Pubh*«-.« ,. . riKiinbuted under permit (No. 65o)ifttBori*sd theAct of October 6, 1917, on file at the Po«t Offlet «1 Chicago, Tllin.n. "in of the President, A. S. Burlfson* 'Y^ta^ster General.
AVE MARIA
STEV. (No.) 22.
OCTOBER 29th, 1921.
LETO (Vol.) XIII.

"AVE MARIA"
Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saturday by
FRANCISCAN FATHERS
In the interest of the Order of St. Francis.
1853 West 22nd Place	CHICAGO, ILL.
Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year.
Entered as second-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at tb* special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917. authorized on October 25.
I > ^ ' Ml
ako. si prijatelj .naših listov, veš, kam boš poslal svoj denar?
Samo listu "Edinosti."
Zakaj? Zopet samo iz enega uzroka? Ker boš imel dobiček od tega snmo ti in tvoj prijatelj list "Ave Maria."
Zato bi morali vsi naši naročniki gotovo pošiljati svoj denar skozi to podjetje, ki je njih lastno in v njih lastno korist.
Bodi sameviu sebi prijatelj!
Vsak naročnik "Ave Maria".
BI MORAL BITI TUDI NAROČNIK EDINOSTI.
Zakaj? Upam, da ne vprašaš tega, kajti toliko zavednosti imaš gotovo, da veš, da je največja dolžnost vsakega katolika danes, da podpira katoliško časopisje, ki se bori nevstrašeno in nesebično za načela, katera edina morejo osrečiti človeštvo in katera edino morejo urediti sedanje svetovne homatije. In med take časopise spada list "Edinost."
Hočeš dela? Hočeš, da bo tvoj gospodar s teboj ravnal kakor s človekom? Dobro, pomagaj, da bodo zmagala katoliška načela, ki so načela pravičnosti do vsakega in ljubezni do vsakega.
"Edinost" je list, ki se najbolj nevstrašeno in najbolj junaško bori za katoliško prepričanje med nami Slovenci v A-meriki.
Za to bi moral biti vsak naročnik na list "Ave Maria" tudi naročnik na "Edinost."
Pa tudi iz druzega uzroka mora biti vsaj prijatelj lista "Ave Maria" tudi prijatelj "Edinosti," keT je "Edinost" močna opora listu "Ave Maria." Zato, kdor hoče napredek listu "Ave Maria," mora podpirati list "Edinost."
Takoj si ga naroči!
KADAR POŠILJAŠ DENAR V STARO DOMOVINO,
> J <
O Q
C/3
0H
O
z >
s
o
N
o m o
N «
03
Z
H >
O ■J
vi
Q W
►J
O «
<x> C
I
a 6
m &
rH
CO
t— co
JS O ■o
s
K
tti
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem času vlada ka&etj in Drehlad pri odrastlih in pri otrocih, Ce •• zanemari, se razvijejo iz njega komplikacije, ki ee lahko nevarne. lzegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Sever«'* Cold and Grip Tableta (Severievih Ta-bletov zoper prehlad in gnpo). Cena 50 centov.—Hitro od pomoč proti kailju dobit«, če vzamete
S
everas
Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kaleU)-Pomirjuj« razdraienoet, omehto izločevanj«, uttavi kaielj, povzroča laglje dihanje in pomaga pri rodi povrniti normalne stanje. Več)* •teklenice 00 centov, manj« *Bo-Pri lakarjib.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
i t +	J
+
Naročnina za celo leto • koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta	za Ameriko $1.50
Za Evropo ................ $3.50.
List v obrambo »v. vere med ameriškimi Slovenci
* *
^ + + + + + + + + + + + + + ^ + + + + + + + + + + + + +
*
+ + +
Največja potreba.
Sredi enega izmed najlepših Marijinih mesecev smo. Večer za večerom se polnijo katoliške cerkve po celem svetu in množice se zbirajo v goreči molitvi. Na mili-jardokrat se ponavljajo lepe besede angeljskega pozdrava, s katerim je angelj pozdravil Marijo: "Češčena Marija ! Milosti polna! Gospod ie s teboj! Milijardokrat se ponavlja zaupna prošnja na milijone ustnicah: "Prosi za nas, zdaj in ob naši smrtni uri!"
Gotovo tudi ti, dragi čitatelj in naročnik Ave Maria, nisi zadnji med temi Marijinimi častilci, kaj ne da nisi!
In kako naj bi bil? Saj se zavedaš tako živo se-I danje velike potrebe Marijine pomoči za se, za svojo dru-i Zino in za celi svet.
* * *
Danes je čas materijalizma. to se pravi, danes je čas. [ ko človeška srca iščejo svoje sreče in svojega zadovolj-j stva samo v materiji, v posvetnih stvareh in raznih uživanjih, ki prijajo človeškim strastem in človeški pokvarjenosti zastrupljajo pa duše.
Da, nekako splošna je postala bolezen, ki kakor borzen vodenica žene ljudi, žene človeška srca. da kakor '>esni hite, kako bi nasitili svoja lačna in žejna srca, svoje koprneče duše, ki so tako prazne. Pogled proti nebu. na kvišku se jim zdi tako težak, tako oduren, tako nepristen, da so ga obrnili na zdolaj, na zemljo v prah!
Svet vedno bolj in bolj izgublja smisel za ,vse, kar
ni zemeljska prst in kar ne služi telesu. Kakor ob vesoljnem potopu, bi se reklo lahko o sedanjem človeštvu, da je "postal mesen"!
In vendar, ali je človek res samo kup prsti, ki se premika po zemlji v obliki človeškega telesa, ki se naj prej ko preje sesuje nazaj v prst, iz katere je? Je res to ves človeški namen ? Kaj pa ta inteligenca človeškega razuma, katero občudujemo vedno bolj in bolj ? Kaj pa ta pravi? Se ne upira z vso silo misli, da sem jaz, kot človek, samo žival in nič drugega kakor žival, če tudi bolj spopolnjena ?
In pa moralna propalost in moralno gorje, v katerega se pogreza sedanji človek ali ne kriči glasneje kakor najglasnejši pridigar, da ni in ne more biti človek samo žival, da je človek bolj duša, bolj duh in da človek bolj živi od "božje besede, kakor pa od kruha?" da mu ves kruh sveta ne zadovolji srca. ne osladi življenja, ne osreči njegovega bivanja na zemlji?
* * *
Kolike'zmede so na svetu ! Malo je v zgodovini doli, kjer bi bila na svetu tako vsesplošna nezadovoljnost, kakor je dandanes. Povejte mi en stan, o katerem bi se lahko reklo, da je zadovoljen! Povejti mi en narod, ki bi bil srečen! Povejte mi eno državo, kjer bi bil red in mir!
I11 zakaj ? Ideali, vzvišeni ideali in velike misli so. ki dvigajo človeška srca in jih osrečujejo. Človeški duh
stremi navzgor! Prepada se boji. Stopi ob prepad in streslo te bo po vseh kosteh. Bojiš se globine! Enako se zgrozi duša pred moralno globino.
Poglej pa protf beli glavi snežnika, ko ga obseva jutranja zarja. Kako te mika! Kako te vabi! Kakor bi hotel reči: "Pridi, pridi! Od tu boš videl ves svet drugače, kakor iz doline! Videl ga boš več in tvoje obzorje bo širše, kakor v dolini." In res, kako nas sili in žene srce tja gori!
Enako vabijo ideali človeška srca!
* * *
Molitev je povzdigovanje duha k Bogu, v višave, k idealom, k večnim in neskončno lepim idealom. Molitev so peruti srca. ki ga dvigajo iz mesenosti in posvet-nosti v te idealne višave.
Zato kolikor več molitve toliko bolje.
Zato najdemo, da so vsi veliki možje tako radi molili sveti rožni venec, da so ljubili molitev. Kateri veliki mož v zgodovini človeštva ni ljubil molitve, ni vstra-jal na poti velikih del, katere je začel. Omagal je, odpadel je in sramotno končal, ali sam vse podrl, kar je preje tako slavno sezidal. Molitev dela velike može. Zato pa velika molitev dela velike može in velike žene,, da ne samo dela jih velike, temveč jih velike tudi ohranjuje in
jim pomaga, da postajajo iz velikih, večji in večji.
* * *
Človek je sam tako velika sirota, tako velika reva, da če se resno premisli, se sam sebe sramuje. Si more pridati svoji postavi samo eno inčo? Si more podaljšati svoje življenje samo za eno minutko? Si more urejevati sam svoje razmere, da bo vse prav? Ne! Kolikrat človek misli, da dela najbolj prav, pa se prav kmalu pokaže, da je delal popolnoma narobe in napačno. Ali ni človeško življenje prepreženo z napakami, zmotami? More človek kaj sam ?
Ej, bore malo je!
Zato pa mu govori Oni, ki more vse: "Karkoli boste prosili v mojem imenu, boste dobili"! in "Prosite in
boste prejeli"!
* * *
O, človeški rod, hočeš zboljšanja svojih neznosnih razmer? Dobro, začni moliti, veliko moliti!
Katoliki, hočete delati na zboljšanju človeških razmer pri sebi, v svojem narodu, v svoji domovini? Nikar samo ne zabavljajte? To nič ne pomaga! Ne bo nas rešil jezik, ne zabavljanje, ne velike besede, ali prazne fra ze! Dvoje nas pa bo: Molitev in delo, delo in molitev. Če ne moreš z drugim pomagati, ne drugega socijalne-ga dela vršiti, moreš li reči, da ne moreš moliti? Molitev je najboljše socijalno delo danes!
Veliki voditelj Irskega naroda O'Connel, ki je toliko bojev izbojeval za svoj narod, je bil mož molitve. Ehako vsi drugi.
Po njegovem zgledu cel Irski narod dela dahes isto. Ste čitali kolikrat so se zbirali Irci na tisoče pred raznimi ječami, na javni ulici in molili sveti rožni venec za žrtve boja, za svojo svobodo in za vspehe svojih voditeljev? O, blagor narodu, ki moli! Ta bo dobil dobrih
voditeljev! Molitev mu jih bo dala.
* * *
Ameriški Slovenci, naše razmere so žalostne! Verske zmede so narastle, da se jih ne da več utajiti. Kaj naj storimo, da jih bomo zboljšali?
Molimo! Molimo! Molitev nam bo pomagala! Marija nam bo izprosila pomoči in zbojjšanja razmer.
Rožni venec je tudi naše zadnje upnnje!
Ameriški Slovenci, se zavedeta tega? Se zavedal te velikanske potrebe molitve za sedanji čas? O, da bi se! In če se boste, rešeni smo! Drugače ...?

Mati Elizabeta:
Kapelica'
Kaj v tihi noči na gori blesti,
ko v zvezdah srebrnih svod zagori ? Kapelica moli, bdi vso noč,
mar ve, da Marija je naša pomoč?
Kaj v noči plava pod nebni oblok?
To src pobožnih spev je visok, pri Materi našla sreč so sto, zato jim zahvala kipi v nebo.
Kaj v noči tihi odmeva čez plan da strme posluša širna ravan? V kapelici poje nočni zvon pozdrave noseč pred Marijin tron.
Mednarodni kongres tretjerednikov Amerike.
Mednarodni kongres tretjeredni: kov, ki se je vršil dne 2., 3. in 4. oktobra v Chicago, 111., je bil velikanski vspeh. kakoršnega ni nihče pričakoval. Nad tisoč delegatov je prišlo iz vseh strani Amerike, nekateri na tisoče milj daleč, kakor oni iz San Francisco, New Orleans in New Yorka. Od blizu so jih pa pripeljali posebni vlaki, kakor iz Jolieta, Milwaukee in od drugod.
Ves vspored se je izvršil natančno. kakor je bilo določeno. Otvoritvena seja v Auditorium gledišču je bila nekaj impozantnega.
Krasni so bili govori in zanimiva Vsa posvetovanja pri vsej sejah in Vseli oddelkih.
Ker še nimamo o slavnosti celega poročila, vseh govorov in vseli posvetovanj pri rokah, poročali bomo o tem pozneje.
Tudi slovensko slavje se je lepo izvršilo v cerkvi sv. Štefana. Ker se vsako leto te dni vrši v cerkvi sv. Štefana 40urna pobožnost, spojili sta se obe pobožnosti skupaj v eno, kar Je dalo obema poseben sijaj.
