Mercator
Št. 40 (2667), leto LI »Novo mesto, četrtek, 5. oktobra 2000 • Cena: 720 tolarjev
E3ICITR0EN CENTER
.t, 07/393 04 54, 393 04 64
SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO
KRŠKO - Prav v letu, ko je krška tovarna celuloze in papirja po četrt stoletju spet začela poslovati z dobičkom, je ohranitev proizvodnje, tisoč delovnih mest in še mnogo posrednih zaposlitev spet na kocki. Giganta, ki je v lasti češke banke, ogroža terjatev države, saj mu je davčna uprava sredi septembra izdala končno odločbo, po kateri ji mora do 14. oktobra plačati okrog 75 milijonov mark dolga. Če izvršba ne bo preložena, ta datum verjetno pomeni tudi stečaj podjetja.
To je med drugim po prejemu odločbe potrdil tudi odvetnik družbe Vipap Videm Krško Miro Senica, stečaja pa se iz dneva v dan bolj bojijo tudi zaposleni. Podjetje seje zoper obe odločbi (začasno in končno) pritožilo, saj meni, da zahteva davkarije ni utemeljena. Vodstvo podjetja, ki sicer izjav za javnost ne daje, trdi, da je skupščina družbe ICEC Videm leta 1997 sprejela sklep o ponovnem ovrednotenju sredstev (povečanje kapitala od 3,2 na 18,6 milijarde tolarjev), kar naj bi bila zgolj računovodska operacija, ki ni obdavčljiva. Tako mnenje sta podprla tudi revizijska hiša Pricewaterhouse-Co-opers in pravna strokovnjakinja Nina Plavšak. Davčna uprava je očitno drugačnega mnenja, zato terja od Vipapa Vidma davek na dobiček: 4,6 milijarde tolarjev glavnice in še 2,4 milijarde obresti.
"Mi nismo sodniki, da bi razsojali, kdo ima prav. Tu smo samo zaposleni, zato želimo, da stečejo razgovori in da se izvršba še ta teden prestavi, saj sledijo volitve in se ne bo s kom pogovarjati," opozarjajo v tovarniškem sindikatu. Kot je dejal njegov predsednik Roman Molan, poskušajo spraviti k pogovoru lastnike in finančno ministrstvo oz. davčni urad, ki se
doslej po njihovih informacijah uradno še niso pogovarjali. Gospodarski minister Jože Zagožen ni odgovoril na pismi tovarniškega sindikata in sindikata Pergam. kolikor vedo v sindikatu,pa podjetje
• V torek pozno popoldne se je z zakasnelo izjavo za javnost oglasilo vodstvo podjetja Vipap Videin, ki je doslej molčalo zaradi predvolilne politizacije problema. Podjetje je že predlagalo odlog izterjave, kar davčni postopek omogoča, o problemu je po sporazumu med državama že obvestilo vrh Češke republike, napovedalo spor na mednarodni ravni in morda tudi kazensko ovadbo zoper osebe, ki so sosfckuale pri Izdaji glavne odločbe.
ni dobilo niti odgovora na pritožbo na odločbo.
Kako se bo drama v Krškem končala, zdaj še ni mogoče napovedati. Podjetje, ki je predlani pridelalo 17 milijonov mark izgube in lani še dodatnih 9 milijonov, načrtuje za letos 21 milijonov mark dobička, od tega gaje 19 milijonov že ustvarilo. Če bo 14. oktobra (oz. v ponedeljek, 16. oktobra) prišlo do izvršbe, bodo blokirani vsi žiro računi in vsi prilivi se bodo stekali k davkariji.
Nobene prave logike ni, da bi podjetje ravno zdaj, ko mu gre dobro, končalo v stečaju. Šele v naslednjih dneh se bo pokazalo, ali je datum izvršbe po naključju tik pred volitvami pa tudi, zakaj je Vipap Videm edini od večjih dolžnikov iz zloglasnega seznama, ki so mu že izdali končno odločbo. Slej ko prej bo jasno tudi to, zakaj lastniki molčijo oz. ali se sploh pogovarjajo z državo, g DU§|£ GORNIK
Košarka
KRKA TELEKOM
Liga Kolinska ZAGORJE
*
K
*
I E* KRKK
Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, sobota, 7.10.2000, ob 19. uri.
Žrebanje vstopnic: Mobreglja (Kobra)
ZA VAS IE11 LEI POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRAHI®
mmii m u*
tel.(OI) 436 53 90. fax(01)436 85 20. www.inierni3rketing.si
I N T E R MARKETING
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p PE NOVO MESTO
* Zaščitite se pred krajo delnic!
Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %/
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), B 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, B 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, tr 0608/41-371
Jesenski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
od 6. do 8. oktobra 2000 z veliko razstavo živine.
Odprtih še 11,2 km avtoceste Višnja Gora - Bič
DOB - V torek je predsednik vlade dr. Andrej Bajuk pri novi cestninski postaji Dob odprl 11,2 km avtoceste Višnja Gora - Bič. Cestnina po celotnem odseku od Ljubljane do Biča (29,5 km) bo za I. cestninski razred 270 tolarjev, za drugi 420, za 3. razred 750 in za 4. ceštniski razred 1.100 tolarjev.
SLS SKD
Slovenska ljudska stranka
v okviru predvolilnih aktivnosti organizira koncert skupine Čuki v Škocjanu v osnovni šoli 6.10.2000 ob 19. uri in v soboto, 7.10.2000, v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine ob 19. uri.
Na koncertu bo akcija zbiranja sredstev za nakup igrač za bolne otroke v bolnišnici. Vstopnine ni.
Vljudno vabljeni!
SLS SKD Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto
ISSN 0416-2242
770416
224000
erite danes
stran 3:
• “Stavka v Inter Tobu je politična!”
stran 11:
Deklici siroti zaradi divjanja
stran 18:
Na volišča že čez dober teden dni
Cenjene stranke obveščamo!
Od 1 .oktobra 2000 veljajo v prodajalnah Emone Merkur in diskontih Jestvine v Slovenski vasi in Dobovi vse prodajno pospeševalne akcije kot v Mercatorju.
Mercator najboljši sosed
Dokončanje bolnišnice v petih letih
Minister za zdravstvo Andrej Bručan s sodelavci v Brežicah in Novem mestu - Stara porodnišnica za Upravno enoto?
OLIMPIJSKIM IGRAM NA ROB
Zdravi ali polni dopinga?
So športniki res reklama za zdrav način življenja? Ni morda šport le poligon, na katerem tekmujejo farmacevtske firme. Ne slovita ameriška superšampionka Marion Jones, ne naša asa Iztok Čop in Luka Špik, ne velika večina športnikov, ki smo jih dobra dva tedna občudovali med njihovimi nastopi na olimpijskih igrah, niso bili videti nezdravi, nasprotno, dobesedno žareli so od zdravja, moči in energije. Precej bolj zdravi so od poprečnega človeka, ki je povprečno zamaščen, povprečno mlahavih mišic, povprečno brez moči in nesposoben preteči en krog na štadionu. Je torej šport kljub vsemu zdrav in so športniki kljub vsemu reklama za zdravje.
Veliki problem športa je še vedno in bo še naprej doping. Dejstvo, da na nobenih olimpijskih igrah niso odkrili niti približno toliko športnikov, ki so nastopali pod vplivom nedovoljenih poživil, ne pomeni, da je bilo v Sydneyju največ dopingiranih športnikov, ampak da dopinške kontrole še nikoli niso bile tako učinkovite. Če bi z današnjimi metodami testirali športnike, ki so osvojili medalje na igrah pred 20 ali 24 leti, bi jih bila večina pozitivna in bi morali medalje vrniti. Strokovnjaki za doping trdijo, da športniki že desetletja niso tekmovali tako čisti, kol zdaj, kar pa ne pomeni, da so v svojem boju že zmagali. Nasprotno, v bodoče bodo morali vložiti še več naporov v razvoj metod za odkrivanje prepovedanih snovi in njihove kontrole bodo morale bili še pogostejše. Le tako bo šport zdrav in vrhunski šport ne bo proizvajal invalidov.
IGOR VIDMAR
POPESTRITEV ZA TRŽNICO IN ZA MESTO - Na tržnici v starem jedru Novega mesta so minuli petek prvič prodajali pridelke in izdelke iz ekoloških kmetij Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Ekološke kmetije bodo prodajale na petih stojnicah v najvišje ležečem trikotniku tržnice (pri Krekovi banki). Ob otvoritvi tržnice sta spregovorila novomeški župan Anton Starc in predsednica območnega združenja za ekološko kmetovanje Sonja Kastelic, prodajalci pa so poleg tega, da so obložili stojnice z zdravo hrano, pripravili tudi pokušnjo kruha iz ekološko pridelanih žit, domačega jogurta in medice. Ekološka tržnica, ki je 4. taka v Sloveniji, bo odprta ob sredah ih ob petkih od 8. ure dalje. (Foto: B. D. G.)
VIPAP VIDEM KRŠKO
Če bodo plačali, jih bo pokopalo
Vipap Videm Krško mora do 14. oktobra davkariji plačati 75 milijonov mark dolga, ki ga lastniki podjetja ne priznajo - Sindikat zahteva odlog plačila
NOVO MESTO - V ponedeljek, 2. oktobra, so minister za zdravstvo Andrej Bručan, državna sekre-tarja prim. Janez Zajec in France Cukjati ter direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir obiskali brežiško in novomeško bolnišnico. Na pogovorih v Novem mestu so poleg vodstva bolnišnice sodelovali tudi direktorji zdravstvenih domov in lekarn z novomeškega in krškega območja, predstavniki zasebnih zdravnikov ter nekateri dolenjski kopani.
Minister Bručan je dejal, da so zadovoljni s finančnim stanjem in strokovnim delom tako v brežiški kot novomeški bolnišnici, zaradi Majhnega števila porodov pa se Postavlja vprašanje brežiške porodnišnice oziroma ginekološkega oddelka, vendar o tem niso rekli še nič dokončnega. V brežiški bolnišnici že sedaj primanjkuje zdravnikov, še bolj pa bo ta problem pereč po upokojitvah sedanjih zdravnikov.
“Strokovno in finančno delo v novomeški bolnišnici je zelo dobro, čakalna doba je krajša, povprečno znaša 7,1 dneva, daljša je le pri ultrazvoku srca in na okulistiki, ko gre za operacije sive mrene; to pa predvsem zaradi tega, ker Je novomeška okulistika strokovno tako močna, da sem prihajajo bolniki iz velikega dela Slovenije," je dejal minister. Sicer pa je po njegovih besedah državna pomoč no-
vomeški bolnišnici obrodila veliko boljše rezultate kot drugje, in to tudi zaradi dobrega vodstva. Pomanjkanje zdravnikov v osnovnem zdravstvu, se pravi v zdravstvenih domovih, je po mnenju ministra predvsem posledica napačane zdravstvene politike v preteklosti, saj je v Sloveniji dovolj zdravnikov.
Tudi po besedah državnega sekretarja prim. Zajca je stanje v novomeški bolnišnici eno največjih pozitivnih presenečenj, saj je bila še nedolgo tega med največjimi izgubarji. Minister in njegovi sodelavci so pohvalili tudi strateški načrt novomeške bolnišnice za nadaljnja 4 leta, saj je zelo malo slovenskih bolnišnic, ki sploh imajo tak načrt. Prav tako so bili gostje iz ministrstva prijetno presenečeni nad odzivom, saj seje pogovora v primerjavi s podobnimi v drugih krajih po Sloveniji udeležilo največ županov in predstavnikov javnega in zasebnega zdravstva ter lekarn.
Na koncu je minister zagotovil, da bo dokončanje novomeške bolnišnice vključno s preselitvijo internega oddelka v prostore v sedanjem bolnišničnem kompleksu končano najkasneje v 5 letih. Vsa stvar bo stala 1,4 milijarde tolarjev, od tega računajo na 300 milijonov tolarjev od prodaje stare porodnišnice. Pogovori o prodaji tečejo z Upravno enoto Novo mesto.
A. B.
Roman Molan
m
V petek bo še večinoma suho, v soboto in nedeljo pa bo oblačno z občasnimi padavinami.
ZAPORA CESTE - Krajani Planine pri Sevnici so v ponedeljek protestno ZaPrli državno cesto pri Zelencah, da bi državi nedvoumno sporočili, da gre hjihovo potrpljenje h koncu, saj ne mislijo več živeti v nezdravem okolju, v 0blakih prahu, in se sprijazniti s ponovno vse večjim zaostajanjem tega predela Kozjanskega. Kritični so bili tudi do svojega šentjurskega župana in Poslanca Jurija Malovrha, češ da je premalo storil, da bi končno država asfaltirala slabih 5 km regionalke do meje s sevniško občino. Zagrozili so z zaporo pomembne ceste za tranzit med Štajersko in Dolenjsko, ker so siti Pfaznih obljub. Več prihodnjič! (Foto: P. Perc)
Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000
NAŠA A N l<
ETA
Obdobje pred volitvami
Parlamentarne volitve zapolnjujejo državljanom vsakdanjik že tudi v času pred odločilnim 15. oktobrom 2000. S tokratno anketo ugotavljamo, ali spremljate predvolilno dogajanje, ali gre predvolilna kampanja neopazno mimo vas, skratka, kako doživljate letošnje volitve za državni zbor. Odgovori kažejo, da obstajata dve skupini morebitnih volivcev: nekatere predvolilno dogajanje zelo zanima, medtem-ko nekaterih posebej ne vznemirjajo mrzlične priprave nf^tflilni 15. oktober. Očitno pa v predvolilni kampanji poslansknRndidati skušajo tudi tokrat prodreti multimedijsko ljudstvujtocijtožo. Pri tem se bo na koncu ponovila stara modrost, da je veliko poklicanih in malo izvoljenih. Zato bo po 15. oktobru nastopilo obdobje velikih razočaranj. Politični neuspeh bodo skušali liberali in konservativci opravičiti z nepošteno politično igro nasprotnika, češ da so oni ves čas delali dobro za ljudstvo. Znani so faktorji, ki si prizadevajo, da bi na volitvah v Sloveniji čim bolj prišla do izraza ljudska volja, vsaj nekateri. T.i. beneška komisija, ki jo je slovenska vlada s premierom na čelu povabila k presoji slovenskega volilnega načina, je le eden od teh faktorjev.
SILVESTER MIHELČIČ starejši, ravnatelj Glasbene šole Črnomelj: "Redno spremljam predvolilne boje. Najbolj so mi všeč televizijska soočenja, saj se ob njih človek hkrati nasmeji in zgrozi. Dobro je, daje vsaka štiri leta takšna politična inventura, da volivci vidimo, kdo je kaj naredil in izpolnil obljube. Vse skupaj pa naj bi le peljalo k napredku.”
MILAN PIRŠ-M1NC iz Semiča: „Predvolilnegaboja zavestno ne spremljam, če že kaj pride do mojih ušes, je to zgolj po naključju. Politika me ne zanima in še sreča, da so v tem predvolilnem času tudi olimpijske igre. Tako hvala bogu ni na vseh programih zgolj politika, za katero je po mojem škoda, da bi izgubljal čas in energijo."
n
*
KATARINA RABZELJ, zdravstveni tehnik, z Rake: ..Dogajanje pred volitvami me ne moti. Ne pustim se motiti takim dogodkom. Sploh me ne zanima, kaj se dogaja pred volitvami. Niti ne vem, zakaj bodo te volitve. Tisti, ki kandidirajo, imajo svoje življenje in naj ga živijo. Zdaj bi že vsak rad bil v parlamentu. Vendar ni vsak za v parlament."
TONI KORŠIČ, direktor Sadjarske zadruge Posavja, iz Arnovega Sela: »Spremljam soočenja kandidatov na televiziji. Nekaj o tem tudi berem v časopisih. Plakati, ki so postavljeni okrog nas tudi še ‘padejo v oči‘. Predvolilna kampanja, kakršna je, je čisto normalna zadeva, mogoče celo pomembna. Soočenja so bila do zdaj na primernem nivoju. Zdi se mi pa, da med kandidati ni dovolj novih obrazov."
MIRJANA LILIČ-JUŽNIČ, vodja informacijske pisarne pri Skladu dela v Kočevju: „Po televiziji predvolilnih soočanj politikov ne spremljam, ker takrat, ko so na sporedu, običajno ne utegnem. Bi pa bilo zanimivo. V teh dneh so nastopi politikov skoraj gledališki. Zanimivo je videti, kako so nekateri politiki dobri igralci."
BOJAN KRAMER, prodajalec z Mirne: »Predvolilno dogajanje spremljam le bežno, ker me politika ne zanima. Ne verjamem, da se bo moj odnos do letošnje predvolilne kampanje kaj spremenil. Politiki radi veliko obljubljajo in hitro pozabljajo, kaj so ljudem obljubili. Na žalost kaže, kot da imajo številni volivci slab spomin in vedno znova nasedejo..."
IVAN KOVAČ, vodja linije izdelave kopit v sevniški Kopitarni: »Z velikim zanimanjem spremljam letošnjo predvolilno kampanjo, zlasti na POP TV. Menim, da sem dovolj sposoben, da bom lahko izluščil, kateri od kandidatov za poslance državnega zbora oz. stranke obetajo, da bodo dejansko lahko uresničili svoj predvolilni program."
NADA REŽEK, kmetijski tehnik iz Dolenje vasi pri Mirni Peči: »Predvolilnih soočenj ne spremljam in politika me ne zanima. Če že ujamem kaj na radiu, prisluhnem, vendar predstavitve ne vplivajo na moje odločitve. Strankarska pripadnost se mi ne zdi toliko pomembna, pač pa človek in njegove sposobnosti. Strankarske delitve so pretirane, sploh na lokalni ravni."
PETRA FLORJANČIČ iz Novega mesta, dipl. ekonomistka, zaposlena v Krkinih Zdraviliščih: »Na vsakem koraku in v vseh medijih nas kandidati za poslance nadlegujejo s svojimi in svojih strank obljubami, ki pa so po volitvah hitro pozabljene. Ves ta cirkus ne bo vplival na to, koga bom volila. Zato TV, takoj ko se pojavijo predvolilne reklame ali oddaje, preklopim drugam."
