SREČANJE Z MLADIMI... Po približno poldrugi uri prijetnega in spro­ ščenega pomenka, smo vsi skupaj ugotovili: pro- problemov je še toliko, da bi o njih lahko raz­ pravljali več dni skupaj. Da, veliko je proble­ mov, zapaženj, želj in nalog, ki jih srečujejo mladi ljudje povsod tam, kjer živijo in delajo, v šoli, na vasi, v podjetju, ustanovi itd. Veliko jih je morda tudi zavoljo tega, ker jih mladi ljudje opazujejo in ocenjujejo z večjo krističnostjo; pa ne samo opazujejo, marveč se z njimi tudi spo­ primejo in jih rešujejo. Naše srečanje z mladimi je bilo tokrat ome­ jeno na šestero delegatov za kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo od 23. do 26. januarja v Beogradu. Triindvajset tisoč članov v organi­ zacijah Ljudske mladine Slovenije v novem, po­ večanem celjskem okraju, je za ta kongres iz­ bralo na svojih občinskih konferencah petnajst delegatov. Razen tega bodo beograjskemu kongre­ su Ljudske mladine Jugoslavije prisostvovali iz celjskega okraja še trije mladi opazovalci. Delegati mladine celjskega okraja so se na ta kongres temeljito pripravili. Tako so se med drugim te dni zbrali tudi na skupnem posvetu na Dobrni, kjer so proučili ves koTigresni mate­ rial, razen tega pa se pogovorili o deležu, ki ga nameravajo dati v razpravi na kongresu. Tako so se zmenili, da bodo govorili o delu mladine na vasi, o problemih in nalogah mladih kmečkih proizvajalcev pri splošnih naporih za povečanje kmetijske proizvodnje in socializacijo vasi. Mimo tega pa bodo razpravljali o idejnem vplivu mladih komunistov na ostale mladince ter o tistih obli­ kah idejno vzgojnega dela, ki so se že uveljavile, kot o šoli za življenje, mladinskih urah, o klubih OZN itd. Mladim delegatom želimo, da bi na kongresu častno zastopali mladino celjskega okraja in da bi s kongresa prinesli čim več spodbud za nada­ ljnje delo v svojih in dmgili o(rgani:^§ciiah. Sodim po tvoji besedi, po tvoji veri, bi lahko rekli za Hruš- čova. Hruščov je namreč pohvalil papežev klic po miru in koeksis- tenci: »-Sem komunist in ne ma­ ram biti za papeža, vendar mu v tem potrjujem bolj kot Adenauer, ki je papeževe vere, papeževe mirotvome dejavnosti pa ne pod­ pira, rmsprotno razdira.'^ Ni čuda, da je Adenauer tako surovo od­ govoril, pobožnemu kanclerju je Hruščov zares stopil na rep. A vendarle — nekaj se je pre- obrobne dogodke: Na Borneu še ni končana vstaja proti britanski kolonialni vladi. Angleži so vsta­ jo zadušili s klasičnimi sredstvi, z vojsko, policijo, z vojnimi ladja­ mi, vendar ognja niso pogasili. Razvija se nova ofenziva uporni­ kov, ena od plamenic, ki mora še svetiti na poti v prihodnost člo­ veštva, osvobojenega sramote ko- lonializma. Za Angleže ni lahko, zaradi petroleja in zaradi prestiža. Od Bornea do Arabije je in ni daleč. Tam je Aden, eden od pre­ ostalih stebrov angleškega impe­ rija, blizu tu je Jemen, ki je po­ rušil ravnovesje, s težavo vzdrže­ vano na naftnih področjih Bliž­ njega Vzhoda. Jemenu so sicer ZDA priznale revolucionarno ob­ last, toda niso se sprijaznili z njo iz Saudske Arabije na mlado re- in obenem z Angleži pritiskajo publiko. Ameriška letala letajo nad Jemenom. Nedaleč od Bornea je Južni Vietnam. Tudi tam so ameriški oficirji in ameriški helikopterji zato, da bi zatrli levičarsko upor­ niško gibanje Vietkonga. Slabo jim gre od rok in čim slabše jim gre, tem bolj govore o svetovni komunistični nevarnosti in pene- traciji, čeprav imajo pri roki stro­ kovnjake, ki jim