Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gru/ipo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 Wi { '///m ^ Leto III. - Štev. 14 Gorica - 5. aprila 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek RESNA BESEDA Zadnje čase se pojavlja vedno več dejstev, ki nam dokazujejo novi tok sovraštva proti Slovencem v Italiji. 1J Bližajo se volitve v pokrajinski svet. Volivni zakon je razdelil našo peščico Slovencev v trinajst volilnih okrožij, v katerih ima povsod velikansko večino italijanski element. Slovence bi bili lahko združili v enega ali dva okraja, kjer bi prišli do besede. Tako pa je Slovencem zelo oteženo vsako uveljavljanje. Mi gledamo v tej razdelitvi, ki jo zakon predvideva, jasno zapostavljanje naše manjšine. 2) Slovensko občevanje je izrinjeno iz vseh uradov, izrecno nam je bilo zagotovljeno v mirovnih sklepih in v vladni deklaraciji od dne 11. julija 1945. Nemo stojimo pred tem dejstvom, ki nam dokazuje, da nas ne marajo. 3) Imamo slovensko šolstvo, ki nam ga ni dala nobena italijanska vlada, ampak smo si ga sami priborili od nekdanjih okupacijskih o-blasti. naša vlada ga danes samo tolerira in ga še do danes ni z nobenim zakonom uredila in zagotovila. Ali ni to res? 4) Deportirunci in »fojbe« sta dve besedi s katerima kujejo kapital zoper Slovence. Mi obsojamo naj-odločnejše komunistično početje zoper ljudi, ki so ga več let izvajali nad nekomunisti v naši deželi. Toda istočasno ugotavljamo, da je po »fojbah« veliko več Slovencev, nego Italijanov. Če izvzamemo sramotno početje zoper našega nadškofa leta 1945. se ni istočasno menda zgodila nobena druga težka krivica zoper ostalo italijansko duhovščino. Izmed slovenske duhovščine še leže, ali so pa ležala po »fojbahn trupla duhovnikov Bandelja, Piska, Obida, Piščanca, Sluga, Zavadlava in še koga drugega. Izmed vidnih osebnosti pa so med žrtvami Bric, Rejec, dr. prof. Šinigoj, dr. Petrič, štirinajst cerkljanskih žrtev in še mnogo, mnogo drugih. Nikar niso torej »fojbe« in deportiranci rezervirane samo za Italijane, ampak veliko več Slovencev krijejo ta žalostna imena nego Italijanov. Ali naj je življenje Italijana dragocenejše nego življenje Slovenca? Zdi se. da je danes tako! 5J Krivice, katere so delali komunisti se danes poudarjajo in zopet poudarjajo, popolnoma tiho pa se molči o krivicah fašistov nad Slovenci. Smrtne obsodbe posebnih tribunalov, požiganje vasi, smrti talcev, Rab in druga taborišča zloglasnega imena, o vsem tem časopisje molči. Prav je tako, pa molčimo tudi o tem drugem komunističnem divjanju in ne kujmo iz njega novih sovraštev in nemirov. Je bilo hudo za vas in za nas — pa ta dejstva bi nas morala zbližati danes v medsebojnem razumevanju in upoštevanju, nikakor pa biti izhodišče novega sovraštva. S tem smo povedali svoje. Mohamedanski svet se prebuja Vladna kriza v Italiji Bližnje občinske in deželne volitve so močno razgibale življenje italijanskih političnih strank. Posebno tekoči teden je bil v tem oziru zelo važen. V Rimu se je vršil kongres združenih socialističnih strank PSLI in PSU, ki bi moral izreci odločilno besedo o njihovi dokončni spojitvi v eno stranko. Da ustrežejo Romitovi želji z u-panjem, da pride do končne združitve Romitovih in Saragatovih socialistov, so včeraj izstopili iz vlade vsi socialistični ministri. Ta teden se je vršil prav tako v Rimu tudi narodni kongres italijanske komunistične partije. Že dolgo so ta kongres napovedovali. Njegova važnost je predvsem v tem, ker mora izdelati smernice za nadaljnn delo partije, ki misli ubrati neke nove poti po vrnitvi Togliattija iz Mo- Volitve v Italiji Italijanska vlada je imela razne seje, na katerih je sprejela važne ukrepe. Predvsem ta, da se bodo občinske volitve vršile prihodnjega meseca junija. Nato so sklenili, da hočejo braniti dosedanjo kupno moč iire, odobrili so proračun za prihodnje leto, ki izkazuje okrog 350 milijard lir primanjkljaja; sprejeli so razna določila o deželni avtonomiji Treniina in Spodnje Tirolske. Za nas je važno predvsem to, da so sprejeli dokončni načrt volivnih okrožij za prihodnje deželne volitve. Po tem načrtu so volivna okrožja za nas Slovence tako pristrižena, da ne bomo mogli v nobenem okrožju izvoliti svojega slovenskega kandidata. ker bo v vsakem premalo slovenskih volivcev, da bi mogli izvoliti lastnega kandidata. To je očitna krivica, ki so jo brez dvoma skuhali v Gorici ter jo je vlada potrdila. Razni predstavniki slovenskih političnih strank so zaradi tega vložili protest pri goriškem prefektu ter poslali protestno noto tudi predsedniku v Rim, n bodo vsi protesti, kot vedno dosedaj, ostali brezplodni. Pri nas so sc šovinistični krogi zakleli, da ne smemo imeti Slovenci nobenih pravic, ter so pri tem dobili sodelovanje tudi vladnih zastopnikov. Zato gre na Goriškem in v Benečiji marsikaj tako, kot bi ne smelo iti. Številčna moč vojska na svetu Preračunali so, da ima SZ kake I bilijone vojakov. Prav toliko tne- II *j°-> da šteje kitajska vojska, samo da so sovjetski vojaki veliko bolje oboroženi nego kitajski. Na drugi strani trdijo, da imajo države atlantskega pakta in njihove zaveznice približno enako število vojakov, oziroma