Štirideset urna pobožnost se je začela že 1. oktobra, v soboto zjutraj 2ato, da je bil potem torek prost, da Sr> se vsi lahko udeležili slavnosti IVansitus" — "spomina smrti sv. Frančiška" v katedralki, kar je bilo "ekako zaključek kongresa.
V nedeljo 2. oktobra ob pol dese-l|li je bila slovesna sv. maša, kate-je služil Rev. K. Zakrajšek O. F ol) azistenci Rev.'Frančiška Blanco Kavčič O. F. M. kot dijakona in ^ev. Benvenuta Winkler O. F. M. k°t subdijakona. — Slavnostni go-°r je bil o pomenu in namenu tretjega reda. Govornik je rekel med clrugimi:
• ■ .Tretji red med Slovenci ne onega visokega spoštovanja in Cristi, kakor ga vživa med ameriški-katoliki. Med Slovenci je bese-"tercijar" zasmehljiva, kakor je
(Poročilo)
beseda "far" za duhovnika. To ;ki iz dveh uzrokov: Prvi uzrok je ta, da je bilo v tretjem redu res večkrat tudi kaj oseb, ki so stopili v t etji red in se morda na zunaj ponašali ali vsaj kazali kot taki, toda njih življenje pa ni bilo redu primerno, bilo je nasprotno tako, da so se ne-tretjeredniki zgledovali nad njimi. Kakor pri vsaki organizaciji, tako je pač tudi pri tretjem redu, da vstopijo tudi taki, o katerih bi bilo bolje, da ne bi! Vstopijo, pa ne drže. Tako ima na pr. tudi društvo Holy Name veliko mož, ki vstopijo, pa ne žive po tem. Taki člani so vedno v sramoto in v škodo vsaki organizaciji.
Drugi uzrok je bil pa to, ker so bi li naši slovenski verski sovražniki satansko hudobni in so znali vse, tudi najsvetejše stvari obrniti v posmeh, da so s tem škodili veri in vero naredili ljudstvu smešno in s tem zastrupili s svojimi idejami in jih pripravili za popolni odpad od vere. Tako so na pr. naredili z vzvišenim duhovskim stanom. Duhovnik je Slovencem bil marsikje samo še "prokleti" far. Najbolj goreče in najbolj svete duhovnike so najbolj sramotili in smešili. Tako so delali tudi z vsemi dobrimi katoliškimi organizacijami. Tako vemo, da so i/. Orlov naredili "čuke," iz Marijine družbe "Marijine device," iz tretjerednikov pa "tercijalke." Nasprotniki se namreč le dobro zavedajo, kako je smešenje vere vspešno sredstvo, da se jo uničuje.
Toda ali pa s tem organizacija postane res smešna, ali je res slaba, ako jo kak sovražnik imenuje slabo, jo smeši, ako je v nji tudi kak slab član? Ni človeške organizacije na svetu, ki bi ne imela tudi slabih članov! Nadalje je pa govornik dokazoval, kakor vzvišena je ta organizacija in kako pred vsem za sedanje čase potrebna, ko smo v času sploš-
nega pohujšanja in propadanja vsake morale na svetu. Zlasti dandanes je potreben svetu duh, katerega nositelj je tretji red."
Popoldne ob 2. je imel slavnostno pridigo Rev. Benvenut Winkler, O. F. M. je v navdušenih besedah dokazoval socijalni pomen tretjeg.i reda. Koliko je že tretji red storil za človeški rod, za lajšanje človeške bede in človeškega gorja. Koliko store tretjeredniki in tretjerednice po raznih zavodih, bolnišnicah in sirotišnicah i. dr.!
Slikal je v jasnih besedah, kako velika potreba je, da se zlasti sedaj razširi tretji red po vseh župnijah in da se mu pridružijo vsi, ki hočejo pomagati rešiti sedanje socijalno zmedo in pomagati človeštvo pripeljati nazaj na pravo pot in sebe obvarovati pohujšanja. Posebno po družinah ima tretji red veliko polje.
Zvečer ob pol osmih se je zbrala zopet jako lepa množica v cerkvi sv. Štefana k ustanovitvi tretjega reda. Bilo je precej tudi delegatov iz Jolieta. Waukegana in od drugod. Rev. K. Zakrajšek O. F. M. je podal kratko poročilo iz popoldanjšnega shoda v Auditorium gledišču in potem podal v kratkih potezah razliko med tretjim redom in navadnimi bratovščinami in cerkvenimi društvi, kc-tere imamo po župnijah. Povedal je, da je velika razlika med tretjini redom in navadno bratovščino, kajti društvo nalaga članom samo gotove dolžnosti. Tako škapulirska brato-ščina nalaga nošenje škapulirja in češčenje Marijino, enako Marijina družba,druge zopet kaj enakega, na pr. materina društva, Holy Name. Tretji red je pa red, to je stan, poseben stan, ki nalaga članu tudi življenje po tem, ki daje navodila za vsakdanje življenje. Tretji red naklada članom kako naj žive vsak v svojem stanu, kako naj se oblačijo,
postijo, kako naj se obanašajo glede premoženja in tako dalje. Celo njih življenje urejuje. Kedor toraj stopi v tretji red, ni toraj dolžan samo odmoliti kake molitve, temveč glavno je, urediti življenje po duhu in ustanovi reda. Redovnik zapusti svet, stopi v samostan, kjer sprejme poseben način življenja nase, se odpove gotovim dovoljenim stvarem in si naloži gotove dolžnosti, ki so drugim ljudem samo nasvetovane. Enako tre-tjerednik in to je ravno tisti globo-' ki pomen III. reda! Zato ima tretji red leto poskušnje, v katerem se vsak nov član preje lahko prepriča, ali bo mogel izvrševati svoje dolžnosti ali ne, v katerem ga nasprotno drugi člani opazujejo ali je vesten v teh dolžnostih ali ni. Ako sam vidi, da ne bo mogel tega spolnovati, ali ako njegovi predstojniki vidijo, da ni za to, se mu ne dovoli obljube, kar je še le pravi vstop v red.
Redovnik je tudi pod vednim nadzorstvom svojega predstojnika, ki pazi na njegovo življenje. Zato se vsak novi član zaveže, da bo z veseljem in ponižnostjo sprejel ukore in ki je še le pravi vstop v red. redovnemu življenju in vodilu, ako bi mu jih predstojnik naložil.
Vzemimo, da bi se v kaki župniji napisalo v tretji red kakih ioo mož in žena in bi živeli strogo po teh pravilih, kako bi to bila močna sila za pospeševanje katoliškega življenja!! Sto pravih discipliniranih katoliških mož in žena!—Kolik vpljiv-na katoliško življenje cele fare I
Kar dandanes potrebujemo je po-svečenje posameznika. Socijalno
vprašanje ne bo nikdar rešeno, dokler ne bo rešeno osebno vprašanje poštenega življenja vsakega posameznika. Dokler ni urejeno življenje posameznika n« bo urejeno življenje skupine. Zato ima res tretji red danes velik socijalni pomen in se bo svet ozdravil samo po načinu in vodilu in duhu tretjega reda.
Po govoru se je priglasilo lepo število članov, ki so bili že preje v tretjem redu in tudi nekaj novih, ki bodo poskusili in stopili v red.
Med udeleženci, delegati smo o-pazili tudi lepo število mladeničev in deklet. Zlasti med Jolietskimi delegati smo videli več krepkih fantov in deklet, katerim v resnici čast, da so tega duha J Iz takega fanta, ki je takega duha v svojih mladih letih, bo gotovo postal mož, ki bo steber poštenega in srečnega življenja. In e-nako pri dekletih.
O, da bi imeli veliko takih fantov in deklet!
Veličasten je bil zaključek naše slovesnosti pondeljek večer 3. oktobra. Slavnostni govor je imel Rev. John Oman, slovenski župnik župnije sv. Lovrenca iz Clevelanda, O., ki je v navdušenih, samo njemu lastnih besedah, govoril o sv. Frančišku kot častilcu Najsvetejšega Zakramenta in zgledu možem naše dobe in o pomenit pogostnega sprejemanja sv. zakramentov. Klical je slovenskim katolikom, da so danes časi, ko mora vsak biti nevstrašen vojak za svojo vero, ki se je ne sme sramovati. Kako sramotno je, ako se katoliki iz ozira na svoje odpadle in protikatoliške sosede sramujejo vršiti svoje dolžnosti. Taki katoliki
WrT V* * "vWK
Naročnikom!
so sramota! Nevstrašeno ven! Pokažimo se! Veliko nas je, veliko storimo za svet, za dobro človeštva! Kaj bi se bali!"
Navdušene besede Rev. John O mana bodo gotovo obrodile veliko dobrega sadu pri vseh, ki so jih slišali. Pred pridigo je Rev. John Plaz-nik, slovenski župnik iz So. Chicago, 111., molil sveti rožni venec. Po pridigi je bila slavnostna procesija,, katero je vodil Very Rev. Frančišek Manel O. F. M. generalni komisar poljskih frančiškanov iz Pulaski, Wis., ob azistenci Rev. Johna in Jo-sefa Randzik, slovaških naših sosedov župnikov, rodnik bratov. Slav-nosti so se udeležili tudi Rev. Jos. Judnič, hrvatski župnik iz East Chicago, Ind., Rev Luka Terzič O. F. M. iz So. Chicago, 111., Rev. Ven-ceslav Vukonič O. F. M. iz Chicago, 111., poleg domačega župnika in Rev. Frančiška Blanko Kavčiča O. F. M., Rev. Benvenuta Winkler O. F. M.. Ven. Br. Hutnila Savel O. F. M. Ven. Br. Viktorijana Žnidaršič O. F. M., Ven.^Serafina Vene O. F. M., Ven Br. Kandida Germek O. F. M.
Procesija po cerkvi je bila nekaj posebno lepega,.da so marsikomu prišle solze ginjenja v oči. Posebno vrsta malih dečkov in deklic, ki so potresale cvetlice pred sv. Rešnjim Telesom in molile glasno "Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presvet-to Rešnjo Telo!" je vsem jako do-padlo.
Slovesen blagoslov in slovesni 'Te Deum' je zaključil lepo slavnost, ki bode ostala gotovo vsem dolgo v spominu!
Kadar se preselite, sporočite nam	nepotrebnega dela. takoj Vaš novi naslov. Poleg nove- Številke poleg Vašega naslova ka-
ga, pošljite nam tudi Vaš stari na-	žejo, dokdaj imate list plačan, slov. Stem nam prihranite mnogo Prosimo, upoštevajte to!
Uprava Ave Maria in Edinosti.
i49
Angelj varuh v vidni podobi.
Največja prednost, ki jo je vživa-la sv. Frančiška rimska, je bila ta, da je videla svojega angelja varuha. Ko je bila nekoč v molilnici, jo je obdala blesteča svetloba, in napolnila njeno srce z brezmejno radostjo. Dvignila je oči — pred njo je stal njen sinček Evangelist, ki je u-mrl pred letom. Bil je tak, kakor ob času svoje smrti. Spoznala je njegove poteze, ki so bile sedaj pol-veličane; taka svetloba je prihajala od njega, da se je solnčna luč skrila pred njo. Ob strani mu je stal o-trok njegove starosti, njegove oblike, le še veliko lepši.
Frančiška je hotela govoriti pa ji besede niso šle iz ust. Njen sinček se je približal, prekrižal je roki, sklo-i'.l glavo, ter jo spoštljivo in ljubez-njivo pozdravil. Svetnica se je oju-načila in prepolna veselja ga je hotela priviti k sebi, toda duševno telo njenega sinka se je zmuznilo. Slednjič je Frančiška le zamogla pregovoriti: "Ali si res ti, sinko miega srca?" je jecljaje rekla. "Kje si in kaj delaš; kje so tvoji tovariši in kakšno je tvoje veselje?"
