uniles
straža pri novem mestu, 15. junij 1984
leto XXII številka 8
glasilo delovne organizacije
novoles
Glasilo „NOVOLES” ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Šnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES”, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
Kako rešujemo v Novolesu proizvodno problematiko lesnih izvoznih tozd
Analize poslovanja v TOZD, ki so tudi najpomembnejši izvozniki v Novolesu, kažejo, da je razkorak med planiranimi dobavami za izvoz in dejansko proizvodnjo in dobavo iz meseca v mesec večji. Posamezne finalne TOZD so dosegle v prvih štirih mesecih le od 50—92% proizvodnega plana. Ob tem pa so finančni kazalci še vedno kazali ugodne rezultate, ki pa so večji del posledice tečajnih razlik, ne pa tekočega dela in kalkulacij. Istočasno vlada na ameriškem trgu relativno veliko povpraševanje po pohištvu, ki pa mu očitno nismo v stanju slediti z našo upadajočo proizvodnjo.
Sodu je izbil dno podatek, da smo v aprilu izvozili celo za 15% manj kot v istem mesecu lani. Na KPO smo pregledali celotno situacijo in se odločili za energične in takojšnje ukrepe na področju:
—	identifikacije vseh vzrokov, ki povzročajo slabo izpolnjevanje planov in
—	sprejetja konkretnih ukrepov v proizvodnji, nabavi in prodaji, ki morajo zagotoviti poslovanje v okviru letnega plana.
V zvezi z zastavljenimi nalogami smo najprej analizirali kompleks priprave surovin. Tu smo ugotovili vrsto vzrokov, ki so pripeljali lesne finalne TOZD v pomanjkljivo preskrbljenost s surovino, na drugi strani pa so zaloge decimiranega lesa rastle.
Ta razkorak kaže, da je planska disciplina popustila na vseh nivojih, da s surovino ne manipuliramo po principih kvalitete ampak količin in da je na nabavnem trgu vse teže zagotavljati po planiranih cenah zadovoljivo količino in kvaliteto lesa, zaradi pospešenega izvoza surovin iz Jugoslavije.
Sledile so analize stanja in opredelitev konkretnih ukrepov za zagotovitev plana z vodstvi posameznih TOZD. V zadnjih 14 dnevih je o problematiki razpravljal tudi poslovni odbor Novolesa, združeni politični aktivi lesnih TOZD, ki so vezani na izvoz in v končni fazi delavski sveti in politični aktivi posameznih lesnih TOZD, ki so sprejeli oceno stanja in predlog konkretnih ukrepov.
Celoten kompleks problemov narekuje sledeče zaključke, ki so vodilo za izpolnitev plana:
1.	Planiranje priprave surovin mora izhajati iz planov TOZD, ki izhajajo iz dinamike letnega plana.
2.	Planiranje proizvodnje finalnih TOZD mora v prehodnem obdobju konsolidacije večji del bazirati na obstoječih — razpoložljivih surovinah.
3.	Do konca junija pripravi posebna strokovna ekipa predlog standardizacije lesnih elementov in ponovno preveri kvalitetne prevzemne pogoje za les.
4.	Nabava je dolžna zagotoviti z
letnim planom dogovorjene količine lesa.
5.	Z načinom dela in tehnologijo se je treba kratkoročno, predvsem pa dolgoročno prilagoditi optimalni izrabi lesa. Zavedati se moramo, da bo povprečna kvaliteta lesa listavcev dolgoročno padala — zahtevnost programov pa rastla. Tak razkorak lahko premostimo le z ustrezno tehnologijo in organizacijo dela, ki omogoča tudi porabo slabšega lesa (cepljenje, lepljenje, predzarisovanje)
6.	Konfliktne situacije na prevzemu lesa v vseh sferah je potrebno reševati strokovno in strpno s tem, da se v razreševanje vključujejo najodgovornejši nivoji poslovodnih delavcev.
7.	Prodaja bo zagotovila, da se plani znotraj 3 mesečnih planov ne bodo spreminjali.
8.	Kooperacija medTOZD NO-VOLES-a mora biti enako vključena v sistem planiranja kot končni proizvodi s tem, da mora biti Ic-ta prednostna pri izvrševanju proizvodnih planov.
9.	Nadaljevali bomo s politiko sovlaganj in dolgoročnega povezovanja s surovinsko bazo in si tako zagotovili dolgoročne dobave lesa.
10.	Zaostrili bomo odgovornost za izvajanje ukrepov in tekočih delovnih nalog.
V navajanju zaključkov gre le za okvirne usmeritve, konkretni ukrepi pa so specificirani za vsako prizadeto TOZD posebej, glede na različno problematiko, ki na posamezni TOZD onemogoča izpolnjevanje plana.
Odgovorni poslovodni delavci bomo zagotovili, da bomo z rednim spremljanjem izvajanja sprejetih ukrepov omogočili normalizacijo proizvodnje. V razreševanju tekočih problemov bo morala imeti izvozna dejavnost v NOVOLESU prednost (zaposlovanje, aktiviranje investicij, nove investicije...)
Na koncu pa se moramo zlasti zamisliti nad ugotovitvijo, da v NOVOLES-u ravnamo z lesom še vedno negospodarno, da preradi zavržemo sortimente, ki bi z dodatno obdelavo lahko končali v končnem izdelku, ne pa v mlinu za lesne odpadke. Več kot očitno je, da na tem področju obstajajo velike skrite rezerve, ki jih lahko vrednotimo v milijardah starih dinarjev. To pa je prav gotovo izziv in naloga za vrsto lesnih strokovnjakov, kijih v Novolesu imamo in ki bodo te rezerve brezpogojno morali aktivirati.
Podpredsednik KPO: Vili Pavlič
Vi sprašujete — mi odgovarjamo
Vprašanje: Organizacija, v kateri delam že šest let, mi je dodelila stanovanje, v katerega sem se že vselil. Zdaj pa sem zvedel za drugo, boljše delo in rad bi odpovedal delovno razmerje. Ali sem glede stanovanja kaj vezan?
A. R.
Odgovor: Odgovor na vprašanje. ki ga zastavljate, dobite v zakonu o stanovanjskih razmerjih in v ustreznem samoupravnem aktu vaše delovne organizacije. Med drugim je moč ob prenehanju delovnega razmerja stanovanjsko pogodbo odpovedati tudi takrat, če je do prenehanja delovnega razmerja prišlo po izjavi delavca torej „odpovedi" delovnega razmerja (kar bi bil tudi vaš primer). Ni pa mogoče tudi v takem primeru odpovedati stanovanjske pogodbe delavcu, ki ima deset let skupne delovne dobe in od tega — če je tako določeno v samoupravnem aktu stanodajalca t. j. organizacije, ki je delavcu stanovanje dodelila — najmanj pet let delovne dobe. V vsakem primeru morate torej imeti deset let skupne delovne dobe. Če je nimate, boste morali stanovanje izprazniti. Če ima vaša organizacija v svojem aktu nadaljnji pogoj, da bi morali biti pri njej (ob sicer -šnji skupni dobi deset let) pet let, pa ste ta pogoj izpolnili. Bistveno je torej vprašanje, koliko skupne delovne dobe imate! Opozarjamo tudi na to, da ima organizacija pravico vložiti tožbo na izpraznitev oz. odpoved stanovanja v roku treh mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Po preteku tega roka je zahtevek zastaran.