govore, da soci­ alizem ne napreduje s topovi in da se s topovi tudi ne duši. V srcu Afrike se v Kongu do­ gajajo za Angleže boleče stvari. Integracija okoli Adule ni v skla­ du z interesi njihovega kapitala v Katangi. Sporazum na Baham- skih otokih jih bo tu prisilil na inferioren položaj, ne ob vse, a ob prvo violino gotovo. Na daljnem zapadu zamira ku­ banska kriza. Spremlja jo kriza v Peruju, kjer se skuša utrditi proameriška vojaška hunta z in- scenirano komunistično zaroto, staro politično pretvezo reakcije, s katero krije krvav udarec na­ prednim silam. Tako bi ZDA ra­ de uredile tudi s Kubo, če bi šlo, knza se ni končala z jasnimi za­ ključki, le volja po kompromisu je evidentna. Na vso sovjetsko popustljivost je težko odgovoriti z bojevitostjo, čeprav tudi te ne manjka, saj ZDA na vsa usta go­ vore, da bodo postrile gospodar­ ske ukrepe zoper Kubo, da ne mislijo dati izjave zoper invazije. Kaj pa! 53 milijonov dolarjev, ki so jih dali za 1000 ujetiukov s ponesrečene invazije, je tudi ne­ kaj, če ne drugega, vsaj dokaz, kako si predstavljajo O A D. A vendarle — nekaj se je pre­ maknilo. Celo za Berlin — Hruš­ čov je ponudil, naj namesto za­ stave NATO pride v Berlin za­ stava OZN. To za Nemce ni re­ šitev, za ŽDA pa bi bilo morda Sprejemljivo, saj se je OZN doslej izkazala kot njihova agentvra. V Berlinu bo VI. kongres vzhodno- nemške partije. Morda bo to eden najpomembnejših dogodkov pri­ hodnjih dni. Prišel bo Hruščov, vse partije sveta z močnimi za­ stopstvi. Kaj če bodo tu sprego­ vorili svoj anatema nad kitajsko herezijo! Pripravili so ga dobro, ne eden med zadnjimi ugledni To- gliatti. Ce se bo to znodilo, bo morda pomenilo politično enot­ nost Vzhoda. Kitajci so ob svoji ^>•himalajski ekspediciji*' nedvom­ no spoznali, da SZ s svojo koek- sistenco resno misli in da na ljubo Kitajski ni umaknila svoje po- nuKi Indiji niti za ščepec. To bi pomenilo tudi precejšen napredek v svetovnem prestižu in gospo­ darski moči Vzhoda, posebno ker so notranje težave Zapada precej­ šne. EGS je družba, ki jo pretre­ sajo navzkrižne nacionalne ko- < risti Italije, Francije in Nemčije, . vstop Anglije pa bi lahko porušil »se, kar so dozdaj s težavo zgra­ dili. Na kmetijsko politiko EGS pa ne pritiska samo angleški ali francoski farmar, ampak tudi ameriški žitni presežek. Zato je volja obeh velikih po razgovorih in po kompromisu trenutno tista stvar, ki je kljub zapletenemu stanju lahko vir zmernega optimizma ob smuku v novo leto. T, O. Franc Zupanič: Veliko za strokovno vzgojo z delom mladinske organizaci­ je v steklarni >Boris Kidrič« v Rogaški Slatini se ne morem po­ hvaliti. Navzlic temu pa to ne pomeni, da nismo ničesar napra­ vili in da nič ne delamo. Do nedavnega smo imeli v or­ ganizaciji 250 mladincev; pred kratkim pa smo to število znatno povečali. Zdi se mi, da smo naJTeč na­ redili pri strokovni vzgoji mla­ dine. Pobudo za to je sicer dal kolektiv, saj pri stalnem večanju proizvodnih sredstev, nenehno potrebuje tudi nove in zlasti mlade strokovnjake. Tako so tudi zdaj v teku posebni tečaji za bodoče mlade delavce pri pečeh, ki jih izkoriščamo tudi mi, da tem mladim ljudem govorimo o njihovih nalogah, pa tudi o delu v mladinski organizaciji. Zato so ti tečaji zanje nekakšna pri­ prava za vstop v mladinsko or­ ganizacijo. Pri sklicevanju sestankov, je nadaljeval tov. Zupanič, imamo precejšnje težave. Vedeti nam­ reč moramo, da je v naši tovar­ ni največ tiste mladine, ki ne sta­ nuje v Rogaški Slatini, marveč v bližnjih vaseh. Tako imajo ne­ kateri tudi po uro in več do ste- tudi po delu hitijo domov in da klarne. Seveda vse to vpliva, da se ne ustavljajo radi na enih ali drugih sestankih. -Vse to govori o tem, da bi mo­ rali za te mlade ljudi preskrbeti ustrezna stanovanja, da bi mo­ rali imeti samski ali mladinski dom, v katerem naj bi stanovali. Navzlic vsem tem težavam je uspešno zaživelo delo v klubu mladih proizvajalcev, razen tega pa je mladina zelo aktivna tudi na ostalih področjih, kot pri tam- buraškem zboru, v športni dejav­ nosti in podobno. — Kaj pa delež mladih v de­ lavskem svetu? — Po številu je zadovoljiv; ni pa po tistem, ki bi ga naj mla­ dinci dali v razpravah o vseh problemih, ki jih ta organ sa­ moupravljanja obravnava. Cnti se nekakšna sramežljivost; mladi se redko oglašajo k besedi, ker pač imajo občutek, da proizvo­ dne probleme premalo poznajo in da niso dovolj razgledani. Vse to seveda narekuje, da bomo morali tudi v prihodnje posvetiti največ skrbi ne samo strokovne­ mu, marveč tudi družbeno poli­ tičnemu izobraževanju. Edi Trdin: Prva skrb e^rS^"" v konjiški občini bomo morali zastaviti vse sile, da bi utrdili mladinsko organi­ zacijo in začeli z rednim in sistematičnim delom, ki smo ga v zadnjih letih močno po­ grešali. Zato bo prva skrb posvečena organizacijskim problemom, saj bo treba v mnogih primerih šele ugo­ tavljati število članov in sestav mladinskih vodstev. Zdi se mi, da je tudi pre­ malo povezave ne samo m^d mladinskimi aktivi, marveč tudi med mladinsko ter osta­ limi političnimi organizaci­ jami. Prav tako, kot v vsej ob­ čini, nas čaka tudi v Kostro- ju. kjer sem zaposlen, veliko težkega dela. V tej tovarni nas je okoli šestdeset mladih ljudi. In čeprav bi lahko re­ kel, da v kolektivu prevla­ dujemo mladi, se naša orga­ nizacija ni prav uveljavila. Tako še doslej nismo usta­ novili kluba mladih proizva­ jalcev. Naše delo ie oodobno zimskemu spanju. Upam pa, da nam bo uspelo vse ure­ diti dosti prej, preden bo posijalo toplo spomladansko sonce. Ko Da je beseda nanesla na prosti čas in vprašanje, kako ga mladi ljudje izko­ riščajo, je tov. Trdin v prvi vrsti omenil kino. Kaže, da je kino res tisti prostor, ka­ mor konjiška mladina naj­ raje zahaja, ker pač drugam skoraj ne more. Položaj se je deloma izboljšal v Parti­ zanu, ki je dobil svoje prostore; navzlic temu pa jc v telovadnici še zmeraj pre­ velika gneča. Precej lazgi- bano je tudi kulturno živ­ ljenje. Dagmar Šuster: Kam po šolanju na gimnaziji Delo mladinske organiza­ cije na celjski gimnaziji, ki združuje nad tisoč dijakov, se razvija v specifičnih po­ gojih. Težišče dela je v in­ teresnih skupinah. Človek bi pričakoval, da imamo narav­ nost idealne pogoje za delo; vendar izkušnje govorijo ne­ koliko drugače. Najlepše uspehe so dosegli prirodo- slovni, geografski, filozofski krožek, nadalje pevski zbor. mladinski klub OZN itd. Ra- zen tega smo ustanovili še poseben študijski krožek, ki pa navzlic vsemu še ni do­ segel zaželenih rezultatov. Vzroke za to lahko iščemo v objektivnih in subjektiv­ nih razlogih. Medtem ko se je na šoli dalo urediti, da se je celo urnik prilagodil delu nekaterih krožkov oziroma skupin, kot na primer pev­ skemu zboru, na zavodu ni mogoče najti časa, da bi za­ živel študijski krožek. Hvaležno torišče dela smo našli v šolski skupnosti. Pa tudi problematika te skup­ nosti je tako pestra, da je pritegnila skoraj slehernega mladinca. Ni