Evangelist je dvignil pogled proti nebu, potem ga pa vprl v mater. Popoln mir in neizi ekljivo veselje mu je sijalo iz obraza, ko je spregovoril: \ "V raju je to naše edino delo, da premišljujemo brezmejno dobroto božjo, božjo lepoto in veličino, ter mu dajemo čast. V nebesih je de-v'et korov, ki slede eden drugemu po redu ; najvišji razodevajo božje skri-vn<>sti nižjim. Ker hočeš vedeti, kje seni, ti povem, da sem v prvi vrsti 'b'lige ga reda nadangeljev. Tam sem s tem tovarišem, ki ga tukaj vidiš, ('raga mati; lepši je, kakor jaz, ker ^"'da v višjo vrsto. Ta božji duh ,e bil poslan, da te okrepčuje na zemeljskem romanju. Ob tvoji strani 1>r' noč in dan; vselej ti bo pomagal. ; rišel sem ti tudi povedat, da bo mo-sestra Neža kmalu pri meni. Ne
Rev. J. Plaznik.
žaluj, mati, ampak veseli se, da so tvoji otroci med nebeškimi kori."
Evangelist je ostal pri materi približno eno uro, nakarsejevrnilvraj; za spomin ji je pustil nadangelja, ki je prišel z njim. Nekaj dni po prikazni je sedemletna Nežika zbolela in umrla.
Kakor hitro je Evangelist zginil, se je Frančiška obrnila, da pogleda an-gelja, ki bo njen vodnik. Oči je imel dvignjene in roke prekrižane na prsih. Svetnica je pokleknila, da ponižno zahvali Boga za to milost. Nato je prosila nadangelja, naj ji razlaga božjo voljo v vseh rečeh, pokara za napake in varuje pred grehom.
Po molitvi je šla iz molilnice. Bli-ščeči angelj jo je spremljal nevidno drugim ljudem. Od tedaj je zmeraj stal pri njej. Včasih na desni, drugič na levi, ali nad glavo, kakor je že Frančiška rabila pomoči. Njegov blesk je bil tolik, da ga ni mogla pogledati, kakor bi kdo gledal v soln-ce: vidi blesk, ne pa oblike. Po noči je lahko videla in brala kakor po dnevu.
Ob gotovih časih je angelj zakril nekoliko svoje svetlobe. To se je zgodilo, kadar je Frančiška molila, ali se pa borila s hudobnim duhom. Tedaj ga je lahko pogledala. To se je zgodilo tudi tedaj, kadar je govorila s. svojim spovednikom.
Spovedniku je pravila: "Po obliki ni angelj bolj velik kakor devetletni otrok. Njegovo zadržanje je polno krotkosti, njegova lepota prekosi solnce in neizrekljiva veličastnost ga obdaja. Njegove oči so vedno uprte proti nebesom, čistosti njegovega pogleda se ne da opisati. Njegovo čelo je vselej vedro; lasje so podobni zlatim nitim in se vsi-pajo v košatih kodrih na rame; roke so sklenjene na prsih. Moja duša se topi ob njegovem pogledu. Kadar ga pogledam, si predstavljam plemenitost njegove narave in našo sla-
bost. Oblečen je v dolgo, belo, bleščečo obleko, povrhu pa ima tuniko kakor subdijakon; ta je različne barve ob različnih časih; sedaj je bela kakor lilija v vrtu, drugokrat rudeča kakor roža, ali modra kakor vedro nebo. Kadar greva po blatni cesti, se njegove noge ne dotikajo tal."
Nadangelj jo je nadnaravno razsvetljeval, da je vedela najskrivnej-še misli svojih tovarišic. Kadar je angelj govoril, so se gibale njegove ustnice in čul se je prekrasen glas, kakor prihajajoč iz daljave.
Ko so jo izvolili za prednico v samostanu Tor di Specchi, ki ga je sama ustanovila, tedaj ji je Bog iz kazal še drugo posebno milost. Šl i je v kapelo k svoji pobožnosti in bila je zamaknjena. Nadangelj, ki jo je branil štiriindvajset let, varoval in razsvetljeval, se je poslovil s sladkim nasvetom, ob istem času je bila Frančiška prestavljena v nedopo-vedno' krasen kraj, ker ie opazila našega Gospoda.
Angeli okrog prestola, brezštevilna armada, razdeljena v devet korov, so se vrgli pred sedež in prejeli povelja. Ko se je približal četrti oddelek, Moči, in se globoko priklonil, je Zveličar uprl svoj pogled na drugega angelja, drugega gospodarstva tega kora. Temu duhu je za-povcdal, naj posveti svojo skrb svoji verni služabnici Frančiški, naj ji pomaga v vseh potrebah, naj vedno ostane pri njej, kakor njegov prednik nadangelj. Takoj se je Frančiška zopet zavedla in na veliko veselje je opazila ob strani novega tovariša.
Podoben jebil čudovito lepemu mladeniču; še lepši je bil kakor nadangelj. Tudi ta je nosil belo dalmati-ko; ta obleka je bila veliko finejša kakor ona, ki jo je nosil nadangelj. V' levici je imel tri palmove veje. Od vsake veje so se vile zlate niti,
ki jih je z desnico zvijal v kroglje. Noč in dan je opravljal to skrivnostno delo.
Sveti Benedikt je prišel iz nebes oni dan, ko je Frančiška postala prednica, ,in ji razložil pomen ; zlato pomeni ljubezen do Boga in bližnjega, s katero mora voditi svoje duhovne hčere; palma znači moč in pogum. Naj se ne ozira na človeško mnenje; neprestano angeljevo delo naj jo uči reda in previdnosti. Da dela. brez prenehanja znači, da mora biti vedno pazna in delavna za duševni razvoj te družbe, v čast bož-
jo in za zveličanje duš.
15. avgusta 1439 je njen tovariš spremenil svoje delo. Obdala ga je velika luč, katere oko ne more prenesti. Pokazal je zvitek niti, rekoč: "Sedaj bom stkal zlato tkanino sto jardov dolgo, potem drugo šestdeset in konečno še eno trideset jardov dolgo." Pomena ni razložil, pač pa je bil vsem razumljiv po njeni smrti. Umrla je ravno sto in devetdeset dni po tej prikazni, kar je značilo število vseh jardov.
Ti trije deli zlate tkanine značijo devištvo, zakonski stan in čas, ko je
bila Frančiška udova ter se izkazala zgled krščanske popolnosti. 0<1 istega dne naprej je Frančiška gledala kako je nebeški duh, izdeloval svoje delo brez prenehanja. Skrivnostni tovariš ni drugače prenehal, kakor le tedaj,kadar je Frančiška spod bujevala tovarišice; tedaj je bil nr-ren in podoben človeku, ki posluša : prenehal je tudi, kadar je molili Confiteor ali brevir blažene Devic. Tedaj je bil vtopljen v češčenje i videlo se je kakor da bi bil prihaja! iz njegove glave svetel oblak, ki se je dvigal proti nebesom.
Marijin kip v vodnjaku.
V neki vasi v bernskem kantonu so revolucijonarji med glasnim pre-klinjevanjem vzeli tudi kip Matere Božje. Eden izmed njih je kazal posebno nesveto navdušenje; predlagal je, da ga vržejo v vodnjak. To so takoj storili. Niso se dolgo režali in preklinjali. Voditelj je namestil oslepel in prepeljali so ga domov. Ta hitra kazen pa ga nikakor ni spreobrnila. Ostal je trdovraten, slep, za nebeško in za zemeljsko luč.
Tekla so leta. Prišel je zopet mir za cerkev in božjo službo. Vsi verniki so obžalovali, da je bil Marijin kip še v vodnjaku. Nekoč je župnik tako nagovoril svoje vernike: "Prijatelji moji, Mariji moramo zadostiti in izvleči njen kip iz vodnjaka, kamor so ga bogoskrunci vrgli pred leti." Vsi so bili za to. Pripravili so vse potrebno;določeni dan je bil kakor praznik. Vsi vaščani so se zbrali pri vodnjaku, vsi, razen župnika,
Rev. J. Plaznik.
ki naj bi to delo vodil. Slednjič je prišel. Na začudenje vseh je vodil znanega slepca. Množica je mrmrala, župnik pa je namignil, da hoče govoriti.
"Kristjani," je rekel, "ta ubogi slepec nima mir pred svojo vestjo, zato je prišel danes k meni, da me ne-: česa prosi, kar sem mu obljubil v vašem imenu. Ponižno prosi, da bi 11111 dovolil, da pomaga izvleči Marijin ki]> iz vode.' Pred desetimi leti ga je pomagal vreči v vodnjak, toda sedaj obžaluje svoje bogoskrun-stvo, za katero se po pravici pokori. Prosi tudi odpuščanja Boga, Mari jo in vas. Prepričan sem, da sta mu Bog in Marija odpustila; sedaj pride vrsta na vas."
"Da," je prosil slepec ter stegnil roke ter z jokom spregovoril: "Vas prosim odpuščanja, prosim!"
"Odpuščeno in pozabljeno; naj le
pride!" je ljudstvo klicalo veselo. Besede ubogega slepca so jih ganile.
Peljali so ga do studenca in 11111 dali vrv v roke, da potegne. Več mož je splezalo« noter, kjer so našli kip popolnoma nepoškodovan. Privezali so ga na vrv in ljudstvo je pelo lavretanske litanije, med tem ko ga je slepec vlekel ven. Vse je veselja zakričalo, ko so zagledali kip. En glas pa se je cul nad vsemi in je tudi povzročil, da so vsi 11-molknili. Bil je klic slepcev. Na kolenih, z razprostrtimi rokami je kri čal: "Vidim, vidim, vidim !"
Ljudstvo se je gnetlo okrog njega. Da, videl je, ni bila prevara; od tistega časa je bil njegov pogled dober. Sledil je zmagoslavni procesiji in pomagal, da so postavili kip n;l stavi prostor. Živel je še več let, živa priča in oznanjevalec Marijinega usmiljenja.

|--I
*
LILIJA IZ RAJA.
K.

Dasi je Marija čutila globoko in božje češčenje do včlovečene Besede Božje, vendar se je popolnoma zavedala vzvišenosti svoje božje naloge, katero je Previdnost božja zaupala njeni skrbi. Ponižno je molila v svojem detetu Boga, vendar je vedela, do vkjub temu to Detice potrebuje matere, kakor vsako drugo dete. Prišel je na svet kot dete, bil je slaboten kakor vsako drugo dete, brez moči sam sebi pomagati, kakor druga deteta. Z gorečnostjo čiste device in matere je zato bdela nad njim, kakor nobena druga mati ni še kedaj bdela nad svojim detetom in tudi nikdar več ne bo. Združevala je pač v sebi čistost mlade nedolžne deklice z vzvišeno in nebeško nalogo skrbne matere.
Po posebni čudežni milosti božji, sta se zopet združili dve časti, čudoviti in presladki za vsako žensko, ki sta bili izgubljeni vsled greha prve žene Eve, in sta nazaj pozdignili žensko Marijo v ono vzvišeno in popolno >n čarobno čast in slavo, v kateri je bila ustvarjena prva ženska v raju. Nosila je na sebi sladko nedolžnost c'stega in nepokvarjenega dekleta, ncomadeževane duše in srca, z vzvišenim materinstvom božje matere. Kot devica je bila njegova zvesta častilka in molilka, kot njegova skrbna mati njegova skrbna varhi-"J-"1 in oskrbnica — da, njegova raa-'■ V svojem prečistem srcu ga je Golila
v vsi ponižnosti in vendar je no»ila vsaka beseda, katero je z njim
spregovorila na sebi dokaze sladke, da, presladke popolne materinske ljubezni.
O, kedo naj razume to prečudno razmerje med to materjo in takim detetom? Ne, človeški razum tega ne more umeti, še manj človeško o-korno pero popisati. Saj so še an-gelji samo strmeli in v globoki ponižnosti molili te neizmerne, nerazumljive skrivnosti.
Ona je bila prva, ki ga je klicala s presladkim imenom, katerega mu je dal Bog Oče. O, s koliko sladkostjo je morala biti napolnjena njena duša, ko je to detice prvič skušalo izreči njeno ime "mati." Že navadni materi se taja srce radosti in veselja, ko čuje to ime, že za njo je to ime kakor presladka harmonija, ki napolnjuje mater z nebeško blaženostjo. Kaj je morala še le čutiti Marija, ko je vedela, da jo kliče s tem imenom ne človek, temveč Bog sam, katerega toliko ljubi! Kako presladka harmonija so morali biti za njo ti otroški glasovi "mama."
Da, ko so se vse te stvari vršile, za svetne ljudi sicer tako navadne, kakor v vsaki drugi družini, vendar za Marijo in Jožefa pa nebeško lepe, sta oba v teh letih okusila toliko sreče in blaženosti, da lahko rečemo, da sta imela predokus nebeškega veselja. Samo njima so bili vsi ti blaženi trenutki znani, samo onadva sta jih uživala in se radovala.