Kandidati za državnozborske volitve
Posavski kandidati ZLSD
KRŠKO - Na novinarski konferenci 27. septembra so se predstavili vsi trije posavski kandidati Združene liste socialnih demokratov: Marija Jazbec (občina Sevnica), Milena Jesenko (občina Brežice) in Rajmund Veber (občina Krško). Zbrane so seznanili s svojimi pogledi na problemih regije in njenih občin.
Predstavitev Rajka Štefaniča
ČRNOMELJ - Rajko Štefanič, belokranjski kandidat SDS za poslanca, se je pretekli petek v obrtnem domu v Črnomlju predstavil s svojim programom. Njegovo geslo je "Čas je za Belo krajino”. Govoril je predvsem o obrti in podjetništvu, na predstavitvi, katere gost je bil tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen, pa je beseda tekla tudi o zakonu o lokalnih turističnih organizacijah, ukrepih proti finančni nedisciplini, ekologiji, vodooskrbi ter boljši prometni povezanosti Bele krajine z ostalo državo.
Potočnikova na predstavitvi Štriclja
SEVNICA - Ljubljanska županja Vika Potočnik je na petkovi predstavitvi programa LDS kandidata za poslanca Andreja Štriclja označila kot umirjenega in odločnega. Štricelj je obljubil, da se bo trudil, da bi občina dobila še več denarja iz državnega proračuna, tik pred podpisom pa je tudi 42 milijonov tolarjev vredna pogodba za prostore Centra za socialno delo v HTC-ju.
Peto tovariško srečanje
KOSTANJEVICA - ZLSD Kostanjevica na Krki je 29. septembra pripravila 5. tradicionalno tovariško srečanje v gostišču Kmečki hram v Kostanjevici. Ob tej priložnosti je kandidat za poslanca Rajmund Veber predstavil svoj volilni program in program stranke. Sobotne osrednje občinske prireditve stranke v Krškem pa se udeležil tudi predsednik ZLSD Slovenije Borut Pahor.
SLS+SKD iz Pdšavja
KRŠKO - V petek. 29. septembra, so se na novinarski konferenci predstavili posavski kandidati SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Za poslance bodo kandidirali Tone Cerjak (Brežice), Kristijan Janc (Sevnica) in Franci Bogovič (Krško).
Avšič kandidat LDS
BREŽICE - Brežiška LDS je na novinarski konferenci 29. septembra predstavila volilni program stranke, kandidat za poslanca Jože Avšič pa je govoril o volilnem programu za njihov volilni okraj.
Čadonič-Speličeva v Suhi krajini
SUHA KRAJINA - Kandidatka SLS+SKD Slovenske ljudske stranke dr. Vida Čadonič-Špelič je minuli vikend predstavila svoj program v Suhi krajini. V nedeljo dopoldne je obiskala Hinje, popoldne Žužemberk, v ponedeljek zvečer pa Dvor. V grajski kleti v Žužemberku je bila na ogled tudi komedija Kulturnega društva z Reke “Piknik s svojo ženo".
Pahor in Jazbečeva s kolesom do Paradiža
SEVNICA - Predsednica sevniške ZLSD Berta Logarje preteklo soboto povabila na druženje s predsednikom stranke Borutom Pahorjem in kandidatko za poslanko Marijo Jazbec v gostišče Paradiž, ki sta se na srečanje pripeljala s kolesom. Pahorje predstavil program ZLSD in izrazil prepričanje, da bi izkušena gospodarstvenica, kot je Jazbečeva, lahko v parlamentu uspešno zagovarjala modro gospodarjenje in smotrnejšo porabo proračunske pogače.
200 privržencev LDS na Vrhtrebnjem
VRHTREBNJE - Srečanja pri planinskem domu na Vrhtrebnjem, na katerega je v soboto povabil kandidat LDS za poslanca Ciril Metod Pungartnik, se je udeležilo preko 200 članov in simpatizerjev stranke. V nagovoru je Pungartnik poudaril, daje ob sprejemu kandidature postavil v Ljubljani naslednje zahteve za trebanjsko občino: rešitev trase bodoče avtoceste, ureditev in izgradnjo ustreznega mostu nad železniško progo na vhodu v mesto, izgradnjo ceste proti Mirni in glasbene šole z galerijo likovnih samorastnikov ter dokončanje Doma starejših občanov s povečanjem njihovih zmogljivosti.
Brez predvolilnega golaža
KOČEVJE - Kandidat Zelenih Kočevja za poslanca je univ.dipl. inž.gozdarstva in občinski svetnik Bojan Kocjan. O tem so Želeni Kočevja v začetku tega tedna obvestili občane kočevske občine z lističem, na katerem so zapisali, da se njihov kandidat ne bo pojavljal na plakatih in javnih predstavitvah, da se ne bodo propagirali v medijih, niti hodili od hiše do hiše, še manj pa kuhali predvolilni golaž. Denar, ki ga bodo prihranili, bodo namenili socialno šibkim učencem za kritje stroškov šole v naravi.
Kočevska na razpotju
KOČEVJE - Gospodarski forum občinskega odbora SDS Kočevje je včeraj v hotelu Valentin v Kočevju pripravil okroglo mizo na temo “Kočevska na razpotju". Vabljeni gost okrogle mize je bil minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen.
Janc bo ostal župan
SEVNICA - Iz vodstva OO SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Sevnica so sporočili, da bo sedanji župan Kristijan Janc tudi ob morebitni izvolitvi za poslanca državnega zbora zadržal funkcijo župana, ker imajo s takšno prakso dobre izkušnje tudi v številnih slovenskih občinah. Janc pa bi ob izvolitvi odstopil kot direktor Gostinskega podjetja Sevnica.
SMS - mladi na volitve
NOVO MESTO - Sašo Dtikič in Klemen Vuica, kandidata Stranke mladih Slovenije, ki se bosta za vstop’v parlament potegovala v Novem mestu, sta novomeški OŠ Šmihel podarila del izmed 5000 zvezkov, ki jih je stranka v minulih tednih razdelila po slovenskih šolah. Gre za simbolno gesto, s katero želijo opozoriti na pomembnost znanja in dejstvo, da je pravica do brezplačnega šolstva vedno bolj kratena. Stranka mladih Šlovenije je ena izmed enajstih strank, ki ima svoje kandidate v vseh volilnih okrajih v Sloveniji.
Kandidat DeSUS-a mag. Žnidaršič
TREBNJE - Na novinarski konferenci, ki jo za četrtek dopoldne sklicuje predsednik območne organizacije DeSUS- a Janez Kovačič, bodo predstavili vodstvo OO DeSUS-a, dosežke, program stranke in kandidata za poslanca za državni zbor, trebanjskega zdravnika in poslanca v tem mandatu, mag. Franca Žnidaršiča.
Ustanovili so
Občinski odbor ZLSD Žužemberk
ŽUŽEMBERK - V gostilni Zupančič so člani in simpatizerji ZLSD ustanovili občinski odbor ZLSD Žužemberk. Vodil ga bo predsednik Marjan Romih iz Stavče vasi, člani pa so Rudi Cerkovnik. Brane Jarc, Drago Padolski in Ljuba Šenica. Po ustanovnem sestanku je zbrane nagovorila tudi kandidatka za poslanko Breda Oklešen.
Prireditve
Poziv na volitve
VELIKE LAŠČE - Neodvisna lista napredka in neodvisnih občanov občine Velike Lašče poziva svoje volivce, naj se udeležijo državnozborskih volitev. Pri tem naj upoštevajo programsko usmeritev stranke v sredinsko opozicijo in volijo programe, ki zagotavljajo miren obstoj slovenstva.
6. kongres SNS
SEŽANA - Delegati regionalnih 'odborov SNS so na kongresu stranke v Sežani izvolili vodstvo stranke, dopolnili program in sprejeli dopolnitve statuta SNS. Med govorniki na kongresu je poglede na problematiko v zdravstvu in sociali predstavil tudi Sergej Čas, kandidat stranke v Beli krajini.
1. turnir Slovenija gre naprej
SEVNIČA - V soboto je bil na igrišču TVD Partizan Sevnica odigran 1. turnir v malem nogometu, imenovan Slovenija gre naprej, ki ga je pripravil OO LDS Sevnica. Turnirja, ki naj bi bil odslej tradicionalen, se je udeležilo 7 moštev. Zmagala je ekipa Laba iz Litije pred moštvoma Hambi in LDS.
Predvolilni golaž
KOČEVJE - Danes ob 18. uri se bo na mestni ploščadi v Kočevju kuhal predvolilni golaž. Mag. Janez Černač iz LDS je v povabilu nanj zapisal, daje na jedilnem listu pod imenom "LDS je naša zlata sredina”.
Vabila
Predstavil se bo Janez Gladek
SUHOR, METLIKA - Društvi upokojencev iz Metlike in Suhorja, Društvo invalidov Metlika, Društvo vojnih invalidov Metlika in občinska Zveza borcev Metlika bodo pripravili dve družabni srečanjih svojih članov. Danes, 5. oktobra, ob 17. uri bo srečanje v Vinski kleti v Metliki, v petek, 6. oktobra, ob 16. uri pa v kulturnem domu na Suhorju. Na srečanjih se bo predstavil tudi kandidat DeSUS za poslanca v 1. okraju 6. volilne enote, torej v Beli krajini, mag. Janez Gladek.
Soočenje kandidatov za poslance
SEVNICA - Po soočenjih kandidatov za poslance državnega izbora iz sevniške občine v Krmelju, Boštanju in na Blanci, ki jih pod okriljem sevniškega radia prireja in vodi Sinjo Jezernik, bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 18. uri še zadnje soočenje v Sevnici v jedilnici Lisce.
Pogovor s kandidatom Metelkom
TREBNJE - Predsednik OO SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Anton Strah vabi na predvolilni pogovor s kandidatom za poslanca Alojzijem Metelkom v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri v trebanjskem kulturnem domu. Razgovora se bo udeležil tudi predsednik stranke dr. Franc Zagožen.
Teniški turnir N.Si Trebnje
MOKRONOG - N.Si Trebnje priredi v soboto, 7. oktobra, ob 10. uri na teniških igriščih v Mokronogu 1. teniški turnir N.Si Trebnje v dvojicah. Prijave zbirata Janko Širec (tel:041 568 029) in Blaž Pavlin (tel:07/30 44 014).
Kandidati ZLSD 6. volilne enote
NOVO MESTO - Območna organizacija ZLSD vabi danes, 5. oktobra, ob 17. uri v novomeški Kulturni center Janeza Trdine na osrednjo predstavitev kandidatk in kandidatov za poslance 6. volilne enote, ki vključuje tudi Dolenjsko in Belo krajino. V okviru kulturne prireditve in družabnega srečanja se bodo predstavili Boris Kobal (Trebnje), Igor Perhaj in Breda Oklešen (Novo mesto) ter Ivan Štajdohar (Črnomelj).
Predvolilni golaž DS
ŽUPELEVEC - Brežiški občinski odbor Demokratske stranke bo danes, 5. oktobra, ob 19. uri v gostilni Erban v Zupelevcu kuhal predvolilni golaž. Ob tem se bo predstavil kandidat na volitvah Florijan Bergant.
Javna tribuna in golaž LDS
IVANČNA GORICA, KOMPOLJE - Kandidat LDS za poslanca dr. Miroslav Kranjc vabi v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri v gostišče Mini v Ivančni Gorici na javno tribuno o podjetništvu in regionalnem razvoju. Dan .kasneje, 6. oktobra, pa vabi še na predvolilni golaž v okrepčevalnico Pri Zori v Kompoljah pri Dobrepolju.
Ustanovni zbor N.Si Krško
KRŠKO - Iniciativni odbor stranke Nova Slovenija - Krščansko ljudske stranke Krško vabi jutri, 6. oktobra, ob 19.uri v tamkajšnji Kulturni dom na ustanovitveni zbor, ki ga bodo združili s predvolilnim zborovanjem članov in simpatizerjev stranke.
Dobrodelna prireditev N.Si
ŠENTRUPERT - Občinski odbor Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke in kandidat za poslanca Lojze Peterle vabita na dobrodelno prireditev, ki bo v petek, 6. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem domu v Šentrupertu. Natopile bodo Vesele Štajerke in Trebanjske ragle. V ponedeljek, 9. oktobra, pa bo v trebanjskem Kulturnem domu posvet "Avtocesta, dovolj odlašanja!”.
ZLSD Novo mesto vabi
NOVO MESTO - Kandidatka ZLSD Breda Oklešen se bo v soboto, 7. oktobra, ob 17. uri predstavila v gostilni Ogulin v Mirni Peči. Kandidat Igor Perhaj se bo v petek, 6. oktobra, predstavil na Gorenjem Vrhpolju, dan kasneje ob 19. uri v Straži, 8. oktobra pa bo osrednja prireditev v njegovem domačem kraju na Ratežu. V četrtek, 12. oktobra, novomeška ZLSD od 6. ure dalje vabi na krvodajalsko akcijo.
Prireditve ZLSD Bela krajina
ČRNOMELJ - ZLSD Bela krajina in Mladinski klub Črnomelj vabita jutri, 6. oktobra, v mladinski klub na koncert skupine NNY. V nedeljo, 8. oktobra, pa se bo ob 14.30 v Kulturnem domu v Črnomlju predstavil belokranjski kandidat ZLSD Ivan Štajdohar. Srečanja se borjo udeležili tudi Borut Pahor, Boris Kobal in skupina Vodomec.'
Nogometni razgovor
ŽUŽEMBERK - Na igrišču na Loki v Žužemberku se bosta v soboto, 7. oktobra, ob 16. uri v malem nogometu pomerili moštvi župana Franca Škufce in Gregorja Golobiča, kandidata LDS za poslanca. Po tekmi pa bo ob 18. uri v grajski kleti žužemberškega gradu razgovor in srečanje kandidatov LDS, Gregorjem Golobičem in mag. Tatjane Marije Gazvode, z volivci.
Predstavitev kandidatov DS
RATEŽ - V gostilni Vovko na Ratežu bo jutri, 6. oktobra, ob 17. uri srečanje s kandidati za poslance na listi Demokratske stranke Slovenije v 6. volilni enoti. Kandidati bodo predstavili dosedanji potek volilne kampanje in njihove naloge, ki jih čakajo pred volitvami in po njih.
Jelinčič v Dobrniču
DOBRNIČ - Predsednik SNS Zmago Jelinčič bo v nedeljo, 8. oktobra, v Dobrniču obiskal udeležence in udeleženke tradicionalnega srečanja žensk. Po uradnem delu prireditve vabi SNS na pogovor s kandidatoma stranke v 6. volilni enoti Matjažem Englom in Sergejem Časom.
DESETLETJE FIDESA - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki ima svoje korenine prav na Dolenjskem, je prvi okrogli jubilej -desetletnico obstoja na predzadnji septembrski dan s slovesno akademijo obeležil v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine. Zbrane zdravnike in zobozdravnike iz vse Slovenije, Fides jih pod svojim okriljem združuje okoli 4000, sta nagovorila prvi predsednik in pobudnik ustanovitve sindikata dr. Andrej Šikovec in sedanji predsednik dr. Konrad Kuštrin, pozdravil pa jih je tudi minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan (slednja dva v pogovoru na sliki). Ob tej priložnosti so zaslužnim članom podelili posebna priznanja, slovesno akademijo pa so z nastopom obogatili mezzosopranistka Irena Yebuah in pianist Klemen Golner ter Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta. (Foto: M. Žnidaršič)
Novomeška kronika
POSLANEC - Že dober mesec dni pred parlamentarnimi volitvami smo dobili prvega poslanca. Pa to ni edini kandidat italijanske narodne skupnosti Battelli, ki za svojo izvolitev potrebuje en sam glas. On ga mora dobiti na volitvah. Ta čast je pripadla Albertu Pavliču, poklicnemu železničarskemu sindikalistu 'n predsedniku sindikata Alternativa, kandidatu SDS v 2. volilnem okraju. Pavlič je ideolog in organizator stavke v novomeškem čevljarskem podjetju Inter Tob. Na očitek večinskega lastnika in direktorja podjetja Jožeta Praznika sredi septembra, da bo s tem uničil firmo in da je to kaj slaba reklama za poslanskega kandidata, mu je zabrusil: Stečaj bo 25. oktobra, jaz bom takrat pa že poslanec.” Bog nas varuj vojne, kuge, lakote in vnaprej izvoljenih poslancev!
MINISTER I - Gradnja novomeške Knjižnice Mirana Jar-ca je največja naložba na področju kulture v Sloveniji. Zaradi neznosnega zavlačevanja in komplikacij postaja vse bolj mučna, a se le bliža koncu. Ker Pa je jasno, da ne bo končana v nazadnje predvidenem času, ampak bo gradnja trajala še mesec ali dva dlje, so se na no-' vomeški občini v zadnjih dneh na vse kriplje trudili, da bi dobili ministra, ki bi moral formalno pdobriti še to zadnjo zamudo. A Je bil, garač, tako grozno zased-en, da v celem tednu ni uspel najti niti minute za telefonski po-Sovor z novomeškimi Občinarji. So pa dobili na občino vabilo, naj se udeležijo pogovora, ki ga Je s taistim zasedenim ministrom v novomeški knjigarni Goga vodil njegov strankarski somišljenik. Ja, predvolilni čas zahteva celega (strankarskega) človeka!
MINISTER ll - Še en minister je te dni zašel v kraje na kon-eu sveta, v od boga in Ljubljane Pozabljeno Dolenjsko. Zdravstveni minister seje ped volitvami Potrudil priti v Novo mesto in se v bolnišnici pogovarjati z zdravstvenimi delavci. Za ta pogovor Je direktorica novomeškega zdravstvenega doma, osrednje dolenjske splošnozdravstvene ustanove, slučajno izvedela na °t>čini. Iz ministrstva se jim jo ni zdelo vredno povabiti. Seveda na take malenkosti res ne more misliti sam minister, ki se je v Petek pred ponedeljkovim obiskom celo po telefonu pogovarjal z direktorico. Tako je površno obveščena direktorica in nedavna kandidatka za zdravstveno ministrico zašla in sprva iskala ministra in njegove ministrante v sejni sobi v kirurškem oddelku, pogovor pa je potekal na upravi. Predvolilna zmeda pač. Po volitvah bo vse drugače. Nih-Ce ne bo več prišel.