naključje, da so se di­ jaki začeli zanimati tudi za pogoje nagrajevanja članov profesorskega zbora, saj so ugotovili, da je od njih v mnogočem odvisna kvaliteta pouka. Izredno težavni so socialni problemi. Zanimiv je poda­ tek, ki govori, da je med tisoč sto dijaki samo deset štipendistov. Te številke po­ vedo, da gimnazijci nismo izenačeni z dijaki ostalih šol in da prav zaradi tega na­ stopajo nekateri izredno te­ žavni socialni problemi. Kam po gimnaziji, je vprašanje, s katerim se močno ukvarja tudi mladin­ ska organizacija. Gre nam­ reč tudi za dejstvo, da za okoli dvesto naših abituri- entov ne bo prostora na fa­ kultetah. Kam se naj torej usmerijo ti mladi ljudje? In če k vsem tem proble­ mom dodam še željo dijakov in mladinske organizacije, da je že skrajni čas, da se tudi na celjski gimnaziji uveljavi reformiran pouk, njegova delitev v tri smeri, je povedano veliko. Veliko bolj kot za načelni odgovor, ali smo za tak način šolanja, ali ne, gre za vprašanje, ali bo celjska komuna, ali sknp. nost komun našla toliko sredstev, da bo zmogla uve­ ljaviti reformo šolanja tudi na našem zavodu. Torej, gre za finančna sredstva- Mladi­ no zanima to vprašanje; ra­ zen tega pa pričakuje še ustrezen odgovor. Izredno pereče je tudi i>o- manjkanje prostorov, v ka­ terih naj bi se zbirali dijaki, zlasti vozači. Medtem ko je za ure pred začetkom pouka to urejeno, pa je dosti težje za tisti čas, ki preostane do odhodov vlakov. Danica Rozman: Nojprej izobrazba Na delo mladinske organiza­ cije v laški občini v neki meri vpliva tudi dejstvo, da občinski komite LMS nima profesionalne­ ga funkcionarja. Ne glede na to gre življenje svojo pot, tudi v naših aktivih. Med onimi na vasi sta vsekakor najboljša v Sedražu in v Rečici. Zgledna je pobuda mladincev iz Sedraža, ki imajo stalne stike z nekim mladinskim aktivom v ljubljanskem okraju ter se z njim srečujejo na naj­ različnejših nastopih. Vtem ko aktivi na osnovnih šo­ lah več ali manj životarijo, saj ne najdejo pravega dela, sta se med aktivi v podjetjih najbolj izkazala v Volni v Laškem ter v Lesni galanteriji v Rimskih Top­ licah. V Volni, kjer delam tudi sama, se do nedavnega nismo mogli po­ staviti z delom mladine. Naš ak­ tiv je nekoliko bolj zaživel šele v zadnjem času. Ustanovili smo ideološko komisijo, ki je že po­ kazala prve sadove. Sprejeli smo namreč načelo: najprej mladinca izobraziti in mu odpreti pot v življenje in šele potem od njega zahtevati, da se uveljavi kot družbeni delavec znotraj ali zu­ naj podjetja. Hvaležna je ugotovitev, da je zaživel klub mladih proizvajal­ cev in da v njem pridno delajo tudi mladi tehnični izobraženci, mladi ekonomisti in drugi. Kot v drugih krajih oziroma tovarnah, v katerih dela v pre­ težni meri mladina s podeželja,, imamo tudi pri nas težave s skli- i cevanjem sestankov. Po delu hiti'] vse domov, tako tudi mladij ljudje, ki se neradi več časa za-' držujejo v Laškem. Jožica Cernec: Proizvodne mladinske konference; Po številu članov je mladinski aktiv v tovarni emajlirane poso­ de bržkone drugi v okraju. V to­ varni dela okoli sedemsto mladih ljudi; žal pa vsi zaenkrat še niso člani mladinske organizacije. Upam pa, da bomo kmalu rešili tudi to vprašanje in zajeli v naše vrste prav vse mladince. Glavna oblika našega dela so proizvodne mladinske konferen­ ce. Na njih obravnavamo vse probleme in naloge, ki jih mora poznati mladi delavec v tovarni. Tako na teh konferencah raz­ pravljamo tudi o proizvodnih