GLASNIK
URADNI VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA
LJUBLJANA, 10. MARCA 1964
LETO XI., ŠT. 14
SKUPŠČINA OKRAJA
V skladu z vlogo ln funkcijo okraja kot samostojne družbenopolitične skupnosti, ter ob upoštevanju razvojnih smotrov in nalog družbe-
nega plana Socialistične federativne republike Jugoslavije — Socialistične republike Slovenije za leto 1964, sprejema skupščina okraja Ljubljana na 10. seji dne 24. januarja 1964
RESOLUCIJO
o družbenem razvoju v okraju Ljubljana za leto 1964
PRVI DEL
POGOJI ZA DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1964
1.	V letu 1963 se je gospodarstvo v ljubljanskem okraju po skoraj eno in polletni počasnejši rasti zopet vrnilo na pot naglega vzpona. V tem letu doseženi gospodarski uspehi celo presegajo planska predvidevanja. Taki uspehi so bili zabeleženi v vseh gospodarskih dejavnostih. Vzporedno so se razvijale tudi družbene dejavnosti, ki so še vedno v določenem razkoraku z razvojem gospodarstva. Te uspehe je spremljalo in spodbujalo povečanje investicijske, kakor tudi osebne in proračunske potrošnje, s čimer se je v razvoju gospodarstva zopet izrazila živahna dinamika, ki je bila značilna za njegov razvoj pred letom 1961.
2.	Gospodarski uspehi v preteklem letu so bili doseženi predvsem s povečanjem proizvodnje na osnovi povečane produktivnosti dela in le v manjši meri z vključevanjem novih ali rekonstruiranih proizvodnih zmogljivosti. To pa predstavlja ob istočasni povečani mednarodni menjavi blaga in storitev nove kvalitetne spremembe v gospodarstvu, ki so hkrati tudi posledica boljšega gospodarjenja delovnih kolektivov in delovanja gospodarskega sistema ter razvitejšega samoupravljanja.
3.	Tega razvoja niso mogli zavreti niti nekateri neuspehi pri izpolnjevanju planskih nalog izvoza, še vedno ponekod nezadovoljivo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, prepočasna rast družbene kmetijske proizvodnje ter zaostajanje turizma zaradi slabih cestnih zvez, počasnega razvoja gostinstva in drugih dejavnosti, ki pospešujejo turizem; vse to je poleg ostalih splošnih težav posebno v ljubljanskem okraju zaviralo še hitrejšo gospodarsko rast.
4.	Da bi bil družbeni razvoj v ljubljanskem okraju čim uspešnejši, je treba predvsem povečati vključevanje v mednarodno menjavo in temu ustrezno pripraviti dolgoročne Programe razvoja ter potrebnih investicij v gospodarskih organizacijah. Z modernizacijo proizvodnje jo treba doseči visoko stopnjo produktivnosti, temu pa je prvenstveno treba prilagoditi vzgojo in izpopolnjevanje kadra. Usposabljanje in produktivnost kadrov naj stimulira bolj diferencirano nagrajevanje.
V povečani meri je treba skrbeti 20 odkrivanje notranjih rezerv v Podjetjih in za boljšo organizacijo dela, da bi se zagotovilo intenzivnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti
Ne glede na meje družbeno poli.-tičnih skupnosti je treba pospeševati integracijske procese, ki so ekonomsko utemeljeni.
Družbeno samoupravljanje predstavlja tudi vnaprej osnovni pogoj za hitrejšo gospodarsko rast in skladen razvoj družbenih dejavnosti.
DRUGI DEL
OSNOVNI SMOTRI IN NALOGE OKRAJA V LETU 1964
1.	PROIZVODNJA IN STORITVE
1.	Na podlagi vseh uvodoma naštetih pogojev za razvoj gospodarstva v ljubljanskem okraju bo mogoče v letu 1964 nadalje povečati obseg proizvodnje in storitev za približno 13%.
2.	V industriji se bo povečala celotna proizvodnja približno za 14 %. To povečanje bodo omogočile tudi nove zmogljivosti v nekovinski industriji, elektroindustriji, kemični, papirni, gumarski in živilski industriji. kakor tudi povečane kapacitete, dosežene z rekonstrukcijami v ostalih industrijskih strokah.
Poleg količinskega povečanja proizvodnje se pričakuje tudi širši sorti-ment in boljša kvaliteta izdelkov.
Da bi se zagotovilo čim smotrnejše izkoriščanje zmogljivosti, je treba hitreje uvajati sodobne metode dela in modernizacijo tehnologije, iskati možnosti skrajšanja proizvodnega ciklusa, osvajati proizvodnjo, ki zagotavlja večjo tržnost in stremeti za širšim uvajanjem dela v več izmenah in tudi deljenega delovnega časa vodilnega osebja. Enakomerneje je treba razporejati letne dopuste ter s pravočasno pripravo proizvodnje skrbeti, da se v prvih mesecih leta ne bo zmanjšala dinamika proizvodnje preteklega leta.
Predvideno povečanje proizvodnje bo omogočilo tudi nadaljnje povečanje izvoza. Delež izvoza v skupnem družbenem bruto proizvodu industrije naj bi se povečal od 9,6 % v letu 1963 na 10,5 »/e v letu 1964.