O, mati le veseli se! Le napij se v teh edinih sladkih urah življenja
veselja in moči, kajti, Mati, ne pozabiti, da bo prišel za tem čisom drugi, ko bo tvojo dušo meč presu-nil, ko boš klicala o sebi: "O, vi vsi, ki gresto. mimo po poti, poglejte in premislite, če je kaka bolečina kakor je bolečina moja."
Počasi in počasi je dete vedno več in več besedi popolnoma izgovarjalo in imenovalo stvari okrog sebe. Ko je kot deček nabiral bele rožice ob Nilu in jih prinašal k ljubi mamici ali ko je božal ptičke, ki so prihajala z dreves in sedali mu na roko, na glavo, ga obletovali z velikim veseljem, ker so poznali svoje ga stvarnika in Boga, o koliko srečo je moralo pri tem občutiti srce matere, ko je vse to gledala in poslušala. Solze sreče so jo zalivale pogosto, da je šla v svojo sobo in se zatopila v molitvi, z njim resneje in resneje tudi o res-njim resneje in resneje tudi o resnejših stvareh. Pogosto se je spuščala z njim v pogovor tudi o človeškem življenju in mu tožila, kako je človeško življenje težko na svetu! Koliko človek trpi na zemlji! Koliko solza se prelije! Koliko globokih srčnih vzdihov prikipeva vsaki dan, dan na dan iz stiska-nih človeških src! Koliko gorja prestanejo človeška srca! Pa zakaj ? Kedo je kriv? Krivo je tisto strašno breme, ki leži tudi na tem detetu, ki ga je potegnilo z nebes iz objema večnega Očeta v to dolino solza in reve, ki leži tako težko
na njem, katerega oprati je prišlo, ki ga bo...! O, mati je vstrepetala vselej pri tej sami misli na prihod-njost, kajti takoj ji je vhajala misel naprej, .naprej in videla je to nebeško detice — na križu ... Streslo jo je in solze so jo zalile ...
Da, to detice je moralo sprejeti to strašno breme na se, da bo delalo in trpelo do smrti za odrešenje človeštva.
"Delalo in trpelo do smrti," je ponavljal tudi Jezus, ko je govorila z njim o tem.
Ko se je iz deteta razvil deček in je pogosto presedel dolgo časa pri redniku Jožefu v delavnici in ga gledal, ne, skušal je prijeti za delo. dela, ni ga vzdržalo, da bi bil samo gledal ne, skušal je prijeti za delo, pomagati.
"Nikar, detice! Saj bom sam," je branil Jožef v svetem spoštovanju.
Vendar deček se je ponujal in prosil toliko časa, da mu je dovolil, pomagati pri delu. kolikor je pač mogel pri nežnih letih, v katerih je bil.
In bilo je pri takih le prilikah, ko se je Jožef globoko zamislil in zagledal v to dete, in tudi on začel misliti, kako bo to dete moralo plačati dolg celega človeštva s svoji trpljenjem. In vendar to dete je Bog, pa se je podvrglo njegovemu vodstvu—Bog v človeku? In on—človek pa sme u-kazovati Bogu, sme biti nekako nie gov gospodar! Strmel ie nad to skrivnostjo, vendar se ji je uklonil ' v ponižnosti svoje svete duše, ki je v nezmerni sreči pela Bogu slavo.
Tako je potekalo življenje tej sve ti družinici.
Jezus je delal z Jožefom pri nje govern rokodeljstvu. Kost akončavala dnevno delo in je pot zamakal nežno deško čelo, sedel je k materi, ki mu ie obrisala pot z njegovega čela. Ko je tako sedel pri materi pred liišo, zagledal se je pogosto v ono krasno sliko daleč naprej v prihodnjosti. ki se j<» razvijala pred njegovimi bo žanskimi dušnimi očmi, ko je videl te kraje, ki so ležali pred njim proti puščavi, sedaj zapuščene, napolnjene s svetimi možmi, ki bodo razu-
meli njegov božanski nauk, mu sledili, pustili vse na svetu, se zaprli v te puščave in skušali kar najzveste-je služiti samo Bogu, slediti samo njegovim naukom. In blagoslavljal je že tedaj te svete kraje, ki bodo posvečeni s tolikimi molitvami, s tolikimi posti in s tako svetim življenjem.
Tako se potekali meseci in tudi leta sveti družinici v tujini v srečnem življenju sredi tujih ljudi.
Več let je že preteklo, od kar so prišli sem. Dete Jezus se je razvilo v krepkega dečka.
Neko noč je pa Jožef kakor po navadi utrujen zaspal. Toda ni še dolgo spal, ko se mu je prikazala ista prikazen, katero je videl v Betlehe-mu, ko mu je angel prišel povedat, naj beži v Egipt, da reši detetu življenje.
Enako se je soba napolnila z nebeškim bliščem in v tem blišču je opazil naenkrat svetlo podobo angela.
"Vstani, Jožef, vzemi dete in njegovo mater in pojdi nazaj v deželo Izraela, kajti pomrli so oni, ki so detetu stregli po življenju!"
Tako je naročil angel Jožefu in izginil.
Jožef se je prebudil. Takoj se je zavedel vsega. Saj je bil že vajen takih nebeških obiskov in ukazov, katere je dobival od časa do časa od Boga.
1'akoj je prebudi! Marijo in ji povedal.
Marija ie sprejela naročilo božje v vsej ponižnosti in pokorščini. Vendar prestrašila se je tega naro i'' I a. kajti takoj se je spomnila v-e-</■<. kar čaka to dete doma \ d< 1110-vini.
"!''•,"• i se čas. ko ho nastopil javno s\ ijo nalogo!" je rekla in videlo -e ii je mi obrazu, kako >,(• ie t<"..';a prestrašila.
"Kako je bilo lepo tukaj v tei de-, želi! Kako lepo in lihi živli tre sili > žheli!'.' je rekla. "Vendar Bog nas kliče, ukloniti se moramo."
Marija ni mogla več zaspati. Težke misli so jo obhajale. 1'rilnjali so pač težki dnevi, dnevi strašnega trp-
ljenja.
* * *
Človek je izšel iz rok svojega Stvarnika kakor krasen umotvor božje vsemogočnosti. Njegovo telo je bilo krasno, kakor solnce, njegova duša lepa kot solnčni žarek,, vsaj je bila odsev tiste večne lepote — Boga samega — ki se ne da popisati, da, ki se niti misliti ne da s človeškimi možgani. Kaj čuda, če je bil srečen, presrečen, bil je dober. Tovaršica, ki 11111 jo je Bog dal, je bila njemu enaka v vseh darovih in zmožnostih.
Človeštvo je bilo poklicano v najvišjo nalogo, je postalo predmed božje neskončne ljubezni, je bilo nekaj neskončno prijetnega, v očeh božjih.
Marija je razumela vse to, in molila dobrega Boga za to.
Videla je v duhir prvo ženo, mater človeškega rodu ... in je tudi mislila in čutila, kakor je najbrže mislila in čutila Eva, ko je bila še v stanu popolne milosti božje, srečna mati celega človeškega rodu. Toda videla je, kako se ji "je približal hudobni duh in padla je.
Strašne posledice! Prekrasno stvarstvo je bilo prekleto! Postalo je puščava in praznota. Mesto krasnega sadja, začela je zemlja roditi trnje in osat. Izgnana sta bila prvi človeka ven iz raja v bedo in gorje, v bolezen in smrt v prokletstvo.
Marija je mislila na to in s solzami v očeh premišljevala in častila in slavila Boga.
In od tedaj ima vsaka duša svojo bolest katero skriva kolikor pač najbolje more. \ ako srce nosi svojo ratio, svojo slabost, vendar pa sla bo sliko nebes. Dobro in slabo se borita v vsake1i teli milijonov človeških src. Ili ' je in mora biti povsod, boj do ko-iečne zmage ali ko-nečne preinave. Iti temu boju ne more uiti nihče Toda koliko teh src ne zmaga! Koliko jih omaga, si' zgubi! Koliko duš propade! V duhu je gledala te strašne boje dtiš proti slabemu, pa videla je tudi njih slabost, videla je kako zmaguje hudobni duh in kako kuje v vedno močne-
je in močneje verige strasti in greha —. svoje strašne sužnosti človeški rod. Videla je hudo trpeče in boreče se človeštvo, ki se zvija smrtno ranjeno v krempljih? Ni več rešitve ?
In v tihoti mirne noči je čtila kako je blizu nje sopel njen sin, ko je mirno spalo njegovo telo in si nabiralo potrebnih življenjskih moči za drugi dan, ne, ne samo za drugi ('an, za življenje, zato da bo te življenjske sile porabilo, žrtvovalo v boju, katerega bo sprejelo s to pošastjo, kajti to dete bo pretrgalo te slrašne verige sužnosti, bo osvobo-
dilo človeštvo prekletstva in ječe, ga bo dvignilo, mu vlilo hladilnega olja milosti božje v njegove skeleče dušne rane, ga prebudilo in ga ogrelo z novimi oživljajočimi žarki ljubezni božje in mu dvignilo pogled na kvišku, k novemu upanju, k novi nadi, k novemu življenju, da mu bo odprlo — nazaj očetovo hišo in mu pokazalo pot do nje.
Toda, koliko bo moralo to dete prestati! Kako velikanska bo cena, katero bo moralo zato plačati .. .
In njena duša je vstrepetala .. . !
Jutranja zarja se je že žarila nad Sionskimi vrhovi, ko je Marija za-
tisnila za nekoliko časa svoje trudne oči. Toda le za kratko. Kmalu je ustala in začela svoje dnevno delo.
Takoj isti dan so se začeli pripravljati za pot in v nekoliko tednih, ko je šla prva kupčijska karavana iz. Egipta v Palestino, pridružila sta se ji tudi Jožef in Marija in deček Jezus in odpotovali so nazaj v deželo svojih očetov.
Težko je bilo slovo od teh dobrih ljudij, s katerimi so toliko let preživeli v toliki slogi in ljubezni. Mar-sikaka solza se je potočila za njimi.
Blagoslavljajoč jih so odšli od njih Jezus Marija in Jožef.
Plačilo za greh je smrt.
Kam privede človeka strast, nezmerno vživanje strasti, greh, naj pričajo nekateri dogodki, resnični, ki sem jih sam doživel. Kot bolniški duhovnik bi vam vedel navesti marsikaj, kar bi morda pretreslo že dolgo v grehih zakrknjeno vest.
Nekega dne pridem na svojem vsakdanjem potu po bolnišnici v sobo, kjer je ležal 20 letni mladenič, hudo bolan.
"Kaj je pa tebi?"
"Noga me boli in zdravniki pravijo,. da mi jo morajo pod kolenom odrezati, da mi rešijo življenje," je rekel žalostno in solze so mu zaigrale v očeh. Bil je mlad in drugače krepek dečko.
Ko sem natančneje poizvedoval o njem, sem izvedel tudi uzrok bolezni in njegov obraz mi je sam pričal o tem, od kod ima to bolezen. Vsled nemoralnega življenja je dobil jetiko v kosteh. Takoj sem spoznal — zapisan je smrti.
"Revež!" sem si mislil sam pri sebi in zasmilil se mi je. Tako mlad si še! Tako lepo življenje bi lahko imel še pred seboj, tako srečno bi še preživel veliko veliko let pa—greh ti je izpil življenjske sile, te zastrupil—in—smrt bo tvoj žalostni konec.
R. J. T.
Obiskal sem ga šc enkrat in ga tolažil.
Drugi dan me sestra opozori, naj ga pripravim na smrt, ker bo operiran, češ, da je operacija nevarna, on pa zelo slab.
"Le malokdo prestane tako veliko operacijo v tako slabem stanju, kakor je 011," mi je rekla.
Ni se branil. Lepo se je spovedal in se pripravil za vsak slučaj.
Veliko bolnikov namreč čaka do skrajne sile, predno se da prevideti. Velikrat mora duhovnik hiteti celo v operacijsko sobo. da podeli svete zakramente umirajočemu na operacijski mizi. Taki slučaji narede duhovnika zelo nervoznega, ko čuje od zdravnikov neprestano opomin : "hitro! hitro!" ali "Use the short formula."