da jih bodo imele, ko bo dokončana sedanja doba pripravljenosti. skve. Hočejo se namreč približati italijanskemu srednjemu sloju, ki je do sedaj stal ob strani in kazal precej nezaupanja do komunizma. Auriol v Ameriki Francoski predsednik Auriol je dobro uporabil svoje bivanje v Združenih državah. Večkrat se je sestal s predsednikom Trumanom, zunanjim ministrom Achesonom, govoril je pred ameriškim senatom in poslansko zbornico ter na seji Združenih narodov. Poleg tega je imel razgovore z vrsto drugih ameriških osebnosti privatno in na raznih slavnostnih banketih, ki jih ni manjkalo. Predsedniku Auriolu je pomagal zunanji minister Sehuman in druge osebnosti iz spremstva, tako, da so do podrobnosti pretehtali fran-coske in ameriške koristi ter načrte za bodočnost. Iz tega. kar so objavili, se da sklepati, da je predsednika Auriola obisk služil za utrditev francosko ameriškega prijateljstva in zveze za obrambo pred komunizmom. Medtem so doma stavkali razni nje delavci kar naprej. Povišanje nlač, ki so ga nekateri dobili, ni zadovoljilo delavcev in državnih uslužbencev, češ da je prenizko v primeri z draginjo. I'raneoski notranji položaj je vsled tega precej težak. Zato bodo verjetno razpisali nove volitve že v mesecu juniju v upanju, da bo novi parlament bolj kos težkim notranjim in zunanjim nalogam nego je sedanji. Po vrh vsega so sedaj še ostri boji v Indokini, kjer izvajajo vietnamski vojaki močno ofenzivo. General Eisenhovver je dne 2. aprila uradno prevzel poveljstvo nad združenimi četami v Evropi. Sedaj je torej on dejanski poveljnik, ki ima vse k temu spadajoče pravice in oblast. Konferenca štirih namestnikov v Parizu v zadnjem tednu ni dosegla nobenih vidnih uspehov, čeprav so se nekateri izrazili, da je sedaj u-panje na uspeh večje nego kdaj koli prej. Airey-vo poročilo o Trstu Pred svojim odhodom iz Trsta, je gen. Airey poslal na ZN svoje zadnje poročilo, katero se nanaša na dobo od začetka do konca leta 1950. Dočim so vsa prejšnja generalova poročila poudarjala predvsem nujnost izvedbe tristranskega predloga, se pa zadnje generalovo poročilo lega zelo previdno dotika. Dovolj jasno pa pove, da je možnost rešitve tržaškega vprašanja samo v direktnih razgovorih med Italijo in Jugoslavijo. S to svojo zadnjo izjavo je pa popolnoma razočaral italijanske šovinistične kroge, ki so v njem gledali glavnega pobornika za vrnitev Trsta Italiji. Po Mohamedovi smrti leta 632 se je njegov nauk zelo hitro razširil iz Arabije preko Egipta čez Severno Afriko do Španije, kjer so Mavri u-stanovili močno kraljestvo, ki je padlo šele ob koncu 15. stol. Na drugo stran se je Mohamedova vera razširila preko Male Azije in Mezopotamije v Perzijo in v daljno Indijo ter na indonezijske otoke. \ es ta ogromen svet od obal Atlantskega oceana do indonezijskega otočja veruje danes v Allaha in v njegovega preroka Mohameda. Včasih so bile tu močne države, arabska najprej, turška pozneje, ki so dolga stoletja tvorile največjo nevarnost za krščansko Evropo. V začetku novega veka so mohamedanske države začele propadati, zadnje je padlo turško cesarstvo med prvo svetovno vojno, ko je Turčija na strani centralnih velesil izgubila vojno. S propadanjem moči mohamedanskih držav je nastala moč in oblast raznih evropskih velesil, ki so si začele deliti med sabo mohamedanski svet. Največje kose si je vzela Anglija, tako Egipt, Palestino, Sirijo. Ciper. Istočasno je politično obvladovala Mezopotamijo (sedaj 1-rak), Arabijo, Transjordanijo, Afganistan in do nedavna Indijo, kjer je bivalo okrog 80 milijonov musul-manov. Severno Afriko in Marok je zasedla Francija, Tripolitanijo in Cirenajko Italija. Tako je bil oh nekem času po prvi svetovni vojni ves mohamedanski svet. razen mlade turške republike, pod tujim političnim vodstvom. Ali istočasno so že sedaj začele tleti pod pepelom silne nacionalistične sile, ki so stopale vedno bolj na dan. Ves mohamedanski svet je zajel val narodnega prebujenja in želja po svobodi. kakor je v preteklem stoletju zajel Evropo in njene narode. Vsi ti, do tedaj politično odvisni narodi, so začeli misliti, kako bi se osvobodili od tuje politične nadoblasti. Najprej se je oglasil Marok.o pod Abdel Krimom, ki se je po prvi svetovni vojni par let upiral Francozom in Špancem. Nato je prišla vrsta na Egipt, ki se sicer ni uprl, toda je dal vedeti Angležem, da želi biti v svoji hiši sam gospodar. Danes gre še samo za to. da bi Egipčani dobili popolno oblast tudi nad sueškim prekopom. Prav tako so si v večji ali manjši meri priborili neodvisnost ostali mohamedanski narodi: Irak. Perzija. Nemčija enakopravna Dne 3. aprila so v zapadni Nemški republiki odpravili vse omejitve, ki so jih Nemcem naložili takoj po končani vojni. Sedaj smejo Nemci izdelovati v svoji industriji vse. kar hočejo, razen težkega orožja. 