DELEGATSKE VESTI ☆ DELEGATSKE VESTI ☆ DELEGATSKE VESTI ☆
Vesti iz tozdov
TOZD IGK
Dne 23. 5. 1984 je bila seja delavskega sveta TOZD. Na njej so obravnavali njihovo problematiko (ustavitev proizvodnje itd.) in sklenili, da podaljšajo proizvodnjo še za en mesec (do 1. 7. 84). Obravnavali so tudi drugo tekočo problematiko, kot so cene, prenehanje del. razmerja, stanovanjsko problematiko itd.
TOZD S1GMAT
25. 5. 1984 je bila seja DS TOZD Sigmat. Na njej so obravnavali samoupravne splošne akte, ki so trenutno v javni razpravi, obravnavali organizacijsko shemo, nove ocene VZD in drugo tekočo problematiko. Zanimivo je, da ravno v tej TOZD največkrat obravnavajo razne organizacijske sheme in ocene VZD.
TOZD TPP
Na seji delavskega sveta dne 31. 5. 1984 so obravnavali predvsem problematiko izvoza in doseganje plana proizvodnje. Obravnavali so tudi sanacijski program TOZDa BOR, regres za prehrano v nadurnem delu, obravnavali svoje investicije in odprodajo osnovnih sredstev, ter ukrepe za odpravo požarno nevarnih pomanjkljivosti v TOZD. Analizirali so tudi delovne invalide, ki imajo spremenjeno delovno sposobnost in drugo problematiko.
TOZD TP1
Na seji delavskega sveta dne 23. 5. 1984 so sprejeli SAS o ustanovitvi komunalne skupnosti, obravnavali analizo delavcev invalidov in delavcev s spremenjeno delovno sposobnostjo in ugotovili, daje dobro pripravljena in daje potrebna.
Potrdili so nove cene svojih izdelkov, odobrili nekaj pomoči iz sklada skupne porabe, za sindikat TOZD so namenili 190.000 din.
TOZD ŽAGA
'•	do	4.900
2-	nad	4.900-6.000
2-	nad	6.000-7.000
4-	nad	7.000-8.000
5-	nad	8.000-9.100
6-	nad	9.100-10.300
7-	nad	10.300-11.400
8-	nad	11.400-12.700
9	nad	12.700-14.000
•0-	nad	14.00
pozornosti kadrovski problematiki. Sklenili so:
—	da ne izberejo vodje tehnološke priprave dela
—	da ne izberejo vodje proizvodnje decimirnice
—	da za vodjo splošnega oddelka imenujejo Mladena Majstra.
Obravnavali so tudi proizvodno problematiko in sklenili, daje 19. in 26. 5. delovna sobota za dopoldansko izme-no,-
SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
V torek, 12. 6. 1984 je bila seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Na njej so obravnavali:
—	poročilo o poslovanju skupnosti v prvem trimesečju 1984
—	poročilo o poslovanju OZD s področja zdravstva v letu 1983
—	rebalans plana prihodkov in odhodkov skupnosti za leto 1984
—	aneks št. 2 (ki še ni sprejet!)
—	druge tekoče zadeve
Najbolj zanimivo je poročilo o splošni bolnišnici Novo mesto. V poročilu je navedeno, da imajo za leto 1983 izkazano izgubo v višini 8.760.324 din, da ni pokrit rezervni sklad v višini 8.760.324 din, ni krit stanovanjski sklad v višini 11.337.642 din in sklad skupne porabe v višini 11.454.000 din. Skupaj nepokriti del čistega dohodka 37.621.444 din. Kot kaže, je v največjih težavah v okviru zdravstva ravno splošna bolnišnica Novo mesto.
25	1.422	2.267
30	1.706	2.720
35	1.990	3.173
40	2.274	3.627
46	2.616	4.171
52	2.957	4.715
58	3.298	5.259
62	3.525	5.622
66	3.753	5.984
70	3.980	6.347
Starši, oglejte si, koliko boste odslej plačevali vrtec za svojega otroka.
Na seji delavskega sveta dne 15. 5. 1984 so posvetili največ
SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
4. 6. 1984 je bila seja skupščine skupnosti otroškega varstva. Na seji je bil v ospredju predlog o ekonomski ceni v vzgojno varstvenih organizacijah v občini Novo mesto.
Predlog je naslednji:
Doli.	Mesečni dohodek na	%	starost otrok
skup.	člana družine din	udel. 2 — 7 let do 2 let
Sanacijski
program
V skladu z zakonom so v temeljni organizaciji BOR sprejeli sanacijski program na podlagi izgube za leto 1983. Dejansko izvajanje sanacije poslovanja se je začelo v tej temeljni organizaciji že v zadnjem kvartalu lanskega leta, tako da sanacijski program samo potrjuje usmeritev v serijsko proizvodnjo pohištva za izvoz in kooperacijo za ostale temeljne organizacije. Sanacijski program bazira na izračunu uspešnosti poslovanja na programu omaric roll-top in regatnega programa iz proizvodne linije temeljne organizacije TPP, kar pa ne pomeni, da temeljna organizacija ne bo proizvajala tudi ostale programe. Začetek leta 1984 je bil karakterističen ravno po prehitrem menjavanju programov v proizvodnji, saj je zaradi tega trpela produktivnost dela. Tako smo proizvajali še nerealizirane količine iz programa IKEA za Švedsko, hrastove mizne plošče za ZR Nemčijo in več tipov omaric roll-top. Hkrati z menjavanjem programa se je vršila tudi rekonstrukcija proizvodne linije, ureditev valjčnih prog itd. Kljub tem objektivnim razlogom pa je izguba, ki jo je dosegla temeljna organizacija v prvih štirih mesecih v višini
22.000.	000.00 din izredno velika in presega vse celoletne plane, tudi predvidevanja sanacijskega programa, ki je predvideval, da bo celotni drugi kvartal letošnjega leta pomenil povečanje izgube za
7.000.	000.00, tretji kvartal bi poslovali brez izgube, medtem ko bi v četrtem kvartalu ustvarili pozitivni ostanek v višini 2.000.000,00. Gibanja so izredno neugodna pa tudi mesec maj ne bo na planu. Osnovna odstopanja od planov so predvsem v višini proizvodnje, ki je celo 52% izpod planirane višine.