Mladenič ni umrl na operaciji. Prestal jo je srečno. Toda imel je strašne bolečine. Cele dneve in noči je prekričal in klical na pomoč sedaj zdravnika, sedaj posrtežnico,, sedaj duhovnika. Toda nihče mu ni mogel pomagati ali polajšati bolečin.
Prosil je, da bi 11111 dali zdravil, da bi zaspal. Dali so mu seveda sem pa tja katerikrat. Toda velikrat bi ga uničilo.
Vsled tega kričanja so se drugi

Na vojsko,
Na vojsko!
Kaj na vojsko kliče "Ave Maria"? .
Kaj pa je možem okrog tega lista v zopet v glavo padlo? Saj smo veseli, da se je vendar enkrat svet nekoliko pomiril. Pa zdaj naj gremo zopet na vojsko! Naka! Tega pa že ne!
In vendar kličemo še enkrat:Bratje vsi na vojsko!
Ne moremo drugače, vrjemi, dragi čitatelj. Ti moraš na vojsko če hočeš ali nočeš.
Poslušaj: Ti si katolik, kaj ne?
Dobro!
Kot lak veruješ v presveti Zakrament, kaj ne?
Seveda veruješ.
Ali veš kedo živi v prcsveteni zakramentu ?
Kaj ne, kdo drugi kakor sam naš mili Zveličar in Gospod Jezus.
Ako pa veruješ v Jezusa in veš. da živi s celini svojim božjim in človeškim bistvom, kot Bog in človek, na tvojem oltarju, potem pa tudi
bolniki začeli pritoževati, ker bi bili sami ladi imeli počitek in mir, da bi mogli zaspati.
Nekega jutra sem izvedel, da so ga res prepeljali v "Isolation Ward", kjer je bil sam za se v posebni sobi-Tu mu je bilo še hujše, ker je b:l vedno sam. Nekoliko dni pozneje za pazim na svoje začudenje, da so 1-meli sobo "hermetično" zaprto — kolikor se je dalo.
"Kaj pa pomenja to?" vprašam postrežnico.
"Nalezljiva bolezen!" odgovori mirno.
"Nalezljiva? Saj je to še oni mladenič, kateremu so nogo odrezali?"
"Da, toda bolezen se je razvila v nevarno nalezljivo bolezen." Vedel sem tedaj še le, da ni bilo samo njegovo kričanje uzrok, da so ga pre* peljali v drugo posebno sobo temveč — nalezljiva bolezen, katero je imel Bila je grdi* bolezen — posledica greha.
Ubogi revež! Strašna žrtev greha' Pa pravijo, da je greh neumnost, da je duhovski humbug, da naj ljudje ne poslušajo duhovnikov. Tu pojdi' te gledat! Tu imate strnšen nauk, kj vam bo gotovo vsakemu odprl 0C1 in povedal — da je res, kar prav' sv.pismo:'Plačilo za greh je—smrt-
veš, da je On naš gospod in vlada'"' da je naš Kralj.
Dobro! Vse to veruješ in vse to t dobro veš, ,tako dobro, da bi se 11 zamalo zdelo, ako bi ti jaz sedaj 'l0* tel dokazovati, da je to res.
Vendar, prijatelj, ali pa ti tej sv° ji veri primerno ravnaš?
Na shodu tretjerednikov v Chica gi je govoril tudi kongresnik Coc* ran iz New Yorka, strogo katolik1 mož. Glavni tema njegovega gt,v'° ra je bil "Presveti zakrament." 'vC
kel je: "Če ti veruješ, da Jezus v res-nici živi v presvetem Zakramentu in ti to veruješ ne samo z besedo, temveč tudi v resnici, povej mi, ali je na svetu moč, ki bi te mogla zadrževati, da bi ti ne hitel k temu svojemu Gospodu? Mučence vsi meči, vse zveri, vsa morilna orodja niso mogla zadržati, da bi ne šli vsaki dan, ali vsaj vsako soboto v katakombe k svetemu obhajilu, k Jezusu!"
Zato je zaklical katolikom: "Katoliki, postanimo najprej res katoliki!"
Da, na ljubezni in veri v Jezusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa in na češčenju tega zakramenta in la prejemanju zakramentov, se poz-na danes katolik. Kjer, v kateri cerkvi se zbira množica vernikov okrog tabernaklja k vsakdanji sveti maši a'i črez dan gre malo kdo mimo cerkve, da bi ne stopil za trenutek va-njo pozdravit svojega Gospoda, tdni Je doma vera. Kjer tega ni — tam n' vere ali pa ni živa.
Zato, česa nam potreba ameriškim Slovencem ? — Treba, da postanemo nazaj katoliki, kakor je rekel kon-gresnik Cockran. Nazaj pred taber-
nakelj! Nazaj k Jezusu.
* * *
Toda tega našega Kralja so pa napadli krepki in močni sovražniki, ki so se že razvrstili v mogočne vojsko, ki gre pod rdečo zastavo proti njegovi trdnjavi, proti Tabernaklju? Ali ne vidite, kako srdit in besen je boj? Ali ne vidite, kako padajo na levi in na desni srca in odpadajo od njega? Ali ne vidite, kako strašno je že število mrtvih v njegovi vojski? Koliko slovenskih odpadnikov imamo?
Zato na vojsko. Bratje, vsi na o-brambo našega Tabernakelja in Gospoda v njem!
"Glasnik Presvetega Srca Jezusovega" je klicar, ki kliče na boj, ki vabi vse zveste prijatelje tega kralja v bojne vrste. Kdor toraj še ljubi tega svojega Kralja, skupaj! Raz-
vrstimo se v veliko vojsko! Delajmo, da se ta "Glasnik" razširi v vsako slovensko hišo! Komaj dobrih dva tisoč Slovencev še le se je pridružilo do sedaj tej vojski. Ima Jezus samo toliko zvestih pristašev med nami?
Na noge! Bratje! Na noge za svojega Kralja in njegovo čast! Kristus mora zavladati tudi med ameriškimi Slovenci, naj stane kolikor hoče! Zato pa mora njegov "Glasnik", njegov vojskovodja v "vse slovenske hiše!
Zato pojdimo ta mesec vsi na delo zanj! Vsak naročnik "Ave Maria" se mu mora pridružiti, kaj ne? Seveda! Prav za gotovo! Še ta mesec mora šteti "Glasnik" toliko naročnikov, kolikor jih ima "Ave Maria."
Prijatelj se boš naročil ta mesec tudi na "Glasnik"? Stane samo en dolar! Bo to preveč za čast Gospoda Jezusa v presvetem Zakramentu?
Pa vendar ne!
Žrtev prepričanja in ljubezni.
Zorislav.
i. SIROTA.
Anica je bilo vrlo dekle. Med vse-111 i vaškimi dekleti se je odlikovala ne le v telesni lepoti, temveč tudi v duševni. Imela je poleg pridnosti in varčnosti tudi vse druge lepe lastiti, ki so kinč vsake krščanske Mladenke in žene. Bila je goboko Verna in pobožna. Bila je tudi boga-1,1 »a lepih čedonstih in lastnostih. ^ bila je sirota. Očeta ji je pobrala smrt v Ame-
r'ki ravno ko se je nameraval vrni-t'
1 v domovino in ko je bila Anica Stara komaj 2 leti. Ravno se je prijavljal na pot, da bode po dolgi lo-|Uvi mogel objeti zopet svojo ljub-Jetio ženo in svojega otroka, pa ga "apadla kruta morilka pljučnica 'j1 v enem tednu je naredila konec ,uRenui življenju. Pisal je svoji že-'j®- da v kratkem odpotuje domov, a s> je prislužil toliko, da bodo
lahko shajali, da bi lahko še nekoliko zaslužil, pa da ga vleče srce nazaj v ljubljeno domovino k dragi ženi in dragemu otroku, katero ft komaj čaka, da vidi, kajti bila je rojena še-le ko je bil on že odšel.
Jožef Planinec—tako je bilo očetu ime — ni imel posestva, pač pa si je z rokodcljstvom — bil je črev-ljar — in s svojo varčnostjo in marljivostjo prištedil toliko že predno se je oženil, da si je kupil čedno hišico, kamor je pripeljal sicer revno, vendar pošteno mladenko, Križanovo Marjetico kot nevesto. Toda kmalu po poroki jo je zapustil in se z drugimi vred podal v obljubljeno deželo, daljno Ameriko, da bi si bolj hitro naprej pomagal. Težko mu je bilo slovo od doma, kjer je moral pustiti ženo samo, s katero sta se tako ljubila. Ljubezen je bila, ki je
mlademu Planincu delala slovo tako grenko, a ljubezen je bila tudi, ki ga je gnala od doma, od žene v daljno neznano tujino z najboljšimi upi v srcu, da si bo tako opomogel in omogočil svoji ženi boljše življe-
T . . ,
Težko je bilo slovo tudi ženi, ko se je morala ločiti od dragega moža, s katerim je upala živeti srečno, in katerega je imela rajši kot bogastvo in vse.
"Samo za kratek čas se bova ločila," je govoril Planinec svoji ženi in jo tolažil," in potem če mi Bog da zdravje, da si bom kaj zaslužil in se vrnil domov, bova imela pa potem veselejše življenje."
In tako se je dvoje ljubečih se src ločilo, sicer z najboljšimi upi in z lepimi načrti za bodočnost — vendar pa za vedno.
Lahko si toraj mislimo britkost in žalost, uboge Marjetice, ker sedaj je vsa vesela nestrpno pričakovala prihoda moža iz Amerike in si slikala veselo svidenje, ko bo mož prišel in objel njo in hčerko, katere še ni videl, pa je črez par tednov potem naenkrat prišlo drugo pismo s strašnim sporočilom, da moža ni več med živimi. Mesto veselega svidenja — pa ta strašna novica!
Izguba moža pa je zelo vpljivala na nežno čuteče srce zapuščene Marjetice. Zelo je žalovala po njem in ta žalost jej je povzročila kal bolezni, ki ji je polagoma razjedala zdravje in jo slednjič položila na bolniško postelj in črez dobro leto po moževi smrti — ponesli so tudi njo k večnemu počitku.
Tako je ostala Anica sama, sirota brez očeta in matere, stara še le nekako tri leta.
Človeku se zdi prekruto, da tako nedorastlo dete zgubi očeta in mater. V dno srca se mu smili tak o-trok, ko mora že tako zpodaj občutiti zgubo svojih roditeljev. Dvomil
bi človek nad božjim usmiljenjem, ko bi po človeško sodil, da Bog vzame malim otrokom stariše, da ,da mnogi otroci niti ne poznajo svojih starišev in ostanejo sami prepuščeni na milost in nemilost tujim ljudem.
Toda kdo ume božja pota? pota božje previdnosti? Človeku se zdi, da je nesrečen otrok, ki zgodaj izgubi stariše. Toda vemo in vsakdanja skušnja nas uči, da bi marsikaterega otroka morali pomilovati, ,da je tako nesrečen, da mu se žive stariši. In res je mnogo otrok, za katere je samo sreča, da jim umrjo stariši. Zakaj ? Ker mnogi stariši, ki so prvi poklicani svojim otrokom skrbeti za njih časno in večno srečo, jih v strahu božjem odgojiti in vse storiti za rešitev njih neumrjočih duš, pa to svojo dolžnost zanemarjajo, jih celo v Bogu sovražnem duhu vzgajajo, ter jih še sami pohujšujejo, da so tako duševni morilci svojih otrok. (Za take otroke je samo sreča, ako izgu be svoje slabe stariše, da pridejo potem v druge, boljše roke, ki jih bolj skrbno in lepše vzgajajo, kakor last-
ni stariši.
Anica je sicer imela dobre krščanske stariše, a je v kljub temu božja previdnost dopustila, da jih je izgubila v že tako nežni mladosti. Vendar ona, dasi je v življenju veliko trpela, ni bila nesrečna, kajti dobri krščanski stariši so za otroka blagoslov pa naj žive ali so mrtvi! Če jih na tem svetu ne morejo voditi po pravi poti in jih krščansko vzgoje-vati jih pa blagoslavljajo iz nebes in pri Bogu za nje prosijo, da tem bolj Bog za nje skrbi, ker oni ne morejo.
Po materini smrti je vzela Anico k sebi teta njene pokojne matere, ki je bila vdova brez otrok.
