, od korenin do vej... V SPOMIN dragemu atu in staremu atu ter ljubi mami in stari mami ŠMIT ANTONU in JUSTINI iz Matk Letos mineva 10 let. odkar sta nas mnogo prezgodaj zapustila. Čas beži, vendar ne izbriše bolečine, praznine in spominov. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu. Družine: Šmit, Marčen in Rojnik Bili so dnevi upanja, trpljenja, a bolezen je bila močnejša od volje do življenja, ko smo te izgubili preljuba mama, babica in prababica FRANČIŠKA NARBERGER, roj. DIMEČ ITT / 01 (7.10.1919 - 2. 7.1997). ISKRENA HVALA patronažni sestri ga. Jasni za zdravniško skrb. Posebna hvala vnukinji Zlatki, ki je neizmerno lajšala njeno bolezen, in vsem ostalim domačim. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrazili sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, govorniku in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi Pogrebni službi Ropotar. Zelo te bomo pogrešali. Počivaj v miru! Žalujoči: mož Anton, hčerke Milica, Fanika, Zvonka, Nevenka z družinami ter sinovi Anton z družino, Marjan in Dani Eno leto te že zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, odšel si tja, kjer ni več bolečine, a nate večno bo ostal spomin. V SPOMIN dragemu možu, atiju in atu EDUU PETKU Vsem. ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN BERTJJU KOTNIKU Minilo od tega petnajst je let, ko moral naš ljubi si Berti umret. Je kmta usoda hotela tako, da vzela življenje Ti je mlado. Ni ure, ni dneva, ne temne noči, ko v srcih si z nami vedno še Ti. Le vera je tista, ki misli budi, da enkrat se združijo naše poti. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate rože in mu prižigate svečke. Vsi njegovi S pridnim delom osrečiti si znal - v usodi kruti sam nemočen si ostal, nič več nasvetov tvojih ni in stiska rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata ANTONA SIRŠETA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo njegovi sestri Toniki za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsemu osebju Zdravstvene postaje Prebold, dr. Roščičevi in dr. Justinekovi. Hvala govorniku TT Prebold, pevcem, pihalni godbi iz Prebolda in gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste v tako velikem številu počastili spomin nanj. Žalujoči: žena Berta, sin Matjaž z ženo Ingo, hči Mojca z možem Frenkom, vnuki Špela, Katja, Eva, Nejc in Tina ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 22. avgusta bo minilo 5 let, odkar smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽETA PODBREGARJA s Črnega Vrha (1926-1992). OSTALA STA TIHA BOLEČINA IN SPOMIN. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN IRENI TURNŠEK 28. 7. 1967 - 29. 7.1996 Minilo je leto dni, odkar je več ni... Njena sončna vedrina in spomin na rahlo priprte smejoče oči bosta vedno ostala z nami - kot zlati prah v večni reki življenja. VSI NJENI J} mm8g* mMm neun ge Vransko /e škoda velika. Na pridelku, ki je letos kazal zelo dobro in na žičnici ¡e škode za več kot 21 milijonov tolarjev. Ker je škoda velika, je zadruga že zaprosila za finančno pomoč T. TAVČAR mm Podelitev pokala moški ekipi veteranov iz Mengša za osvojeno drugo mesto. Že več let zapovrstjo so člani prostovoljnega gasilskega društva organizatorji tekmovanja gasilk in gasilcev veteranov Slovenije, hkrati pa tudi tekmovanja gasilk in gasilcev veteranov občine Žalec. Na prireditvenem prostoru lepo urejenega športnega parka se je pomerilo 8 ženskih in 16 moških desetin iz raznih krajev Slovenije. Tako rekoč vse desetine so kljub letom, ki jih pestijo, pokazale veliko mero znanja in sposobnosti. Mislim, da razen po času ne bi veliko zaostajali za svojimi več deset let mlajšimi gasilci. Pri ženskah so bile najuspešnejše veteranke iz Mengša, dru- ge so bile gasilke iz Šmartnega ob Paki, tretje pa tekmovalke iz Prevalj. Med moškimi veteranskimi desetinami so prvič doslej osvojili lovoriko veterani Matk, ki pa so kot dobri gostitelji prepustili prvo mesto drugouvrščeni ekipi iz Mengša, tretji pa so bili gasilci iz Bevč pri Velenju. V točkovanju za pokal občinske gasilske zveze Žalec so že sedmič zapovrstjo osvojili prvo mesto veterani Matk, drugi so bili Libojčani, tretji pa veterani izZa-bukovice. Tekmovanje je vodil poveljnik gasilskega društva Matke Zvonko Romih. Za uspešno sojenje pa so poskrbeli gasilski sodniki iz CZ Žalec. Priznanja in pokale ter Veter podrl hmeljsko žičnico sko žičnico. V tem kompleksu imajo hmelj zasajen hmeljarji Albert Pečečnik, janko Vranič, lana Jošt, Vojko Ocvirk, Slavko Roter in Marij- r‘—!— n~ *•-'-*■ v—..