Investicija v višini 62.174.000,00 din od tega 48.174.000,00 din v osnovna sredstva predstavlja predpogoj za saniranje stanja, vendar sama po sebi ne bo temeljne organizacije rešila izgube.
Potrebno bo veliko večje povečanje produktivnosti dela kot je bilo realizirano doslej, to pa pomeni tako boljše organiziranje proizvodnje, boljše doseganje normativov pa tudi zaposlitev dodatnih delavcev na predvideno višino 117. Investicija bo dokončana v toku letošnjega leta, tako da bo temeljna organizacija sposobna proizvesti za cca 2.220.000 dolarjev pohištva, kar bo znatno izboljšalo devizno bilanco celotne delovne organizacije in kar je še zlasti pomembno, omogočilo pozitivno poslovanje v letu 1985.
Takšni rezultati ne bodo prišli sami od sebe, potrebno je maksimalno angažiranje vseh delavcev.
Povzetek sanacijskega programa tozd Lipa
Sanacijska komisija TOZD LIPA in razvojni center Novoles sta za sanacijsko stanje v TOZD LIPI izoblikovala Redeči predlog. TOZD LIPO bomo vključili v projekt Prestrukturiranje pohištvene proizvodnje in s tem v družino Novolesovih TOZD, ki so orientirani pretežno v izvoz. V TOZD Lipa bomo postavili proizvodnjo struženih in kopiranih elementov za potrebe TOZD TDP, TSP, TPP in TGD.
Po sedanjih izračunih bo zahteval letni proizvodni plan 4.200.000 struženih in 380.0000^ kopiranih elementov. TOZD bo surovinsko oskrbovan iz TOZD ŽAGA Straža, od koder bo dobival decimiran les, ki ga bo obdelanega vračal nazaj navedenim porabnikom. Za omenjeno proizvodno bo potrebno letno cca 65000 m3 suhega decimiranega lesa. Pri tem pa lahko računamo, da bo napadlo tudi pribižno 3200 m’ suhih lesnih ostružkov (cca 8000 kg dnevno), ki bodo pomemben energetski vir.
Za realizacijo takega proizvodnega programa bo potrebno dograditi nove proizvodne prostore površine 1168 m2, v katerih bo proizvodnja kopiranih in struženih elementov ter depoji za surovino in gotove elemente. Ravno tako bo potrebno urediti novo odsesovanje. kompresorsko postajo in transformatorsko postajo. Vsa tehnološka strojna oprema bo prenešena iz TOZD TDP in TSP v Straži, manjkajočo opremo pa bo potrebno dokupiti.
V novi proizvodnji bo zaposlenih 65 proizvodnih delavcev in 20 režijskih delavcev. Izobraževanje delavcev na nov proizvodni program bo potrebno v TOZD TDP in TSP v Straži že v teku leta 1984.
Terminsko bo preusmeritev proizvodnje potekala po sledečem terminskem planu:
—	izgradnja objekta do	30. 1 1. 1984
—	postavitev kopirnice do	31. 12. 1984
—	postavitev strugarnice do	31.03. 1985
Za realizacijo preusmeritve proizvodnje bodo potrebna investicijska vlaganja v višini 62.400.000 din.
Investicijo bomo pokrili s sledečimi viri sredstev:
Združena sredstva Novoles	22.900.000
Kredit LB TDB Krško	18.000.000
Kredit ZS Triglav	6.500.000
Kredit sklada skup. rezerve občine Krško	5.000.000
Sovlaganje DO Lesnina	10.000.000
Skupaj	62.400.000
Ko bo TOZD prevzel nov proizvodni program, bo ustvarjal sledeče rezultate (v 000 din)
pred sanacijo	pU sanaciji
Celotni prihodek	130.988	ros xo3
Dohodek	24.769	87.154
Čisti dohodek	12.329	47.057
Izguba — dobiček	- 11.344	+ 17007
Ob uvajanju nove proizvodnje bo TOZD postopoma upuščal obstoječi proizvodni program, tako da bo do majtl 1985 popolnoma opustil obstoječi program.
Taka usmeritev proizvodnje TOZD LIPA nudi možnost visoke specializacije in delitve deja ter zagotavlja Novolesu povečanje izvoza na ameriški trg ter.organizacijo pohištvene proizvodnje v manjših, visoko specializiranih in integralno povezanih obratih.
Kaj poslej?
Že dalj časa smo slišali glasove, da je naša jugoslovanska disciplina v plačevanju dolgov med uporabniki družbenih sredstev na osnovi prometa blaga in uslug ter investicij, na psu. Organizacije združenega dela so si med seboj dolžne težke milijarde dinarjev, vendar nobeden od doslej sprejetih ukrepov, da bi se stanje morda vendarle zboljšalo, ni uspel. Zato so se pred kratkim v zvezni skupščini odločili za oster ukrep. Omejitev izplačila osebnih dohodkov delavcem tam, kjer niso poravnali svojih obveznosti. Izšel je zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984, ki velja od 1. julija do 31. decembra letos!
To pot je zakon kratek in jasen. Prava redkost med siceršnjo poplavo besedičenja našega zakonodajalca! Kdor ima neporavnane zapadle obveznosti, bo to občutil na svojih osebnih dohodkih. In tako se je zgodilo, kar smo že davno vedeli: morda se bomo v okrilju naše ljube domovine streznili in zavedli šele takrat, ko bomo morebitne grehe občutili na lastnih žepih?! Kaj resolucije, priporočila in zakoni, če jih nihče ne upošteva in tega neupoštevanja seveda tudi ne občuti? Morda se bomo ob tem zakonu in njegovih posledicah vendarle zamislili, kaj je dolg, kaj je poslovna morala, kaj je spoštovanje dobrih običajev in (ne nazadnje) — kaj je spoštovanje predpisov?
Od prvega julija letos dalje bo treba Službi družbenega knjigovodstva ob vsakokratnem dvigu osebnih dohodkov predložiti tudi izjavo, da imamo vse zapadle - obveznosti (računi dobaviteljev, obveznosti iz skupnega prihodka in dohodka, obračunski odnosi med TOZD v okviru DO, obveznosti za dolgoročno združena sredstva, obveznosti do tujine, dolgoročni krediti za poslovna sredstva, kratkoročni krediti in dr.) poravnane. Če te obveznosti ne bi bile poravnane pa (dokler ne bodo poplačane) ni mogoče delavcem izplačevati višjih osebnih dohodkov, kot znaša povprečni čisti osebni dohodek na delavca v letu 1983, povečan za 50% rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju naše republike v letu 1984 glede na preteklo leto. Bežen in hiter izračun pokaže, da bi se v večini naših TOZD osebni dohodki znižali kar za 10%. Torej glejmo, da ne bomo imeli neporavnanih računov!