1 udi jekla bodo smeli proizvajati neomejeno količino, če bo to potrebno za obrambo zapadne Evrope. Potem ko so pred kratkim dobili pravico, da smejo ustanoviti zuna-ministrstvo, in po sedanji odpravi omejitev v industriji je Nemčija postala skoro v polni meri suverena država, ki so \ njej nastanjene čete le kot prijateljske sile za obrambo in ne več kot zasedbena oblast. To je velik uspeh Adenauerjevc politike in tudi čudnih razmer,, v katerih danes živimo, ko se vsi bolj bojijo sovjetske invazije nego nemškega militarizma. Adenauer bo v priznanje svojega zadovoljstva nad doseženimi uspehi odšel 10. aprila v Pariz na podpis Schumanovega načrta. To pot bo nemški ministrski predsednik prvič po vojni odšel v inozemstvo, da uradno zastopa svojo državo in podpiše uradno mednarodno pogodbo kot enakovreden član z drugimi narodi. Bolgarska in Jugoslavija Bolgarska vlada je zahtevala, da jugoslovanski odpravnik poslov v Sofiji, Peter Ivkovič zapusti čim-prej bolgarsko ozemlje. Ta ukrep bolgarske vlade je verjetno odgovor na zahtevo jugoslovanske vlade, da bolgarski odpravnik poslov v Beogradu, Tomanov, kateremu so očitali vohunstvo, zapusti Jugoslavijo. Afganistan, Pakistan v Indiji ter Indonezija, velika republika, ki jo tvorijo otoki med Indijo in Avstralijo in ki ima večino prebivalstva mohamedanske vere. Letos je dobila neodvisnost še Libija stara ital. kolonija. Vendar vsi ti narodi, čeprav imajo večinoma politično svobodo, ne uživajo še gospodarske neodvisnosti. Velika petrolejska polja v Mezopotamiji, Perziji, Arabiji so še vedno v rokah angleških in ameriških kapitalistov, ki jih izrabljajo in si delijo dobiček. Prav tako je v severni Afriki, kjer si Maročani želijo neodvisnost od francoskega pokroviteljstva. Zato danes mohamedanski svet na vsem širnem ozemlju od Atlantskega oceana do Avstralije močno vre. Ljudstva se dvigajo, ker si želijo popolne politične in gospodarske neodvisnosti. Iz te želje so nastali nemiri meseca januarja v Maroku, zato se upira Egipt, ki noče več priznavati veljavnosti pogodbi, ki jo je sklenil z Angleži leta 1936, zato tudi so padli streli v Teheranu v Perziji, kjer je padel ministrski predsednik Razmara, ker se je skrajnim nacionalistom zdel preveč naklonjen tujcem, V Indoneziji in v Pakistanu, kjer so si ravno zadnja leta priboriii popolno politično in gospodarsko neodvisnost, so sedaj mirni in skušajo pomagati sosedom iste vere, da bi tudi oni prišli do svobode. Za sedaj je pet arabskih držav Egipt. Arabija, Sirija. Irak in Libanon sklenilo tako zvano arabsko zvezo za zaščito vzajemnih koristi in neodvisnosti. Toda mohamedanski narodi iščejo še širše zveze. Zato so se leta 1949 zbrali v Kara-kiju, glavnem mestu Pakistana, ter ustanovili stalni Gospodarski svet vseh držav mohamedanske vere. Lani so v Teheranu te vezi samo še bolj utrdili. Iz povedanega se vidi, da gre naravni razvoj mohamedanskih narodov za popolno politično in gospodarsko neodvisnost na eni strani, na drugi pa za vedno tesnejšo povezanost vseh mohamedanskih držav med sabo. Na poti do tega cilja so prišli že zelo daleč v razmeroma kratkem času od prve svetovne vojne do danes. Seveda ta borba mohamedanskih narodov za neodvisnost ni lahka, zlasti zato ne, ker so na njihovem ozemlju nagrmadena silna bogastva, posebno bogati petrolejski vrelci, ki jih zapadni narodi nočejo kar tako zapustiti. Od tod vsi spori, diplomatski, a tudi krvavi, na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki in v Indiji ter Indoneziji. Eno pa opažamo pri tem: evropski narodi ne vztrajajo brezkompromisno na svojem stališču, temveč skušajo, ko pri kipi sila do vrha. najti kompromisne rešitve. Tako so še nekam srečno rešili svoje zadeve Holandci v Indoneziji in Angleži v Indiji, ko se je la razdelila v dve državi, Ilindustan in Pakistan. Tako iščejo sedaj primerne rešitve v sporu z Egiptom, in upanje je. da bodo našli primerno rešitev tudi sedanjemu sporu v Perziji zaradi podržavljenja petrolejskih vrelcev. Poročila že pravijo, da so se zaceli v tej smeri resni razgovori med perzijsko in angleško vlado. Ni dvorna, da bodo Angleži u-speli, kajti oni so mojstri v kompromisih. Na Koreji so zavezniške čete prekoračile 38. vzporednik na vsej dolžini in se sedaj pomikajo dalje. Mac Arthurjev predlog za mir so Kitajci odklonili. typ6 vsa veleposestva, ki so presegla 13 ha orne zemlje, brez ozira na to. ali so bili njih lastniki zasebniki ali pravne osebe Glede cerkvenih posestev je bila sprejeta posebna določba, da zgodovinsko važne ustanove smejo obdržati največ 30 ha skupne zemlje, nobeno ostalo cerkveno posestvo pa ne sme presegati 10 ha skupne zemlje. — Osebe, ki jim je kmetijstvo samo stranski poklic, pa smejo obdržati največ 3 do 3 ha skupne zemlje. Popolnoma razlaščeni so bili nemški državljani in vsi oni. ki so v času vojne »aktivno sodelovali z okupatorjem ali bili pripadniki domačih izdajalskih organizacij.