Toda tudi teta ji je umrla že črez nekoliko let, tako da je zopet ostala sama. Zapustila ji je pa vse svoje premoženje. Pa še nekaj drugega ji je ta dobra teta pustila: dobro vzgojo. ' Ni bilo sicer veliko, česar jo je" naučila, ker je bila premalo časa pri nji. Vendar dovolj je bilo,da je dobila Anica dobro podlago, ki ji je veliko koristila celo njeno poznejše življenje. * (Dalje.)
Iz katoliškega in neka-toliškega sveta.
AMERIŠKE NOVICE.
Konstituanta Federacije držav srednje Amerike, to je Guatemala, Honduras in Salvador je sklenila tudi te le točke:
Kova ustava določa svetost človeškega življenja, katerega se nihče ne sme toraj se s tem odpravi smrtna ^zen. (Samo roparji in morilci smejo ^uge pobijati, njiji se pa ne sme ubiti.)
Svobodo mišljenja in vesti, so pa tako zagotovili, da sme biti vsakdo brez-Vtrec, ne sme pa biti katolik. Vse bogro-s'užje, naj bo katerokoli, samo ako ni "^moralno, je baje prosto.
Proti ustavi je pa versko združenje o-Stb, kjer oseb« delajo obljube popolne p°korščine ali ki stanujejo po samostanih.
(Po slabih hišah pa se smejo držati ne-Srečne žrtve človeške živalske strasti. To ^ ni proti svobodi!)
To je moderna doslednost, katere je l1>ožen samo zaslepljeni fanatizem.
..Amerika. — Chicaška škofija je nare-f1'4 velik korak naprej v svojem napred-7'n razvoju. Veliki duh sedanjega nad-'*ofa Most Rev. G. Mundcleina je zamislil načrt, kakoršnega še ni poduzela aka škofija na svetu do sedaj. Te dni S° odprli novo semenišče oziroma samo del velikanskega vseučelišča, ki 0 največje katoliško vseučelišče na sve-V krasnem kraju, najidiličnejšem ce-Chicaške okolice, ob malem jezercu, ' J« vse last nadškofije, sredi lepih hrau in smrekovih gozdov, bo stalo nc-^ k° *jq velikanskih poslopij, kjer se bo mladina izobraževala v najraz-J"ejših vedah in znanostih in se pri-|.'®vliala, da stopi v življenje in tam de-t J® v ')'aBor človeškega rodu in v čast bo 'n sv°j° osebno srečo. Cela stvar t stala nad 8 milijonov dolarjev. — V .""Ci blagor škofiji, ako dobi enkrat jf Svojo čelo moža, kakor je nadškof Kako velikanske stvari do-^ 'n na tako lahek, komaj čutni način.
SLOVANSKE NOVICE.
CeK
it- |°-Slovaki so priromali v velikem Hi . "ll v Rim jn so bili sprejeti v poseb-v*''jetici pri sv. očetu. V svojem na-stobru so posebno povdarjali svojo zve-ltvp 1,0 sv. stolicc in do katoliške cer-Si,r'j..^ tro ohranili neomajano v teh i« -J"1 verskih homatiiah, skozi katere
kar ta dežela, "o a i ** Jc odgovoril na niih udanost-' r<:so z iako laskavimi besedami in
povdarjal vnovič, da je sv. cerkev pripravljena vsikdar popustiti v stvareh cerkvene discipline, ako to zahteva narodni blagor. Vendar pa nikdar ne more popustiti v verskih točkah. Enako tudi ne more popustiti glede duhovskega celibata. To je naprava, ki je vzvišena žrtev, katero prinaša katoliška duhovščina prostovoljno za svoj narod in za cerkev in ki je že toliko velikanskih in občudovanja vrednih sadov obrodila za blagor človeškega rodu. Saj se nikogar ne sili. da mora postati duhovnik. Kedor na hoče postati, pa sprejme prostovoljno nase tudi breme celibata.
Kako odločno katoliško je slovaško ljudstvo, je pokazalo zopet sedaj. Češka framasonska vlada se je hotela na vsaki način oolastiti slovaških srednjih in višjih šol. Toda slovaški narod ni naredil. kakor so naredili Slovenci, da so samo za kakim plotom zabavljali črez Srbe, temveč so delali. Vprli so se vladi. Škofje so nastopili proti vladi in dosegli so veliko zmago, da se je morala vlada udati in je razdelila srednje šolstvo v tri kategorijo: v državne, katerim imenuje direktorje in profesorje vlada, v redov, ne. ki so popolnoma v oblasti redov in v škofijske, katere so škofijska last, katere vzdržujejo škofje sami.
Tako je Slovaškim katolikom zagotovljena nrihodnjost, ker imajo svoje srednje šolstvo.
Kako lep zgled za Slovence, ki naj bi enako nastopali.
Ko bi se Slovenci le enkrat povspeli d> tcirn prepričanja, da zabavljati prav nič ne pomaga, da treba delati in z ener--■<" žrtvovati In ne popustiti niti za I'1"' nikomur, ko gre za pravice. Sto "kan-r -1 mragrafov" naj naredc., ako bi vsa slovanska duhovščina stala kot en mož s s'oii—i škofi na čelu in rekla: "Mi se ne udarno in ne nodamo. pa če nas vse pobesite," pa bi se doseglo.
Pametna zahteva. Katoliški Slovaki znht evaio. da. iim da država najmanj 3 odločno katoliške gimnazije. Ta zahteva ie ena davnih nrogramnih točk slovaške ljudske stranke
ZAHVALE. Davis, W. Va. — Iz srca se zahvalju-Presvetemu Srcu Jezusovemu in Mariji čistega spočetja za uslišano molitev. Tisočkrat se zahvaljuje vsa družina Zalar.
Barberton, Ohio. — Srce mi veleva storiti svojo dolžnost, da se javno zahvaljujem brezmadežni Mariji, pomočnici, in presvetemu Srcu Jezusovemu za srečno prestano operacijo.
Alojzija Župec.
Johnstown, Pa. — Tukaj pošiljam $5 v podporo lista "Ave, Maria." Objednem se zahvaljujem Mariji za njeno pomoč. Po obljubi pošiljam ta dar v podporo njenega lista.	"Ana Kovan."
Cleveland, Ohio. — S tem se zahvaljujem Mariji Materi božji in presvetemu Srcu Jezusovemu za uslišano prošnjo in Vam priložim $2.00 za dar listu "Ave Ma. rja "	Louise Verhotz.
Farrel, Pa. — Naznanim Vam, da sem dobila 4 koledarje, katere ste mi poslali. Tri sem takoj prodala in eden je moj. Zelo se mi dopadejo. Koliko je v njih lepih povestic in slik. Res krasna knjiga. Vsakemu se dopade, ko ga enkrat pregleda. Ako jih imate še kaj več v zalogi, pošljite mi jih še več.
Ana Lumbert.
New Castle, Colo. — Ker nisem dobila zadnje številke zelo pogrešam dobrega berila. Posebno z zanimanjem berem "Lilijo z raja" in pa moj priljubljeni "Nedeljski tovariš"...
Barbara Kočevar.
Moon Run, Pa. — Prosim, da bi oddali za eno sveto mašo v čast Materi božji, ki je nas varovala iiude nesreče, ko je mene zbudila, ko sta ravno dva ro-narja lezla skozi okno v hišo in sem tako zaupila, da sta se tako ustrašila da sta zbežala in nam nista nič Iiudega storila. Kedor Marijo kliče na pomoč, ona ga ne zapusti in darujem en dolar v podporo lista Ave .Maria.
Johnstown, Pa. — Darujem $5.00 v zahvalo blaženi Devici Mariji za odvrnenje nesreče, ki nam je pretila 27. julija letos. Nastal je ogenj v našem stanovanju. Silno sem se prestrašila in sem zaklicala na vso moč: Marija pomagaj! In res v tem sta nepričakovano prišla dva dobromisleča soseda in sta ogenj pogasila predno so prišli ognjegasci. Zato: Bodi zahvaljena nebeška Kraljica.
Antonija Požun
New Cattle, Colo. — Zboleli so mi
prešiči in bala sem se, da mi vsi popi-nejo. Pa sem se zatekla k sv. Antona v goreči molitvi, da bi me obvaroval te velike škode in bila sem uslišana. Obljubila sem, da bom objavila zahvalo v listu Ave Maria.
Barbaia Kochevar.
Chisholm, Minn. — Tukaj Vam pošiljam dar $2.00 Ave Mariji za mojo uslišano prošnjo.	M. G.
Little Falls, N. Y. — En dolar pošljem v zahvalo Devici Mariji in sv. Ani za povrnjeno mi zdravje.
Jennie Marosh.
javno zahvalila v "Ave Maria" za uslišano prošnjo.
Ena, ki je obljubila.
Lansing, Ohio. — Zahvaljujem se Mariji sedem žalosti za ljubo zdravje in Vam priloženo pošiljam $1.00 v pomoč listu Ave Maria.	Mrs. J. K.
Chicago, 111. — V nekaterih krajih ne smejo v soboto poročati, kako da pa v Cliicapi lahko? Prosim pojasnila. V.
Odgovor: Poroča se lahko vsaki dan in ob vsaki uri, kakor se lahko sprejme kak drug zakrament. Da v nekaterih škofijah ne dovoljujejo poročati v soboto, je pa uzrok to, ker se navadno vrše po poroki velike "ohceti" ali ženitovanja. kjer ostajajo svatje dolgo v noč ali največkrat dolgo v jutro skupaj, pijo in se opijo, potem pa v nedeljo zjutraj k maši ne morejo. Tako začenjata ženin in nevesta svoj stan z grehom, kar jim go-
Pueblo, Colo. — Zahvaljujem se presv. Srcn Jezusovemu in Mariji za večkratno uslišano prošnjo v bolezni in za srečno prestano operacijo. Bodi tisočkrat zahvala. S tem izpolnujem obljubo, katero sem naredila.	Mary Slak.
Rice, Minn. — S ten spolnujem svojo dolžnost da se zahvalim blaženi Devici Mariji in Srcu Jezusovemu za večkratno uslišano prošnjo. Zato darujem.. .
M. S.
UREDNIŠKI KOTIČEK.
Cleveland, Ohio. — Stavim Vam to-le vprašanje: Slišal sem že večkrat od različnih ljudi, da duhovnik lahko človeka "zamašuje," da potem umrje, Prosim odgovora.	M. F.
Odgovor: — Da to ni ros, ve vsak veren katolik, ki ve kai je sveta maša. Vse take stvari, kakor je ta, da duhovnik lahko "zamašuje", da duhovnik vidi med mašo rajnkega v cerkvi, za katerega ma-šuje, in dr. so samo izmišljotinjc naših verskih sovražnikov, največ Luteranov, ki hočejo s tem "dokazati," kako je sv. maša velika vraža in kako jo duhovnik "izrablja" zato, da slepi ljudstvo. Vsak katolik pa ve, da je sveta maša vzvišena daritev, ki je daritev ljubezni samo /.a blagor in zvoličanje človeškega rodu, da, ie bogokletno že samo sumiti, da bi se tako vzvišena daritev mogla ali smela izrabljati za toliko zločine* kakor je u-mor, ali da bi se bljižnjemu škodilo ali mu morda celo povzročilo smrt. Saj smrti nikomur niti želeti ne smemo, nikar. da bi mu jo povzročili, če tudi morda na ta način. — Kdor to vrjame, je ravno tako, kakor delajo — kakor pravijo — Italijani, ki niso v veri poduče-ni. da se gredo k svetemu Antonu priporočit. za to da bi lažje koga zaklali. Enako bogokletje je to.
NASI NOVI DOSMRTNI NAROČNIKI.
201. G. Jožef Ravšelj, Markovice pri Rakeku, Jugoslavija. .
20j. Mrs. Marija Rozman, Brooklyn. N. Y.
203.	Mrs. Julijana Adamich, Cleveland, Ohio.
204.	Mr. Frank Cvetic, Pittsburgh, Pa.
205.	Mrs. Agnes Primožič, Sheboygan, Wis.
206.	Mr. Michael Hočevar, Bridgeport, Ohio.
207.	Mrs. Frances Muhič, Cleveland, Ohio.
208.	Mrs. Julija Jenko, Sheboygan, Wis.
209.	Mr. Felix Erlacli, Sheboygan. Wisconsin.
Zakaj ne sme biti vsaki dan črna maša?