Z navedenim predpisom pa so prizadeti tudi „zgubaši”, t. j. organizacije, ki so v zaključnem računu za preteklo leto izkazale nepokrito izgubo. Tudi te organizacije so v izplačilu osebnih dohodkov omejene, razen če izgube za preteklo leto ne pokrijejo in v obdobju januar-september ne izkažejo izgube. V nasprotnem primeru bi te organizacije morale znižati osebne dohodke. Kot kaže, v okviru Novolesa ta nevarnost grozi TOZD 1GK, Bor in Lipa.
Oblikovanje cen naših proizvodov v letu 1984
Ker je eden od smotrov našega dela tudi prodaja proizvodov, verjetno je zanimivo za delavce NOVOLES-a, da se seznanijo s politiko cen in oblikovanjem le-teh v letu 1984. Mogoče bo kdo presenečen, da se sredi leta pogovarjamo o cenah, je pa dejstvo, da se o tem lahko šele sedaj pogovarjamo. Zvezni izvršni svet je za dalj časa „zamrznil” cene in jih šele pred kratkim, bi rekli pogojno, „odmrznil”. ZIS je z določili odloka o pogojih in načinih oblikovanja cen in družbeni kontroli cen pridržal zase ali pooblastil izvršne svete republik, pokrajin in občin, da urejajo ali določajo cene za številne izdelke in storitve.
S sprejetjem omenjenega odloka so določeni trije osnovni načini oblikovanja cen. V prvo skupino spadajo v pristojnost družbeno političnih skupnosti izdelki in storitve, ki so še vedno pod režimom neposredne kontrole cen. To so: elektrika, zemeljski plin, nafta in njeni derivati, jedilno olje, moka, gnojila, storitve prevozov blaga in potnikov na JŽ, določene PTT storitve, stanarine, ogrevanja.
Bodica
Zgleda, da nekateri v Novo-lesu ne jemljejo resno ne zakonov ne internih predpisov. Če bi namreč upoštevali vsaj Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki veleva, da je treba zapadle obveznosti poravnati ali ustrezno zavarovati v 15 dneh, ne bi prihajalo do tega, da se Novoles pogosto-ma znajde na zatožni klopi zaradi gospodarskega prestopka in da plačuje kazni na račun neodgovornih posameznikov po tozdih, ki valjajo in premetavajo račune, kijih je treba likvidirati, po svojih založenih predalih. Tovarišija, računi vendar niso hruške, ki se medijo po predalih! In zdaj vprašanje: kaj storiti, ko ugotavljamo, da je takih primerov več in več?
V. B.
kruh, primestni promet in dr. Ta skupina zajema približno 15% vseh proizvodov in storitev v SFRJ.
V	drugo skupino spadajo vsi izdelki in storitve, za katere se cene lahko oblikujejo na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov o cenah ter na podlagi sporazumov o skupnem prihodku ali dohodku. Sporazum je treba skleniti z najmanj 2/3, po količini ali vrednosti svojih kupcev, ki ta izdelek uporabljajo v nadaljnji fazi reprodukcije. V to skupino spada tudi NOVOLES-ova polfinala. Po sklenitvi vseh teh sporazumov je treba Zvezni skupnosti za cene dostaviti spisovno številno dokumentacijo, kot npr. pregled sklenjenih sporazumov, obdelana merila za oblikovanje cen, natančen pregled dosedanjih in predlaganih cen ter sklep samoupravnih organov. Pri predlogu za povečanje cen pa je treba upoštevati še planirani možni odstotek povečanja za leto 1984, kije določen za vsako panogo oz. proizvod posebej. Okrog teh odstotkov in nekaterih drugih vprašanjih je še nejasnosti, katerih razčiščevanje še traja. Po dostavitvi cenika z vso dokumentacijo mora preteči še 30 dni, da se lahko začnejo cene uporabljati.
V	naslednji skupini so proizvodi, katerih cene se „svobodno” oblikujejo. Svobodno je pod narekovajem, ker je še daleč od tega. V to skupino spada nad 50% vrednosti industrijske proizvodnje. Postopek je tak, daje treba pripraviti vso dokumentacijo kot za predhodno skupino, s tem da v 8 dneh po začetku uporabe novih cen moramo dostaviti republiški skupnosti za cene vso omenjeno dokumentacijo. Tudi v tem primeru veljajo omejitve določene z dokumentom „Projekcija gibanja cen za leto 1984". Vsi naši finalni proizvodi (SIGMAT, TKO, TPP, TSP, 1GK) spadajo v to skupino. Na žalost številne vhodne cene so večje od možnega odstotka povečanja cen r»ŠHn proizvodov, kar bo sigurno vplivalo na dohodek.
Administrativnega oblikovanja cen so po predpisih izvzeti proizvodi, ki se proizvajajo na podlagi:
—	individualnih naročil kupcev,
—	specialnih naročil kupcev,
—	javnih natečajev (licitacij), seveda pod pogojem, da ti proizvodi niso v redni serijski proizvodnji in, da se ne dobavljajo na trg preko trgovine, temveč direktno končnemu koncu. Proizvodov, ki spadajo v to skupino, imamo tudi mi v NOVOLES-u. Za tovrstne posle se cena dogovori s pogodbo in se lahko spreminja le s spremembo pogodbe.
Na koncu ostane še zadnja skupina proizvodov in sicer gre za nove proizvode. Gre za proizvode, ki se prvič uvajajo na trg in so plod domačega znanstvenega ali razvojnega dela. Poleg omenjene dokumentacije je treba z ustrezno dokumentacijo dokazati, da gre za resnično nov proizvod.
Mnenje mora dati tudi Splošno združenje zbornice, da gre za resnično nov proizvod. V času zamrznitve cen sploh nismo mogli povečevati cen, ker to predpisi niso dovoljevali.
Namen tega prispevka ni bil ta, da bi se spuščal v podrobnosti oblikovanja cen, temveč, da da grob pregled načina pridobivanja in uveljavljanja cen, ki ni lahak in enostaven. Potrebna ovira je močno administriranje državnih organov, hitro spreminjanje predpisov in nenazadnje tudi zelo pestra proizvodnja NOVOLES-a, ki jo ni lahko voditi skozi morje predpisov. Za ilustracijo, v letu 1983 je bilo sprejeto cca 150 zakonov, pozakonski predpisi pa gredo v tisoče in jih nimam namena naštevati.
Remzo Skenderovič, dipl. iur.
Planinci pozor
Dne 23. in 24. junija organizira planinska sekcija SD Novoles prvi letošnji izlet v planine. To bo izlet in ogled dela slovenske planinske transverzale, ki poteka po mariborskem Pohorju. Nekaj pomembnejših postankov: Mariborska koča. Ruška koča. Peska, Ribniška koča, Gr-movčkov dom. Partizanski dom, Kremžerjev vrh in Slovenj Gradec. Priporočamo toplo obleko, obutev primerno za hribe in po možnosti spalno vrečo. Odhod avtobusa 23. 6. ob 3,00 z avtobusne postaje v Novem mestu.