Ena gospa je rekla, da se v Novem mestu bolj splača umreti,
f zboleti. Za pokop ni čakalne dobe pa še britofje nov...
Kenta na račun deponije
BRUSNICE - Na račun depoje odpadkov v Leskovcu dobiva 'fajevna skupnost Brusnice od novomeške Komunale rento v V|šini 8 odst. od cene za deponirane odpadke. To znese oko J1,1.5 milijona tolarjev na mesec, ^ Jih porabijo za svoje komunal-pe Programe. Od pridobitve grad-|jenega dovoljenja za razširitev ^Ponije - predvidevajo, da bo to Prihodnje leto - pa bo tudi renta Večja, povprečno nekaj več kot 2 mdijona tolarjev na mesec. Še Posebna renta pa zaradi mojega vpliva komunalne deponije Pripada prebivalcem deponiji naj-. nžje vasi Leskovec; v 7 gospod-'Pstvih živi 25 prebivalcev, vsak Pj* na račun deponije dobiva po “•000 tolarjev na mesec.
*****
O El C I J\l
*****
“Stavka v Inter Tobu je politična!”
Tako trdi sekretar ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino Jože Miklič - Plače včasih nad slovenskim povprečjem, sedaj pod njim - Šikaniranje sindikalistov
NOVO MESTO - V Svobodnih sindikatih Dolenjske in Bele krajine opozarjajo, da se plače na območju, na katerem ima ta sindikat okoli 20.000 članov, realno zmanjšujejo. Medtem ko so bile v obdobju 1996 -98 za 3 do 5 odst. višje od državnega povprečja, so bile lani na ravni slovenskega povprečja, letos pa so že 4 do 5 odst. pod njim; to povprečje sedaj znaša bruto 187.000 tolarjev, malo nad njim so le še na območju Upravne enote Novo mesto, medtem ko so na drugih že kar lepo pod njim.
Razlog za to vidijo v dejstvu, da plače v negospodarstvu v Sloveniji rastejo hitreje kot v gospodarstvu, v naši regiji pa je 70 do 80 odst. ljudi zaposlenih v gospodarstvu, zlasti v industriji. V Švobodnih sindikatih se bojijo, da se bo to “varčevanje” nadaljevalo, hitro pa so ga seveda povzeli tudi tuji lastniki. Edina, ki še “vleče”, je Krka, a to je premalo. “Če upoštevamo rezultate gospodarstva v regiji, ni razlogov za tako zaostajanje plač, zato si bomo na vse načine prizadevali, da bodo plače sledile inflaciji,” pravi sekretar Jože Miklič. Tudi v tekstilni in obutveni industriji, kjer so razmere težje, ne bodo več pristajali na zahtevo delodajalcev, da z nizkimi plačami ohranjajo delovna mesta. “Obljube, da bodo v takih razmerah s stavko dosegli večje plače, je navadna demagogija,” trdi Miklič. “Stavka v takih razmerah lahko pripelje celo do pokopa firme. To ceno bodo, se bojim, plačale delavke Inter Toba,” napoveduje.
Kakšna desetina zaposlenih v regiji še ni dobila regresa za letos. To obveznost, zanimivo, bolj izpolnjujejo obrtniki, kot pa s.p.-jevci. Med največjimi neplačniki so či-
■ i
stilni servisi, kjer so plače že tako in tako bedne, a v cene svojih del so vkalkulirali tudi stroške za izplačilo regresa. Zadnji rok je konec novembra, in če do takrat regresa ne bodo izplačali, sindikat ne bo stal križemrok.
Opozarjajo tudi na onemogočanje sindikalne dejavnosti in šikaniranje sindikalistov. Najbolj živa sta primera v Inter Tobu, kjer
so sindikalno predsednico premestili na delo v drugo firmo, in v Integralu Dolenjske in Bele krajine, kjer se hočejo na vsak način znebiti pred&dnika sindikata. V Svobodnih sindikatih se pritožujejo, da država v talcih primerih ne ščiti dovolj delavcev, ki se jim godi očitna krivica, in za to krivijo tudi neučinkovitost inšpekcije za delo, konkretno pa inšpektorja, ki deluje v Novem mestu. Prav tako obsojajo izkoriščanje stiske ljudi za doseganje ciljev sindikalnega vodstva, kar očitajo sindikatu Alternativa v primeru Inter Toba. “Po moji oceni je stavka v Inter Tobu politično motivirana,” pravi Miklič. ^ g
Največje gradbišče v Podgorju
V Brusnicah gradijo kanalizacijo s čistilno napravo, urejajo ceste in poti, pločnike, javno razsvetljavo - Prihodnje leto naprej
Kostanjev piknik pri Miklavžu
NOVO MESTO - Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto vabi vse mlade planince na tradicionalni kostanjev piknik pri Miklavžu na Gorjancih, ki bo v soboto, 14. oktobra. Hoja bo trajala tri ure. Več informacij dobite pri Igorju Sladiču, telefon 324 530, kjer se lahko tudi prijavite.
BRUSNICE - Brusnice, središče istoimenske podgorske krajevne skupnosti, so že dobro leto veliko gradbišče. Največje delo je vsekakor že lani začeta gradnja kanalizacije s čistilno napravo; do konca novembra naj bi bilo opravljenih 80 odst. vseh del pri tej pomembni gradnji, tako da jim bo za prihodnje leto ostala še gradnja okoli 500 m glavnega kanala od cerkve sredi vasi ob cesti proti Gabrju.
“V tej dolžini bomo razširili tudi regionalno cesto, uredili pločnik ob njej, postavili novo javno razsvetljavo in regulirali Vrtaški potok,” našteva Tone Deželan, prizadevni predsednik sveta krajevne skupnosti. Ta dela financirata občina in država; sama kanalizacija bo veljala skupaj 130 milijonov tolarjev, biološka čistilna naprava pa 61 milijonov tolarjev. Računajo, da bo prihodnje leto, ko naj bi uredili tudi kanalizacijo za bližnji Leskovec, na čistilno napravo priključenih okoli 300 priključkov, njena zmogljivost pa je kakih 450 priključkov, torej bo zadostovala še za lep čas. Gradnjo čistilne naprave delno financira sama krajevna
Za negovalni oddelek
Posvet o ustanovitvi negovalnega oddelka pri novomeški bolnišnici ■ Pilotska projekta oddelkov v Sežani in Murski Soboti
NOVO MESTO - Veliko je ljudi, ki bi po odpustu iz bolnišnice potrebovali še nadaljnjo oskrbo, da bi bili sposobni za samostojno življenje v domu ali domačem okolju. Zato je direktorica Doma starejših občanov Novo mesto Lojzka Potrč pred tednom dni na pobudo novomeške območne enote Zveze upokojencev sklicala posvet o možnostih ustanovitve negovalnega oddelka pri bolnišnici Novo mesto.
“Naš dom je izpostavljen hudim pritiskom za sprejem bolnikov neposredno iz bolnišnice. Kar 58 od 95 oskrbovancev, ki smo jih v dom sprejeli v prvih osmih mesecih leta, je bilo neposredno iz bolnišnice. Potrebe za sprejem iz bolnišnice pa so bile vsaj dvakrat tolikšne,” je v uvodu povedala Potrčeva. Daje zadeva res pereča, je pokazala tudi udeležba posveta, saj so se zbrali vsi, ki se na novomeškem območju srečujejo s tovrstno problematiko in soglasno podprli ustanovitev negovalnega oddelka pri novomeški bolnišnici s 25 do 30 posteljami. Kot je povedala direktorica bolnišnice Mira Retelj, bi lahko oddelek s 25 posteljami uredili na pljučnem oddelku, kasneje, po preselitvi vseh odsekov interne, pa bi svoj prostor lahko dobil v njeni stavbi. Ob tem so sogovorniki poudarili, da se morajo natančno opredeliti tudi minimalni zdravstveno-kadrovski normativi.
Pilotska projekta negovalnih oddelkov od 1. septembra letos že potekata v bolnišnicah v Murski Soboti in Sežani, dobljeni rezultati pa bi služili kot osnova za orga-
nizacijo tovrstnih oddelkov v drugih slovenskih bolnišnicah. Negovalni oddelek bi pomenil podaljšanje zdravstvene nege oz. prehod med odpustom iz bolnišnice in domsko oskrbo ali nego na domu, s tem pa bi se skrajšal čas bivanja v bolnišnici in zmanjšala pogostost ponovnih hospitalizacij. V Novem mestu bi vanj sprejeli vse, potrebne nadaljnje oskrbe, ki so polnoletni in za katere se predvideva, da bodo najkasneje v treh mesecih sposobni samostojnega življenja. Posvet so sklenili z obljubo, da o zaključkih srečanja v domu starejših občanov seznanijo pristojne v državi.
M. Z.
Sindikalne pomoči
NOVO MESTO - V skladu za pomoč pri Svobodnih sindikatih Dolenjske in Bele krajine je več kot 50 milijonov tolarjev. Zaradi vse večjih potreb po sindikalnih pomočeh so vsa razpoložljiva sredstva namenili za omilitev stisk ljudi, ki so še posebej očitne jeseni, ki prinese dodatne stroške ob začetku šolskega leta, ko seje treba oskrbeti s kurjavo za zimo in nabaviti ozimnico. Medtem ko so prej podelili po okoli 2 milijona tolarjev raznih sindikalnih pomoči na mesec, jih sedaj po 4 milijone. Letos so podelili že več kot 4 milijone tolarjev nepovratne pomoči. Medtem ko vse več ljudi tone v bedo, manjši del bogati, kar pove tudi podatek ene od novomeških firm, ki prodaja avtomobile, da so tudi taki, ki avto menjajo na pol leta.
skupnost. Za priključek na kanalizacijo bo vsako gospodinjstvo plačalo po 100 tisočakov, in to v štirih obrokih.
“Ob tem delu urejamo tudi vaške ulice, in to cestišče s pločniki in robniki, ter postavljamo novo javno razsvetljavo,” je povedal Deželan. Začeto delo - do sedaj so tako uredili kakih 500 m vaških ulic - bodo nadaljevali, dosedanja dela pa so krajevno skupnost veljala 27 milijonov tolarjev.
Brž ko bodo končana dela pri gradnji kanalizacije v Brusnicah, bodo začeli graditi kanalizacijo za Ratež, v okviru del pri razširitvi deponije na Leskovcu pa je predvidena tudi kanalizacija za Dol. in Gor. Suhadol. Ob gradnji kanalizacije za Ratež bodo razširili tudi cesto od gostilne Mrak na Ratežu do Brusnic in Leskovca ter ob njej zgradili pločnik in v naseljih, kjer je še ni, uredili javno razsvetljavo.
A. B.
Z ljudmi kot z vrečami krompirja
NOVO MESTO - Preden je Mercator prevzel Emono, so “počistili” zaposlene v novomeških in dveh črnomaljskih Emoninih poslovalnicah. Tako je okoli 50 zaposlenih čez noč postalo tehnološki presežek. Šele ko seje vmeša! Svobodni sindikat in zahteval, naj z ljudmi ne delajo kot z vrečami krompirja, so dosegli, da jim bodo zagotovljene vse pravice, ki gredo delavcem v takih primerih.
MILIJON ZA ROTARY KLUB - Ob 10-letnici podjetja NovoLine in študentskega servisa Terna iz Novega mesta je Dušan Plut (levi) predsedniku Rotarv kluba Novo mesto Vladu Petroviču izročil ček za milijon tolarjev, ki ga bodo porabili za izvajanje socialnega programa, ki je že vsa leta v središču delovanja in prizadevanja novomeških rotarijcev, katerih član je tudi Plut. (Foto: A. B.)
PRAZNIK MALČKOV - Čeprav so svetli in prijazni prostori vrtca Muca pri osnovni šoli Brusnice z otroškim smehom in živžavom zaživeli že s prvim šolskim dnevom, pa so ga minuli torek svečano s prerezom traku odprti ravnatelj brusniške osemletke Jože Jazbec, maiošolarka Ana Vovko in novomeški župan dr. Anton Starc (na sliki od desne proti levi). Množico krajanov Velikih Brusnic, starše učencev šole in vrtca, predstavnike novomeške občine in podpornikov so v sončnem popoldnevu pred zgradbo novega vrtca s prisrčnim programom razveselili otroški šolski ansambel Mačkoni, folklorna skupina ter plesalke in plesalci osnovne šole Brusnice in malčki vrtca Muca. Da bodo lažje kupili še potrebna zunanja igrala, je poskrbelo podjetje Vias, izvajalec vseh gradbenih det. Njihova predstavnika sta ravnatelju izročila ček za 500 tisočakov. (Foto: M. Žnidaršič)
Ul
KMEČKA OHCET - Množica ljudi si je teta 1982 ogledala prireditev Turističnega društva - Kmečko ohcet, na kateri so si večno zvestobo obljubili štirje pari iz vse Dolenjske.
Stoena svečka na turistični torti
Pred 101 leti ustanovili Olepševalno društvo Novo mesto - Delovanje novomeškega turističnega društva pred leti skoraj zamrlo - Kmalu njegov ponovni zagon
NOVO MESTO - Na pobudo dr. Albina Poznika, domoljuba, novomeškega notarja, občinskega svetnika in župana, so 8.maja 1899 ustanovili Olepševalno društvo Novo mesto, predhodnika današnjega Turističnega društva Novo mesto. “Društvo je s privatno iniciativo skrbelo za čim lepšo zunanjost mesta in se ukvarjalo s tujsko prometno propagando. Od začetka je bil njegov predsednik dr. Poznik, ki je zaradi svojega prispevka k narodnemu in gospodarskemu napredku Novega mesta prejel naziv častnega občana. Med drugim je pospešil dograditev Narodnega doma, poskrbel za ureditev čitalniške dvorane in podprl ustanovitev bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji,” je povedal dolgoletni predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine Alojz Serini.
Ob svoji ustanovitvi je Olepše- turistična društva, med njimi tudi
valno društvo prevzelo v upravljanje kostanjeve drevorede, ki sojih zasadili Novomeščani, hkrati pa je takrat zaživelo tudi družabno in družbeno življenje. Delo društva -imelo je tudi skrbno zapisana pravila delovanja, ki so zelo podobna današnjim - se je z leti širilo na druga področja, osrednja naloga pa je bila privabljanje obiskovalcev v dolenjsko prestolnico in samo pokrajino. Leta 1930 seje preimenovalo v Olepševalno in tujsko-prometno društvo, po letu 1950 pa so se po krajih začela ustanavljati
Turistično društvo Novo mesto, naslednik olepševalnega društva. Ker se je v vsestranskem razvoju turizma pokazala potreba po njihovi medsebojni uskladitvi, se je leta 1954 ustanovila predhodnica Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine.
Novomeško je tako eno najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji. “Žal je delovanje društva v zadnjih letih počasi zamrlo, prireditve so bile čedalje slabše obiskane, ljudje so izgubili voljo. Ta visoki jubilej pa je lepa priložnost, da se prebu-
di in nadaljuje s svojim poslanstvom. Da izkoristimo naravne danosti pokrajine in k življenju obudimo prireditve, ki so bile nekoč dobro obiskane, npr. Noč na Krki, prireditve na Glavnem trgu, kulturne prireditve... Mislim, da smo za to sedaj pridobili prave ljudi. Tudi Mestna občina ima posluh za tovrstne dejavnosti, saj se zaveda pomena razvoja turizma,” meni Serini, ki je tudi član omenjenega društva.
Novomeškemu turističnemu društvu je Turistična zveza Slovenije ob svoji 95-letnici konec junija letos podelila priznanje za dolgoletno delovanje in sodelovanje na področju pospeševanja turizma. Oktobra ali novembra pa bodo v počastitev 101 -letnice obstoja v društvu pripravili svečano akademijo, na kateri naj bi se predstavila tudi ostala društva, kijih združuje Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine.
M. ŽNIDARŠIČ
J	21 i\l	>\ Š J	1 j“J	O EJ C J J J	1 ****
Do Vratnega bo boljši asfalt
Cesta od Šmarja do kartuzije Pleterje ne bo zajeta v naložbo, ki je predvidena za prihodnje leto - Meteorno kanalizacijo ob cesti do Vratnega bodo uredili še letos
VRATNO PRI ŠENTJERNEJU - Na pobudo krajanov so se zadnji septembrski torek v Vratnem sestali vaščani z županom in sodelavci z občine Šentjernej, da se pogovorijo o ureditvi vasi. Najbolj problematična je 1,2 kilometra dolga cesta od kartuzije Pleterje do naselja in skozi vas.