Večje vključevanje v mednarodno menjavo bo mogoče doseči predvsem s hitrejšim spoznavanjem zunanjega trga, prilagajanjem sorti-menta in kvalitete proizvodov njegovim zahtevam, z boljšo organizacijo prodaje in večjo prilagoditvijo cen. Podjetja si bodo morala zagotoviti večjo konkurenčnost tudi z zniževanjem stroškov, z uvajanjem velikoserijske proizvodnje, omogočene z večjo specializacijo in boljšo organizacijo dela, manj pa z zahtevki za večanje premij v breme skupnosti.
Da bi proizvodnja nemoteno in
enakomerno potekala, je treba izboljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom.
Več pozornosti je treba posvetiti raziskovalni dejavnosti v samih gospodarskih organizacijah ter vzpostaviti tesnejšo in trajnejšo povezavo med podjetji in samostojnimi znanstvenimi inštituti.
V okrajnem merilu bi morala gospodarska politika v letu 1964 prvenstveno usmerjati reševanje obstoječih problemov in izpolnjevanje zlasti naslednjih nalog; '
—	v elektroindustriji je treba doseči konsolidacijo tovarn v sklopu kombinata Iskra in nadaljevati gradnjo kombinata po programu, ki predvideva specializacijo in veliko-serijsko proizvodnjo v povezavi z drugimi jugoslovanskimi in inozemskimi podjetji te stroke;
—	v kemični industriji se je treba v tem letu odločiti za smer razvoja, ki naj temelji na surovinah nove domače bazične proizvodnje; povečati je treba zmogljivosti zlasti tam, kjer je to pogoj za dosego rentabilne proizvodnje; posebno je treba razvijati tudi bazično farmacevtsko in kozmetično industrijo, razmejiti proizvodne programe v industriji barv in lakov ter pospešiti integracijske procese v tej stroki; pričela se bo gradnja tovarne za proizvodnjo poliamidne svile;
—	v premogovnikih je treba zagotoviti večjo rentabilnost z modernizacijo opreme in s tem omogočiti reguliranje osebnih dohodkov in gradnjo stanovanj; zato je treba podpreti vsa prizadevanja za sodelovanje rudnikov Zagorje, Trbovlje-Hrastnik in Laško ter rudnikov Kočevje in Kanižarica;
—	v nekovinski industriji, ki ima zlasti veliko perspektivo v izvozu, je treba nadaljevati pričete gradnje in rekonstrukcije; uvajati je treba proizvodnjo novih sodobnih materialov, kot npr. siporeksa, steklenih vlaken itd.;
—	v lesni industriji je treba spričo omejenih količin lesa skrbeti za čim racionalnejšo uporabo žaganega lesa iglavcev; da bi se dosegla večja Specializacija in hitrejše uvajanje velikoserijske proizvodnje, je treba pospeševati integracijske procese po gozdno-gospodarskih območjih; z večjo kooperacijo in razširitvijo zmogljivosti bo treba povečati tudi proizvodnjo montažnih hiš;
—	v tekstilni industriji je treba pospešiti prizadevanja za specializacijo proizvodnje in povezovanja podjetij; tekstilna industrija naj se usmeri v večji meri v predelavo umetnih vlaken in v proizvodnjo bolj oplemenitenih tkanin;
—	v živilski industriji je treba zaradi boljše preskrbe prebivalstva začeti pripravljati hrano na industrijski način, zagotoviti je treba pričetek obratovanja novih industrijskih pekarn, povečati zmoglji-
vosti za proizvodnjo piva in brezalkoholnih pijač ter razširiti standardizacijo vin;
—	v industriji gradbenega materiala je treba pospešeno razvijati proizvodnjo novih sodobnih gradiv in tipiziranih montažnih gradbenih elementov;
—	v elektroenergetski stroki je treba zaradi kritičnega stanja pri oskrbi z električno energijo v tem letu pričeti z rekonstrukcijo in razširitvijo prenosnega omrežja.
3.	Kmetijska pridelava in proizvodnja se bo povečala za približno 7 %, na družbenih obratih za 22 °/o, v pogodbenem sodelovanju pa za 28 odstotkov.
Pridelava in proizvodnja na družbenih posestvih se bo povečala z vključitvijo okoli 4000 ha novo pridobljene zemlje in novih proizvodnih objektov ter z izboljšano tehnologijo.
V	pogodbeno sodelovanje naj se vključujejo večje površine obdelovalnih zemljišč in ostala proizvajalna sredstva zasebnih proizvajalcev. Vključevati je treba tudi zasebne proizvajalce v predelih s slabšimi proizvodnimi in tržnimi pogoji in jim znižati družbene obveznosti. S primerno stimulacijo je treba pospeševati specializirano proizvodnjo.
V	rastlinski pridelavi je treba povečati pridelek krme, vrtnin in sadja, v živinoreji pa pridobiti več mesa, mleka in jajc. Da bi dosegli večji in boljši rastlinski pridelek, je treba dosledno izvajati sodobne agrotehnične ukrepe in skrbneje negovati intenzivne sadne nasade.
V	govedoreji je treba v družbenem in zasebnem sektorju zaradi perečega pomanjkanja telet prvenstveno stimulirati rejo krav in zaostriti izvajanje odredbe o prepovedi klanja telet.
Z dolgoročnimi pogodbami o prodaji tržnih presežkov je 'treba doseči boljšo povezavo med kmetijstvom ter predelovalno industrijo in trgovino.