-.-i.--- spominska darila za tekmovanje veterank in veteranov Slovenije so podelili predsednik gasilskega društva Matke Ivan Lebar ter predstavnika glavnih pokroviteljev prireditve, firme Zagožen, d. o. o., in občine Žalec. Za dosežena mesta v tekmovanju veteranov občine Žalec pa je to nalogo opravil Franci Naraks iz občinske gasilske zveze, ki je pohvalil organizatorje in vse nastopajoče. Le-tem je ob tej priložnosti spregovoril še predstavnik GZ Slovenije, Tone Berložnik. Tako kot vsa leta doslej je tudi letošnje tekmovanje veterank in veteranov lepo uspelo. Znova nasvidenje drugo leto. D. Naraglav -x „ , Z2T '*'■ -"«j ........' MM M Lovsko tekmovanje Gozdnik '97 Nedelja, lep sončen dan, ki ustreza organizatorjem, da izpeljejo tekmovanje v sklopu praznovanja KS Griže. Zbralo se je 23 lovskih družin pri lovski koči na Gozdniku. Prisotne je sprejel predsednik Lovske družine Griže Ivi Krašovec v tradicionalnem običaju. Dejavnosti so se odvijale cel dan, tudi za razpoloženje in dobro bivanje je bilo preskrbljeno. Po izjavah vodij društev: »Navdušenje veliko, organizacija lepa - skratka, še se bomo vrnili v ta kraj.« Po objavljenih rezultatih športnih disciplin je veselje trajalo pozno v noč. Ekipno je zmagalo LD Oljka pred ekipo Libeliče, Kamnik 1 in LD Prebold. Izidor Tolič Na posnetku predsednik LD Griže Ivi Krašovec podeljuje pokal zmagovalni ekipi. Bazen čaka obnove Če vprašate Preboldčane, kaj v njihovem kraju jih najbolj moti in skrbi, potem bo skoraj gotovo na prvem mestu hotel Prebold in takoj za tem bazen. Letno kopališče je tudi to poletje sicer odprto, a čeprav bi že moralo hiti jasno, kdaj in kako ga bodo temeljito obnovili, najemnika o tem ne vesta nič. Lastnik kopališča je občina Žalec, z njim upravlja Športno društvo Prebold, v najemu pa ga imata Miro in Katja Hišinovič. Slednja že zdaj skrbi, kako bo z bazenom naslednje poletje. Vendar pa ne zaradi tega, ali bo dovolj kopalcev. Res je muhasto vreme tudi to poletje kazilo kopalno sezono. A ob vročih dnevih se ob olimpijskem bazenu zbere precej kopalcev, ki jih verjetno privabijo tudi ugodne cene. Otrokom je na voljo manjši bazen. Oba bazena sta dotrajana, nista obložena s keramičnimi ploščicami, ni tudi kakšnih toboganov, ki bi popestrili kopanje. Voda pa je čista. Škoda bi bilo, če bi bilo kopališče naslednje leto zaprto, predvsem zaradi vseh, ki si morja ne bodo mogli privoščiti, in zaradi mnogih otrok, ki se vsako leto naučijo plavati prav v Preboldu. Sploh pa je bazen na Vranskem več kot kričeč primer takšne škode. K. R. Med letošnjimi poletnimi počitnicami je občinska zveza prijateljev mladine organizirala letovanje otrok na Debelem rtiču. Letovanja se je udeležilo 129 otrok iz vseh osnovnih šol z območja žalske občine. Skupaj z našimi je bilo tokrat na Debelem rtiču okoli 900 otrok. Otroke je spremljalo osem vzgojiteljev in vzgojiteljic, za učenje plavanja sta skrbela dva plavalna učitelja, delo pa je vodil pedagoški vodja. Od 52 neplavalcev se je plavati naučilo kar 40 otrok. Poleg staršev sta velik del denarja prispevali občina Žalec iz sredstev občinskega proračuna in Zdravstvena skupnost Celje. Z materialom in uslugami pa so pomagali tudi Zdravstveni center Žalec, Lekarna Polzela, Mlekarna Arja vas,AranžerstvoMe-lanšek iz Žalca, Tiskarna Voš-njak iz Šempetra, Novi tednik - Radio Celje, Pekarstvo Roter iz Šentruperta, Slaščičarna Vanilija iz Žalca, Gostilna Matko iz Šempetra. Njim vsem se zahvaljujejo, da so otrokom omogočili prijetno in zdravo letovanje ob morju. BREZ ZADR Prejšnji ponedeljek se je, zaradi vzdrževalnih del, na magistralni cesti v Šempetru nabrala kar šestkilometrska kolona. Vozniki so se neopravičeno jezili nad delavci Cestnega podjetja Celje, saj so ti krpanje ceste morali opraviti na zahtevo krajanov Šempetra. Predsednik Turističnega društva Braslovče se je zahvalil številnim pokroviteljem za finančno pomoč ob hmeljarskem prazniku. Nič pa nista bili omenjeni Občina in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, čeprav je to prireditev z najdaljšo tradicijo. Izvedeli smo, da sta svoj delež prispevali, očitno pa ni bil omembe vreden! Da Savinjčani radi prihajajo na različne pokušine, ki so seveda brezplačne, smo lahko ugotovili tudi na prireditvi pred Sa-vinjko. Za pečenega vola se je nabrala kar dolga vrsta, čeprav je med čakajočimi bilo slišati, da je bil to vol še od Žalske noči. In ker to ni bilo res, tudi nihče ni imel želodčnih težav, drži pa, da so jih nekateri imeli zaradi preveč použitega mesa in tudi piva.