7 TEKMOVALNIH KONJ OSTALO BREZ STREHE IN KRME - V petek popoldne je v Prapreiah pri Šentjerneju pri Voju Maletiču izbruhni! požar, kije najprej zajel skedenj in hlev ter se kmalu razširil še na bližnji kozolec. Zgoret je tudi osebni avtomobil, ki je bil parkiran pod napuščem, Vojo Ma-letič, kije najuspešnejši tekmovalec in rejec konj Konjeniškega kluba Šentjernej, je tako ostal brez večine konjeniške opreme ter brez krme za konje, kajti zgorelo je seno in žito. Tako je ostalo brez strehe nad glavo sedem kakovostnih kasaških konj - med njimi tudi dobro znana Suriya in Bukefalos - ki sedaj preživljajo deževne jesenske dni in noči na prostem. Vojo upa, da bo s pomočjo sosedov in prijateljev kmalu postavil novo streho za svoje konje. Požar so pogasiti prostovoljni gasilci iz občine Šentjernej, na pomoč pa so jim prišli tudi gasilci gasilsko-reševalnega centra. Škode je po nestrokovni oceni za 3,5 milijona tolarjev. (Foto: T. J. G)
Potrebna bo pre^astitev ceste, dela pa so ocenjena na 13 milijonov tolarjev. Del sredstev bodo prispevali krajani sami, in sicer po 110 tisoč tolarjev ena hiša, ostalo pa bo krila občina. Na sestankuje bil izbran tudi gradbeni odbor, katerega predsednik je Janez Zagorc, član pa Janez Pavlič. Novo prevleko naj bi položili maja ali junija prihodnje leto, medtem ko bodo meteorno kanalizacijo uredili še letos. Sedaj je ta speljana skozi vas ob cesti, a ker gre za gričevnat svet, iz Gorjancev ob padavinah priteče veliko vode in nastajajo hudourniki, ki odnašajo teren ob cesti in jo spodjedajo. Problem bodo rešili s cevmi, škarpo oziro-
ma kamnito oblogo. Ker so v vasi od glavne ceste še trije odcepi, bo tudi te potrebno asfaltirati, a to za zdaj še ne bo možno. Slaba je tudi zelo prometna cesta od Šmarja proti Pleterjam, za kar se priprav-
Nekateri so še odvisni od kapnic
V petih letih bi v občini Škocjan za sanacijo javnega vodovoda potrebovali skoraj 5Od, za opustitev lokalnih vodovodov in izgradnjo javnega vodovoda pa 360 milijonov tolarjev
ŠKOCJAN - V občini Škocjan se slabi dve tretjini prebivalcev oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda, tretjina je priključena na lokalne vodovode, odstotek in pol občanov pa je še vedno odvisen od lastnih vodnjakov. Čeprav je pretežni del vodovodnega omrežja tako na javnem kot na lokalnih vodovodih močno dotrajan, kar povzroča znatne izgube vode, pa se stanje v občini v okviru razpoložljivih sredstev proračuna občine in iz amortizacije javnega podjetja Komunala le premika na boljše.
Letošnja suša je v Tomažji vasi	Ruhne vasi v Tomažjo vas pripel-
presušila vaški vodovod, zato mo-	jan nov cevovod, ki naj bi odpravil
rajo za dovoz vode skrbeti domači	pomanjkanje vode. Sicer pa naj bi
gasilci. Do novembra naj bi bil iz	tadva lokalna vodovoda opustili in
Občina jim stoji ob strani
V nekaterih suhokranjskih vaseh na domačijah ostajajo starejši ljudje - Občina jim pomaga
ŽUŽEMBERK - V tej občini je kar 17 odst. oz. 796 prebivalcev starejših od 65 let, vendar je razveseljivo, da je občina v Sloveniji po deležu prebivalcev, mlajših od 15 let, na 10. mestu, kar tudi pomeni, da se delež otrok povečuje. V nekaterih vaseh kljub temu ostajajo ostareli ljudje, ki potrebujejo pomoč.
“Največ denarja na področju skrbi za ostarele, namenjamo plačevanju oskrbnin v domovih za ostarele. Ža delno ali polno oskrbnino 30 občanov v različnih domovih plačujemo letno 40 milijonov tolarjev. Če k temu prištejemo še plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja za občane brez dohodkov, plačila prevoza otrok v VDC Novo mesto in OŠ Dragotina Ketteja, znese to skupaj skoraj 50 milijonov tolarjev ali 11 odst. celotnega občinskega proračuna," je povedal Darko Pucelj, svetovalec za družbene dejavnosti v žu-žemberški občini, ki skrbi tudi za socialno področje.
Po občinskem odloku o pomoči in negi na domu, s katerim pomagajo tistim, ki bi z nekaj pomoči še lahko ostali doma, na območju Hinj in okolice delujeta dve javni delavki, v kratkem pa se jima bo pridružila še medicinska sestra, ki bo skrbela za Dvor in Žužemberk z okolico. Že v
Darko Pucelj
tem mesecu bo obiskala vse občane, starejše od 65 let, jim izmerila sladkor v krvi in pritisk ter se pogovorila z njimi.
Del denarja občinskega proračuna je rezerviran za enkratne pomoči po 10 do 25 tisočakov, ki jih bodo delili po pravilniku. Za pomoč in nego na domu morajo občani dati soglasje. “Predvsem pa je pomembno, da ostarele, ki živijo večinoma sami, kdo redno obiskuje, se z njimi pogovori in jim pomaga,” pravi Pucelj. Občani lahko vsak dan na tel. 388-51-90 sporočijo imena občanov, ki potrebujejo pomoč.
S. MIRTIČ
zgradili nov vodovod z navezavo na nižinski vodovod Sračnik -Šentjernej. Projektna dokumentacija je že izdelana, dela pa so ocenjena na 40 milijonov tolarjev.
V Gorenjih Dolah je Geološki zavod iz Ljubljane zvrtal 150 metrov globoko vrtino. Če bo analiza pokazala dobro kakovost vode, bodo količine zadostovale za oskrbo prebivalcev v Dolah, naselju Otresk in Segonjah, kjer so sedaj odvisni od oporečnega vaškega vodovoda.
Največji vaški vodovod je na Bučki. Z vrtino na Bučki so sicer zagotovljene ustrezne količine kakovostne vode iz globinskih vodo-nosnikov, ki bodo nadomestile oporečno vodo vodovodov Bučka in Radulje. Potrebno bo še zgraditi črpališče na vrtini in povezovalni cevovod med črpališčem in vodohranom, za kar pa bi potrebovali 30 milijonov tolarjev. Pripravljena je tudi projektna dokumentacija za obnovo omrežja na odsekih Škocjan - Dolenja Stara vas ter Zagrad - Velike - Male Poljane. Gorenjo Staro vas je možno priključiti na vodovodni sistem Škocjan - visoka cona. V ta namen je potrebno zgraditi 800 metrov povezovalnega cevovoda, prečrpališče in vodohran. Lokalni vodovod Križe deluje kot medobčinski in pokriva naselji v občini Škocjan in Sevnica. Na obeh straneh oskrbuje le okoli 20 stalno živečih prebivalcev, ker pa imajo prednost lokalni vodovodi z večjim številom prebivalcev, bo moral ta še počakati.
T. JAKŠE GAZVODA
Pomoč najprej za ohranjanje staleža živine
Denar 10. oktobra
ŠENTJERNEJ - Državna komisija za sanacije ministrstva za okolje in prostor bo jutri odločala o namenu uporabe prve akontativne pomoči za odpravo posledic suše. Da bi lahko sredstva državne pomoči prizadetim občinam takoj nakazali, so morale prizadete občine do danes posredovati predlog porabe. Zato so na občini Šentjernej sklicali skupni sestanek vseh občin nekdanje novomeške občine, da pripravijo enotni sanacijski program za celo regijo. Tako so predstavniki šestih občin sledili navodilom ministrstva ter sklenili, da bodo prvi del pomoči namenili ohranjanju staleža živine in bodo sredstva razdelili glede na stopnjo poškodovanosti koruze v zrnju, koruze za silažo, mrve in travne silaže. Ostali kmetovalci (vinogradniki, zelenjavarji, sadjarji) bodo pomoči deležni ob naslednjih nakazilih. Vlada je namreč na seji 21. septembra sklenila, da bo prvi del akontacije v višini 1,2 milijarde tolarjev zaradi suše prizadetim slovenskim občinam nakazala 10. oktobra, drugo nakazilo v višini 1,8 milijarde tolarjev bo zagotovljeno prioritetno po sprejemu varčevalnih ukrepov, tretja akontacija 1,6 milijarde tolarjev pa po verifikaciji zaključnih poročil o nastali škodi in po sprejemu varčevalnih ukrepov. Vladaje sprejela tudi sklep, da do državne pomoči niso upravičeni oškodovanci za kulture, katerih stopnja poškodovanosti znaša manj kot 30 odstotkov, zato jih v predlogu sana-cijskega programa tudi ni mogoče zajeti.
T. J. G.
lja večji poseg in ne bo zajet v to naložbo.
Sestanka so se udeležili tudi krajani zaselka Stražnik, ki spada pod Vratno. Čeprav je cesta do Stražnika stara šele dve leti, je zaradi gostega in težkega tovornega prometa že močno načeta. Sanacije razpok se bodo cestarji lotili takoj, hkrati pa bodo na občini poskrbeli za omejitev osne obremenitve. Hiše v Stražniku, ki so najvišje, imajo poleti zaradi zmanjšanega pritiska pomanjkanje vode, kar krajani rešujejo s črpalkami in lastnimi rezervoarji. Kot so obljubili na občini, bodo problem reševali s Komunalo, z grmovjem zaraščene ceste do Stražnika pa se bodo takoj lotili delavci preko javnih del.
T. J. G.
Po ravbarski poti
DVOR - Turistično društvo Suha krajina pripravlja to nedeljo,
8.	oktobra, že tretji kolesarski izlet “Po ravbarski poti” s startom ob 9. uri na Dvoru. Pot bo kolesarje vodila po desni strani reke Krke vse do njenega izvira in nazaj. Vožnja je na lastno odgovornost, startnine pa ni.
Ob tednu otroka
ŽUŽEMBERK - Ob tednu otroka bo jutri, 6. oktobra, v Žužemberku vrsta športnih iger: občinski prvenstvi v krosu in v malem nogometu za mlajše in starejše dečke ter odbojka, v kateri se bodo pomerila dekleta in učiteljice prevolske in žužemberške šole. Ob 17. uri bosta nastopila Mojca in Kaličopko.
VANDALIZEM V ZDRAVILIŠKEM PARKU - Park v Zdravilišču Dolenjske Toplice je eden najlepših in najbolj urejenih daleč naokoli, po njem pelje tudi označena botanična pot. (Ne)znani domači huligani so si pred nedavnim v parku privoščili „za-bavo" in v svojem nočnem objestnem divjanju napravili škodo. Med drugim so izruvali okrasno eksotično drevesce, na sosednjem pa polomili veje in sklatili ptičja gnezda. Na fotografiji: Peter Kotar, vodja zdraviliškega gostinstva, na prizorišču huliganskega divjanja. (Foto: A. B.)
Denar bi radi, naslednika še ni
Žužemberški svetniki podpirajo predlog delitve premoženja - Komu denar za stranko SKD? - Spremenili statut - Čimprej pogajanja s Cestnim podjetjem
i
ŽUŽEMBERK - Žužemberški svetniki so pred tednom dni načelno podprli predlog sporazuma o delitvi premoženja z mestno občino Novo mesto. Pristajajo na največ 45-odst. popust in na izplačilo 152 milijonov tolarjev v dveh letih. S sporazumom se tudi njim mudi, saj se bodo morali zaradi začetih naložb zadolževati, poleg tega pa menijo, da imajo dovolj tehtnih programov za porabo denarja. Po besedah župana Franca Škufce jim je na začetku pogajanj kazalo precej slabše, saj bi, če bi merilo za delitev ostale pretekle naložbe, morali mestni občini celo vrniti 60 milijonov tolarjev.
Svetniki so spremenili statut ob- venije so namreč menili, da denar
ASFALT PO PETIH LETIH - Vaščani Brezove Rebri so po petih letih povezani s svetom s sodobno asfaltno cesto, ki so jo predali namenu minulo nedeljo s kratko slovesnostjo, blagoslovom župnika Andreja Severja in govorom župana Franca Škufce. Okrog 2 km asfalta je občino stalo 53 milijonov tolarjev, 10 milijonov pa je primaknilo tudi ministrstvo po programu za demografsko ogrožena območja. Krajani si zdaj želijo še povezavo z Veliki Lipovcem in drugo povezavo proti Prečni, kar so gospodinje nazorno in domiselno prikazale tudi na torti. (Foto: S. M.)
čine in s tem omogočili oblikovanje krajevne skupnosti Hinje. V statutu bo zapisano, da ima svet krajevne skupnosti 11 članov, kolikor je tudi vasi v tej krajevni skupnosti. To še ne pomeni, da bo imela vsaka vas v svetu svojega predstavnika, saj tega po veljavni zakonodaji ni mogoče zagotoviti. Izvoljenih bo tistih 11 kandidatov, ki bodo dobili na območju krajevne skupnosti največ glasov.
Pred sprejemom odloka o financiranju političnih strank v občini, so se svetniki zapletli v vprašanje, kdo dobi denar, ki si gaje z glasovi na volitvah prislužila stranka SKD. Svetniki Bajukove Nove Slo-
pripada njim, ker je večina vodstva in članstva stranke SKD na območju Žužemberka izstopila in se pridružila novi stranki. Čeprav je več svetnikov potrdilo, da bi bilo edino tako pošteno, za takšen
• Na pobudo svetnika Dušana Papeža se bo župan v nekaj dneh sestal z nekdanjo predsednico KS Hinje, da bi razjasnili, kako je nastalo 60 milgonov tolarjev dolga, ki ga mora po sklepu sodišča občina plačati Cestnemu podjetju Novo mesto. O vračanju dolga naj bi se čimprej začeli pogovarjati in pogajati tudi s Cestnim podjetjem.
predlog niso mogli najti pravne podlage. Denar namreč pripada združeni stranki SLS -SKD, ki je pravna naslednica SKD. Svetniki Nove Slovenije so nato predlagali, naj se vse stranke odpovejo denarju in ga namenijo v dobrodelne namene (za obnovo dveh cerkva), a za to ni bilo posebnega navdušenja. Obveljalo je priporočilo, naj se stranki dogovorita med sabo.
Na seji so sprejeli še merila za vrednotenje projektnega in raziskovalnega dela ter tekmovanj v znanju na osnovnih šolah in na področju predšolske vzgoje. Svetniki so zahtevali, da se sredstva, čeprav so majhna, porabijo namensko za nagrade prizadevnim učiteljem in učencem in ne za druge namene, kot je na primer za beljenje zidov. Po hitrem postopku so sprejeli še odloka o ustanovitvi javnih zavodov OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, ker brez teh aktov ne bi mogli imenovati novih svetov šole.
B. D. G.
Sentjernejske črepinje
“ODREJAM ZDRUŽITEV" NEUSPEŠNO - V ponedeljek je bilo v gostilni Cerjak zelo živahno in napeto. Zbrali so se namreč predstavniki dveh občinskih odborov strank SLS in SKD, da bi uresničili na vabilih zapisani dnevni red "Odrejam združitev". A ni in ni šlo. Kar pet ur so trajala pogajanja, ki pa so pokazala, da obe stranki stojita vsaka na svojem bregu ter vneto in nepopustljivo zagovarjata svoja stališča. Iz katere stranke naj bo predsednik in koliko članov naj ima katera stranka v upravnem odboru, sta le dve sporni vprašanji. Medtem ko se ena stran sklicuje na številnejše članstvo in dvakrat večje število svetnikov v občinskem svetu, pa se druga naslanja'na kakovost le-teh in na združitev na državni ravni, ki je upoštevala razmerje 1:1. Pa tudi denarje bil tisti, pri katerem se je zataknilo. Eni pravijo, da so imeli drugi velik dolg na državni ravni, ki ga je krila pridružena stranka, spet drugi, daje blagajna (bodoče?) občinske partnerice prazna pa še, da hočejo ti s prazno malho odločati o vsem. Ni torej čudno, da se glas o poskusu združitve sliši vse do Ljubljane.
ODGOVORNIH PA NI BILO - Odmeven je bil tudi poziv Zveze agrarnih skupnosti, da bo v nedeljo v osnovni šoli Šentjernej sestanek agrarnih skupnosti za Dolenjsko in Posavje. Brez vabil seje odzvalo kar precej ljudi. “To je tako kot v času turških vpadov: eden zažge kres, pa vsi v kup letijo,” seje pošalil predsednik zveze agrarnih skupnosti Rudi Šimac. Toda v tem primeru je bilo očitno, da ogenj ali vsaj dim ne seže do Ljubljane, žal niti do zaposlenih na upravnih enotah. Teh namreč v Šentjernej ni bilo.
PetjeVn kikirika, da v Šentjerneju ponedeljkov poskus poroke med SLS in SKD ni uspel, saj se niti po peturnem dvorjenju ni vedelo, kdo je ženin in kdo nevesta.
Iz topliškega vodnjaka
ZA ŽIVE - Če bi iz slovarja slovenskih besed zbrisali dve drobni besedi, bi mnogim Topliča-nom odleglo. Mrliška vežica v bolj običajnih krajih po Sloveniji postane breme ljudem šele takrat, ko kdo umre. V Dolenjskih Toplicah so z njo obremenjeni predvsem živi. In to tako zelo, da najraje nihče ne bi nič slišal o njej. Pokojniki na to ne rečejo nič; še naprej ležijo po domovih... Dan mrtvih pa pride kmalu, takoj za volitvami-
Prodajna razstava
DOLENJSKE TOPLICE -V podhodu zdravilišča, kjer prirejajo občasne likovne razstave, je ta čas na ogled prodajna razstava del Božene Gobec Bože z motivi iz narave, krajine, cvetja in tihožitij. Razstava bo odprta do 15. novembra.
Suhokranjski drobiž
TAKOJ ZA LONDONOM -Popularna zabavnoglasbena skupina Babilon je pred meseci posnela zanimiv videospot v Londonu, pred kratkim pa seje mudila tudi na Dvoru, kjer so fantje posneli nov videospot.
AKCIJE - Vaščani Podgozda imajo pogosto skupne delovne akcije. Prejšnjo soboto so urejali vaško cesto, ki pelje na polja in na gozdne parcele. Po uspešnem zaključku akcije so se zbrali sredi vasi ob dobri jedači in pijači. Tako so se lažje dogovorili za prihodnje akcije.
NAROBE POMOČ - Bolj jih tepeš, bolj so pridni in žilavi-Tako bi lahko rekli za prebivalce demografsko ogrožene krajevne skupnosti Hinje. V takih krajih ponavadi država ali pa občine gradijo ceste. Hinjčani pa so že pred časom pokazali, kdo so, in so asfaltirali državno cesto od Žvirč proti Strugam.