4.	Da bi krili potrebe po lesu za domačo porabo in izvoz, bo treba posekati približno enako količino lesa koVlani.
Kapacitete predelovalne industrije je treba usklajevati z zmogljivostjo gozdov. Z intenzivnimi negovalnimi deli in melioracijami je treba krepiti zmogljivost gozdov. Poleg gojitvenih del v osnovnih gozdovih naj se v okviru načrtov pospešeno snujejo plantaže in intenzivni nasadi.
Z določitvijo nosilcev gospodarjenja z zasebnimi gozdovi po posameznih občinah je bil v preteklem letu v glavnem podan osnovni pogoj za skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v okviru gozdnogospodarskih območij. S pravilno gozdnogospodarsko politiko je treba tudi v tem letu utrjevati pomen gozdnogospodarskih območij in doseči enotno gospodarjenje z vsemi gospodarskimi gozdovi.
Zmanjšano število gospodarskih organizacij bo že v letu 1964 omogočilo enotnejšo gozdnogospodarsko politiko, večje vključevanje zasebnih gozdov v skupno gospodarjenje in smotrnejše usmerjanje lesne surovine potrošnikom.
Gozdnogospodarske organizacije naj skupaj z občinskimi skupščinami zagotove prehajanje od razdrobljenega gospodarjenja na kompleksno gospodarjenje z gozdovi, ne glede na lastništvo. Način gospodarjenja je treba prilagajati specifičnim razmeram posameznih območij oziroma bazenov.
5.	Obseg gradbenih storitev se bo povečal za približno 13 6/o. Za to bo potrebna pravočasna in kvalitetna izdelava projektov ob upoštevanju že preizkušenih tipiziranih in standardiziranih elementov ter hitrejša in ekonomičnejša graditev.
Doseči je treba tesnejšo povezavo med investitorji, urbanisti, projektanti, izvajalci gradbenih del in proizvajalci gradbenega materiala.
Gradbena operativa se bo morala bolj mehanizirati in specializirati. Od večjih podjetij v Ljubljani naj bi se vsaj eno specializiralo za gradnjo stanovanj.
Za hitrejšo dovršitev zaključnih del je treba povečati zlasti obrtniške zmogljivosti.
Za celotno izvrševanje investicijskih del je najprimernejši inženiring sistem, ki zagotavlja največjo ekonomičnost investicij.
Pri gradnji stanovanj je treba preiti na industrijski način gradnje z uporabo že vnaprej pripravljenih večjih gradbenih elementov in z industrijsko organizacijo del na velikih gradbiščih. Pospešiti je treba gradnjo stanovanj za tržišče in s tem v zvezi rešiti predvsem vprašanje financiranja.
Občinske skupščine naj s pospešenim dodeljevanjem lokacij omogočijo hitrejši potek gradenj. Predvsem je treba poskrbeti za urbanistično ureditev večjih kompleksov za gradnjo stanovanj.
Gradbena podjetja naj z enotnim nastopom izkoristijo vse možnosti za prevzemanje del v inozemstvu.
6.	Nadaljnji razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti bo zahteval tudi večji obseg prometnih storitev, ki se bo predvidoma povečal za približno 9 %.
Da bi se omilile težave, ki nastajajo v prometu, je treba sistematično večati prevozne zmogljivosti in zmogljivosti drugih komunikacij ter doseči večje sodelovanje med prometnimi podjetji.
Vso pozornost je treba posvetiti projektiranju in izpopolnjevanju cestnega omrežja s pripadajočimi objekti.
Cestnim podjetjem je treba omogočiti nabavo potrebne mehanizacije, da bodo sposobna vzdrževati ceste v boljšem stanju.
7.	S povečano proizvodnjo in potrošnjo se bo povečal tudi blagovni promet v trgovini.
Pospeševati je treba razvoj maloprodajnega omrežja, doseči tesnejše sodelovanje s kmetijskimi pridelovalci in proizvajalci ter še nadalje povezovati in strnjevati trgovinske organizacije.
Zmogljivosti trgovine je treba povečati z razširitvijo prodajnih in skladiščnih prostorov. Pri tem naj sodelujejo tudi proizvajalna podjetja z ustanavljanjem lastnih poslovalnic. V novih gradnjah in rekonstrukcijah naj bi se upoštevala samopostrežna in samoizbirna tehnika prodaje.
Pospeševati je treba organiziranje močnejših detajlističnih podjetij, ki bodo lažje modernizirala svoje poslovalnice ter z zadostnim asortimentom ustrezala strukturi potrošnje. Integracija mora biti ekonomsko utemeljena in se ne bi smela omejevati v meje občine, okraja ali republike.
8.	Glede na ugodne naravne po-
goje, ki jih ima okraj, je treba dati razvoju turizma poseben poudarek. Zaradi izrednih možnosti deviznega priliva se morajo prizadevanja usmeriti predvsem v povečanje inozemskega turizma.
Razpoložljiva sredstva je treba usmerjati predvsem v kompleksno ureditev najpomembnejših turističnih centrov. Poleg prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti je treba graditi objekte za razvedrilo in športno udejstvovanje, trgovinske poslovalnice, obrtno storitvene delavnice in komunalne naprave.
Organizacija turističnih materialnih osnov naj temelji na regionalnih programih turističnega razvoja celotnih območij, v katere je treba vključiti programe turističnih društev, lovskih in ribiških zvez, planinskih društev ter sindikalnih in drugih družbenih organizacij, ki sodelujejo pri razvoju turizma.