Odgovor: Cerkvena določila določajo, da mora biti vsaki dan sveta maša kakor tudi duhovske molitve brevir vedno v čast prazniku, ki se isti dan obhaja. Izvzeti so prazniki nižje vrste, ki se ne obhajajo s toliko slovesnostjo, takozvam "semiduplex." Na te dneve se pa snie brati tudi takozvane votivne maše, to je maša v čast Mariji in raznim svetnikom, kakor pač hoče mašnik. Med te maše spadajo tudi črne maše ali maše za rajnke. Maše kot obletnica ali pogrebne s>v. maše imajo pa ijosebne .pravice, da ?e smejo brati tudi na kak dan ko se bolj slovesno praznuje kak praznik. Na posebno velrke praznike se pa ne sme imeti črne maše ne obletnice ne pogrebu6 maše. Najbrže ste prosili mašo na kak tak dan. Božični dan, velikanoč i bi"' košti Marijino vnebovzetje in enaki dnevi so med temi.
Sicer je pa sv. maša enake vrednost1 za rajnkega ali se opravi v črni barvi ali v barvi dneva. Vsikdar se gre največ z.a takozvani odpustek priviligiranega olin'" ja. So namreč oltarji, katere sv. stolica obdari s posebnim dovoljenjem, da je združen s sveto mašo na tem oltarju tudi popolni odpustek za rajnjega. Enako ako se opravi sv. maša v črni barvi. Ker so pa vsi veliki oltarji sedaj priviligirai'1 in je zadnje časa sv. cerkev dala posebne pravice glede tega tudi za vse druge oltarje, zato je v resnici vse eno, v kater' barvi se opravi sv. maša za rajnke. Ker so ta dolbčila precej obsežna, je najbolje, da se ravnate po določilu duhov" nika, ki jih ve in ve kedaj sme in kedaj ne.	■! 1
J
tovo ne bo v blagoslov. Z grehom začenjata, to je nesrečo bosta imela, pozneje. Ako se vkljub temu dovoljuje v nekaterih cerkvah v soboto, je uzrok to, ker nekateri ženini in neveste to zahtevajo, češ, da ne morejo drugikrat, ker bi delo izgubili, ali ker bi priče izgubile delo. Sedaj je pa težko za delo, zato se spregleda. Vendar, pa v tem slučaju duhovnik zvrne vso odgovornost pred Rogom 11a ženjna in nevesto, ako dovolita potem pijančevanje dolgo v noč. Katoliški ženin in katoliška nevesta se pa nikdar drugače ne bosta poročila kakor med tednom in sv. mašo.
Cleveland, Ohio. — Prosim sprejmite to malo svoto $5.00 na čast Materi božji zato, ker sem ji objubila, da se hodom
Vprašanje: Nesla sem v iupmšče za sveto mašo, peto sveto mašo z Libera. Hotela sem jo imeti na gotov dan. ki je bil dan smrti moje matere. Pa mi je gospod župnik rekel, da ne more imeti na isti dan in jo je preložil 11a drugi dan.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vse naročnike prosimo, da v slučaj" preselitve pošljejo svoj NOVI IN STA' RI naslov na upravništvo lista, s tej1' nam prihranijo veliko dela.
Božična štev. "Ave Maria" bode povf čana, zato prosimo vso naročnike, kate1,1 bodete naročili po več številk lista "Av(' Maria" Rožičnc številko, bodisi za tu za v stari kraj, da nam pošljete števi'0 naročil in naslove najkasneje do 1. decembra. Vsaka štev. "Ave Maria" sta"f 15c, za v stari kraj 17c. Naročnike lep0 prosimo, da se poslužite te priliko.
Naročnike, katerim je naročnina P?' tekla, prosimo, da naročnino ponovijo takoj bodemo poslali Koledar "Ave M'1 ria" K)iJ, katerega vsak naročnik dobi ' listom ako plača $.1.00 za celo leto.
Na stotine zahval smo prejeli za I1" tošnji Koledar "Ave Maria". Vsak se zVeseli. Rojaki, naročite Koledar "A\ Maria" tudi svojim sorodnikom in
prijateljem v starem kraju, za malo 7Sc pošljemo Koledar v stari kraj. V z'' lorri imamo še nekaj Kolodarov "A^ Maria" za leto igjo, oba Koledarja P°_ šljemo v stari kraj za $1.00. Rojaki. r»f širimo Koledar "Ave Maria" po i''1' j naselbinah, pa tncli v starem kraju-agitirajmo zato!
tembra jest sem učenka 5. razreda publične šole. Jest sem stara deset let jast hodim vseki mesec k sv. obhajilo. Z Bogom, dragi stri-ček.	Mary Pruss.
Draga Mary: — Saj te res že dolgo ni bili nič blizu. No, lepo je, da si se sedaj oglasila. Le še večkrat kaj piši.
Tvoj striček.
ljubila de "a božjo koreni pa
Bridgeport, O. —
dHN^iHT\ DraRi striček: Ker
NSJrVsLijBF 1 so nam že oznanil, ^^OjJuM^m da se bodo šolsko kJV^M leto zopet pričelo Ijf ■< sem se namejnu pi-sat na Korner in pc*-M •	vedat kako sem se
^^E^nflflBtjest	v vacation.
Mama me je ob-bom šel v Carey, Ohio pot sem si pa mislil zdej v& za rajžo zaslužit in sem šel na farmo delat pa sem zaslužil še več kakor sem potreboval potem sem pa te-ško čakal kedaj bode prišel 14. avgust in forišel je kak(? sem bil vesl ko sem šel "a tren vejste striček poprej se še _ni-vozil na trenu. Prišli smo srečno v Carey, O. kar sem tam videl mi bo o-,,!»1o za vedno v spominu.
Pri Marijinem oltarju je bilo neštevilo Vie in veliko crutches (bergel) visi tam v znamenje, de so ubogi bolniki zadobili ♦»m zdravje. Veliko ljudi je bilo v cerkvi, ki so kar glasno molili in peli in ''idi dost bolnikov sem videl ki r.iso mo-hoditi so bili na vozičkih kako so Golili h Mariji da bi zadobili zdravje.
pa zvečr procesija kako je bilo lopo 'a videt ko je toliko ljudi skupai od vseh krajev vsak z gorečo svečo v rokah pa so no street so peli in molili glib tako bilo videti kakor bi zvezde prišle na *fmljo. Rejs lepo je bilo bi preveč pla-v*e1n ko bi hotel vse popisat kar sem dr bi drugo leto tudi drugi ,r)vs in tri ris z našega komarja šli v Ca-r,>v. O. bi videli kako je tam lepo. Tudi »triček so bili tam. Se t.-> moram n"yedati d, snio ju nazaj čez Cleveland *knt moi<ra strica tudi tam sem ve-.'^n lenp;, videl Cleveland je lepo mesto !n veliko Slovencev j tam imajo lepo šolo 'n »Udi v slovenski cerkvi smo bili pri sv. ,TI;*S' kier ie bilo polno ljudi. Zdaj no-''I'11 na nehat drugače se bojo striček Vjf*i!l. Priloženo dobite $1.00 za podpo.-[n ''ste Ave Maria. Prav lepo vas po-,'ravini in tudi vse bnvs in girls na kor-Ostanem vaš
Stanislav Hoge. ^raKi Stanko: O. prav nič nisem bil
hud, da si tako dolgo pismo napisal. Nasprotno, jako me veseli, da si vse tako lepo popisal, ker drugo leto bode gotovo prišlo k Mariji še veliko več mojih dragih prijateljčkov s kornerja. da se bomo tam videli in spoznali. Kajne da. Stanko, lepo je bilo tam, lepo. Se bova skupaj prišla tam. kaj ne? Pa ne pozabi, kaj si mi obljubil v Carey, da boš drugo leto šel z menoj v našo šolo, da boš tudi ti kedaj pisal v "Ave Maria" in boš za strička slovenskim Boys in girls. Drugo leto se le pripravi. Pa prav lepo pozdravi tvoje stariše in tvojeg.i grandpa in grandma.
Tvoj Striček.
Cleveland, O. — Dragi striček:: Minule so šolske počitnice, zatoraj sem prišel zopet na cornar in prosil bom Mario in lubega Jezuščeka, da bi mi pomagali pri mojem učenju. Naznanim Vam pred kratkim časom nas je obiskal vaš zastopnik Mr. Zeleznikar. Ali mene je zelo raveselil, podaril mi je lepi rožni venec, rekel mi je tudi, da naj večkrat pišem v list "Ave Maria." Danes sc Vam prav lepo zahvalim za ta moj lepi dar in Vam obljubim, da bom pomagal pri vašem velikem delu in napredku kot mali dar listu "Ave Maria" pošljem en dolar ki sem ga zaslužil ki strežem pri sv. maši. Sedaj pozdravim vse čitatelje lista "Ave Maria" pozdravijo vas dragi striček tudi moj ata in mama posebno pa jaz vaš nepozabljivi
Joseph M^rvar.
Dcagi Joe: — Ti si eden izmed naj-pridnejših na našem kornerju, zato me veseli, da te je mali darček razveselil kajti mene nobena reč bolj ne veseli, kakor če morem s čim mojim prijatelj-čekom na v kornerju narediti kako veselje. Ko bi bil bogat bi vsakemu vsaki mesec poslal kak dar. Ker sem pa reven, kakor ste vi, pa ne morem. Torai Toe le glej, da boš držal besedo in večkrat pisal-.	Tvoj striček.
Cleveland, O. — Dragi striček: — Tudi jest bi rad prišel na Vaš kor-J,J ner ker me vselej razveseli kadar berem v Ave Mariji kako Vam o-troci pišejo dosti se jih oglasi iz naše St. Lawrence's School kamor tudi jest hodim sem v 5. razredu, star sem n let. Naznanim vam da bo 14. novembra sv. Birma v naši cerkvi sv. Lovrenca ker bodeta tudi moja dva brata šla v sv. bermi, koliko bode vseh bir-mancev mi ni znano vam bodem prihodnjič poročal. Mislim da ne bodete zamerili ker bol slabo slovensko pišem z imam da bode z vsakim dnem bolši. Zdaj Vas vse skupej lepo pozdravim.
Z Bogom dragi striček.
Josef Lekan.
Dragi Josef: — Tvojega pisma sem bil zelo vesel ker že tako lepo in dobro s.ovensko pišeš. To je jako lepo. Le pridno se uči in večkrat mi piši, pa se boš kmalu navadil. Kako bo na birmi mi pa le sporoči. Na kornerju bomo težko čakali tvojega sporočila. Prav lepo le pozdravljam	Tvoj striček.
West Pullman, Chicago, 111. — Dragi striček: Tudi jest bi se rada pridružila na vaš komar. Prav dobro še ne znam pisati ker tukaj nemarno slovenske šole. Moja mama me učijo pisat in brat stara sem sedem let. Za pervo sv. obnajiio sem odpravla 22. maja v šolo hodim pol ure daleč v francosko katoliško šolo St. Louis School.
Moji učiteljici je ime Mother St. Kla-Zadaj vas pa lepo pozdravim dragi striček jaz, moja mama in papa. Z Bogom.	Frances Ponikvar.
Draga Frances: — Kako je lepo da hodiš v katoliško šolo, če tudi je tako daleč. Nekateri naših boys and girls imajo pa katoliško šolo pred hišo, pa gredo raje v publično šolo. To je jako žalostno. Ti si pa dobra dekljca pa raje greš tja, kjer te učijo tudi o Jezušku in Mariji. Le pridna bodi, pa mamo in papa rada ubogaj ki sta tako dobra, da se trudita s teboj in te učita tudi slovenščine. I e še večkrat piši da bomo videli, koliko si se /o naučila.
Tvoj striček.
Soudan, Minn. — Dragi striček: — 7r dolgo nisem prišla na Vaš komar. Pred 110 Vam nadalje pišem Vas lepo pozdravim. Zdaj seje začela pri nas šola h. sep
Calumet, Mich. — Draa:i striček: — Tudi jest bi rada prišla na Vaš korner ker vselej 1110 veseli brati "Ave Maria."
Tudi rada berem povesti od "Dekle An-
čke." Vam dam znat, dragi striček, da so me mama in papa naučili slovensko brat in pisat. Ako bo kej "mistejk" pa mi popravte, dragi striček. Tukaj imate en dolar za mašo v čast ljubi Gospej. Z Bogom, striček.