Sprehod po Metliki
TOLAŽBA - Oni dan sta se srečala Jože Matekovič in Peter Stefanič, ki ju poleg tega, da se potegujeta za stolčka v državnem zboru, druži tudi to, da je prvi doma z Radoviče, drugi pa je ra-doviški zet. Pa se je Jože potožil Petru, doktorju veterinarskih znanosti, da na veliko kradejo Plakate z njegovo podobo, razobe-šene povprek in počez po Beli krajini. “Ah,” je zamahnil z roko Peter. “Jaz teh težav nimam. Odveč bi bilo, da bi plakati z mojim obličjem viseli po belokranjskih hlevih. Mene tudi brez tega poznajo vse belokranjske krave.”
DEŽ - V vsesplošni suši so bili tudi v Rosalnicah brez vode. Potem pa so - preverjeno in natančno prešteto - padle tri dežne kaplje in Rosalničanom je po ceveh Pritekla voda. In Rosalničani so in bodo do konca svojih dni srečni, da so jih pred nadaljnjo sušo v vodovodnih pipah rešile natančno tri dežne kaplje.
GRAD - Ko so Metličani slišali, da v Gradcu začenjajo obnavljati grad, so s kančkom zavisti ugotovili, da bodo imeli odslej Gradčani NOVIGRAD. Bolj črnoglede pa je zaskrbelo, da se po obnovi ne bo „zgodil“ BIO GRAD (prevod v slovenščino: bilje grad).
SEJANJE - Črnomaljski svetniki so pretekli četrtek za 11 točk dnevnega reda s čestitkami in pozdravi (ta začetku in koncu seje porabili uro 'n pol. Metliški svetniki so istega dne za 12 točk dnevnega reda potrebovali Pet ur in pol. Brez komantarja.
Črnomaljski drobir
KRIVEC - Rajko Štefijnič je za svojo kandidaturo na državnozborskih volitvatvah „obdolžil“ Dolenjski list. Za kandidaturo se Je namreč dokončno odločil, ko je v našem tedniku prebral pogovor s svojim prijateljem. Upajmo, da Dolenjski list n^bo „kriv“ tudi za volilne izide.
ČESTITKE - Čeprav so županu Andreju Fabjanu svetniki že pred časom predlagali, naj kot sklicatelj sej občinskega sveta na dnevni red uvrsti tudi točko ..Čestitke in pozdravi", se ga prošnja ni prijela. Pa bi mu na zadnji seji prišlo prav, če bi bila ta točka na dnevnem redu, saj je, še preden so se svetniki lotili dela, čestital Antonu Filaku, ki ni svetnik, za uspehe na svetovnem Prvenstvu oračev. Tako kot se je seja začela, se je tudi končala, kajti eden od dežurnih čestitajočih svetnikov Zdravko Šavor iz SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je ob rojstnem dnevu izročil steklenico vanu Štajdoharju iz ZLSD. Vsi, ki •etos še niso imeli rojstnega dneva, z veliko nestrpnostjo pričakujejo naslednje seje.
KOLONA - Pretekli četrtek ob Ih-uri (žal ne samo takrat) je bilo v Črnomlju za nekaj sto metrov dolgo vožnjo od kulturnega doma uo grada potrebnih 10 minut. Semafor, ki so ga postavili zaradi obnove fasade na Dolenjski banki, je namreč spustil v enem zamahu le Po štiri avtomobile. Na nerganje z občinske uprave, naj vendar kaj ukrenejo, so na policijski postaji odgovorili, da nimajo dovolj policistov, da bi urejali promet. Zelje o obvoznici so tokrat pri Črnomaljcih bolj vroče kot kdaj koli doslej.
USPEŠNOST - Na otvoritvi nove črnomaljske telovadnice je bila pri igri „Med dvema ognjema" najbolj uspešna Mojca Stjepano-vic z občinske uprave, čeprav ni skakala po igrišču. Kot gostja je sedela v prvi vrsti na tribuni, a je ujela največ zablodelih žog.
Semiške tropine
PRILIZOVANJE - Zlasti lju-hetn, ki jih politika sicer kaj priba ne zanima, hitro pade v oči obnašanje politikov predvsem pred volitvami. Tako jim tudi ni ušlo, kako je Zmago Jelinčič na septembrskem srečanju borcev v Semiču hodil od mize do mize, se rokoval 'n poljubljal z ljudmi. A neodvisni1 opazovalci tega dogajanja, ki so J(m še v spominu nekdanji običa-■!' na vasi, so bili prepričani, da bi imel več uspeha, če bi od mize do mize nosil dihurja...
. SADJE- V predvolilnem času bi S' mnogi volivci bolj kot velikih esed želeli drobnih dejanj kandidatov za poslanske stolčke. Najbrž 1 veselo zaploskali tistemu, ki bi i* *?til žaganja vej sadnega drevja, 1 visijo na ceste in s svojimi sadovi b.bilno tlakujejo poti, da še pred 2lmo postanejo prave drsalnice.
CEVI - Semičani si želijo, da bi ■Uveli pred sto leti. A ne zaradi pogone nostalgije po starih časih, tem-eč preprosto zato, ker so bile takrat odovodne cevi - dobili so jih nam-ec prvi v Beli krajini - neprepustne, anes pa so kot ribniško rešeto.
i*kJkA Ttraf	J	2? 1SJ	1 £E> J	J-J	O Ei C J	J\l	MM*
Zimsko ogrevanje za pošteno ceno
Metliški svetniki so sprejeli novo ceno ogrevanja iz skupne kotlovnice v Naselju Borisa Kidriča - Če je ne bi, Terca ne bi začela s kurjenjem - Kakšna bo usoda kotlovnice?
METLIKA - Tukajšnji svetniki so na seji pred tednom dni sprejeli osnutek in predlog odloka o ogrevanju soseske iz skupne kotlovnice v Naselju Borisa Kidriča, katere lastnica je občina Metlika. Strinjali so se tudi s ceno ogrevanja za prihajajočo kurilno sezono, ki jo je pripravilo podjetje Terca, sicer upravljavec kotlovnice.
Kot je dejal Jože Matekovič, predsednik odbora za gospodarstvo, finance in premoženje pri občinskem svetu, svetniki ne vedo, ali je cena, ki jo je predlagala Terca, poštena, saj nimajo podatkov o cenah ogrevanja v drugih občinah.
Država je preveč zapravljiva
Z obiska ministra za gospodarske dejavnosti dr. Zagožna v Črnomlju
ČRNOMELJ - Pretekli teden je bil na obisku v Črnomlju minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen. Opozoril je na preveliko koncentracijo v Ljubljani, bodisi da gre za denar ali ustanove, zato bi morali več narediti za skladnejši regionalni razvoj. Kritiziral je tudi porast državnega proračuna, ki je bil večji od realnega porasta družbenega proizvoda in inflacije, kar pomeni, da država hitreje porablja, kot ljudje ustvarjajo.
Po njegovem moramo Slovenci ustvariti bolj uspešno in učinkovitejšo državo, ki ne bo tako zapravljiva, kot je sedaj. Črnomaljci so opozorili na problem sive ekonomije, ko so ljudje prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, delajo pa na črno. Če pa kdo išče delavca, da bi ga zaposlil, ga ne more dobiti, saj iskalcem zaposlitve ne ustreza, da bi se redno zaposlili, ker kot brezposelni služijo na dveh koncih. Minister je dejal, da poznajo pot za napredek Slovenije, a jim manjka časa in kadrov. Če bi imela sedanja vlada na voljo vsaj pol mandata, bi po njegovem rešila veliko problemov.
Na vprašanje, kdaj bo država manj požrešna, pa je odgovoril, da so že zmanjšali število državnih sekretarjev. “Imamo 54 paradržavnih agencij in skladov in veliko bi jih lahko ukinili. Vsako ministrstvo pa bi lahko takoj zmanjšalo število zaposlenih in stroške za 25 odst. V prihodnje bo morala biti na oblasti struktura, ki bo zaprla pipice, skozi katere bi po nepotrebnem odtekal denar," je prepričan dr. Zagožen.
M. B.-J.
Predvsem pa se težko odločijo na račun drugega. “Poleg tega smo svetniki v dvojni vlogi: kot predstavniki občine, lastnice kotlovnice, bi morali biti zainteresirani za čim višjo ceno ogrevanja. Ne moremo pa biti barabe, ker smo tudi predstavniki volivcev, občanov, in je prav, da jim zaračunamo pošteno ceno,” je bil prepričan Matekovič.
Direktor Terce Slavko Podboj je pojasnil, da za kurilno sezono, ki praviloma traja sedem mesecev, uporabniki v Metliki plačujejo ogrevanje sedem mesecev, medtem ko se v nekaterih občinah zaradi enakomernejše obremenitve družinskega proračuna odločajo za celoletno plačevanje. Tako naj bi v Metliki sedem mesecev plačevali po 235,55 tolarja za kv. meter stanovanjske površine, prišteti pa je potrebno še 19 odst. DDV. Če pa bi se odločili za celoletno odplačevanje, bi bila cena 137,40 tolarja za kv. meter in DDV. Terca upravlja z 18 kotlovnicami v 11 občinah, a je metliška cena ogrevanja med nižjimi. Ni pa bila izračunana na pamet, temveč glede na porabo
kurilnega olja v preteklem letu, saj strošek z gorivom znaša kar 80 odst. cene ogrevanja. Svetniki so se torej strinjali s postavljeno ceno, ki se v kurilni sezoni lahko spremeni samo ob spremembi cen kurilnega olja. Dokler cene ne bi sprejeli, Terca v Metliki ne bi pričela z ogrevanjem.
Kljub temu pa da so metliško kotlovnico dodatno opremili in je v dobrem stanju, je Podboj namignil svetnikom, da se bodo morali odločiti, kaj je gospodarno in kaj ne. Predlagal je, da začnejo razmišljati o odtujitvi kotlovnice, saj občini prinaša le stroške, ki bodo vse večji, vprašanje pa je, če bo dovolj denarja, ko jo bo potrebno temeljito obnoviti, saj je Terca šele pred nekaj leti začela obračunavati amortizacijo. Poleg tega je za plačevanje ogrevanja značilna velika nedisciplina.
M. BEZEK-JAKŠE
Otvoritev VDC
ČRNOMELJ - V petek, 6. oktobra, bo ob 11. uri v poslovni coni Majer v Črnomlju otvoritev Varst-vcno-delovnega centra, ki so ga tako varovanci kot pjihovi starši ter zaposleni že težko pričakovali.
OSTANKI NASELJA IN GROBIŠČA - Ko so pri Hrastu kopali za telefon, so naleteli na arheološke najdbe. Naredili so dve sondi: prva meri 25 krat 3 metre, druga pa 65 krat 3 metre. Po besedah absolventke arheologije Ildike Pinter, ki dela pod nadzorom dr. Phila Masona, gre v prvi sondi (na fotografiji) najbrž za ostanke prazgodovinske naselbine. V drugi sondi pa so našli ostanke rimskega grobišča. Izkopali so kar 32 žarnih grobov ter skeletni grob. (Foto,- M. B.-J.)
Popravek
Peticija proti zaprtju trgovine
ČRNOMELJ - Črnomaljci so zvedeli, da namerava Mercator zapreti trgovino “Pod lipo” pri črnomaljskem “suhem mostu". Vendar meščani zaprtju nasprotujejo, saj ima po njihovem trgovina dobro ponudbo, ustrežljivo prodajno osebje ter nekajdesetletno tradicijo. Poleg tega je edina v tistem predelu mesta, z njenim zaprtjem pa bi bili le še korak bližje k umiranju starega mestnega jedra. Nestrinjanje z Mercatorjevo odločitvijo so meščani izrazili s peticijo proti zaprtju trgovine. Zbrali so 88 podpisov in jih pred tednom dni poslali Stanetu Hribarju v Mercatorju Dolenjski, d. d., v Novo mesto ter črnomaljski občinski upravi v upanju, da bo njihova želja, da trgovine ostane, uslišana.
Na svetovnem prvenstvu oračev v Angliji je prekmurski orač Jože Zver dosegel 24. (ne 14.) mesto, gribelj-ski kmet Anton Filak pa 15., kar je njegova druga najboljša uvrstitev na svetovnem ne (državnem) prvenstvu do zdaj.
OB OBLETNICI SMRTI - Na slovesnost, ki so jo pripravili v spomin častnemu črnomaljskemu občanu prof. dr. Vinku Beličiču, so prišli tudi njegovi najbližji svojci iz Italije. Udeleležili so se maše, proslave, na kateri je med drugim njegove pesmi prebirala Mojca Molan (na fotografiji), in odkritja spominske plošče. (Foto: M. B.-J.)
V spomin zamolčanemu literatu
Ob obletnici smrti so se v Črnomlju poklonili svojemu častnemu občanu, pisatelju, pesniku. in prevajalcu prof. dr. Vinku Beličiču - V slovstvu bi mu morali dati mesto, ki mu gre
ČRNOMELJ - Preteklo soboto so se z mašo, slovesnostjo in odkritjem spominske plošče v Črnomlju spomnili častnega občana prof. dr. Vinka Beličiča, ki je umrl 27. septembra lani. Kot je na slovesnosti dejal mag. Janez Kramarič, je Beličič 27. januarja 1994 postal častni črnomaljski občan zaradi izjemnega prispevka h kulturi in literaturi, v katero je vedno vpletal tudi belokranjske ljudi in pokrajino.
Poleg mag. Kramariča je o nje- postal učitelj slovenščine, in že v 4.
govem delu govoril tudi prof. Janez Mušič, direktor in glavni urednik založbe Mladika iz Ljubljane. Dr. Vinko Beličič, ki seje 19. avgusta 1913 rodil v Črnomlju, počiva na Opčinah pri Trstu, na meji dveh domovin, kjer seje ustalil z družino. Trdno je bil odločen, da bo
Utesnjeni strelci v boju z rjo
V Strelski družini Iskra Semič že vrsto let iščejo primernejši prostor za strelišče, a zaman - Svetniki zavrnili predlog o prizidku k šolski telovadnici - Spet zgolj obljube?
SEMIČ - Strelska družina Iskra Semič je v dobrih 20 letih, kar deluje, s svojimi uspehi presenetila že marsikaterega poznavalca. V streljanju na glinaste golobe tekmujejo člani v prvi državni ligi, v streljanju z zračno puško pa v drugi državni ligi, medtem ko so bili pionirji lansko šolsko leto četrti na državnem prvenstvu, Marko Lativovič pa med posamezniki celo drugi.
Ti uspehi so za Semičane še to- riščen, bi bilo za strelišče ravno
liko pomembnejši, ker trenirajo v tako rekoč nemogočih razmerah. Prav toliko, kot je stara Strelska družina, je staro tudi strelišče pod kulturnim domom, ki že vsaj deset let ne ustreza sodobnim zahtevam v tem športu. Imajo namreč le 4 strelska mesta, potrebovali pa bi jih najmanj 12, da bi lahko imeli doma ligaške tekme. Tako morajo gostovati po vsej Sloveniji. Seveda bi poleg primernega strelišča potrebovali še sodniške sobe, garderobe, sanitarije. Da je problem še večji, je sedanje strelišče zelo vlažno, zato puške napada rja. “Sami smo iskali primernejši prostor po vsem Semiču, a ga nismo našli. Opazili pa smo, da imajo drugod strelišče prizidano k šoli, kinodvorani, gasilskemu domu, športnemu objektu. Zato smo tudi v naši družini po daljšem tuhtanju prišli do zaključka, da bi bilo najbolje strelišče prizidati k novi telovadnici. Prostora, ki sedaj stoji neizko-
dovolj,” je povedal predsednik Strelske družine Tomislav Stonič.
Ker pa se v Strelski družini zavedajo, da sami ne morejo narediti veliko, razen da pomagajo pri gradnji ter najdejo sponzorje iz izkop in nabavo opreme, je upravni odbor za pomoč poprosil občinski svet. Vendar so svetniki sredi
Tomislav Stonič
septembra sprejeli sklep, da Strelski družini ne odobrijo gradnje strelišča ob telovadnici OŠ Semič, saj mora biti ta prostor rezerviran za širitev telovadnice v prihodnjih letih. Hkrati se je občinski svet s sklepom zavezal, da bo občina Semič v sodelovanju s Strelsko družino v doglednem času našla prostor za njeno dejavnost.
“Sklep občinskega svet je za nas zgolj navadna obljuba. Ko je bil pred štirimi leti na obisku v Semiču Rajmond Debevc, je dejal, da imamo eno najslabših strelišč v Sloveniji. Županje takrat obljubil, da bodo v najkrajšem času rešili ta problem, a je ostalo le pri obljubah. Moram priznati, da nam občina tudi sicer razen obveznosti iz proračuna kljub našim uspehom ni prav nič pomagala pri delu, medtem ko seje zelo izkazala semiška Iskra,” je razočaran Stonič. V strelski družini sedaj upajo na skorajšnjo primerno gradnjo v Semiču, kjer bo dovolj prostora tudi za strelišče. Sicer se boji, da bodo morali v 50-članski družini skrčiti delo bodisi pri članih ali pionirjih. To pa bi bila velika škoda.
M. BEZEK-JAKŠE
ali 5. gimnaziji je začel pisati in objavljati pesmice. Svoji prvi knjigi je izdal že med drugo svetovno vojno, potem pa so sledila številna prozna dela in pesniške zbirke, v katerih se je prizadeto odzival na polpretekle čase. A dolgo časa so bila njegova dela v Sloveniji neznana. Izhajala so v Italiji, Argentini, Avstriji. Sodil je med zamolčane.