Vzporedno z gradnjo turističnih objektov je treba zagotoviti tudi potrebna sredstva za vzgojo kadrov in turistično propagando.
V turistično dejavnost je treba bolj kot doslej vključevati zasebna gostišča, zasebne sobe in gorske kmetije, ki ustrezajo turističnim zahtevam. Za opremo zasebnih sob, ki so pomembna dopolnitev družbenih prenočitvenih zmogljivosti, je treba zagotoviti potrebne kredite; ti naj bi se dodeljevali po priporočilih turističnih organizacij. Zasebno iniciativo naj bi občinske skupščine spodbujale z ustrezno dolgoročnejšo davčno politiko.
2. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM
Predvideva se, da se bo vrednost izvoza zvišala za 24 •/«. Izvoz industrijskega blaga, ki predstavlja 77 % vsega izvoza, se bo povečal za 23 •/». Od ostalih dejavnosti daje turizem najpomembnejši devizni priliv.
Da bi se dosegel večji izvoz, je nujno, da izkoristijo gospodarske organizacije vse možnosti za povečanje mednarodne menjave. Zlasti bi si morale prizadevati, da bi čim več izvažale v države s čvrsto valuto, bolj kot doslej pa naj izkoriščajo tudi možnosti za okrepitev in razširitev ekonomskih odnosov z državami v razvoju.
Da bi se doseglo predvideno povečanje izvoza, je potrebno odpraviti mnoge pomanjkljivosti. Zlasti je treba doseči znižanje proizvodnih stroškov, zaostriti nadzor nad kvaliteto proizvodov, izboljšati embalažo, doseči kontinuiteto izvozi na določenih tržiščih ter bolj upoštevati dobavne roke.
Pri uvozu je treba odpraviti nesistematično nakupovanje, namesto tega pa nakupovati preudarno; v sezoni in takrat, ko so cene določenega blaga najnižje.
Izvozna proizvajalna podjetja, njihova poslovna združenja in zunanjetrgovinska podjetja naj še nadalje utrjujejo zunanjetrgovinsko službo, bolje organizirajo skupni nastop na zunanjih tržiščih, podrobneje raziskujejo in proučujejo zunanji trg in izpopolnjujejo kadre.
3. ZAPOSLENOST IN KADRI
Nadaljnje povečanje proizvodnje in storitev bo zahtevalo tudi za približno 4 % več zaposlenih in za 9 •/• večjo produktivnost.
Večanje produktivnosti je v veliki meri odvisno tudi od strokovnosti kadra. Zato je potrebno dati večji poudarek izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju kadra; hkrati ga je treba usposabljati, da bo znal smotrno uporabljati in izkoriščati znanstvena dognanja.
Vsa vzgoja obstoječih in novih kadrov v delovnih organizacijah naj bo načrtna in naj temelji na vsestransko proučenih dolgoročnih in kratkoročnih planih kadrov. Sredstva za vzgojo novih kadrov je treba predvideti že v investicijskih programih. Poslovne banke naj pri odobravanju investicijskih kreditov upoštevajo sredstva za kadre. Za strokovno usposabljanje obstoječega kadra naj delovne organizacije namenijo več sredstev.
Štipendirati je treba načrtno, in sicer v skladu s kadrovskimi potrebami. Štipendije naj bodo stirhula-tivnejše in naj upoštevajo minimalne življenjske stroške štipendistov
Skrb za reševanje kadrovskih problemov mora prodreti iz ozkega kroga kadrovsko-socialnih služb v delovnih organizacijah do slehernega člana kolektiva in postati njihova skupna odgovornost.
Poleg vzgoje kadra je potrebno posvetiti posebno skrb življenjskim, zlasti stanovanjskim pogojem delavcev. Gradbena podjetja naj pospešeno gradijo samska stanovanja in omogočijo svojim delavcem, tudi sezonskim, ustrezne življenjske pogoje
Pri reševanju kadrovskih problemov imajo pomembno vlogo zavodi za zaposlovanje, ki naj z ustrezno politiko zaposlovanja pripomorejo k hitrejšemu reševanju teh vprašanj.
4.	DRUŽBENI STANDARD IN DRUŽBENE SLUŽBE
1.	Materialna osnova družbenega standarda in družbenih služb se bo z investicijskimi naložbami, ki bodo za 11,2*/« večje od predhodnega leta, pomembno povečala. S tem se bo omililo dosedanje neskladje med vlaganjem v gospodarstvo in vlaganjem v družbeni standard.
Nadaljnji razvoj družbenih služb terja večje pobude in samostojnejše delovanje samoupravnih organov.
2.	V gradnjo stanovanj bo vloženih približno 13 % več sredstev. V tem letu je treba spremeniti način gradnje in pričeti z industrijsko proizvodnjo r stanovanj na urbanistično pripravljenih območjih; upoštevati je treba tudi skopske izkušnje.
Gospodarjenju z obstoječim stanovanjskim fondom je treba posvetiti več pozornosti in intenzivneje proučevati možnosti postopne revalorizacije stanarin. Pospešiti je treba razvoj organizacij za vzdrževanje stanovanjskih zgradb.
$. V komunalni dejavnosti je treba proučiti pogoje za izenačevanje delovnih organizacij z organizacijami drugih panog in problem razširjene reprodukcije. Komunalna podjetja je treba specializirati in sodobneje opremiti.