Cena izleta bo odvisna od števila prijavljenih. Prijave do ponedeljka, 18. 6., sprejemata Hartman Jože TPP in Kosmi-na Gorazd DSSS tel. int. 210.
Vabljeni!
LETOVANJA 1984
Vse delavce DO Novoles, ki bodo v letošnji sezoni letovali v Novolesovih počitniških objektih, obveščamo, da dvignejo napotnice 14 dni pred pričetkom letovanja. Informacije in napotnice izdaja Kosmi-na Gorazd tel. int. 210.
KSS
Kajak — kam — Novoles
PROLOG
Petek, 1. junija 1984. ob 14,30 uri v Novolesu v Straži. Ustanovni sestanek Kajak— kanu sekcije Športnega društva Novoles. Prisotnih devet članov. Za vodjo sekcije soglasno izberemo tov. Slavka Medleta. Sledi pogovor: kam? kdaj? kako do čolna? kanu? kajak? kaj za Krko, kaj za Savinjo?
Odločitev: v soboto, 10. junija gremo po Krki od Novega mesta do Kronovega. Kako obvestiti čimveč ljudi? Kako organizirati prevoz čolnov iz Kronova? Kaj pa vreme? Mora biti! Tudi Novolesov novi kajak mora biti pripravljen za test! Seveda bo!
vim mostom naprej, hitreje, čim hitreje, da uidemo blago-dišečim pozdravom sicer lepo narejene čistilne naprave. Dodobra smo že ogreti, k čemur pripomore tudi sonce, ki se prebija skozi meglene oblake.
Jez v Mačkovcu. Preboj skozi jez nekateri že poznamo. Vode je dovolj, obeta se zabava. Prvi test za novi kajak, kije namenjen prav takšnim vodam. Za nekatere je to prvo srečanje s hitro vodo. Do vratu mokri se znova in znova spuščamo prek jezu. Čolna sta v redu. „Špric deke” ne tesnijo... Dobro, drugič jih zalepimo in sešijmo! Nožna opora bi morala biti širša... Ostalo v redu!
SOBOTA, 10. JUNIJ, URA 9,00, LOKA
Vreme je rahlo oblačno. Zbiramo se. Vreme bo držalo. Ob pol desetih je prva Novole-sova „flota” pripravljena za odhod. Dva kanuja, pet kajakov. Od sedmih čolnov je šest izdelanih v našem Sigma-tu. Devet veslačev in en potnik. Še skupinska fotografija in gremo. Prvi zavesljaji poženejo kri hitreje skozi neogrete roke. Mimo Brega, pod mostom in že smo pred prvo oviro, jezom pri_ ostankih Seidlovega mlina. Še pred leti je imel zapuščeni mlin streho, zdaj pa štrle v nebo le stene in dimniki in spominjajo na težke čase. Le instruktor Slavko si drzne s kajakom čez visoki jez, v veliko veselje ribičev, ki lovijo sobotno kosilo. Ostali pa „horuk" in peš okoli mlina, nakar smo spet v vodi. Pod razpadajočim lesenim mostom v Ragov lok. Kaj ga ni škoda, mostu? Hitro čez jez v Ločni. Tu se opogumijo še drugi kajakaši, dočim za kanu ni dobrega prehoda. Pod no-
Naprej, proti Otočcu! Srečamo labode. Ata, mama in štirje malčki. Ne bojte se nas, saj imamo radi labode na Krki! Tudi pod nami je živo. Voda je kar gosta od postrvi. Še je zdrava, ta naša Krka!
Pred Otočcem plitvine. Držimo se desnega roba, pa tudi kanu večkrat nasede. Kopališče na Otočcu. Kopalci se zbirajo, novi leseni bife pa je skrbno zaprt. Kakšna škoda! Desni hitri rokav Krke so čez zimo na koncu zasuli, tako da se zdaj tam počasi nabira umazanija. Kdo ve, zakaj? Turistična atrakcija? Gremo čez jez, mimo gradu in do kampa. Mize pred bifejem so lepo pogrnjene. Torej bo le nekaj za osušena grla. Vendar nam napis: delovni čas od 8—10 in od 17—19 pove, da iz tega ne bo nič. Naj živi naš turist! Kako, pa naj se znajde sam!
Gremo dalje. Brzice za Otočcem natočijo za „smeh” vode v kanu, nato pa spet plitvine in že smo v Kronovem, kjer je naša končna postaja.
Čolne potegnemo na kopno, pospravimo malico, potem pa jo mahnemo v gostilno, kjer

smo dogovorjeni s šoferjem, ki pride po čolne.
Zadovoljni smo. Spoznali smo Krko z vode proti obalam. Na poti domov nas pozdravi nevihta. Zdaj lahko pada, saj je izlet uspel!
EPILOG
Dogovorili smo se, da gremo v sredo, dne 4. julija spet na Krko, to pot v njen gornji tok. S seboj vabimo vse, ki tokrat niso mogli z nami. Časa je dovolj, da se vsak lahko pripravi in prijavi na interni
telefon v Straži štev. 210 tov. Gorazdu Kosmini ali v razvojni center tov. Barbiču in Koscu.
Pa še to! Sekcija organizira tudi nakup Sigmat—kanujev pod ugodnejšimi pogoji. Kanu, ki v trgovini stane 48.500,00 din, lahko Novolesovi delavci vil. klasi preko sekcije nabavijo za 36.500,00 din, možno pa je tudi obročno plačilo. Interesenti naj se javijo tov. Gorazdu Kosmini na int. štev. 210, kjer bodo dobili tudi obširnejše informacije.
K. A.
Gore predpisov
Nobena skrivnost ni, da smo dežela, v kateri rasejo predpisi kot gobe po dežju. Gore papirja in celi gozdovi gredo za tiskanje zakonov, uredb, sklepov, odlokov in drugih predpisov, da o aktih s samoupravnega področja niti ne govorimo. V tej množici paragrafov se je težko znajti in malokdo ve in zna točno reči, kaj velja in kaj ne več. Podatki kažejo, da je v Jugoslaviji na ravni federacije po sprejetju zvezne ustave izšlo 641 zakonov. Veljavne zvezne predpise (272 zakonov, 188 sprememb in dopolnitev, 1.201 pravilnik, 415 odredb, 82 navodil in 286 sklepov) pa izvršuje 153.866 organizacij in skupnosti. 4.719 organov družbenopolitičnih skupnosti in 8.313 samoupravnih interesnih skupnosti.