Kot je dejal prof. Mušič, je še prezgodaj, da bi si o njegovem zelo obsežnem literarnem opusu, ki je ena sama avtobiografija, ustvarili popolno in pravično sodbo. „Prav pa bi bilo, da celovito spoznamo njegovo delo, v katerega je venomer vpletal rodno Belo krajino in Kras, in mu v slovenskem slovstvu najdemo mesto, ki mu gre," je med drugim dejal prof. Mušič o potrža-čenem Belokranjcu, kije dolga leta kot begunec živel na hišnem pragu svoje domovine. Njegovo življenje je postalo prijaznejše šele leta 1991, ko je lahko obiskal Slovenijo in ko so v domovini prekinili molk o njegovih delih. Čeprav je prav predvojni in povojni čas usodno zaznamoval njegovo delo, pa je vedno ostal zvest svojim načelom, predvsem skrbi za svoj narod, jezik, kulturo, omiko in vero. Na slovesnosti je v kulturnem progra-
0 reinkarnaciji
ČRNOMELJ - ZIK-Knjižnica Črnomelj vabi v četrtek, 5. oktobra, ob 18. uri na zanimiv večer z Duhovno univerzo iz Ljubljane. Gost bo Primož Škoberne, soavtor knjižice “Sodobni pogledi na reinkarnacijo" in učitelj na Duhovni univerzi. Prisluhnili boste predavanju o sodobnih pogledih na reinkarnacijo, po predstavitvi Duhovne univerze pa se bo mogoče vpisati v prvi letnik.
mu zapel župnijski pevski zbor pod vodstvom Polone Zupančič, pesmi dr. Beličiča pa je recitirala Mojca Molan. Na hiši na Kolodvorski 7, kjer je stala Beličičeva rojstna hiša, pa je župan Andrej Fabjan odkril spominsko ploščo.
M. B.-J.
Neumen, ne pa opica
Gotovo si lahko predstavljate sejno sobo z dolgo mizo. Domala vsi stoli so že zasedeni, se-stankarji pa še prihajajo. Med zadnjimi France. Prost je le še sedež pri steni.
"Hej, Franc, preskoči mizo in sedi sem!" mu zavpije strankarski kolega. “Hvala. Bom šel raje okrog. Res sem malce trapast, opica pa nisem, ” odrvrne lokalni politik.
Dogodka sem se spomnil zdaj pred volitvami, ko kandidati počnejo marsikaj, da bi se prikupili volivcem. Kuhajo golaž. Igrajo nogomet. Prenašajo jajca (kokošja, da ne bo pomote) na pladnjih. Kelnarijo. Pojejo slovenske narodne pesmi. Pripovedujejo šale. Se vozijo s konjskimi vpregami. Kidajo gnoj iz hlevov. Trgajo grozdje. Obirajo jabolka. Se nasmihajo, vriskajo, plešejo, plavajo... skratka: se norčujejo iz samega sebe. Da bi dokazali in pokazali ljudstvu, kako so preprosti, krvavi pod kožo, vsakdanji, prav nič vzvišeni, kako so samo eden med mnogimi. Do izvolitve. Potem nimajo časa niti za resne pogovore o težkih problemih, kaj šele, da bi si našli čas za lupljenje krompirja na vaški prireditvi Dedek in babica so mi povedati. Do izvolitve, kajti nato se pričnejo boriti za privilegije: za visoke plače, za hitrejše upokojevanje, za imuniteto, za stanovanje v Ljubljani...
Predvolilna opičiada se jim vsekakor izplača.
TONI GAŠPERIČ
Drobne iz Kočevja
r
DELAVNICA O LPVO - Namen I. delavnice o LPVO v občini Kočevje je bil, da bi od širokega kroga ljudi pridobili informacije o tem, kaj se jim zdijo največji problemi v občini. Sicer uspešne delavnice se je udeležil? (e približno polovica vseh vabljenih. Na posnetku: s predstavitve LPVO po zaključku delavnice (Foto: M. L.-S.)
Po elektriki še optični kabli
Kmalu bodo vsi odjemalci električne energije v dolini Kolpe preklopljeni na Elektro Ljubljana
Največja problema voda in odpadki
V Kočevju so pričeli s pripravo Lokalnega programa varstva okolja (LPVO) -4,2 milijona tolarjev vredni projekt bo dokončan prihodnje leto - 1. delavnica
KOČEVJE - V kočevski občini so se že lani odločili, da se bodo lotili izdelave programa varstva okolja. Na podlagi te odločitve, ki jo je sprejel občinski svet, in 1,1 milijona tolarjev, kolikor sojih v ta namen zagotovili v proračunu za letošnje leto, so se letos lotili izdelave lokalnega programa varstva okolja (LPVO), ki ga ima, kot so povedali minuli četrtek na njegovi predstavitvi, v vsej Sloveniji manj kot 10 občin in ga tudi v večini srednjeevropskih držav kljub izdatni podpori mednarodnih organizacij nima še niti 5 občin, čeprav je bil temeljni kamen za lokalne programe postavljen že na konferenci ZN v Riu de Janciru leta 1992.
KOČEVJE - Glavna naloga delavcev Elektro Ljubljana, poslovne enote Kočevje, po osamosvojit-vije bila razmejitev slovenskih odjemalcev s hrvaškega elektro omrežja. Med Čabrom in Radenci v Beli krajini so v dolžini 50 kilometrov po zahtevnem terenu doslej opravili skoraj vsa načrtovana dela. Vrednost razmejitve je znašala več kot 300 milijonov tolarjev. Na slovenski strani se z hrvaško energijo napajata vasi Grgel in Bilpa, več zaselkov na drugem bregu Kolpe pa se bo še nekaj časa napajalo s slovensko elektriko. Predvidoma prihodnje leto bo podjetje po obstoječih daljnovodih do Kočevja napeljalo optične kable in tako porabnikom omogočilo tudi uporabo internetnih'storitev.
Za uporabnike telefonskih storitev, predvsem medomrežja, prihaja razveseljiva novica iz Teleko-
KOČEVJE - V Spominskem parku herojev so v ponedeljek popoldan svečano odkrili doprsna kipa narodnih herojev Jožeta Bol-dana-Silnega in Andreja Cetinske-ga-Leva. Slovesnosti, na kateri so v kulturnem programu nastopili MoPZ Svoboda in učenci Glasbene šole Kočevje, seje poleg svojcev obeh narodnih herojev, nekdanjih borcev in drugih udeležil tudi edini še živeči narodni heroj Kočevske Jože Ožboit-Jože.
Predsednik občinske organizacije ZZB Kočevje Nace Karničnik je povedal, da izhaja iz Kočevske 8 narodnih herojev. Petim, ki so padli med vojno, so se oddolžili že pred leti s postavitvijo doprsnih kipov, ki jih je izdelal akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. Ob zahvali kiparju je Karničnik dejal, da je Spominski park herojev nastal leta 1973 po Jarmovi zamisli in da sta njegovo delo tudi doprsna kipa pred šestimi leti umrlega Jožeta Boldana-Silnega in Andreja Cetinskega-Leva, ki je umrl leta 1998. Kot je dodal, so junaštva Silnega, ki seje rodil leta 1915 v Suhi krajini, že vpisana v anale NOB,
ma. Ljubljana in Velike Lašče so pred kratkim povezali z optičnim kablom, ki bo svojo pot nadaljeval tudi proti Kočevju. Če bi investitor, torej Telekom, pravočasno zagotovil vso ustrezno dokumentacijo, bi bile na kabel priključene tudi pošte v Ribnici in Kočevju. “Prizadevamo si čimprej pridobiti gradbeno dovoljenje za nadaljevanje del, a se tudi tokrat nismo mogli izogniti nekaterim težavam, predvsem pri dajanju soglasij lastnikov zemljišč. Sodeč po izkušnjah, ki smo jih imeli na tej trasi pa upam, da bo optični kabel prišel do Kočevja najpozneje maja prihodnje leto, do Ribnice pa mesec ali dva prej,” je povedal Vojko Škulj, vodja investicij pri Telekomu.
Sicer pa bo Telekom z optičnim kablom povezal še pošto v Kočevski Reki, Fari in Predgradu.
M. G.
prav tako pa je bilo tudi že veliko napisanega o šest let mlajšem Levu, ki je bil doma iz Banjaloke, o njiju pa se bo, je zatrdil, tudi v prihodnje še veliko pisalo. Ob tem je še povedal, da je od 8 tisoč Slovencev, kolikor jih je po odhodu kočevskih Nemcev ostalo na Kočevskem, med II. svetovno vojno padlo v boju, umrlo ali kako drugače izgubilo življenje 2 tisoč ljudi, to je kar 25 odstotkov celotnega prebivalstva Kočevja.
“Nacizem je naredil veliko hudega ne le vsej Evropi in svetu, ampak tudi lastnemu narodu,” je dejal ob pojasnitvi tragične usode nekoč večinskega prebivalstva na Kočevskem kočevski župan Janko Veber. V zvezi z današnjimi zahtevami Avstrije, da bi se ji Slovenija morala opravičiti, je dejal, da če se ji že kdo mora opravičiti, je to Nemč(ja, nikakor pa to nismo Slovenci. V nadaljevanju je skupaj s predsednikom mestne organizacije ZZB Kočevje Francem Korelcem odkril 1,8 milijona tolarjev vredna v bron odlita kipa, katerih postavitev je omogočila kočevska občina.
M. L.-S.
“LPVO je seznam jasno definiranih ukrepov za reševanje najpomembnejših okoljskih problemov v lokalni skupnosti, ki bo občini koristil zlasti kot pomoč pri usmerjanju dela uprave in sredstev v pametne projekte, za hitrejše reševanje-problemov, boljše sodelovanje z občani, možnost pridobivanja dodatnih sredstev tako z ministrstev kot EU, pa tudi za promocijo občine,” je v uvodu predstavitve povedal Leon Behin iz občinskega oddelka za okolje in prostor. Dodal je, da je bistvo LPVO; da ga ne pripravlja ozka skupina ljudi za zaprtimi vrati, temveč širši krog ljudi, ki bodo neposredno ali posredno vključeni v njegovo izvajanje. Projekt je vreden 4,2 milijona tolarjev , od katerih jih bodo predvidoma polovico zagotovili v letošnjem letu, preostanek pa v naslednjem, ko bodo program tudi končali.
Kot je povedal Robert Špendl iz podjetja Oikos, d.o.o., ki bo kot izvajalec projekta koordiniralo delo in pomagalo pri pripravi programa, so letos na javnem razpisu za subvencioniranje osveščanja javnosti, ki gaje objavilo ministrstvo za okolje in prostor, pridobili 800 tisoč tolarjev. Porabili jih bodo za izvedbo delavnic, javnih predstavitev in obveščanje javnosti o stanju okolja. Takšna je bila že 1. delavnica o LPVO, ki so jo organizirali prejšnji četrtek z namenom, da bi se dogovorili o najpomembnejših
So invalidi in “invalidi”!
Minister dr. Brejc obiskal Kočevje
KOČEVJE - Na povabilo družbe Recinko, d.o.o., je v ponedeljek Kočevje obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Miha Brejc. Po seznanitvi s problemi, s katerimi se tako kot Recinko soočajo tudi preostala tri invalidska podjetja v kočevski občini, je minister obiskal tudi tekstilno podjetje Trikon, še pred tem pa so mu svoje delo in težave predstavili tudi predstavniki kočevskega PIC-a, Sklada dela, podjetij M- KG, Lik in Najk ter kočevske enote Centra za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje.
Minister dr. Brejc seje strinjal z ugotovitvami udeležencev razgovora, da so invalidi povsod velik problem. Tudi sam je poudaril, da obstajajo invalidi in “invalidi” ter se tako pridružil ugotovitvam vseh prisotnih, da tudi zdravniki včasih prehitro določijo kategorije invalidnosti. Z razumevanjem je prisluhnil kritični oceni tehničnega direktorja Recinka Staneta Gabriča, da se delodajalci ne strinjajo z obstoječo zakonodajo, po kateri invalida ne morejo opredeliti kot presežnega delavca ter da se zato zavzemajo, da bi se invalide izenačilo z ostalimi delavci. Vendar je pri tem poudaril, da je sistemska napaka v glavah ljudi, da čakajo na to, kaj bo naredila država. Dejal, da se bo trend zmanjševanja vloge države moral nadaljevati, pri tem pa je bil še posebno kritičen do prejemnikov socialnih pomoči. Poudaril je, da bi jih morali dobivati samo tisti, kijih resnično potrebujejo, vendar pa še to samo do višine, ki je še stimulativna za delo, ter da bi bil takoj za to, da se imena prejemnikov socialnih pomoči javno objavijo, češ da bi to prispevalo k zmanjšanju njihovega števila.
M. L.-S.
temah, kijih bo obravnaval LPVO. Nanjo so povabili predstavnike industrije, kmetijstva, javnih podjetij in raznih društev. Z različnimi metodami skupinskega dela so prišli do ugotovitev, je povedal
Svečan prevzem vozila
VAS - V nedeljo, 8. oktobra, ob 15. uri priredita gasilska zveza Kočevje in gasilsko društvo Vas -Fara v Vasi v občini Kostel svečan prevzem gasilskega vozila. Ob tej priložnosti, ki sodi v okvir meseca požarne varnosti, bodo govorili tudi o varnem ogrevanju hiš in stanovanj.
STARA CERKEV - Gasilska zveza Kočevje je v soboto dopoldan organizirala tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih desetin GZ Kočevje. Vsakoletno tekmovanje, ki ga izvajajo v skladu s programom dela krovne organizacije gasilcev z območja občin Kočevje, Kostel in Osilnica, je tokrat potekalo v Stari Cerkvi.
GZ Kočevje je ena redkih GZ v državi, ki združujejo gasilska društva kar iz treh občin. “V Kostelu in Osilnici imajo samo po eno društvo, tako da občinskih zvez sploh ne morejo imeti,” pojasnjuje tajnik GZ Kočevje Milan Simičič. GZ Kočevje zato združuje 16 PGD in sodi z okoli 1100 člani med srednje velike GZ v državi, imajo pa, kot pravi Simičič, v nekaterih društvih težave s podmladkom. “V odročnejših krajih, kot so Koprivnik, Morava ali Osilnica, preprosto ni toliko otrok, da bi lahko oblikovali tekmovalne ekipe,” je povedal v pojasnitev dejstva, da se je tekmovanja v Stari Cerkvi udeležilo le 6 pionirskih in 6 mladinskih ekip iz 7 PGD. Med vsemi društvi, ki na tekmovanje niso poslala svojih ekip, sta bili namreč vsega le dve društvi, kot je povedal Simičič, ki tega nista storili, čeprav premorejo dovolj otrok, da lahko oblikujejo 11-članske tekmovalne ekipe v posameznih kategorijah.
• Na letošnjem tekmovanju pionirskih in mladinskih enot GZ Kočevje seje pomerilo 12 desetin, med katerimi je bila le ena desetina pionirk ter dve ekipi mladink. Tildi s tem pa so, kot je povedal Simičič, povsem zadovoljni.
Špendl, da se jim zdijo v občini Kočevje najpomembnejši problem voda in odpadki, nato pa že sledijo težave organizacijske narave, problemi financiranja ter področje, ki zadeva sodelovanje javnosti in izobraževanje.
M. L.-S.
Odprli bodo lekarno
VIDEM - DOBREPOLJE -Otvoritev lekarne na Vidmu se je precej zavlekla tudi zaradi čakanja na uporabno dovoljenje, ki se je vleklo skozi vse poletje. Zato bo vse občane Dobrepolja razveselila novica, daje lekarna končno nared za otvoritev. Od ponedeljka, 2. oktobra, se bodo tako lahko Dobrepoljci oskrbovali z zdravili in medicinskimi pripomočki namesto v Velikih Laščah kar v svoji občini.
Za razliko od lanskoletnega tekmovanja, kije potekalo v Koprivniku, letos tekmovanje ni bilo izbirno, vendar pa zato za skupno okoli 230 udeležencev (od tekmovalcev in njihovih mentorjev, preko tehničnega osebja, sodnikov in redarjev do zdravnika) nič manj resno. “Na ta način usposabljamo naše najmlajše člane in jih obenem tudi vzgajamo, saj otroke privajamo tudi delu v skupini in disciplini,” je povedal Simičič in dodal, da tekmovanje pomeni tudi družabno srečanje mladih iz različnih krajev občine in ga tudi zato vsako leto organizirajo v drugem kraju. Na tokratnem, s katerim, kot je povedal Simičič, začenjajo aktivnosti v počastitev meseca požarne varnosti, so bili med pionirji najboljši domačini, med pionirkami članice PGD Dolga vas, v mladinski kategoriji pa so bili najboljši mladinci iz Ložin in mladinke iz Dolge vasi.
M. L.-S.
Odprli
posodobljeno cesto
LOŠKI POTOK - V ponedeljek, 2. oktobra, je državni sekretar za ceste Žare Pregelj slovesno odprl 2 kilometra dolg odsek ceste Trava - Podplanina, ki je velika pridobitev za prebivalce občine Loški Potok. Gre za odsek od naselja Trava do križišča za Pungert, še letos pa naj bi zaključili tudi dela na drugem, 400 metrov dolgem odseku. Kdaj bo končana cesta do mednarodnega mejnega prehoda Podplanina, pa je odvisno od državnega proračuna.
IZREDNO STANJE - V centru za socialno delo v Kočevju so imeli v začetku tega tedna izredno stanje. Botrovala mu je priprava radiatorjev na bližnji začetek nove kurilne sezone. Ker so se pristojni tega lotili konec prejšnjega tedna, med vikendom pa nikomur ni padlo na misel, da bi preveril, ali je vse v redu, so bili nič krivi delavci Centra za socialno delo v ponedeljek zjutraj, ko so prišli v službo, sila neprijetno presenečeni. Zagazili so namreč v vodo. Ker tlaki v stavbi niso ravni, se je največ vode nabralo v pisarni vodje Centra Danice Fegic, kjer je zaradi vlage uničeno
domala vse razen, na srečo, v omarah varno spravljenih doku- | mentov.