4. Urbanizem kot gospodarstvo prostora zahteva intenzivnejše prizadevanje vseh okrajnih in občinskih organov. Nadaljevati je treba izdelavo okrajnega regionalnega urbanističnega plana in urbanističnih podlog okraja.
Organizirati je treba poseben zavod za urbanistično službo na področju okraja, razen za Ljubljano, ki že ima to službo. Organizacije, ki delajo na področju urbanizma, naj se zaradi parcialnih težav tesneje povežejo z upravno-političnimi in družbenimi organizacijami.
Občine naj že v letu 1964 pripravijo urbanistično dokumentacijo za ureditev centrov v občini, kar bo omogočilo stanovanjsko-komunalno ureditev teh naselj.
Pri reševanju regionalnih urbanističnih problemov je treba bolj upoštevati tudi razvoj posameznih panog, predvsem kmetijstva in turizma.
5.	Na področju šolstva je osnovno vprašanje raven znanja. Ne samo razvoju osnovnega šolstva, temveč tudi razvoju šol II. stopnje, ki usposabljajo srednji strokovni kader za gospodarstvo in družbene službe, je treba dati poseben poudarek, potrebno je zagotoviti take šolske kapacitete, da bi omogočile študij vsem absolventom osemletk, ki želijo nadaljevati šolanje. Proučiti je treba ustreznost obstoječih srednjih šol in njihovo nadaljnjo razširitev glede na potrebe posameznih poklicev in strokovni profil diplomantov.
Sredstva, ki so na razpolago za razvijanje šolstva II. stopnje, je treba v večji meri uporabiti za ureditev šolskih delavnic, laboratorijev ipd.
6.	Vsi družbeno-politični činitelji v okraju naj posvečajo večjo skrb kulturni vzgoji prebivalstva.
Občine naj postanejo resnični nosilci kulturne vzgoje in njene materialne osnove.
Skladno naj se razvija literarna, likovna, glasbena in filmska kultura.
Spomeniške objekte in ambien-te je treba zaradi njihovega kulturnozgodovinskega in turističnega pomena vključiti v sodobno življenje.
7.	Preventivna zdravstvena služba naj okrepi delo vseh zdravstvenih centrov. Medobčinski demonstracijski zdravstveni zavodi za področje zdravstvenega varstva žena, otrok, šolske mladine, antituberkuloznega varstva naj prevzamejo funkcije okrajnega zdravstvenega centra.
Stacionarne kapacitete se bodo povečale z gradnjo bolnic v Kranju, Novem mestu, Trbovljah, najbolj pa z novo bolnico v Ljubljani, katere gradnja se bo pričela v letu 1964.
V osnovni zdravstveni službi se bo nadaljevala gradnja že začetih objektov. Pri nadaljnji razširitvi objektov osnovne zdravstvene službe je potrebna večja uskladitev potreb in uporabe sredstev, s čemer bi bilo mogoče tudi bolje organizirati strokovno — ustrezno specialistično službo v zdravstvenih domovih.
8.	V socialnem varstvu je treba posvetiti več skrbi poklicni rehabilitaciji invalidov. V Ljubljani je treba začeti graditi bazenski center za rehabilitacijo invalidov. Začeti je treba z načrtovanjem novega doma za de-linkventno mladino.
Hitreje je treba urejevati priznavalnine in stanovanjske probleme borcev NOB.
Občine naj razširijo materialno osnovo otroškega varstva in vseh služb za pomoč zaposlenim ter s tem razbremenijo zaposlene žene.
Delovne organizacije naj posvetijo večjo skrb prehrani zaposlenih.
TRETJI DEL
INVESTICIJSKA POLITIKA
1. Na področju financiranja investicij se vključuje okraj v izvajanje splošne investicijske politike, ki temelji na ekonomskih pogojih dodeljevanja kreditov, večji koncentraciji doslej razdrobljenih sredstev tei večji odgovornosti poslovnih bank in neposrednih investitorjev pri investicijskih odločitvah. Sredstva okrajnega investicijskega sklada daje okraj v posojilo poslovnim bankam, ki naj bi skoncentrirale sredstva tudi občinskih družbenih investicijskih skladov, skladov družbeno-političnih skupnosti, sredstva gospodarskih organizacij in ostalih uporabnikov družbenega premoženja. Za realizacijo predvidenih investicij bo zlasti pomembna koncentracija sredstev širšega kroga gospodarskih organizacij, ki naj bi oročevale čim več razpoložljivih sredstev. Del okrajnih sredstev je določen za namensko uporabo v kmetijstvu, prometu in
turizmu, kjer je treba zaradi manjše akumulativnosti gospodarskih organizacij dodeljevati sredstva pod ugodnejšimi pogoji.