« Razlaščenci niso prejeli nobene odškodnine. Novi gospodarji dodeljene jim zemlje ne smejo prodati ali dati v najem skozi 20 let. Posebno odškodnino državi pa v vsa-kem primeru posebej določi državna ko-misija. Po zimi 1943-16 se je na osnovi tozadevnega republiškega zakona pristopilo k praktični izvedbi agrarne reforme v Sloveniji. Razglasitev «e je dosledno izvedla na škodo kmetov. Država je obdržala v svoji lasti vse gozdove in boljše komplekse orne zemlje, to je približno eno polo- Ameriška vlada je izdala zadnje čase poročilo o »agrarni reformi«, ki so jo izvedli komunisti v Severni Koreji. Poroči-lo temelji na podlagi opazovanj, ki so bila izvedena na licu mesta. Poročilo pravi, da so komunisti, kakor hitro so prišli v Severni Koreji na oblast, razlastili zemljo ter jo razdelili med kmete, toda pod obvezo, da te zemlje ne smejo ne prodati ne oddati v najem in tudi ne obtežiti s hipotekami. Dejansko ti kmetje niso postali torej pravi gospodarji zemlje, ampak le državni najemniki, ki so morali državi kot najemnino četrtino svojih pridelkov. Poleg tega se ta četrtina ni zaračunala na podlagi prejšnjih pridelkov, temveč na podlagi prihodnjih, od komu- nističnih oblasti predpisanih pridelkov. Poleg teh dajatev so morali ti navidezni lastniki zemlje plačevati še posebne davke ter prispevati z raznimi »prostovoljnimi« dajatvami, kot na pr. z robolami na cestah, v rudnikih in v industrijskih podjetjih. Ob času žetve je ostalo kmetu le toliko pridelkov, da je mogel le za silo preživeti svojo družino. Seveda se korejskemu kmetu tudi pred drugo svetovno vojno in med njo ni posebno dobro godilo, kajti ogromna večina zemlje je bila v rokah latifundistov. Od treh milijonov kmetskih družin je bilo takrat polovico družin brez zemlje, ena tretjina je imela zemljo v najemu in le vieo vse razlaščene zemlje. Krajevni ljudski odbori so na svojem področju razdeljevali razpoložljivo zemljo najprej partizanom in njih svojcem. Ker je zemlje v večini krajev zmanjkovalo, drugi kandidati niso prišli v poštev. Z izvedbo agrarne reforme verjetno ni bilo ustanovljenih mnogo novih kmetij v naših krajih. Saj so celo posamezni partizani prejeli le po 1-3 ha zemlje. Pomnožili so se na ta način le slovenski »bajtarji« ali malokmečka posest. Ker posamezniki zaradi zmanjkanja sredstev in orodja in posebej zaradi premajhne količine zemlje niso bili v stanu zemljo obdelovati brez izgube, so se po komunističnem »nasvetu« ali bolje pritisku združili v »kmetijske obdelovalne zadruge«, ki uživajo posebno naklonjenost oblasti in se njih ustanovitev uradno propagira. (Glej o tem članek: Kmet posestnik ali kmet državni dninar v Koledarju celovške Mohorjeve družbe za leto 1951). Kakor s prejšnjimi, tako tudi s komunistično »agrarno reformo« kmetje niso prišli do svojih pravic. Komunistični družabni red jih je nasilno vpregel v svoj voz. To je v* skladu z komunističnim načrtom — vso zemljo čimprej kolektivizirati. S tem bi pa bilo tudi konec svobodnega kmečkega stanu med Slovenci. ena šestina kmetov je obdelovala lastno zemljo. Večina kmetovalcev ni bila torej samosvoja. Imela je svojega gospodarja, toda po komunistični agrarni reformi so dobili ti kmetje ne samo enega, ainpak vse polno novih gospodarjev, to je razne občinske, provincijalne, regijonalne uradnike in inšpektorje in seveda tudi povsod pričujočo komunistično policijo, ki so se trudili na vse načine, da bi odvzeli kmetu zadnjo mrvico neodvisnosti in da bi ga vključili v ogromni in neusmiljeni stroj državnega gospodarstva. Končni cilj agrarne reforme je bila kolektivizacija, to je po-državljenje vse zemlje in spremenitev celotnega kmetskega stanu v kmetski proletariat. Kljub vsem tem reformam in kljub vsemu pritisku komunističnih oblasti se kmetijska produkcija ni povečala, temveč je celo padla, tako da' ni dosegla niti one višine, ki je je imela pred komunistično okupacijo. Noben korejski kmet si ne želi sicer povrnitve prejšnjega latifundističnega sistema in njegovih neznosnih najemnin, toda tudi komunistične reforme so ga hudo razočarale in mu naložile bremena, ki so hujša od prejšnjih, in ki so napravile iz njega pravega tlačana. Pet let prisilnega in neplačnega dela je zadostovalo, da so spoznali korejski kmetje do dna vse dobrote komunistične diktature. Pisatelj Anton Novačan umrl Ni še dve leli. kar se je poslovil od Trsta dr. Anton Novačan in se odpeljal v južno Ameriko. Tildi on je izltral svobodo. rajši kot bi sprejel laskave obljub** in ponudbe komunističnega režima. L-stvaril si je že prijeten domek v novi domovini. a nenadoma mu je 22. man a smrt pretrgala nit življenja. Anton Novačan je bil rojen 1. 1887 v Zadobrovi pri Celju. Po poklicu je bil pravnik, pot pa ga je zanesla tudi v diplomatsko službo. Novačan je bil eden redkih Slovencev, ki je mogel v jugoslovansko diplomacijo. Predvsem je Novačanovo ime postalo znano zaradi njegovega literarnega dela. Najprej sta izšla dva dela novelistične zbirke »Naša vas«. Pisatelj je na svojski način posegel v vaško življenje. Označujejo ga: bližina prirodi, naturalistično pojmovanje človeka, nasproti družbenemu redu pa rušilne težnje. Kasneje je pisal pesmi in izdal novoletno zbirko »Samosilnik <. Končnu pa se je Novačanova narava sprostila v draini. Zelo naturalistično pisana je njegova drama »Nelja«. v »Hermanu Celjskem« pa je oživel zgodovino nekdaj tako mogočnih Celjanov. Ta drama je njegovo najzrelejše delo. V Trstu je izdal svoje zadnje delo »Peti evangelij«, veliko pesnitev, za katero je zajel snov v Evangeliju. Hazen tega je pisal prav v zadnjem času največ pe-mi. Pisatelj Novačan je zaključil svojo živ- ljenjsko pot daleč od rodne zemlje. \ elik tlel Slovencev za njegovo smrt niti ne bo zvedel. \ slovenski kulturni zgodovini pa bo njegovo ime vendar ostalo. Naj v miru počiva v daljni argentinski zemlji! Lep umetniški uspeh Goričana v Kanadi Ni še ilolgu. kar se je preselil iz VSA v Kanado naš priljubljeni Goričan Mirko Rener. Dobil je mesto pevovodje na .Sl. Michael' s College. Mirko Rener kot izvrstni pevovodja — saj se še spominjamo njegovih dobro pripravljenih pevskih zborov iz Gorice -- je pred kratkim že s svojim zborom javno nastopil. Kanadski časopis »The Canadiun Register« obširno piše o tem koncertu. Kritik izredno laskavo piše o celem koncertu, potem razčlenjuje posamezne pesmi in prihaja do zaključka, da ne more posebno mimo treh točk sporeda. »Te kažejo«, tako piše, »pravovernost Renerjevega okusa in njegove šole.