Ana Klobucher.
Draga Anie: — Jaz najraje dam na "korner" pisma mojih prijateljev tako, kakor jih dobim, če je tudi kak "mistejk" v njih. To pa radi tega, da vidijo drugi slovenski boys in girls, kako dobro znajo nekateri naši mladi Amerikančeki slovensko pisati in kako malo "mistejkov" narede. Objednem pa hočem dati vsakemu pogum, da mi piše, če tudi ne zna prav dobro. Vsi vemo, da tukaj v Ameriki slovenski boys in girls ne morejo znati tako dobro slovensko, kakor oni v starem kraju. Tukaj v Ameriki se ne u-čite v šoli nič slovenskega. Kako naj bi potem znali? — Ti, draga Anica, znaš ,>a jako dobro pisati, kakor vidimo iz tvojega pisma in ti častitamo. Vidiš, kako imaš dobrega papa in mama, da se toliko trudita s teboj. Le rada jih imej in pa pr.;v lepo jih pozdravi v mojem imenu. So long, Annie, pa še kaj piši.
Tvoj striček.
St. Joseph's Seraphic College, Teuto-polic, 111. — Dear Father: — I am very glad that I ca.ue here. It is so beautiful here, that I can not express it. With my whole heart I thank you. Rev. dear Father, that you have sent me here as 1 feel very happy. We learn here Latin, Greek, German and other things which belong to it. I had 99 in Conduct last month, in U. S. History I had 98. Gra-mar we did not have it yet. I am server at the Altar here. We have to learn out-prayers perfectly and when I will come home again I will be server during vacation days. I like to serve Mass because now I know what it means to serve at the Mass. With best regards your grateful	Child Joseph Trinko.
Otroci: To je pismo našega študenta, ki je prvi šel iz Chicage, iz slovenske šole Sv. Štefana v kolegij 00. frančiškanov, kjer se uči, ako ga bo Bog poklical v ta lepi stan, da bo lahko vstopil. Boys, read this letter and see how Joe likes in College. How about going next year with him to Tcutopolis? Oh, how proud I would feel, if I could sent next year at least two more boys with Joe! Boys in girls, let us pray for Joe that he will persevere as the road to the Altar for him is long, long yet.
Dragi Joe: Ti nam pa le večkrat kai piši. Jaz sem Ti pa poslal "Ave Maria." da se boš tam tudi kaj slovenskega učil. So long! Joe.	Tvoj striček.
Franciscan Novitiate, Peterson, N. J.
- - Dragi .rospod: — Gotovo vprašate, kaj jr 7. menoj, da ne pišem. Pa nisem imel časa. Sedaj imam nekaj časa. Vam pa pišem. Pišem Vam, da smo vsi trije
prav veseli in zadovoljni v tem novem stanu in smo srečni. Imena smo pa dobili Sovinsky je dobil Bonaventura. Shol-tič Mathew in jaz Benedikt.
Novic tukaj nimamo ker se jih nič ne zgodi. Letos nas je tukaj 18 v novinci-jatu in smo tudi vsi zdravi. Hvala Bogu. Dnevi gredo hitro naprej, ker imamo vedno kaj dela in ni časa za muhe loviti. Vidim, da ste se imeli prav dobro v Carey, O. Mi je tudi mama pisala. Jaz bi bil tudi rad tam, pa človek ne more biti na dveh krajih na enkrat. Vreme imamo prav čudno tukaj, enkrat zima drugikrat pa prav gorko. Zelo bom vesel ako mi boste poslali "Ave Maria" in "Glasnik." Bom vsaj kaj slovenskega bral. Zdaj nimam kaj pisati več. Vsi trije Vas lepo pozdravimo. Vaš
Fr. Benedikt Hoge O. F. M.
Otroci: Tu je pa pismo enega izmed naših srečnih novineov, ki so že končali šole v College meseca junija in so bili avgusta sprejeti v novincijat, to je v leto po$kušnje. Ven. Brata Benedikta Hoge OFM. vsi poznate, vsaj je bil dostikrat na "kornerju." Doma je iz Bridgeporta, O., in je bil vedno priden deček. Tudi zanj molimo, da bi še teh par let ostal stanoviten, kakor je bil do sedaj.
Vaš striček.
MY DEAR BOYS AND GIRLS.
Tam v starem kraju izhaja krasen mali listič, kateremu se pravi "Orlič." Majhen,je ta časopis, pa tako lep, da ga Vam ne morem prehvaliti. Ljubi otroci, ako hočete brati kaj lepega in citati, kako se doma naši slovenski boys in girls gibljejo in kako delajo, naročite se na "Orlica."
"Orlič" je toliko, kakor naš Boy Scouts, društvo dečkov, ki se telovadijo in "marčajo" in imajo svoj klub. Tam v "stari kontri" imajo tudi drugo društvo, ki sc imenuje Sokoliči, ki je pa proti veri. Sokol hoče cerkvi škoditi. Zato so "Orliči" v starem kraju pravi junaki, ker sc postavijo v obrambo za svojo vero proti tem Sokoličem.
Boys in girls, jako zanimivo je citati vse to.
Imajo tam tudi deklice svoje društvo, to pa imenujejo "Vrtec Marijin," "Garden of Mary," kajti deklice, ako so pridne, so kakor lepe rožice. Tudi o teh deklicah berete v tem lističu.
I11 veste, koliko stane na leto "Orlič"? Kaj mislite?
Samo 35 centov.
Boys in girls! Jaz pobirani naročnino za tega "Orlica" in ga Vam bom vsaki mesec pošiljal, ako ga naročite. Tako prosite mamo. da Vam bo dala kvoder ali ga 1 a i. svoje banke vzemite, pa ga mi pošljite.
Da boste |>a videli, kako ta časopis "Orlič"' piše. Vam bom pa tukaj prepisal eno izmed njegovih povestic in eno pesmico. Tako le piše:
"Tudi jaz sem rožica."
Kako lepo se to bere! Vem, da mnogi bralci, posebno tisti, ki ste dobri pevci, tega naslova t:t boste brali, ampak zapeli. Saj vsi veste, da je ta vrsta vzeta iz tiste lepe pesemce: Rožic ne bom trgala --
Tudi jaz sem rožica! Kdo pa? Nihče drugi kakor ti, ki to bereš in poješ. Saj si gotovo že sam slišal ali bral, kako dostikrat ljudje zalega otroka primerjajo rožici. Lica ima rdeča kakor mak, pravijo, očke modre kakor potočnica, zobke bele kakor snežni zvonček in tako naprej-Če si še na glavo dene pisan venček in si pripne na prsi cveten šopek — je res kakor živa rožica.
Ampak naša pesem ima nekaj drugega v mislih. Poslušaj:
--rožica — v božji vrtec vsajena.
Seveda! Rožica raste 11a vrtu. Tam je vsajena. Ti pa nisi taka rožica, da bi te mogli vsaditi na vaš vrt poleg hiše. Tam bi ti bilo dolgčas in bi začela — kislo jokati.
Še bolj kakor tvoje telo, je podobna rožici tvoja duša. Te rožice mi ljudje ne moremo videti, a gospod Bog jo vidi in jo ima zelo rad. To je nebeška rožica. Zato jo je gospod Bog vsadil v svoj vrt, v božji vrtec, in ne pusti, da bi jo kdo utrgal in odnesel.
Še na en vrtec spominja ta pesem. Gotovo ga vsi poznate. To je "Marijin vrtec." Ta vrtec ni tak. da bi ležal za hišo in bi morali z lopato in motiko po njeni kopati. Marijiiv vrtec je družba pridnih otrok, ki imajo radi nebeško Mater Marijo in še bolj gospoda Boga; zato imajo svoje sestanke, kjer jih gospod kate-het učijo, kako morajo delati, da bodo všeč Bogu in Mariji. Tudi gredo vsak mesec ali še večkrat k sv. obhajilu.
Ali pri vas že imate Marijin vrtec? Ali si tudi ti rožica s tega vrta? — Vsi 1111 ne morete odgovoriti, iaz po lahko vsem nekaj povem: Če še nimate Marijinega vrtca, prosite g. kateheta, da ga narede. Mi bi radi, da bi bili vsi boys in girls v Marijinem vrtcu. Takrat bo Vas striček vesel, kadar bodo vsi njegovi bralci i" vse njegove bralke lahko peli in pele:
Tudi jaz sem rožica, v Marijin vrtec vsajena — — — 1'a naša pesem še več pove: Skrivam se zdaj tu, zdaj tam, vtrgati se pa ne dam.
Ali veš, kako je mogoče vtrgati tak«' rožico iz božjega ali Marijinega vrtca? O, gotovo veš in kar strah te je! Prav imaš! Smrtni greh vtrga rožico — dušico, jo povije v šopek in jo pripne na prsi — strašno! hudobnemu duhu!
Hočeš biti ti taka nesrečna rožica? nikakor ne! Zato pa le bodi na varne"1' v Marijinem vrtcu, kjer se lahko skii)l's tu in tam, povsod te varuje Marija, te ne utrga smrtni greh! Vsako jutro 1,1 vsak večer zapoj pesemeo in jo preuredi takci-le:
Tudi jaz sem rožica, rožica — Marijina — — —
Te.eplMB«: C*ul 1614
VSTANOVLJENO 1888.
k. H. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovi-ao t železnino.
e»o*teno blago —
zmerne cene.
•ouo-aoo4 Blue I aland Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
ZA NOTARSKA DELA
kakor proteje sa dobiti tvoj« sorodnike v Ameriko, rune kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listina, se obrnite vedno na svoja rojaka ia bosta NAJBOLJE po«trs£cni.
Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljiič tn in ▼ domovini. Posredujeva tudi v tnftmfh zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleiki jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah la da jeva vsakovrstne navodila. Cen« sa delo nizke, informacije zastonj^
Pisma naslavljajte:
J. JER1CH 4 M. ZELEZNIKAR
(SLOVENSKA NOTARJA) v «radu "Edinost"
1849 W«t aand Street, Chicago, I1L
SE1Z
Priporoča vneta duhovnikom tvojo ko nabožnih knjig ▼ zikih, vseh oerboJ •čin, kipov, podob, Ltd.
K
jic
Priporoča ae venskim draltvom pri
zastav m
21 Bark ley
Telefon: 9985
Tarfc-
Katoliški Sktrmtk sav* vedajte m žnosti in rajte!
"KATOL. ČASOPISJE
I
ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE t
«
Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene * različnim blagom n slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in nevest«, ker imam fino pohittf« in drage potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linolenm, p* sodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo.
GO8PODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, in drugo vedno v zalogi.
NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Tri)« bulančni in bolniški avtomobili so vednoaa razpolago, za vsaki čas, za vsako ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izniujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda.
Oba aMaH noč in dan:
Bell: Rosed&le 1881.
Anton Grdina,
1053 E. 62nd St,
<j>. S. frinceton 1381.
Trgovec in
Cleveland,
.___"AVE MAMA"__
*
S slabim želodcem ni vspeha!
t i
Dr. Orison Swett Marden,'sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki »e imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima tlak želodec in trpi bolečine, n» more imeti^ikdar popolnega vspeh*. Najbolj zanesljivo zdravilo za »lab želodec je i
Zlata Icolaina
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin korenin in lubja znane zdravilne vrednosti ir n: ravnega rdeče vina. Izčisti želodec, odpravi vse »novi bi notranjosti, pospešuje prebavo, vrne nlw>. ojad živce in celo telo. Za zaprtje, ohbo prebavo, glavobol, omotico, n^ervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d.
Panama iyi6 Trineijeva Angelika Grenka Tonika
i« splošno odvajalno in zelo okusno
pcoti slabostim telesnega vstroja,
TRINERJEV LINIMENT
-je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganju. Ako so troji udje otrpli, ali ima! bolečine ▼ hrbta, ali si kak ud pretegnfl ali uril, za otekline itd., ako n s njim namažeš utrujene mišice ali noga pota«, Ido si se skopal, bo4 začuden čutil blagodejen vpljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN Je najbolj« čistilec ca zunanjo uporabo i Grgranje, Izpiranje ust, čistenja ran, odprtin i. t. d.
V
JOSEPH TRINER COM ANY
1333-1343 a Ashland Ave, Chicago III