2.	Upoštevaje splošne ekonomske Pogoje, pod katerimi bodo odobravale poslovne banke investicijske kredite in neposredno potrošnjo sredstev gospodarskih organizacij, se računa, da bodo v okrajnem merilu Prišle v poštev zlasti tele investicije1
—	v industriji modernizacije, obnove in rekonstrukcije zastarelih obratov in nove gradnje v elektroindustriji, kemični, premogovni, kovinski, lesni, papirni, gumarski in grafični industriji, za katere so že izdelani investicijski programi ter se programsko vključujejo v razvoj industrije v federaciji in republiki ter imajo v pretežni meri že zagotovljena zvezna sredstva in inozemske ko-
1 toercialne kredite;
—	v kmetijstvu dograditev proizvodnih obratov, pridobivanje in ureditev zemljišč ter izpopolnjevanje kmetijske mehanizacije;
—	v gozdarstvu nega in meliora-. cija gozdov, povečanje lesnih nasadov hitrorastočih vrst drevja in gozdnih sadik," ureditev gozdnih komunikacij in gozdnega cestnega omrežja ter izpopolnjevanje gozdne mehanizacije;
—	v gradbeništvu povečanje in modernizacija mehanizacije;
—	v prometu povečanje prevoznih zmogljivosti, obnova in gradnja
i cest z ustreznimi objekti — črpalkami, servisi in gostinskimi prostori; razširitev in modernizacija PTT zvez in mehanizacija cestnih podjetij;
<— v trgovini razširitev maloprodajnega omrežja, predvsem v turističnih krajih in povečanje skladiščnih zmogljivosti;
—	v turizmu dograditev že pričetih adaptacij in novih gradenj sodobnih gostinskih, zimskošportnih in drugih objektov, ki omogočajo nadaljnji razvoj zlasti inozemskega turizma;
—	v obrti modernizacija opreme, Predvsem storitvene obrti in razširitev servisnih delavnic za popravila Predmetov trajnejše uporabe.
Pri investicijah v gospodarstvu naj tudi investitorji čim bolj iščejo mozemske komercialne kredite in izkoristijo vse možnosti, ki jih nudijo poslovne banke z odobravanjem kreditov za povečanje izvoza.
.	3. Na področju negospodarskih
mvestlcij se usmerjajo investicije Predvsem v strokovno šolstvo, za kfadnjo srednje gradbene šole, ureditev centra strokovnih šol in najnujnejše adaptacije. V kulturi bo rekonstruirana v I. etapi Drama in Preurejeni pomembnejši kulturni objekti.
ČETRTI DEL
UPORABA SREDSTEV OKRAJNIH SKLADOV
L S spremenjeno funkcijo okraja zmanjšuje tudi vloga okrajnih *kladov Ukinja se sklad za negospodarske investicije, iz katerega so *e financirale investicije v cestno ®*nrežje in v ostale objekte družbenega standarda, predvideva pa se tu-Qi odprava družbenega investicijske-8a sklada.
, Ker se pristojnosti okraja na dojenih področjih zožujejo, so ostali * tisti skladi, kjer je še potrebna usmerjevalna vloga okraja s svojimi
sredstvi.
v 2- Sredstva okrajnih skladov se °do glede na usmerjevalno vlogo in 1, .sničitev nalog, navedenih v reso-UcUi, uporabljala takole:
Sredstva družbenega investicij-j"e8a sklada se bodo v letu 1964 da-v obliki kredita poslovnim ban-
kam za kreditiranje Investicij v osnovna in obratna sredstva. Poslovne banke bodo odobravale določeni del sredstev za investicije v osnovna sredstva kmetijstva, prometa in turizma kot soudeležbo k zveznim kreditom. Preostali del sredstev pa bodo poslovne banke odobravale za naložbe v objekte, ki imajo širši gospodarski pomen in bodo prispevale k skladnemu razvoju celotnega gospodarstva, upoštevajoč pri tem kot prioritetne potrebe manj razvitih območij okraja.
Sredstva cestnega sklada se bodo skladno s programom razvoja cestnega omrežja uporabila za gradnjo in modernizacijo cest II. in pomembnejših cest III. reda, zlasti za gradnjo zasavske ceste, za povečanje mehanizacije cestnih podjetij in za vzdrževanje cestnega omrežja.
Sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva se bodo porabila za merjenje in ureditev zemljišč kmetijskih obratov po opravljeni arondaciji, za izdelavo regionalnih načrtov in gospodarskih kart, za semensko službo, za nabavo plemenjakov, predvsem za osemenjevalne centre, za objavljanje poročil prognostičnih postaj, za propagandno dejavnost s področja kmetijstva ter za tiste investicije, za katere ni mogoče zaradi ostrih pogojev bančnega kreditiranja dobiti bančnih posojil.
Sklad za skupno financiranje strokovnega šolstva bo svoja sredstva uporabljal za osnovno dejavnost strokovnih šol, za urejanje dijaških in vajenskih domov, za pomoč pri prehrani v šolah II. stopnje ter za investicije v strokovno šolstvo.
~~ PETI DEL SKLEP
Da bi se zagotovila skladen gospodarski razvoj in nadaljnja rast življenjskega standarda, naj občinske skupščine v svojih družbenih planih za leta 1964 upoštevajo smernice družbenega plana SR Slovenije, naloge in smotre, vsebovane v tej resoluciji ter ostala že sprejeta priporočila in smernice okrajne skupščine za pospešen razvoj gospodarstva in družbenih služb v okraju.
Okrajna skupščina in njeni organi, gospodarska zbornica okraja, kakor tudi druge okrajne institucije naj spremljajo družbeni razvoj v okraju ter posredujejo občinskim in republiškim organom svoje ugotovitve in predloge.
Štev.: 30-01/64.
Datum: 24. jan. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
OBČINA
GROSUPLJE
128.
Na podlagi 1., 2. in 3. točke V. dela tarife prometnega davka (Ur. Ust FLRJ, št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63, 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63) in 1. člena odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Glasnik št. 49/59, 55/59 in 93/59) ter 26. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora In na seji zbora delov-
nih skupnosti, dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku v občini Grosuplje
1. Splošne določbe
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se uvede občinski prometni davek po predpisani tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku, uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov in uredbe o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov se uporabljajo smiselno tudi za pobiranje občinskega prometnega davka.