« Koncert je spremljalo naravnost burno odobravanje in dolgotrajno ploskanje. Našemu goriškemu umetniku, ki je pred nedavnim nastopil s slovenskim zborom, tudi na torontskem radiu z velikim uspehom, naše iskrene čestitke! \ eseli smo, da Slovenci v svetu z umetniškimi in kulturnimi nastopi govore velikim narodom, da živi nekje v Evropi tudi majhen, toda kulturen slovenski narod. OPOZORILO ZARADI TEHNIČNIH OVIR SE l*Rt>-SVETNI VEČER V GORICI M VRŠIL PRETEKLO SREDO KAKOR JE BILO OBJAVLJENO V ZADNJI ŠTEVILKI N \-ŠEGA LISTA. VRŠIL PA SE BO PRIHODNJO SREDO. NA SPOREDI JE PRL-DAV ANJE »t EKVADORJU IN JUŽNI AMERIKI MISIJONARJA p. RIJAVCA. VIDELI BOMO TUDI LEPE SKlOPTl«. NE SLIKE. VMES BO PRIREJENA TUDI MISIJONSKA LOTERIJ \. Preč. g. Ivan Remec - umrl Dne 27. marca 1951 je zaspal v Gospodu na Marofu pri Idriji starosta vse primorske duhovščine preč. g. Ivan Remec, župnik in dekan biljanski v pokoju. Rodil se je pokojnik v Šempasu dne 22. avg. 1864 in je imel tako 87 let. Služboval je v Podbrdu, na Stržišču. v Škrbini, na Vogrskem in končno v Šlovrencu v Brdih, kjer je več let opravljal tudi posle biljaii«kcga dekana. Leta 1931 se je umaknil v pokoj. Vedno svež in nasmejan je nudil duhovno oskrbo v hiralnici na Marofu. Zadnje čase pa je bil nekak duhovni oče vsega idrijskega kota. saj v Idriji ni že dolgo duhovnika. Naj mu Bog bogato poplača za tako dolgo in tako vzorno delovanje v vinogradu Gospodovem. Nov župni upravitelj Preč. g. Stanko Pontar je bil cine 1. aprila 1951 imenovan za župnega upravitelja v Poggio Terz’Armata (Zilrav-rina). Upravljal bo tudi župnijo Sv. Martina ua Krasu. Gorečemu duhovniku iz srca čestitamo in voščimo obilo božjega hlagoslo\a. Misijon v Solkanu \ nedeljo je začel sv. misijon v Solkanu. Glavni pridigar je č. g. župnik Albin Kjuder iz Tomaja. Za sklep tega misijona bodo slovesno prenesli iz Solkana čudežno sliko M. B. na Sveto goro. To bo v nedeljo popoldne. Cerkvena imenovanja Dne 26. marca je preteklo deset let. odkar se je vršila v goriški stolnici prva go-riška nadškofijska sinoda, ki jc uzakonila nase krajevno cerkveno pravo. In ker so s tem dnem zapadla razna imenovanja, kot jc določeno v cerkvenem zakoniku, so bili istega dne imenovani s posebnimi nadškofijskimi odloki: 1) Za prosinodalne župnike svetovalce: preč. g. Anton Rutar, župnik v Pcvmi, ter preč. g. Ciril Sedej, župnik v Steverjanu. 2) Za prosinodalne sodnikr: preč. msgr. dr. Božo Kjačič; preč. msgr. dr. France Močnik, preč. g. dr. Mirko Humar, preč, g. dr. Rudolf Klinec. 3) Za člane nadškofijskega upravnega sveta: preč. msgr. dr. France Močnik in preč. msgr. Alojzij Novak. Žabnice Zime letos kar noče biti konca. Velika noč je bila bela, saj je snežilo na samo velikonočno jutro. Se bolj pa nas je zasnežilo na velikonočni četrtek, ko je v dolini zapadlo snega skoro en meter, na Sv. \ išarjah pa poldrugi meter. Ljudje se že sprašujejo, ali bo letos prišla pomlad ali bo večna zima. Kljub temu smo imeli v cerkvi lepe velikonočne obrede. Božji grob smo tudi letos, kot vsako leto. naredili prav lep in okusen, saj velja za enega najlepših na Koroškem. Vendar je na \ eliko noč moralo odpasti vstajenje, ker so bile poli preveč zasnežene. Pevski zbor nam je prav ubrano prepeval naše vedno lepe velikonočne pesmi. Nekaj pa nam pri leto-nji Veliki noči ni ugajalo, in to so bili obredi velike sobote prenešeni na ponočne ure. Nam se kar čudno zdi. da je sedaj velika sobota tako suha. Na belo nedeljo so nas razveselila naša dekleta z lepo pripravljenim zabavnim večerom. Igrale so več krajših iger. med drugim Bogato leto in V šoli življenja. Zaključile so s šaljivim prizorom in ku-pletoni. Prav zadovoljni smo z našimi dekleti, ki »o se opogumile, slu so nam kljub precejšnjim težavam, saj niso nikoli obiskovale slovenskih šol. pripravile ta lepi večer. Občinstvo je njihovo požrtvovalnost nagradilo z obilno udeležbo, saj je bila dvorana premajhna za vse. Hvala gre tudi režiserkam, čč. šolskim se«tram. ki se toliko trudijo za blagor naših deklet. Enim in drugim kličemo: Le tako naprej in še fante potegnite za sabo! Prispevajte z darovi za Slovensko Alojzijevišde NAŠA GOVORICA »>U//. SEM SE ŽE NAŠTUFIRALA SUOJGA ŠT RA M RAST EG A MUOŽAU Kadar prekorači mož petdeseto leto, je kar verjetno, da v*ak postane »štrambast«. Za žene seveda. In je tudi res verjetno, da se starega moža ženske prej »iiašlufirajo*. kakor pa so se mladega. Čisto človeško je to in le s potrpljenjem