na­ logah, o rekonstrukciji podjetja in podobno. Delež mladih pri re­ konstrukciji je bil lep, saj se mladi ljudje niso odtegovali de­ lu, niti prostovoljnim akcijam, katerih ni manjkalo. Zadovoljni smo tudi s številom mladih v organih samoupravlja­ nja. Navzlic temu pa opažamo, da se tod ne uveljavljajo t za­ želeni meri. Zato smo za te mla­ dince pripravili seminar, da bi se spoznali z nalogami organov de­ lavskega samoupravljanja. Problem, s katerim se večkrat srečujemo, je nezadostna aktiv­ nost mladih komunistov v vrstah mladinske organizacije. Da bi re­ šili to vprašanje, jim bomo dajali konkretno delo, hkrati pa opo­ zarjali na to, da je njihovo naj-i važnejše delo prav med mladinci, ne pa kje^rugje. Bogomir Ajdič; Laže na terenu Ni dolgo od tega, odkar sem zapustil tovarno. Delal sem v to­ varni gospodinjske opreme. To je zelo mlad kolektiv, tudi po sta­ rosti. Zato bi človek pričakoval, da bo delo v mladinski organiza­ ciji v takem krogu uspešno in hvaležno hkrati. Toda izkušnje so pokazale, da je tod dosti težje, kot na terenu. Mladi ljudje iz tovarne se redkokdaj srečujejo na sestankih in še tisti, so po navadi slabo obiskani. Po delu hiti vsak na svoj dom, v svoj kraj. Precej težav je bilo tudi zaradi nizke splošne in politične razgle­ danosti mladih ljudi v tem ko­ lektivu. Zato smo sklenili naj vlogo splošnega in strokovnega izobraževanja sprejme klub mla­ dih proizvajalcev. Vendar smo pri izvajanju tega sklepa naleteli na težave. Namesto, da bi mladi tehnični strokovnjaki našli v tem klubu svojega »konjička« in po­ magali tudi ostalim, so se temu delu močno odtegovali. Skoraj bi rekel, da se je zdelo mladim tehnikom delo v mladinski orga­ nizaciji odveč. Povsem drugačno in bolj hva­ ležno je delo na terenu. Tu se mladi ljudje sestajajo z večjo zavzetostjo. Tu tudi ne pridejo do izraza razlike med njimi. Vsi si pač želijo eno, delo in raz­ vedrilo. In vsi delajo za eno, bo­ disi v mladinski, bodisi v kul­ turno prosvetni organizaciji. Tovariš Ajdič je v razgovoru . še kritiziral ukrep, po katerem so bili razpuščeni nekdanji ak­ tivi mladih zadružnikov. Ni naključje, da se nove oblike dela kmečke mladine še niso povsem uveljavile; zato bo treba še ve­ liko besed in veliko prizadev­ nosti, da bodo zaživeli klubi mla­ dih kmetijskih proizvajalcev in da bodo tudi mladi ljudje s po­ deželja našli v mladinsiki organi­ zaciji dovolj hvaležnega dela, za­ dovoljstva in veselja. Na vprašanje, kako mladi ljudje v Šaleški dolini preživ­ ljajo svoj prosti čas, je tov. Aj­ dič dejal, da je za to dosti bolj urejeno v Velenju, kot Šoštanju, kjer je organizirano družabno življenje mladine povsem zamrlo. V Velenju ima mladina delavski klub, v katerem pa žal ni orga­ niziranega programa. Mladinska organizacija se močno zavzema, da bi klub zaživel ne samo v Ve­ lenju, ampak tudi po vseh ostalih krajih. Pomembno je še udejstvovanje mladine v telesnovzgojnih orga­ nizacijah, le žal, da se ta društva še zmeraj borijo s finančnimi te­ žavami in da nimajo dovolj sredstev niti za prireditve in tek­ movanja. DAGMAR ŠUSTER, sekre- tar občinskega komiteja LMS v Celju EDI TRDIN, sekretar ob­ činskega komiteja LMS v Slovenskih Konjicah JOŽICA CERNEC, pred sodnica tovarniškega komi tej a LMS v Emajlirki DANICA ROZMAN, pred­ sednica občinskega komi­ teja" LMS v Laškem FRAN ŽUPANIC, član to­ varniškega komiteja LMS v steklarni v Rog. Slatini BOGOMIR AJDIC, pred. sednik občinskega komi­ teja LMS v Šoštanju