3.	člen
Pri izvozu proizvodov, od katerih je bil plačan občinski prometni davek takrat, ko so bili proizvodi izročeni v promet v državi, se izvoznikom teh proizvodov ne vrne plačan prometni davek.
4.	člen
Če se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti prometa blaga, lahko občinska skupščina z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinske doklade od celokupnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo blaga, z izjemo alkoholnih pijač.
5.	člen
Za tolmačenje in izvrševanje tega odloka je pristojen svet za družbeni 'plan in finance, za izvajanje pa skrbi oddelek za finance.
6.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o občinskem prometnem davku.
Štev.: 421-20/63-1/1.
Datum: 29. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje:
Ivan Ahlin, 1. r.
II. TARIFA Del A — Proizvodi
Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo občinski prometni davek od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v
promet po naslednjih stopnjah in sicer:
Stroka 116 — Predelovanje nekovinskih rud
1.	proizvodi iz mavca	10*/«
2.	zemeljske barve	20 °/«
3.	zidna in strešna opeka	5 •/•
4.	proizvodi iz cementa	10’/»
5.	keramični in lončarski	proizvodi	10 •/•
Stroka 117 — Predelovanje kovin
6.	kovinske peči — štedilniki	ter	njihovi deli	10 •/•
7.	vsi drugi proizvodi iz stroke 117, po katerih se ne
plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka	25 •/•
Stroka 120 — Kemična stroka
8.	vsi proizvodi iz stroke 120, razen proizvodov od ka-
terih se plača davek po zvezni tarifi prometnega davka	20 •/•
Stroka 123 — Predelovanje papirja
9.	vsi proizvodi	10 */•
Opomba: Promet s šolskimi zvezki in risankami ter fotografijami za neposredno uporabo fotografirancev (za osebne izkaznice, spominske slike) ni podvržen plačilu davka po tej tarifni številki.
Stroka 124 — Predelovanje tekstila
10.	konfekcija	5 */#
Opomba: Pod konfekcijo po tej tarifni številki se smatrajo
proizvodi, izdelani iz tekstila, s šivanjem v serijski proizvodnji.
11.	trikotažni, volneni, bombažni in platneni oblačilni
predmeti	10 •/•
12.	vsi ostali proizvodi	iz	stroke	124	5*/«
Stroka 125 — Predelovanje usnja
13.	obutev	5*/«
14.	vsi ostali proizvodi, h katerim je šteti torbarske
izdelke ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovčki, oprtniki, torbe	in	podobno)	10*/i
Stroka 127 — Živilska
15.	kakavni proizvodi	20 V«
15. bonboni	15V«
17.	slaščice, keksi in ostali	slaščičarski izdelki	10	•/•
18.	kavni in	kakavovi	nadomestki	15	•/•
|	19. testenine	10*/«
20.	mleta paprika	10*/«
21.	vsi ostali	proizvodi	8	•/•
Drugi proizvodi:
22.	vsi drugi proizvodi, ne glede na stroko gospodarske
dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah	10	•/«
Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi:
moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa. svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje ne glede na material, iz katerega so izdelani.
Del B — Storitve
Od plačil za storitve, ki jih opravljajo in plačujejo zasebni obrtniki in drugi zasebniki od prometa po naslednjih stopnjah:
1.	Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev	10*/«
2.	a) od razreza lesa iglavcev	300%
b) od listavcev	150*/«
Vrednost izvršenih uslug se obračuna od osnove 2600 din.
Davek po tej tarifni številki se plačuje od 1. februarja 1964.
Opomba k tar. št. 1: Davčna osnova je skupil znesek plačila, v ' katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec za storitve, če je material v računu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala, od plačil za opravljene storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, frizerjev, dimnikarjev, popravila dežnikov, preoblačenje gumbov, barvanje in kemično čiščenje oblek, umetno barvanje slik in fotografij, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke. Od plačil za opravljene storitve zdravnikov, dentistov, arhitektov, učiteljev tujih jezikov, sodnih tolmačev, prevajalcev in podobnih poklicev.
Davka ne plačujejo tudi dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov, dalje se ne plača za advokatske storitve ter od plačil duhovnikom in drugim verskim organizacijam za opravljanje verskih obredov.
Opomba k tar. št. 2: Kmečki gozdni posestniki, ki rabijo les za neposredno lastno uporabo t. j. za vzdrževanje, popravila ali novogradnjo stanovanjskih ali gospodarskih objektov, dalje imetniki obrtnih dovoljenj, ki uporabljajo les pri opravljanju raznih obrtnih uslug, plačajo prometni davek ne glede na vrsto lesa po stopnji 100%.	\
Oprostitve veljajo za nove stanovanjske hiše in gospodarska poslopja na podlagi gradbenih dovoljenj do 10 kubičnih metrov rezanega lesa in do 5 kubičnih metrov za adaptacije. Do 1 kubičnega metra rezanega lesa pa so oproščeni vsi zavezanci, ki rabijo les za domače potrebe, za redno vzdrževanje svojega kmetijskega gospodarstva.