lahko starejši zakonci premagujejo podobne težave. Saj poznate tisto zlato resnico, ki vsak ča« drži: Potrpljenje je božja mast in bolj kot se z njo mažemo, več zasluženja si pripravimo že tukaj na zemlji. Če bi dobro ne poznal tistega moškega, kateremu je zadnjič njegova žena v moji pričujočnosti zabrusila, da je »strambast«, bi si vsekakor ne vedel dosti pomagati s to oznako. Kaj naj nam pomeni beseda »strambast« ? Ali isto kakor v italijanščini? Italijanski strambo označuje skoro vse napake, ki lahko doletijo človeka. Lahko si škilast pa si strambo, lahko ima> krive nog< pa si strambo. lahko si Je sploh čuden, čudaški in po italijansko si zopet strambo. \ na-i vsak-danji govorici pa nam »strambast« pomeni predvsem neroden. »Jej. jej. ali je ta fant strambast.-« Neroden je. neroden: neroda da je kaj! »Uh. imam engu štrambastega moža...« Neroden jc vaš mož. tako neroden, da kar stole prevrača po kuhinji... Moški pa tožijo, da so njihove žene štrambaste... Za pokoro jih imajo, zato ker so nerodne! Nerodne so. da Bog pomagaj! če sem kake stvari »štuf«, »naštufiran«, pravimo to lepo po slovensko, da sem sit, da sein n a v e 1 j £ u n (.esa# Žena je že naveličana svojega moža. Mož je pa tudi sit da ne bomo samo zabavljali čez ženske večnega fižola na mizi! Dna se je »nastufala« se je naveličala. Zdaj sem pa že »štufu tega čakanja sit sem. naveličan sem čakanja! O, ko bi bili kdaj »Štufi« tudi teh neprestanih izposojenk iz italijanščine! Da bi se naveličali govoriti tako nemarno, kot govorimo sedaj! Saj bo še vedno sem in tja ostala kaka beseda, ki je ne bomo mogli nadomestiti ker se je preveč ukoreninila v nasi govorici, toda velika množina italijanskih izposojenk bo pobrala >ila in kopita z našega Krasa! $e en ocvirk za danes! »Reviram«, »ne reviran«... Nisem »revirala« prit... Če c« »reviram« dobit... Ni«em »revirala« pisat pisma... G re za popačenko italijanskega glagola »arrivare« in za italijanska rekla z njim v zvezi. Italijani plavijo: »non ri arrivo« v pomenu: ne zmorem tega. Ali pa pravijo: »se ci arrivo« v pomenu: če a e mi posreči. \ sloven-čini pa se glasi to čisto • irugače! Mali ni »rerirn/n« prit... Mati je hila tako zaposlena. b zvokih lepega zbornega petja, ki nas je spremljalo od zore do mraka. Pred dnem nas je zbudilo glasno petje, doneče iz novega zvočnika na cerkvenem stolpu. Pesem za pesmijo se je glasila daleč po idrijski dolini in tja preko meje ter nas združila tudi s farani, katere je meja odtrgala od nas: ti so ob njej željno poslušali melodije S T R Ž A BAZOVICA V nedeljo 15. aprila pridejo k nam igralci iz Sv. Križa in bodo vprizorili na našem odru popoldne ob 4h Anzengruber-jcvo veliko igro v sedmih slikah »Krivo-prisežnik«. Igra je zares lepa, zato naj si jo vsak ogleda. Mladi križki igralci nastopajo tokrat prvič pri nas. ODER v BAZOVICI v nedeljo 15. aprila ob 4h pop. » K R I V O P R I S E Ž N I K « Igrajo igralci iz Sv. Križa pri Trstu Pridite! Ricmanje Pred štirimi tedni smo vas vabili, da pridete počastit sv. Jožefa, sedaj vam pa lahko povemo, kako je bilo. Ostalo je pri starodavni navadi. Vkljub negotovemu vremenu se je nabralo mnogo ljudi, da skoraj za vse ni bilo v Riemanjih prostora. Nekateri so prišli v cerkev samo »pokukat« ali še to ne, potem so se pa zabavali po gostilnah, ob dveh vrtiljakih in drugih zabaviščih. Zlasti popoldne je bila po cestah taka gneča, da se skoraj ni dalo priti skozi. — Prijatelji »strica Jožeta« so letos naravnost pobožno proslavili njegov god. Delili so listke s sliko ricmanjske cerkve s podpisom. Niti zvezde ni bilo zraven. Pa ne verjamemo, da bi se res spreobrnili. Lep vtis napravlja prenovljena cerkev. Prav prijetno se človek počuti v njej. Še lepša bo, ko se bodo popolnoma posušili zidovi. Dobro, da je izginilo iz cerkve neka j stare navlake, ki je bolj spadala na podstrešje kakor pa v cerkev. Zadovoljiva je bila udeležba pri sveti maši in pri večernicah popoldne. Niti zunaj ni bilo takrat prevelikega vpitja, da bi motilo pobožnost. Ker pride za sv. Jožefa v Ricmanje tudi mnogo italijanskih vernikov, je res pametno, da je zanje posebej poskrbljeno za pobožnost v cerkvi. Vsa slovesnost sv. Jožefa bi gotovo pridobila, če bi bilo mogoče na kakšen način direndaj po vasi vsaj nekoliko omejiti. Dr. ALOJZIJ REMEC: JSETA 1682... A zopet je zarožljalo tam na skrinji, ključavnice so zvenele, cekini so cingljali s tihim porogljivim evenkom. Martin Vrabec je skoz napol zaprte trepalnice pogledal v kot in zopet ugledal tam smrt. Odprla je bila skrinjo, v roki je držala pest cekinov, rdečili, žarečih, stiskala in stiskala in skoz bele tenke prste je kapala kri... Martina je oblil mrzel pot, zopet j<> hotel iztegniti roko v kol, da pograbi mušketo, a čudna onemoglost ga je prevzela, tako da se ni mogel geniti. Odprl je popolnoma oči in sc zagledal v smrt, izbuljil jih je, poslušal in polagoma se je vse zopet razgubilo v nič. Le vode so šumele zunaj po dolini, daleč nekje je pel slavec. Še nikdar ga ni poslušal Martin Vrabec, a nocoj je pazil z bolestno pozornostjo na njegovo pesem, ko jo je zaslišal, in zdela se mu je kakor tolažba iz lepših ur. zdelo se mu je, da prežene vse te