KRIVEC - Občinska svetnica in ravnateljica Srednje šole Kočevje Tatjana Patafta je na nedavni seji sveta preusmerila pozornost svetnikov s seznanitve z delom Dijaškega doma Kočevje na seznanitev z aktivnostmi Srednje šole Kočevje za povečanje vpisa dijakov. K razpravi se je namreč prijavila že pri obravnavi poročila Dijaškega doma, v katerem naj bi bila Srednja šola, kot je dejala Pataftetova, omenjena kot krivec za zmanjšanje števila dijakov v j Dijaškem domu. Da ne bi prišlo do proceduralnega zapleta, ker je razpravo vsebinsko že prenesla na naslednjo točko dnevnega reda, so svetniki izglasovali, da so seznanjeni s poročilom Dijaškega doma. S tem so Pataftetovi omogočili, daje v okviru obravnave problematike srednjega šolstva v Kočevju prebrala svoje poročilo, ki je bilo za razliko od omembe v poročilu Dijaškega doma, zaradi I katerega se je Srednja šola počutila kot krivec, seveda polno pohvalnih besed.
Ribniški zobotrebci
  ___________ J
ENKRAT JE BILO TREBA! -Benjamin Henigman in Uroš Bregar sta na prvi predstavitvi Športne zveze Ribnica po nekaj manj kot letu dni od njune izvolitve za predsednika in podpredsednika Športne zveze Ribnica zagotovila, da bo predstavitev delovanja I zveze postala vsakoletna, vsaj kar i zadeva obdobje njunega mandata.
Da so predstavitev opravili pred 15. oktobrom, naj ne bi imelo nič s ponovno Henigmanovo kandi- i daturo za poslanca državnega zbora. Henigman je namreč zavrnil tovrstna namigovanja z obrazložitvijo, da so predstavitev opravili ravno v predvolilnem času zato, ker jo je bilo pač enkrat treba opraviti!
RIBNIŠKA OLIMPIONIKA-Na pravkar zaključenih olimpijskih igrah sta bila tudi dva šport- | nika iz Ribnice. To sta bila rokometaša Tomaž Tomšič in Beno Lapajne, ki sta oba šla skozi rib-niško rokometno šolo. Kot do sedaj edina udeleženca na Olimpia-di iz ribniške občine sta več kot 1 primerna za dobitnika letošnjih priznanj Športne zveze Ribnica, težava je morda le v tem, da imata takšnih priznanj že dovolj!?
(----------------------------T
Kostelski rižni
_____________________________j
MEDVED NA RAZSTAVI -Otvoritve razstave del Jožeta Lisca, kije bila minuli četrtek v prostorih Nove Ljubljanske banke v j Potoku, se je udeležilo kar okoli 40 obiskovalcev. Razstava, po- | svečena svetovnemu dnevu turizma, bo odprta mesec dni. Avtor j predstavlja svoja dela umetnega varjenja. Lisac je predstavil svojega Medvedka tudi na nedavni razstavi spominkov Slovenije in se z njim uvrstil med 10 avtorjev najbolj uspelih del. Otvoritve se je udeležila tudi predstavnica Turistične zveze Slovenije Lea Ora-žem, ki je poudarila, da bi si občina Kostel in Turistično-športno društvo Kostel z ozirom na število razstav in njihov pomen zaslužila primernejši in predvsem večji razstavni prostor. Morda se bo ta želja uresničila, ko bo obnovljen | grad Kostel.
DEŽEVJE OPOZARJA - Sobotno deževje je poskrbelo, da je voda prišla v marsikatero klet. Tudi v gostišču Konda v Dolu je j vdirala voda iz kanalizacije. Zakaj pa naj bi bilo podeželje izjema, saj
je voda (ponekod celo gnoj) vdira- |
la v kleti in kopalnice tudi v Kočevju, čeprav so tu šele pred kratkim prenavljali kanalizacijo, vendar kaže, da so se strokovnjaki pri izračunih nekaj ušteli.
ODKRITJE KIPOV NARODNIH HEROJEV - Pred skoraj tremi desetletji postavljenim kipom v Spominskem parku herojev sta se pridružila še dva, tako da jih je sedaj 7, torej le eden manj, kot je vseh narodnih herojev na Kočevskem. Kipa sta odkrila župan Janko Veber in predsednik mestne organizacije ZZB Kočevje Franc Korelc (Foto: M. L.-S.)
Nova kipa v parku herojev
Petim doprsnim kipom narodnih herojev Kočevske so dodali še dva - Manjka samo še kip Ožbolta
i
NARA VOSLOVNA UČNA POT - V petek so na Rudniškem jezeru v Kočevju odprli naravoslovno učno pot, ki je dolga tri kilometre in petje mimo vseh najbolj značilnih biotopov jezera - trstičja, travišč in gozda. Na njej se spoznamo z naravnimi posebnostmi, pedvsem s pticami, ki jih je največ ob spomladanski in jesenski selitvi in pozimi. Vodja projekta učne poti Marko Pe-rušek je povedal, da bo pot zelo primerna za šolarje in mladino. Ob navzočnosti številnih obiskovalcev ter direktorja Društva za opazovanje in proučevanja ptic Slovenije Andreja Bibiča jo je odprl kočevski župan Janko Veber. (Foto: M. G.)
Kjer ni dovolj otrok, ni ekip
Pionirsko in mladinsko tekmovanje gasilskih enot GZ Kočevje -Začetek aktivnosti v počastitev meseca požarne varnosti
Trebanjske iveri
GRENAK NASMEH - Lojze Peterle (N.Si) očitno močno gradi svojo predvolilno kampanjo v Trebnjem na možnih inačicah poteka avtoceste ob mestu, ki je bilo nekoč dolga blatna vas. Na sobotnem srečanju z volivci v Trebnjem je o tem gotovo največ skrivnosti zaupal Marjanu Pavlinu in Ivanki Višček, ki sta mu zvesto stala ob strani, saj ljudskih množic slučajni sprehajalci niso opazili. Poročajo, da je bil tudi Kobalov (kandidat ZLSD) nasmeh v sobotnem Mokronogu zaradi piškavega obiska bolj grenak...
POHVALA - Trebanjska knjižnica je prisluhnila nezadovoljstvu krajanov, jim prilagodila odpiralni čas, o čemer smo pisali v Iverih in zdaj so spet vsi srečni- Hvala, ker pozorno prebirate DNYT (Dolenjski New York Times) in ostanite z nami!
Filmi za mladino in odrasle
TREBNJE - V mesecu Oktobru je začetek filmske sezone v K'nu Trebnje. Filme za mladino in odrasle bodo vrteli ob petkih °b 20. uri in ob nedeljah ob 17. Uri. V četrtek, 12. oktobra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trebnjem na sporedu prva lutkovna predstava Brundarija v izvedbi Lutkovnega gledališča Papilu iz Ankarana v okviru abonmaja za otroke. Vstopnice bodo pol ure ored predstavo na voljo tudi za izven.
Scvniški paberki
SEVNICA, OTOČEC - Kopitarna z okrog 260 zaposlenimi je preživela različne čase, v zadnjih osmih letih pa posluje pozitivno. V zadnjih štirih letih je Kopitarna svojim lastnikom razdelile tudi dividende, ki so posledica pozitivnega poslovanja.
“Leto 2000 pa je še posebni močno investicijsko leto. Letos gremo v prenovo tehnologije za izdelavo čevljarskih kopit. To predstavlja investicijo v višini približno milijon mark, kar je za takšno podjetje, kot je naše, ki ima 14,5 milijona mark celotnega prihodka, kar velik investicijski zalogaj,” nam je povedal direktor Kopitarne Sevnica, d.d., Marjan Kurnik po uspeli modni reviji kolekcije obutve Kopitarne, pretekli četrtek v restavraciji Tango na Otočcu, ki sta se je poleg številnih, okrog 200 poslovnih partnerjev iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije in Madžarske, udeležila tudi direktor območne gospodarske zbornice Posavja Valentin Dvojmoč in sevniški župan Kristijan Janc.
Izvoz Kopitarne predstavlja že okrog 65 odstotkov celotnega prihodka. Poglavitni trgi so predvsem Nemčija, Hrvaška in Avstrija. Pomembno realizacijo oz. promet pa ustvarjajo tudi z izvozom v Anglijo, Francijo, Madžarsko in v še nekaj držav. Svoje tržne niše Kopitarna vidi v Evropi, v državah, kjer še niso prisotni, pri čemer morajo vračunati v oddaljene trge še strošek transporta. Uspešno izvažajo tudi napenjače in raztezače, torej izdelke za vzdrževanje obutve, v ZDA. “Letos smo se prvič odločili nastopiti na zelo pomembnem sejmu, ki bo novembra v New Yorku. Rezervirali smo tudi prostor za svojo stojnico za ta prvi lastni nastop v ZDA. PO vseh analizah, ki smo jih naredili, je lahko
ta trg dokaj zanimiv, predvsem za našo delovno obutev," je poudaril Kurnik.
Že iz vabila, ki ga je Kopitarna poslala poslovnim partnerjem in drugim gostom za modno revijo svoje obutve za leto 2001 na Otočcu, je bilo razvidno, da se tudi to najstarejše sevniško podjetje, ustanovljeno leta 1886, vključuje v razne “kuhinje”. Pri tem seveda poudarjajo obutev. “Smo v predvolilnem času, torej v času političnih kuhinj. Prav zato smo veseli, da ste si kljub “kuhinjam” vzeli čas, da nas obiščete. V Kopitarni smo namreč že pred 30 leti pričakovali, da bo prišlo do demokracije, in smo se odločili, da bomo delali tako leve kot desne čevlje in s tem skušamo pokriti celoten politični prostor, da bodo beli, črni, rdeči, zeleni, skratka vsi prišli do obutve po svojem okusu,” je poudaril Kurnik.
P. PERC
“Sramotno, zlasti za državo!”
Zbor trebanjskih izgnancev na Mirni kritičen do oblasti in vseh tistih, ki bi morali več narediti zanje, da ne bi prosjačili za moralno in gmotno zadoščenje
Kampanja - s predvolilno kampanjo je v Sevnici pričel kandidat LDS Andrej Štricelj, ^gar plakati so zavzeli precej oglasnega prostora na kandela-brih javne razvetljave. Kandidatka ZLSD Marija Jazbec je predstavljena na bledoličnih plakatih. Kandidat SDS Branko Kelemina in SLS-SKD Kristijan Janc sta odgovorila te dni, prav fako Danilo Marin (N.Si). Janc 'nta številne plakate zlasti na avtobusnih postajališčih. Zanj in njegove tekmece napis “Plakati-ranje prepovedano” pač ne velja. Neznanci so oskrunili jumbo Plakat SLS-SKD pri sevniškem Sasilskem domu, dr. Francu Zagožnu narisali brke in nad logotip stranke pripisali LDS, Strinja so skalpirali pri bazenu. Jazbečevi so tik pred Paradižem celo iztaknili oči in usta... K Sfeči se to dogaja le na plakatih ln v času predvolilne kampanje...
. DIRKAČI z LESOM - Krajani Loga naprošajo tri voznike gozdarskih tovornjakov, ki so v Ponedeljek, 2. oktobra, ob 13.50 Peljali skozi naselje Log v Sevni-c°. naj prihodnjič izberejo za Prevoz drugo cesto, če mislijo tako divjati in ogrožati ljudi. Če Pa se tej cesti ne morejo izogni-t*. naj se zavedajo, da peljejo velika in težka vozila skozi naselja- Tovornjaki s prikolicami, haloženi z lesom, ki so ogrozili varnost drugih udeležencev v Prometu, imajo registrske šte-'Mlte: CE 23-2IV, prikolica D3-5 ČE, CE 14-14V, prikolica D3-'5 CE, KK 56-22H, prikolica E7-80 KK.
KRETENČIČ - Kopitarna si Je predstavitev nove kolekcije ® Pomlad in poletje 2001 na { točcu sposodila tudi Kre-®nčiča iz priljubljene oddaje |. Poper, daje delil “hodilne ,jjte' in odprl samo revijo... thoto: p. p.)
TREBELNO - Nedavno je Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto ob pomoči Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in tehnični izvedbi Studia 5 z Mirne na območju Gorenjega Mokronoga postavil štiri informativne table, ki obiskovalca okvirno seznanijo z lokacijami arheoloških najdišč, primernih za nezahteven, dobre pol ure trajajoč sprehod.
Table so postavljene na mestih, ki danes sama pd sebi niso pretirano izpovedna, saj so arheološke ostaline skrite pod debelimi sloji humusa bližnjega bukovega gozda. Skupaj z ustnim izročilom, zanimivimi krajevnimi imeni in nekaterimi starimi listinami predstavljajo zgodovinski
Otroški živžav
Teden otroka v Sevnici, tudi za otroke, ki ne hodijo v vrtec
SEVNICA - Vrtec Ciciban je tudi ob letošnjem tednu otroka od 2. do 6. oktobra pripravil pestre dejavnosti v vseh svojih enotah. V Rdeči kapici v Naselju heroja Maroka (NHM) so povabili k oblikovanju modelirne mase, izdelovanju iz ličkanja, nizanju in lepljenju semen. V Kekcu, poleg sevniške OŠ Sava Kladnika so si otroci naredili čips, tiskali so s krompirjevimi žigi in oblikovali figurice iz krompirja. V Mravljici, pod sevni-škim gradom, so oblikovali strahce iz buč, v enoti Bibarija v Loki pa so otroci nizali plodove in slikali s čopiči.
Tudi danes, v četrtek, 5. oktobra pričakujejo, da se jim bodo med 9. in 11. uro pridružili otrdfci, ki ne hodijo v vrtec, seveda v spremstvu staršev, še v enoti Pika Nogavička v NHM. Pri Pedenjpedu-slakosnedu bodo otroci “pekli” torte in piškote, krasili sladkarije, se igrali igrico "Lizika, ti boš moja!”, si ogledali lutkovno predstavo Medved Sladkosned. Vstopnina je ena lizika. Jutri, v petek, 6. oktobra, pa v tednu otroka sevniška občina in Društvo Zagon Tržišče vabita med 9. in 14. uro osnovnošolce na otroški živžav na parkirišču za HTC-jem ob OŠ Sava Kladnika. Predstavile se bodo šole, vrtci, za zabavo bodo poskrbeli glasbeniki priljubljene skupine 12. nasprotje, animatorka, Romana Krajnčan ter voditelja Božislava Čož in Marjan Bunič.
P. P.
zapis, ki na Slovenskem nima para. Pripoved namreč teče o dveh slabo poznanih dobah, ki pa sta zelo pomembni za poznavanje slovenske zgodovine: o prehodu vlaške pozne antike v slovanski zgodnji srednji vek ter o nastanku mogočnega fevdalnega gradu s pripadajočo župnijo.
• Predsednik sveta krajevne skupnosti Trebelno Anton Cvetan vabi krajane iz vseh gospodinjstev na območju KS Trebelno na predstavitev Arheološke poti v Gorenjem Mokronogu, ki bo v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri v stari osnovni šoli na Trebelnem. Arheološko pot v Gorenjem Mokronogu bodo predstavili Uroš Bavec, univ. dipl. arheolog, Tomaž Golob, univ. dipl. umetnostni zgodovinar, Mitja Simič, univ. dipl. krajinski arhitekt, in dr. Andrej Pleterski.
Na kratko lahko povzamemo tole ugotovitev: Trebelno je iz Gorenjega Mokronoga nasledilo svojo faro, ki je ob šentruperski prafari ena najstarejših daleč naokoli, Mokronog pa je od današnjega Gorenjega Mokronoga prevzel ime, upravne pravice in, kot vse kaže, celo grb.
P. P.
150 let boštanjske šole
BOŠTANJ - 150 let organiziranega šolstva v kraju je lep jubilej, ki ga dosegajo redke slovenske šole. Zato se, ponosni na to častitljivo obletnico, po besedah ravnatelja boštanjske osnovne šole Karla Aliča želijo spomnfti in zahvaliti vsem, ki so v poldrugem stoletju skrbeli za izobrazbo, vzgojo in širjenje moralnih in kulturnih vrednot med mladimi. Včeraj, 4. oktobra, dopoldne so pred šolo odkrili spominsko obeležje, v prostorih šole pa je na ogled zgodovinsko-etnološka razstava. Osrednja proslava v počastitev 150. obletnice šolstva bo jutri, v petek, 6. oktobra, ob 17. uri v dvorani TVD Partizan v Boštanju. Ob visokem jubileju se bo do konca leta zvrstilo več kulturnih prireditev. Na literarnih večerih bodo 27. oktobra in 24. novembra ob 18. uri svoja dela brali domači ustvarjalci, 17. novembra, ob 18. uri bo glasbena prireditev v TVD Partizan, prav tam pa bo 3. decembra ob 16. uri še gledališka predstava.
P. P.
Arheološka pot v Gor. Mokronogu
Krajevna skupnost Trebelno vabi na predstavitev Arheološke poti v Gorenjem Mokronogu v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri
Priznana čevljarska “kuhinja”
Srečanje poslovnih partnerjev sevniške Kopitarne in modna revija programa obutve Kopitarne za leto 2001 na Otočcu - Letos za milijon mark naložb v prenovo tehnologije
MIRNA - “9 let sem bil takrat star, ko so po mojo družino z bajoneti na puškah prihrumeli nemški vojaki, nas strpali na tovornjak in odpeljali preko gradu Rajhenburg v izgnanstvo. Šele zdaj, na stara leta, me vse to kot mora vse pogosteje stiska pri srcu in ne morem verjeti, da je bilo to res. Danes pa se moramo za te piškave denarce tako vleči, kot da smo na trnovo pot šli prostovoljno, daje že kar sramotno, toda še bolj za državo in njene predstavnike, ki so pozabili na nas,” je povedal edert izmed okrog stotnije trebanjskih izgnancev, zbranih na zboru v mirnskem TVD Partizanu.
Čustveno nabite in jezne izjave Društva izgnancev Slovenije (DIS),
smo slišali tudi iz ust drugih članov trebanjske krajevne organizacije
ki jih je kot topel sončni žarek vsaj nekoliko pomirjala podpredsednica DIS Ivica Žnidaršič, jim nasula kopico koristnih informacij in hkrati svarila pred pasivizacijo, da bi se vdali v usodo, zdaj, ko so si vendarle izborili nekaj pravic, ki jim gredo kot žrtvam vojnega nasilja. Izgnanci so opozorili, da se njihov čas izteka in da bi morala država, zlasti diplomacija in poslanci, mnogo več narediti za njihovo prizadetost med vojno, ki je
Likovne delavnice na gradu Mala Loka
otroke za 4 leta oropala tudi izobraževanja in normalnega intelektualnega razvoja. Predsednik krajevne organizacije DIS Zvone Duh se je zahvalil prof. Žnidaršičevi za njeno izjemno vztrajno in prodorno delo in izrazil upanje podobno kot številni drugi izgnanci, da bodo poslanci v novem parlamentu bolj prisluhnili njihovim upravičenimi pričakovanjem. To sta obljtbila tako poslanec Franc Žnidaršič, ki je tudi odgovarjal na vprašanja, kot tudi Lojze Metelko, seveda če bosta izvoljena.