Plačilo prometnega davka po nižji stopnji se prizna tudi zasebnim lastnikom lesa, ki niso kmečki gozdni posestniki, za novogradnje enostanovanjske hiše in adaptacije, če je prosilcu že izdano dovoljenje za gradnjo in pod pogojem, da gradi enostanovanj-sko hišo na območju občine Grosuplje.
V primeru, da se les, od katerega je bil plačan prometni davek po nižji stopnji, ne-uporabi namensko, se naknadno obračuna in izterja razlika na prometnem davku med višjo in nižjo stopnjo.
d)	od časnikov, revij in knjig,
e)	od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar nabavljajo blago družbeno pravne osebe,
f)	od oficirske opreme (uniforme) in posameznih njenih delov,
g)	od tobaka in tobačnih izdelkov.
Kot živila, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov, razen alkoholnih pijač.
Opomba k tar. št. 3 in 4: Gostinsko podjetje »Polževo« plačuje prometni davek na promet v gostinstvu od alkoholnih pijač, samo* po obvezni stopnji in to 5 %> na naravna vina in 10% na druge alkoholne pijače.
Opomba k tar. št. 8: Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od vstopnic za kulturno-umetniške prireditve, kolikor: niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače.
Opomba k tar. št. 10: Davek po tej tarifni številki sc plača na enak način in istočasno z zveznim prometnim davkom. Vsi pred-i piši, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka pc tej tarifni številki.
129.
Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ, št. 17/61, 44/61 52/61 in 30/62) in 26. čl. statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev za leto 1964
1. člen
V občini Grosuplje se za leto 1964 vpelje dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni proračunski prispevek), ki znaša 15 % od rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev.
130.
Na podlagi 26. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o usmeritvi sredstev občine Grosuplje za financiranje investicij v lete 1964
1. člen
Sredstva, ki po veljavnih predpisih pripadajo v letu 1964 družbenemu investicijskemu skladu občine Grosuplje, sc dajo kot kredit Komunalni banki Ljubljana v skladu t družbenim planom občine Grosuplje za leto 1964 za financiranje investicij v naslednje namene:
a)	za izpolnitev obveznosti, sklenjenih na račun investicijskega sklada občine Grosuplje do 31. dec 1963,
V izjemnih primerih se lahko oprosti plačila prometnega davka po tej tarifni številki tiste upravičence, ki uporabijo les za popravilo ali novogradnjo v primeru elementarnih nesreč (požar).
Del C — Splošne tarife
Vsi zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačajo občinski prometni davek od naslednjega prometa in naslednjih storitev:
1.	od prometa v trgovini
2.	od prometa na drobno v trgovini od motornih koles, skuterjev, mopedov in osebnih avtomobilov
3.	od prometa naravnih vin v trgovini in gostinstvu
4.	od prometa ostalih alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu
5.	od prometa naravnih vin pri individualnih proizvajalcih
6.	od prometa ostalih alkoholnih pijač pri individualnih proizvajalcih
7.	od prodaje rezanega lesa iglavcev
8.	od vstopnic: za kinematografske predstave za ostale prireditve
9.	od nakupa in prodaje nepremičnin
10.	od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic
11.	od plačil za reklame v kinematografih
Opomba k tar. št. 1: Občinski prometni davek od prometa na
drobno se ne plačuje;
a)	od ^proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno,
b)	od proizvodov, za katere -so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se oblikujejo zadnje prodajne cene na drobno,
c)	od živil, izvzemši alkoholne pijače,
č) od kolkov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter drugih vrednotnic,
2. člen
Dopolnilni proračunski prispevek plačujejo delavci in uslužbenci, ki so zaposleni pri:
a)	gospodarskih organizacijah, ki imajo sedež v občini Grosuplje,
b)	gospodarskih skupnostih in poslovnih združenjih, ki imajo sedež v
5%	občini Grosuplje,
3% 20 %	c) obrtnih in poslovnih enotah gospodarskih organizacij, ki trajno opravljajo dejavnost v občini Grosuplje,
20%	č) državnih organih, zavodih ter družbenih in drugih organizacijah,
20%	d) zasebnih obrtnih delavnicah in drugih izplačevalcih osebnih do-
20 %	hodkov, ki opravljajo dejavnost v občini Grosuplje.
25%	3. člen
5 % 10% 10%	Dopolnilni proračunski prispevek
	je po stopnji 10% dohodek proračuna občine, po stopnji 5% pa doho-
10% 5%	dek sklada za financiranje šolstva. 4. člen
Ta odlok velja z dnem objave Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubi irna.
Štev.: 420-5/62-1/1.
Datum: 29. jan 1994.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje:
Ivan Ahlin, L r.
b)	za kredite v nove investicije V osnovna sredstva na področju terciarnih dejavnosti (na področju gostinstva, turizma, trgovine in usluž-nostnih obrti),
c)	za kreditiranje naložb v stalna obratna sredstva iz sredstev, ki jih je treba po veljavnih predpisih izločiti za investicije v obratna sredstva.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 402-17/64-1/1.
Datum: 29. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje' Ivan Ahlin, 1. r.
VSEBINA:
33 Resolucija o družbenem razvoju * okraju Ljubljana za leto 1984 128 Odlok o občinskem prometnem davk* občine Grosuplje
123 Odlok o dopolnilnem proračunske:*1 prispevku lz osebnega dohodka delaV' cev za leto 1984 občine Grosuplje 130 Odlok o usmeritvi sredstev za financiranje investicij v letu 1964 občin* Grosuplje