grozne sanje, ki so ga s tako straš. no resničnostjo mučile. iz svoje farne cerkve. Ves griček s eerkvi-eo je bil razsvetljen od številnih lučk in čakal, da počasti vstalega Zveličarja, a žal je vreme to preprečilo. Med službo božjo nas je veselo presenetil nov cerkveni zbor, pomnožen s pevci vseh naših vasic. Velikonočni ponedeljek nas je zbral pri sv. Lenartu v Skriljevem. Prvič je bila tu slovesna maša v lepo ozaljšani cerkvi in pri njej so Skriljevci s ponosom poslušali petje svojih fantov. V popoldanskih urah pa je Mirnik zaživel od veselih izletnikov, ki so semkaj prihiteli »v Fmaus« z različnimi vozili in občudovali lepo okolico. Daj Bog, da bi naše vasice složno nudile rojakom in prijateljem še v bodoče zdravega plemenitega veselja: v cerkvi in v božji naravi.« Š K E G A Pesek Pred nekaj dnevi smo dobili tako zaželeno električno luč. Za ljudi, ki so je vajeni, je to malenkost, za nas pa je velik dogodek. Naše vasice so sedaj celo ponoči razsvetljene, tako ni več nevarnosti, da bi kdo padel v kal ali zašel čez mejo. Z nami se veseli tudi Gročana. Sedaj bi potrebovali še nadomestila za našo zamejsko župno cerkev. V Bazovico je daleč, zlasti ob slabem vremenu. Odkrito moramo priznati, da hodimo bolj malo v cerkev in resni ljudje vidijo, kakšne bodo posledice. Že dalj časa se ukvarjamo z mislijo, da bi si postavili večjo kapelo, kjer bi bila lahko večkrat sveta inaša. Prepričani smo, da bi nam pri graditvi pomagala tudi občina. Če je za malo število otrok zgradila lepo šolo, bo gotovo za 300 ljudi pomagala graditi cerkvico. Nekaj bi prispevali seveda tudi sami, zlasti s prostovoljnim delom. Našli se bodo morda Še kakšni drugi dobrotniki. S skupnim sodelovanjem bi bila v nekaj mesecih kapela tu. Upamo, da ne bo ostalo samo pri načrtih, ampak da bodo ti načrti postali resnica. Nova maša v Bazovici Lepote nove maše ne more skvariti niti deževno vreme. To se je očitno pokazalo preteklo nedeljo v Bazovici. V dežju so spremili g. novomašnika patra Venceslava številni duhovniki, znanci in rojaki v cerkev. Proti pričakovanju se je nabralo toliko ljudi, da je bila prostorna cerkev skoraj polna. Od vseh strani so prišli. Mnogo je bilo Kraševcev, ki živijo v Trstu. Slavnostni pridigar je poudaril, da duhovniki prinašajo ljudem mir Kristusov. Zato je za verne ljudi vsaka nova maša velik dogodek. Ko smo odhajali iz cerkve, se nam je že smejalo sonce, ki je popoldne privabilo še več ljudi k večernicam. Po ve- černicah smo spremili g. novomašnika v dvorano, kjer je bila proslava materinskega dne. Igra »Sirota Jerica« je lepo uspela. Pohvalo zaslužijo bazovski pevci. Gotovo so imeli mnogo truda z vajami, toda naj vedo, da so razveselili vse udeležence A slavec je umolknil, luna se je bila pomaknila naprej, žarki so končali svojo pot po sobi in črna tema je prišla. Zopet je šepetalo tu šepetalo tam, rožljali so ključi, zveneli cekini, Martin Vrabec pa se je v vročini in omotici premetaval sem in tja. Davilo ga je in peklo v trrlu in prsih, ni več vedel, da pride za črno, strašno nočjo zlato jutro, ker se je že boril s smrtjo. In ko je prišlo sonce s svojo jutranjo glorijo, se jo Martin Vrabce vil v zadnjih bolečinah. Prišli so hlapci in dekle, ker gospodar ni tako dolgo vstal, in poslušali zunaj pred vrati. Vsi prestrašeni so bili. kajti doli v sobi je ležal mrtvi inešetar dolg in črn na tleh, iz gospodarjeve sohe pu je prihajalo čudno ječanje in hropenje. Slednjič se je opogumil veliki hlapec Jernej in odprl vrata. Napravil je par korakov v soho in obstal pred posteljo. »Gospodar, ali ste bolni?« A Martin ga ni več poznal in ga ni razumel. »Malo, ali si ti. Velikonja, konjski me-šetar? Tam v skrinji je tvoj denar, vzemi ga in idi. odkoder si prijel !« je ječal z pri novi maši, zlasti pa gospoda novomašnika. Le pogumno naprej! Gospodu novomašniku patru Venceslavu smo hvaležni, da je pripravil Bazovici tako lep praznik. Brežani, pridite v Ricmanje! V nedeljo 15. aprila na praznik Varstva sv. Jožefa priredijo vse vasi tržaškega Brega skupno procesijo za svetoletne odpustke. Procesija bo šla iz Doline v Ricmanje. Tako bomo po cerkvenem naročilu enkrat skupno obiskali štiri cerkve in skupno izvršili predpisane molitve za sveti jubilej in obenem počastili sv. Jožefa, katerega drugi slovesni praznik se to nedeljo obhaja v Riemanjih. Ko se je pred dvesto leti pričela božja pot v Riemanjih, so naši predniki, kot pravi zgodovina, večkrat v skupni procesiji šli prav po isti poti iz Doline v Ricmanje. Brežani želimo vsaj enkrat v tem stoletju to starodav- Določila o obmejnem pasu na jugoslovanski strani naše Goriške Jugoslovanska oblastva so izdala pred kratkim nova določila glele bivar.ja in kretanja o obmejnem pasu. V tem oziru moramo raz-ocevati med državnim mejnim pasor.i in med državnim obmejnim pasom. Državni mejni pas j<*. zemljiški pas vzdolž državne meje 100 m v globino državnega ozemlja. Nova določila pravijo, da ho na kraju vidno zaznamovan in da v njega ne sme nihče brez dovoljenja KNOJ-a. Obmejni pas je ozemlje ob državni meji 15 km v globino. PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad! žvižgajočim glasom, izkušal sc dvigniti, a ni mogel. Illapec se je obrnil: »Po gospoda, po gospoda! Gospodar je pri koncu...