Če pri tem upoštevamo še število republiških in pokrajinskih predpisov, zlahka lahko ugotovimo, koliko časa gre že za samo branje, kaj šele za izvrševanje te silne papirnate vojske. Vprašanje je torej — in to povsem upravičeno — ali so vsi ti predpisi resnično potrebni? In povsem mirno lahko odgovorimo, da niso in da se jih je nekaj gotovo treba rešiti. Tudi s tem bomo namreč obilno pripomogli k razbremenitvi gospodarstva, o kateri zadnje čase toliko govorimo in pišemo. Dejstvo je namreč, da že sama količina predpisov zavira racionalno gospodarjenje.	V. B.
Seznam krvodajalcev
—	jubilantov v letu 1984 v DO Novoles
Priznanje za 5 x darovano kri so prejeli: Bohte Jože — TPP, Bradač Andrej — TP1, Bukovec Anton — ŽAGA, Cesar Jože
—	TKO, Đinič Malija — TPP, Foršek Viktor — TSP, Golob Jožefa — TPP, Gazvoda Veronika — TPP, Gnidovec Majda — TSP, Golobič Jože, TPP, Gorše Edvard — TVP, Gril Matija — TVP, Gril Drago — TPP, Jerman Franc — TES, Kastelic Ana — TPP, Kastelic Franc — TPP, Kovač Jože — TSP, Krese Janez — TVP, Križe Slavko — TSP, Kumelj Miran
—	TDP, Kuretič Slavo — TKO, Miklavčič Stanko — TPP, Palčič Franc — TSP, Papež Franc — TES, Plantan Jože — TPP, Poreber Rudolf — TSP, Ribič Justina — TDP, Turk Jože — TES, Teme Marjeta — TDP, Ucman Jože — TPP, Vidmajer Miran
—	TDP, Težak Slavo — TKO, Kuretič Slavo — TKO, Hrnjak Niko — TKO, Polinger Franjo — TKO, Mavrinac Jože — TKO, Vukšinič Slavo — TKO Kolenac Josip — TKO. Ravnikar Jože — IGK, Šulc Roman — IGK, Pihler Marjna — IGK, Abram Ivan — SIGMAT, Mirt Alojz — S1G-MAT, Brdnik Franc — LIPA, Gal Jože — LI PA, Grubar Jože — LI PA, Hosta Avgust
—	LIPA, Jordan Franc — LIPA, Kuhar Alojz — LIPA, Miklavž Silvo — LIPA, Močan Janez — LIPA, Premru Martin — LIPA, Rebselj Franc — LIPA, Stopar Anton — LIPA, Šoba Anton — LIPA, Turk Milan — LIPA, Zagorc Anton — LIPA in Žulič Anton —LIPA,
priznanje za 10 x darovano kri so prejeli: Besednjak Božo — TSP, Brus Ljubica — TDP, Bukovec Janja — DSSS, Derganc Franc — BLP, Fink Anton — TES, Fink Anton — TES, Japelj Boštjan — DSSS, Kobe Vera — TVP, Koncilja Milena — TVP, Koncilja Mitja — TG, Konda Martin
—	TKO, Košir Zvone — TES, Kristan Slavko — TDP, Luthar Franc — ŽAGA, Lužar Jože — TVP. Malič Peter — BLP, Miklavčič Anton — TSP, Muren Dominik
—	BLP. Pestotnik Milan — TPI, Poljako-vič Jusuf — TDP, Turnšek Majda — TVP, Davidovič Janja — TSP, Štefanič Janez — TKO. Žugič Stane — LIPA, Božič Marjna
—	BOR, Sajovec Franc — SIGMAT, Gramc Stane — LIPA, Kerin 1 rane — LIPA, Prenca Anton — LIPA. Premru Franc
—	LIPA.
priznanje za 15 x darovano kri so prejeli: Birsa Marija — TSP, Dular Primož — TES, Erpe Zvone — TES, Gašperšič Dane
—	TDP, Kastelic Marjana —TPP, Kavšček Stanka — TPP. Kopina Jožica — TSP. Kulovec Iva — TSP. Mali Darko — TSP, Markovič Jelka — TDP, Martinčič Peter — DSSS. Miklavčič Ivan — TSP, Poglajen Avgust — TDP, Strniša Jožica — TSP, Šoti na Jože — TSP, Vrtar Milena — TVP, Zajc Marija — TSP, Zupančič Cveto — TSP, Krme Stane — TKO, Kočevar Anton
—	TKO, Jordan Drago — LIPA, Junkar Jože — LIPA, Kladušan Mijo— LIPA, Le-nčič Vladimir — LIPA,
priznanje za 20 krat darovano kri so prejeli:
Bradač Janez — Žaga, Cafuta Jože — TDP, Gorenc Slavko — TDP, Gorše Stane
—	DSSS, Kralj Uroš — TDP, Levstik Frančiška — TVP, Mavsar Franc — TVP, Nahtigal Ida — TSP, Pavlin Lado — TDP, Pri-banič Milan — TDP, Pšeničnik Franc — TDP, Šenica Stane — TVP, Zajec Jože — DSSS, Zupančič Stanka — DŠSS, Zupančič Marjan — TVP, Tisovec Miha — TES, Anžlin Leopold —ŽAGA,Stopar Karol — TVP, Ozimek Peter — IGK.
priznanje za 25 x darovano kri so prejeli: Bobič Ludvik — TSP, Darovec Franc — rVP, Mlinarič Jože — TES, Novak Štefan
—	TSP, Palčič Silvo — TSP, Sajovic Milan
—	TPP, Šercelj Silvo — ŽAGA, Škrjanc Terezija — TSP, Turk Branka — DŠSS, Veselič Vinko — TSP, Petan Ivan — ŽAGA,
priznanje za 30 x darovano kri so prejeli: Berk opeč Jože — TDP, Berk opeč Franc
—	TDP, Fabjan Jože — TDP, Fink Slavko
—	TES, Jordan Srečko — TDP, Kastelic Albin — ŽAGA, Kum Marjan — ŽAGA, Mali Jože — TPP, Može Alojz — ŽAGA, Škedelj Marija — TVP, Trlep Stane — rVP, Turnšek Janez — TDP, Turk Janez
—	ŽAGA,
priznanje za 35 x darovano kri so prejeli: Černič Jožefa — TSP, Gnidovec Jože — TDP, Može Anton — TES, Petan Milan — TSP, Špelič Ivo — TES, Tisovec Metod — TDP, Tramte Stanko — TPP,
priznanje za 40 x darovano kri je prejel Avbar Franc — TDP.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo.
Aktiv RK
Možganska kap
Kap (apopleksija) je bolj ali manj nagla motnja v dejavnosti možganov, ki jo ponavadi spremlja globoka nezavest. Vzrok takih izpadnih pojavov so pogosto začepitve žil s posledičnim zmehčanjem možganov ali tudi pretrg možganskih žil s krvavitvijo v možgane. Če so možgani v celoti 9 minut brez krvi, nastopi smrt.
KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK☆
Vladimir Bajc
Usoda Šimna Sirotnika
Kaj bi vam pravil, kako se je potlej zadeva odvila.
Legla sva v travo ob cesti in dobro opravil sem svoje.
„Punci”, sem dahnil v omami —” bilo je zares čudovito.
Torej bo dobro in prav, če poveš mi ime in priimek.”
„Kaj ti bo to? Saj ne misliš pisati ljubezenska pisma.
Raje posezi zdaj v žep in pošteno tarifo mi plačaj!”
„Kakšno tarifo, predraga?! O njej nisi rekla besede...”
„Misliš, da to bo zastonj, ko dodobra si mošnjo izpraznil? Mar si neumno zamišljaš, da dala sem se iz ljubezni?”
Glej ga, hudiča! Naletel na „damo" pocestno sem pravo, tako, ki vsako uslugo brez milosti trdo računa.
Spet izpovem se odkrito, da v godlji še taki bil nisem.
Kaj mi bo skuhala žena, če zve, da kupujem ljubezen babnice tuje na cesti, a ženin vrt slabo obdelam?
Najprej nastopil sem strogo in rekel, naj piše me v kapo, da ji denarja ne dam, ker porabil sem vsega v gostilni.
„Nič se mi ne sprenevedaj! Mar zgledam res taka naivka, da bi ne vedel, čemu se ponoči potikam po cesti?”
Dvignil v prisego sem roko, zaklel se pri vseh sem svetnikih: „Tvoja zunanja postava ne kaže nature pocestne.
Kdo bi naj vedel, da noč je tvoj delovni čas po resnici?”
Ni se omajati dala in terjala je kar „zelenca”.
„Sto tisočakov?! Si nora? Mar niso ti znani ukrepi vlade, da zmanjšati moramo stroške različne porabe?”
„f igo pa vlada! Prav nič ne zanima jo moja tarifa!
Večja so skrb ji dolgovi, ki vanje tako smo zabredli...
Torej: denarce na plan in plačaj mi dobro uslugo!”
„Punca, odkrito povem, da trenutno pri meni ni ficka.
Vse za pijačo sem dal, ko popival sem v družbi veseli."
„Potlej zastavi mi čevlje, ki vrnem jih, ko daš denarje!”
Tristo hudičev! — sem rekel si v duši — res v lepi si kaši! Kaj pa doma naj povem, če stopim skoz vrata brez čevljev? Da smo kegljali in neka neroda razbila je čevlje, ki sem jih zložil, ko bos sem igral, tam ob strani kegljišča?
Ali da čevelj obtičal je v blatu, ko prečkal sem cesto?
Potlej sem prosil ponižno, naj punca sc vendar omeči, rekel število otrok, a vse skupaj ni nič pomagalo.
„Če mi ne plačaš, zavpijem, da zbere se ljudstvo številno, potlej pa vsem zakričim, da si pravkar naredil mi silo.”
Tega hudo sem se zbal in pri priči izročil ji čevlje, ona je dala naslov, potem pa odšla sva vsaksebi.
Ali vas kdaj je morda dohitela nevihta v planinah?
Slišiš tuljenje vetrov in iz neba se bliskajo strele, grom se odbija od sten in udar se njegov postoteri.
Takšen pri meni je dom, če pijan iz gostilne prilezem.
Žena mogočni je grom in blisk in grozljivo bučanje...
Krvodajalci
A k o hočeš prav živeti, Jemlji resno la naš nasvet, Mirno kri ohrani z leti, Osvobodi se tablet!
Varuj slabih se deklet!
Srcu daj, da polno bije In ponosno kri daruj. Dokler ruša te ne skrije. Alkohola se varuj!
Joči ne, ne obupuj!
Mirno plovi barka vaša, Ob čereh se ne razbij! Kri oddati — želja naša Radostno se izvrši In nadalje v nas živi!
Končno se ureja okolica tudi pred upravno stavbo. Zadnji čas, saj smo leta in leta ob deževnih dnevih preskakovali nič kaj prijetno lužo. Pa za domače še gre, tujci pa najbrž ne odnašajo dobrega vtisa. Ne bi bilo napak, če bi se urejanje okolice nadaljevalo tudi v ostalih predelih Novolesa!
Kadrovske vesti za mesec maj
TOZD TVP: prišli: Anton Rozman (iz JLA), Jožefa Miklič.
TOZD Žaga: prišli: Marija Klobučar, Mile Gojkovič, Mladen Majtster (iz DSSS); odšli: Bojan Delič (sporazum), Milan Živkovič (samovoljno), Zdenko Tomič (disciplinska izključitev), Marjan Šteingel (disciplinska izključitev), Zahir llirkič (samovoljno), Jože Hrvat (samovoljno), Mira Bojanič (sporazum).
TOZD TPI: prišli: Jože Novak, Darko Kumar.
TOZD TD P: prišli: Alojz Košak. Mira Bojanič; odšli: Jožica Fink (sporazum), Marija Kraševec (samovoljno), Anica Pureber (sporazum), Franc Pšeničnik (v zapor), Milan Milanovič (DSSS).
TOZD TSP: prišli: Ljuba Buliči Mira Dujakovič, Dušanka Gušič, Mihaela Zupančič, Mojca Nahtigal, Stojan Sonc, Darko Janc? Zvonka Šenica;odšli: Jelka Markovič (sporazum), Bogdan Novak (disciplinska izključitev), Marija Krese (upokojitev).
TOZD TPP: Anton Boltes — prišel; odšli: Marija Džinič (sporazum), Alojz Jenič (sporazum), Mazko Verhovnik (samovoljno), Franc Avguštin (upokojitev).
[OZD TAP: prišli: Igor Slak, Marija Femec, Jože Pajk.
TOZD TKO: prišli: Janez Guštin, Roman Bajuk, odšli: Branko Mihalič (sporazum).
TOZD TES: odšli:	Ivan Klobučar (sporazum), Miroslav Dragman
(upokojitev).
TOZD TGD: prišli: Jože Novak; odšli: Matjaž Legan (v JLA).
TOZD BLP: prišli: Branka Starič; odšli: Malka Novak (v TOZD BOR), Janez Bizjak (v TOZD BOR).
DSSS: prišli: Milan Milanovič (iz TOZD TDP), Ema Pribanič, Marija Berkopec, Ivanka Kavšček, Marijana Sotler; odšli: Višnja Boškovič (sporazum), Antonija Judež (v TOZD BOR), Valerija Mirt (v TOZD BOR), Mladen Majster (v TOZD Žaga).
TOZD BOR: prišli: Alojzija Rak, Rozika Jalovec, Franc Kotar, Pavla Bučar; odšli: Aleksander Stajekar (JLA), Jože Gobolin (upokojitev), Leopold Stritar (sporazum), Roman Zener (JLA), Drago Sovinek (JLA).
SKiMAT: prišli: Miroslav Gošek; odšli: Martin Dular (sporazum), Anton Pribožič (sporazum).
TOZD LIPA: odšli: Roman Škrjanc (v JLA).
V
Število zaposlenih po tozd v maju 1984
TOZD	M	Ž	SKUPAJ
TVP	120	171	291
ŽAGA	162	24	186
TPI	66	19	85
BOR	71	33	104
SI G M AT	88	28	116
1GK	77	52	129
TDP	191	239	430
TSP	175	190	355
TPP	124	78	202
LIPA	84	7	91
TAP	77	53	130
TKO	74	37	111
TES	110	27	137
TGD	58	65	123
BLP	87	37	124
DSSS	93	103	196
NOVOLES	1657	1153	2810
Streljanje
V petek, 1.6. 1984, seje nastre-lišču doma JNA v Novem mestu, zbralo nad 40 strelcev in strelk DO NOVOLES. Vzrok temu je bil naslov najboljšega strelca, strelke in najboljše TOZD v streljanju. Tekma je bila zanimiva, doseženih je bilo nekaj kar dobrih rezultatov. Skoda le, ker se tekmovanja ni udeležilo nekaj „priznanih" strelcev Novolesa in ker ekipe TOZD niso bile popolne, saj bi tako rezultati bili boljši in razmerja med ekipami realnejša. Pohvaliti pa velja predvsem TOZD TPP, SIGMAT in TES, ki so na tekmovanje pripeljali največ strel-
Đurič, Silvo Šercelj in Ljubo Rajer)
5.	Sigmat 357 kr. (Marjan Golja, Ivan Abram, Janko Miler. Stanka Miler in Ema Uršič)
6.	TAP 314 kr. (Igor Udovč, Ludvig Matoh in M. Golob)
7.	TDP 211 kr. (Slavko Kristan in Majda Lindič)
8.	BLP 142 kr. (Ilija Čutura in Ivan Čutura)
9.	TVP 105 kr. (Dušan Štih)
10.	TSP 96 kr. (Branko Berko-pec)
ŽENSKE posamezno:	4x5
metkov
kr
L Štefka Gorše, TES	116
2.	Ivanka Turk, TPP	72
3.	Majda Lindič, TDP	61
4.	Slavka Kalčič, TPP	58
5.	Stanka Miler, S1G	48
6.	Ema Uršič, S1G	33
REZULTATI:
EKIPNO:
L TPP 503 kr. (Andrej Bajt, Ivan Šegina, Franc Kalčič, Slavka Kalčič in Ivanka Turk)
2.	DSSS 450 kr. (Matjaž Malenšek, Gorazd Kosmina in Zmago Udovič)
3.	TES 444 kr. (Ivo Špelič. Drago Turk, Tone Fink in Štefka Gorše)_
4.	ŽAGA 424 kr. (Branko
MOŠKI posamezno: 4x5 metkov
kr
L Matjaž Malenšek, DSSS 155
2.	Slavko Kristan, TDP 150
3.	Gorazd Kosmina, DSSS 149
4.	Zmago Udovič, DSSS 146
5.	Branko Durič, Žaga 144
6.	Silvo Šercel, Žaga	143
7.	Ljubo Rajer, Žaga	137
8.	Ivo Špelič, TES	129
9.	Andrej Bajt, TPP	128
10.	Ivan Scgina, TPP	126
Prvenstvo DO Novoles v namiznem tenisu
V sredo, 30. 5. 1984, je bilo v športni dvorani „Marof v Novem mestu, prvenstvo Novolesa v namiznem tenisu. Po nekaj letih seje tako zopet zbralo nekaj, izmed verjetno številnih ljubiteljev namiznega tenisa, da pomerijo moči in znanje v tem športu. Organizatorji smo bili v začetku kar malo razočarani, kajti prav čudno je, da so se kljub objavi v glasilu in
MOŠKI:
1 skupina
ime in priimek
L Gabrijel Berkopec
2.	Bojan Vernig
3.	Jože Hartman
4.	Drago Medic
II skupina
L Slavko Poglavec
2.	Marjan Strugar
3.	Ivo Špelič
4.	Franc Papež
ŽENSKE
1.	Alenka Gorše, DSSS — Gorše : Šinkovec 2:0, Gorše : Turk 2:0
2.	Cvetka Šinkovec^ BLP — Šinkovec — Turk 2:0, Šinkovec : Gorše 0:2
3.	Ivanka Turk, TPP — Turk : Gorše 0:2, Turk : Šinkovec 0:2
KRVODAJALCI — ČLOVEKOUUBI
Četrtega junija, na dan krvodajalcev je bila v obratu družbene prehrane kratka, a hkrati prisrčna slovesnost. Zbrali so sc naši krvodajalci. Kar lepo število jih je bilo. Med njimi so bili tudi taki, ki so dali kri že 45-krat.
Resnično veseli smo lahko, da imamo v Novolesu tolikšno število vzornih krvodajalcev in strinjamo se z ugotovitvijo predsednika sindikalne konference, da je zrno krvodajalstva v Novolesu padlo na plodna tla in da se ta humana dejavnost utrjuje in razrašča."
razpisu na oglasnih deskah, tekmovanja udeležili le predstavniki petih TOZD — TES, ŽAGA, BLP, TPP in DSSS.
Samo tekmovanje je začetni vtis kmalu popravilo, tekme so bile borbene, vsakdo je poskušal iztržiti čim več ali pa čim dražje prodati svojo „kožo". Po dveh urah smo dobili naslednje končne rezultate.
TOZD točke	raz. v
i	setih
TES	2	4:2
DSSS	2	4:3
TPP	1	3:4
TES	1	2:4
ŽAGA	3	6:0
TPP	2	4:2
TES	1	2:4
TES	0	0:6
FINALE V NAMIZNEM TENISU 111 — IV mesto Bojan Vernig : Marjan Strugar 2:1
1 — II mesto Gabrijel Berkopec : Slavko Poglavec 0:2
Končni vrstni red:
L Slavko Poglavec — Žaga
2.	Gabrijel Berkopec — TES
3.	Bojan Vernig — DSSS
4.	Marjan Strugar — TPP
5.	Ivo Špelič — TES
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter OOZS TOZD TDP za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Anica Hrovat z družino
Cene Moznik na terapiji
Riše: Ivan Balo}!
Do-kkk-TOr poma% •• •
Ka j pa JcL bifčT
KoEeeu SQ,m brat z:
spre
9u so,m fVierriln
onofr
zakona „o .sprC-merhin m ctopoBni-fvi zakona.... pa ^ 2a£ralnt krč v