« Stekli so po starega župnika. Kmalu je prišel in z njim tudi grajski pisar Liehtenberg, ki je bil v službi grofov de Vaeaneis, ki so bili sodniki in napovedniki v vasi, da preišče, kako je z Vclikonijevo smrtjo. Župnik je šel v sobo h krčmarju, pisar pa je sedel v veži k mizi, razgrnil polo papirja predse, začel izpraševati hlapca, ki je videl Vclikonijevo smrt, in vse zapisal. Ko se je župnik vrnil iz Vrahčeve sobe. je bil njegov obraz bled in prestrašen, a oko mirno in pogled očetovski, ko se je ozrl po družini. »Kaj je, reverende?« je vprašal pisar. »Mors nigra...« je odgovoril župnik, »Vrabcu ne morem več pomagati,- le v sveto olje ga denem...« Pisar je skočil kvišku, pobral papirje, se zavil tesneje v plašč in se poklonil. »Z Bogom, reverende, in recite ljudem, naj se čuvajo!« Odšel je naglo, kakor bi mu gorelo za petami. Župnik pa se je , naglo obrnil k nav/o- no navado obnoviti. Vabimo vse prebivalce Brega k obilni udeležbi. To skupno procesijo priredijo župnije: Boršt, Bol junec, Dolina in Mačkolje. Vabimo tudi sosede z bližnjega Krasa in iz Trsta za praznik sv. Jožefa v Ricmanje. Gročana Pred nekaj tedni smo se pohvalili, da so pri nas smrti zelo redke. Ta teden pa nas je zadela težka izguba. V nedeljo zvečer je umrla mlada mati Barbara Racman. Čisto nepričakovano jo je Bog poklical k sebi. Z njo smo izgubili res veliko. Samo Bog ve, koliko dobrega je naredila. Nikdar se ni dala odvrniti od prave poti. Vedno je ostala zvesta Cerkvi. Skrbela je, da je redno prihajal »Katoliški glas« med nas. Skupaj žalujemo s hčerko Karmelo, z možem in sorodniki. Bog naj ji bo dobroten plačnik! Prebivalstvo obmejnih krajev ima posebne izkaznice zelene barve z napisom obmejni pas. S temi se vsakdo lahko kreta po celem obmejnem pasu lastnega in bližnjega okraja ter tudi po celi državi. Te vrste osebne izkaznice imajo tudi prebivalci izven obmejnega pasu, katerih okraj se pa nahaja po večini v obmejnem pasu ter se smejo tako kretati v obmejnem pasu lastnega okraja. Kraji goriškega okraja, ki spadajo pod obmejni pas so: Ajševica, Bilje, Bukovca, Cerovo, Dobrovo, Kam-breško, Kojsko, Kostanjevica, Kožbana, Kozana,' Medana, Miren, Neblo, Opatje Se- lo, Renče, Ročinj, Šmartno, Št. Peter pri Gorici, Temenica, Vipolže. Višnjevik, Voj-ščica in Vrtojba. Kraji tolminskega okraja pa so: Rorja-na, Bovec, Breginj, Čiginj, Idrsko, Kred, Livek, Log pod Mangartom. Logje, Sedlo, Sužid, Volče in Žaga. V obmejni pas spada nadalje celotni Sežanski okraj. čim in dejal: »Ljudje božji, molite in prosite Boga, naj odvrne od vas strašno nadlogo! Kuga je prišla v vas!« »Kristus nebeški!.. Sveti Rok nas obvaruj!« so vzkliknili hlapci in vile dekle roke. Odhiteli so po sobah in se kmalu vrnili z zvežnji in culami in sc razbegnili po vasi in po cesti... Župnik pa je s težkim srcem in z rosnim očesom odšel v cerkev, kajti slutil je hude čase. Tačas pa je prišel po cesti od vipavske strani razcapan človek in se ustavil pred Martinovo kočo, iz katere je bežala družina. »Kam pa tako naglo, ljudje? Ali gori v hiši, ali je vrag prišel po krčmarja?« je vprašal. »Beži, Križaj, kuga je v hiši!« mu je zaklical pastir, ki je bil zadnji in je bežal za drugimi. »Jaz se ne bojim. Nimam strehe, nimam zemlje, če me tudi vzame škode ne bo. In sveti Kok. moj patron, me tudi kar tako ne pusti k vragu...« je zamrmral Križaj in so zleknil na kainenito klop piV»i bil pijan...« se je zasmejal inežnar, ki je hotel z malomarnostjo zakriti svoj strah. (Nadaljevanje) VABILO V TOREK 10. t. m. BO V DVORANI MARIJINEGA DOMA, CESTA RISORTa 3 SPET SLOVENSKI VEČER. POSVEČEN BO GORIŠKEMU SLAVČKU, SIMONU GREGORČIČU. GOVORIL BO G. MAZORA, VMES BODO RECITIRALI GREGORČIČEVE NAJLEPŠE PESMI, RAZEN TEGA NAS BO RAZVESELIL TA VEČER TUDI PEVSKI ZBOR AKADEMSKEGA KLUBA JADRAN POD VODSTVOM dr. ZORKA HAREJA. ZAČETEK VEČERA OB 19,30. NE ZAMUDITE TE KULTURNE PRIREDITVE! SLOVENSKI ODER V TRSTU vprizori veseloigro iz šolskega življenja: MATURA Napisal Ladislav Fodor, prevedla Nada Konjedic Režira Jože Peterlin, scena: Vilko Čekuta OSEBE: Dr. DVORNIK, ravnatelj gimnazije Dr. ČEBULA, profesor filozofije Dr. VRTAČ, profesor matematike Dr. MAZOLČEVA, profesorica slovstva Dr. MATIČIČEVA, profesorica latinščine EMA ZOR, profesorica telovadbe Dr. ERŽEN, profesor prirodopisa Dr. LESKOVAR, profesor zemljepisa Dr. TOMINEC, profesor stenografije KATIJ A SLAPAR osmošolke MARA VRTOVEC » MAJDA HROVAT » ZORA VRHOVEC >. ANTON, šolski sluga LUDVIK KLAKOCER JOŽE PETERLIN VILKO ČEKUTA STANA OFICIJA LOJZKA PETERLINOVA TONČI TURKOVA DRAGO PETKOVŠEK MARTIN GLOBOČNIK MARIJAN STRUNA KRASULJA SUHADOLČEVA ERA NK A ERA N DOLIČ EV A ZORA BOLETOVA VIDA DOLHARJEV A SLAVKO REBEC Predstava bo v nedeljo, dne 15. aprila ob 20,30 v koncertni dvorani Ljudskega doma (ZVU) v Trstu Vstop je dovoljen le z vabili, ki jih lahko dobite: v Trstu - trgovina Lupša — na Opčinah - trgovina Podobnik v Barkoljah - drogerija Sclieimer Če se hočete zares od srca nasmejati in razvedriti ter imeti prijeten užitek, potem si takoj oskrbite vabilo, ki velja kot vstopnica! Jugoslovanski obmejni pas