P. P.
Strokovna ekskurzija in podelitev
MIRNA - V soboto, 30. septembra je Gasilska zveza Trebnje organizirala za udeležence izobraževanja v tem letu strokovno ekskurzijo z ogledom Zračne luke Zagreb v Veliki Gorici, gasilsko tehniko, orodje in opremo. Po ogledu je na Mirni v gostilni pri Francki sledil svečan zaključek izobraževanja s podelitvijo spričeval gasilkam in gasilcem prostovoljnih gasilskih društev, ki so uspešno zaključili tečaj za vodjo skupine, vodjo enote in vodjo enot. Zaključni svečanosti sta prisostvovala tudi župan Ciril Pungartnik in župan sosednje občine Škocjan Janez Povšič, ker je bil med udeleženci izobraževanja tudi kandidat iz njihove občine ter nekateri predavatelji. Predsednik Gasilske zveze Trebnje Anton Strah je uspešnim tečajnikom čestital in zaželel, da bi pridobljeno znanje koristno uporabljali, ga bogatili in tako pripomogli h kvalitetnemu delu na področju požarne varnosti.
Ragle na Štrekljevih večerih
KOBJEGLAVA - V nedeljo, 8. oktobra 2000, bodo Ragle iz Trebnjega sodelovale na prireditvi drugi Štrekljevi večeri v Kobjeglavi, ki jih organizira območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Sežane v spomin na njihovega rojaka Karla Štreklja z namenom, da se predstavijo društva in skupine, ki negujejo ljudsko izročilo v besedi in pesmi.
99 let Antona Gorenca iz Križa
KRIŽ - Predstavniki krajevnih skupnosti Tržišče in Boštanj ter sevniški župan Kristijan Janc so ob 99. rojstnem dnevu obiskali Antona Gorenca iz Križa in mu zaželeli, da bi tako čil in zdrav dočakal tudi snidenje ob svojem stotem rojstnem dnevu.
KO DIS Trebnje - 92-letni Rudi Medved (s palico) iz Drage pri Šentrupertu je kot begunec šele skoraj po petih letih papirnate vojne dočakal vsaj delno zadoščenje za trpljenje. (Foto: P. P.)
MALA LOKA - Na gradu Mala Loka bodo potekale likovne delavnice pod mentorstvom Zdenke Bukovec in Marinke Mohorčič in organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Trebnje in sicer: za učence osnovnih šol trebanjske občine. V četrtek, 5. oktobra, bodo delavnice za višjo stopnjo, v petek, 6. oktobra pa za učence nižje stopnje osnovne šole.
NOVA POŠTA - Na Golievem trgu v središču Trebnjega naj bi v tej spomeniško zaščiteni zgradbi prihodnjo spomlad, verjetno aprila, dobili Trebanjci preko 1000 m2 površin za novo pošto v pritličju in za pisarne davčne in geodetske uprave v zgornjih etažah. Po besedah direktorja Pošte Novo mesto Karla Kapša gre za naložbo pošte, vredno okrog 220 milijonov, ki bo tudi ustvarila boljše delovne razmere za zaposlene in predvsem za stranke, ki se zdaj drenjajo komaj na 100 m2! Omogočila pa bo tudi ponudbo še nekaterih storitev. (Foto: P. Perc)
Udeleženci strokovne ekskurzije na letališču v Veliki Gorici ob strokovni razlagi glavnega vodje požarne službe na letališču g. Baškiča. (Foto: M. Femec)
MODNA REVIJA KOPITARNE - “Mi se vsako leto trudimo priti skozi kvalifikacije v polfinale in finale. Moram reči, da nam zadnjih 10 let kar uspeva priti v to finale in uspešno poslovati, "je v uvodnem nagovoru pred modno revijo (na posnetki), ki jo je povezovala bivša miss Slovenije Miša Novak, pozdravil številne zbrane na srečanju v restavraciji Tango na Otočcu direktor Kopitarne Marjan Kurnik. Gostom Kopitarne je polepšala dan s petjem svojih in drugih uspešnic Nuša Derenda. (Foto: P. P.)
MM	i	Et. JN	1 J\ -Ej j	i JrJ	O Ei Či J	JN	MM
“Po preizkusih se bo umirilo”
Termoelektarna Brestanica v očeh svojih naj bližjih sosedov - “Neznosni tresljaji v hiši" “Upanje je to,’da se vodstvo zaveda stanja" - Problem odpravljajo s švicarsko pomočjo
BRESTANICA - Termoelektrarna Brestanica je nekaj mesecev po koncu montaže njenih turbin precej močno na očeh javnosti. Po izjavah prebivalcev iz bližnje okolice elektrarne, objekt v času, ko ga strokovnjaki preizkušajo, moti bolj, kot so pričakovali.
Kot je dejal 28. septembra Mir-
TAKO NASTAJAJO SKULPTURE - Kadar plamen v gorilniku zaprasketa ali celo poči, dekleta običajno malo poskočijo, čeprav jim je Rudi povedat vse o acetilenu, kisiku, karbidu, železničarskih ali rudarskih svetilkah. No, ja, najbolj pogumne pravzaprav ne poskočijo, ampak še same pomagajo umetniku. (Foto: I. K.)
Zabavno varjenje v muzeju
Rudi Stopar v Posavskem muzeju učencem OŠ Brežice in Blanca o nastajanju skulptur iz varjene pločevine
BREŽICE - Delavnica “Varimo z Rudijem Stoparjem” prejšnji četrtek je bila zadnja v nizu srečanj, ki jih je organiziral Posavski muzej Brežice med šolarji in tem neuničljivim sevniškim ustvarjalcem. Na grajskem dvorišču so bili tokrat v gosteh učenci raztedne stopnje iz OŠ Brežice in Blanca. Mentor delavnice, Rudi Stoparje med dveur-nim srečanjem šolarjem povedal nekaj o nekdanjem kovaškem varjenju, o tem, kako morajo varilci tudi danes zataliti kose kovine, ki naj bi jih povezali med seboj. Le oprema je sodobna. Otrokom je
Del denarja Urški Kozole
SENOVO - Gledališka skupina DKD Senovo, ki je pretekli konec tedna premierno uprizorila svojo novo komedijo Politika - bolezen moja, je 30 tisoč tolarjev od vstopnine namenila za humanitarni prispevek 4-letni gluhi Urški Kozole z Velikega Kamna pri Koprivnici. Člani društva so ji denar za zdravljenje izročili te dni, ko so jo tudi razveselili z obiskom.
En dan 26 tujcev
Prijeli še pet voznikov
V Brežicah za mnogobojske naslove
BREŽICE - Atletski klub Fit Brežice bo v petek in soboto, 6. in 7. oktobra, na atletskem štadionu v Brežicah pripravil ekipno .državno prvenstvo v mnogobojih za vse kategorije od pionirjev do članov in atletski mnogoboj-ček za najmlajše. Tekmovanja se bodo jutri začela ob 12.30, v soboto pa ob 10. uri. V soboto bodo ob 14.30 pripravili tudi jesenski del državnega prvenstva v štafetnih tekih.
pokazal osnovne delovne faze, po katerih nastajajo njegove skulpture iz varjene pločevine.
Učenci so njegovo delo najprej opazovali od blizu in skozi varilska očala. Nato so poskušali delati še sami z gorilnikom in seveda pod skrbnim Stoparjevim vodstvom. Varili so lahko vsi, ki so to želeli, najprej dekleta, saj je Rudi Stopar kavalir, in na koncu so lahko odnesli domov za spomin drobne izdelke: rožice, maske in še kaj.
Od Stoparjeve retrospektivne razstave, ki je bila ob koncu leta 1999, je muzejski pedagog organiziral z Rudijem Stoparjem srečanja s šolarji na njegovi razstavi in nedeljsko likovno matinejo s člani posavskih likovnih klubov, haiku delavnico z brežiškimi gimnazijci ter že omenjeno delavnico varjenja.
I.	KASTELIC
ko Kustec iz Vrtne ulice v Brestanici, je življenje blizu elektrarne, odkar ta deluje poskusno, zelo neprijetno. “Tresljaji, nizke frekvence, <Jp katerih prihaja pri poskusnem obratovanju turbine, so neznosni. Zunaj hiše se nekako da prebivati, ampak v hiši ne zdržim. To delovanje občutimo kot oddaljeno grmenje, pri čemer se trese naša hiša. Tisti trenutek, ko elektrarna neha obratovati, občutim kot olajšanje. Mogoče vseh ne moti to delovanje elektrarne, ampak jaz to prenašam zelo težko. Imam načeto telesno zdravje, bojim se, če se bo nadaljevalo tako delovanje elektrarne, da bom zbolel še na živcih. Žarek upanja pri vsem skupaj je, da se sedanjega stanja zaradi elektrarne zaveda njeno vodstvo,” je rekel Kustec.
V Termoelektrarni Brestanica na take odzive iz najbližje okolice
elektroenergetskega objekta odgovarjajo, da motnje nastajajo v času testiranja turbin. Kot je rekel, so v ponedeljek in torek - v torek nastaja ta zapis - rdzmere ob elektrarni bistveno boljše kot prejšnji teden. Zatrjujejo, da se bo stanje
Minister se je ognil krški seji
Posavski športni pedagogi na Velikih Malencah
VELIKE MALENCE - V Prahovi gostilni so se 29. septembra zbrali športni pedagogi iz Brežic, Krškega, Sevnice in Radeč na strokovni posvet o šolskih športnih tekmovanjih. Sestanek je vodit prof. Ivan Gerjevič. Dogovorili so se, da bodo v tem šolskem letu tekmovali v atletiki, odbojki, košarki, rokometu in gimnastiki. Po posvetu so se pri gostilni na igrišču ob Krki pomerili v odbojki.
KRŠKO - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti mora narediti delovni načrt v zvezi z izkoriščanjem energetskih možnosti spdnje Save in podelitve koncesije za gradnje spodnjesavskih elektrarn. Tako so zahtevali na skupni seji upravnih odborov posavske gospodarske zbornice in posavskega združenja podjetnikov 29. septembra v Krškem. Na seji so bili ogorčeni, ker se povabilu na to delovno srečanje nista odzvala minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen in Severin Maffi, državni sekretar za energetiko. Gospodarsko ministrstvo je sicer poslalo svoja predstavnika. Na posavske očitke, da “nihče ne dela na koncesijski pogodbi”, sta odgovrila, da je uresničevanje Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save zastalo, ker pričakovane bodoče Savske elektrarne predstavljajo izjemno zahteven projekt.
normaliziralo in da bodo odpravili omenjene moteče frekVence. Po besedah Edvarda Zidariča, tehničnega direktorja Termoelektrarne Brestanica podjetje išče s pomočjo švicarskega izvedenca izvor motečih vplivov na okolje. Zidarič je tudi povedal, da elektrarna meri več različnih vplivov na okolje. Po njegovih besedah, hrup ni bil pretiran glede na zakonsko dovoljene vrednosti.
O pretiranem hrupu ne govorijo niti prebivalci v soseščini elektrarne. Elektrarna ni motila niti v času gradnje, kot poudarja Kustec. “Tresljaji zdaj pa me silijo, da bežim od doma. Upam, da elektrarne ne bomo čutili, ko bo nehala obratovati poskusno. Imam razumevanje za poskusno obratovanje, ampak kako dolgo bo trajalo? Če se ne bo izboljšalo - ne vem, kako bo. Razmišljam že o prodaji hiše,” pravi Kustec.
M. L.
Brežiški stiki z Avstrijo
Ob brežiškem prazniku na obisk delegacija Bad Radkersburga - Podobne dejavnosti
Za Urškin sluh
Z dobrodelnim koncertom so zbrali 375 tisoč tolarjev
Vladna ocena pozitivna
Zdravstveni minister dr. Bručan s sodelavci na obisku v Splošni bolnišnici Brežice
DRNOVO, LOČE - 27. septembra so v Posavju spet zalotili veliko tujcev, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Okrog 15.30 sta skupino 20 Turkov, starih od 16 do 36 let, na Obrežju pričakala slovenska prevoznika, 40-letni V. K. in 27-letni A. V. iz okolice Kranja. Ilegalce sta naložila v tovorno vozilo Renault Trafic ter jih odpeljala proti Ljubljani, toda na hitri cesti št. 1 so jih izven naselja Drnovo prijeli krški policisti.
Isti dan okrog 22. ure je šest tujcev, trije Makedonci in trije državljani ZRJ, ilegalno prestopilo državno mejo v naselju Rigonce, nato pa so se napotili proti naselju Loče. Tu so jih izsledili policisti, ki so prijeli še tri prevoznike: 20-letnega M. T., 18-letnega N. Č. in 26-letnega B. K., vse iz Ljubljane. Pribežnike so po postopku vrnili na Hrvaško, zoper prevoznike pa so vložene kazenske ovadbe.
BREŽICE - Splošna bolnišnica Brežice zasluži pozitivno oceno, kot je v ponedeljek dejal dr. Andrej Bručan, minister za zdravstvo, ki je v ponedeljek s sodelavci obiskal bolnišnico. “Govoriti o ukinjanju bolnišnice Brežice bi bilo precej nesmiselno,” je rekel ob koncu približno enournega pogovora z osebjem omenjene zdravstvene ustanove. Glede porodnišnice, ki deluje v brežiški bolnici, je menil, da se njeno sedanje delovanje - en porod dnevno - denarno ne izplača. Kot je menil, se bodo morali o tem še pogovarjati. Nihče iz centrale, kot je poudaril minister, pa zdaj ne skuša zapreti brežiškega porodniškega oddelka.
Potem, ko so ga direktor bolnišnice Tone Zorko, dr. Franc Drobnič in drugi navzoči predstavniki brežiške zdravstvene ustanove seznanili s kadrovsko zasedenostjo, je minister dejal, daje ob pomanjkanju strokovnjakov za brežiško bolnišnico dobra trenutna rešitev zaposlovanje osebja iz Hrvaške. “Toda ljudem je treba zagotoviti ustavno pravico do domačega jezika,” je zatrdil dr. Bručan. Na to temo so predstavniki brežiške bolnice ministru povedali, da zelo težko pridobijo zdravnika za stalno delo na slovensko obrobje v Brežice.
Navzoči državni sekretar dr. Janez Zajec je menil, da razen s pomanjkanjem kadrov v brežiški bolnišnici ni večjih težav. “Problem je pediatrija. Ko bomo v Ljubljani zgradili pediatrično kliniko,
se bodo zgodile spremembe tudi na lokalnem nivoju,” je dejal sekretar. Vprašal je tudi, kdo bo brežiški bolnišnici plačal preglede na diagnostični aparaturi, ki jo namerava vključiti v delo še ta mesec.
Vladna delegacija je ob obisku slišala pripombo predstavnikov brežiške bolnišnice, da “se odpirajo laboratoriji, ki niso pod kontro-
lo.	Toda stroški so previsoki, da bi delali laboratoriji na vseh koncih nenadzorovano.”Državni sekretar dr. France Cukjati, je v odzivu rekel, da skušajo razrešiti “problem verifikacije laboratorijev”.
M. L.
KOPRIVNICA - Osnovna šola Koprivnica, vrtec in krajevno kulturno društvo so minulo soboto organizirali dobrodelni koncert, katerega izkupiček 375.900 tolarjev so namenili Urški, ki ne sliši ze od rojstva, zato jo bodo operirali v ljubljanskem Kliničnem centru.
Dveurni dobrodelni koncert, ki ga je povezovala Tatjana Uduč, so začele Zabiče iz vrtca - v tej skupini je tudi Urška, ki je uprizorila dve igrici in zgodbo o Repi velikanki. Nato so na oder prišli učenci osnovne šole in zaigrali po dve narodnozabavni vizi, za njimi pa so nastopili še varovanci harmoni-kaškega mojstra Tonija Sotoška. Med petjem in igranjem družinskega Tria Novina so malčki iz skupine Zabiče zbranim v zahvalo razdeljevali svoje izdelke, nato pa je nastopila še vokalna skupina Valvasor.
M. R.
BREŽICE - Občina Brežice je povabila župana avstrijske mestne občine Bad Radkersburg, naj jo obišče letos oktobra ob brežiškem občinskem prazniku. Uradna delegacija iz Avstrije naj bi prišla v Brežice na oktobrsko razstavo Sadje in cvetje Slovenije. Bad Radkersburg in Brežice so že navezali prve stike. Tem naj bi po letošnjem pričakovanem avstrijskem obisku sledilo naj-
• Peter Merlini, župan mestne občine Bad Radkersburg, je v pismu brežiškemu županu Vladislavu Der-žiču sporočil 2. oktobra, da se brežiške razstave žal ne more udeležiti. V pismu je sicer potrdil in izrazil “izrecno pripravljenost in voljo mestne občine Bad Radkersburg oz turistične zveze za tesno sodelovanje z vašo občino in regijo”.
prej tesnejše kulturno in pozneje še sodelovanje na drugih področjih, vključno na gospodarskem. Po nekaterih predvidevanjih bi lahko občini, če bi se njuni stiki nadaljevali z začetnim tempom, čez kaki dve leti podpisali tudi pogodbo o partnerstvu ali pobratenju. Bad Radkersburg in Brežice ugotavljajo, da imajo podobne dejavnosti.
M. L.
Cerklje prijaznejše civilistom
Cerklje ob Krki pred skorajšnjo gradnjo pločnikov ob zelo prometni cesti - Avtobusno postajališče vprašljivo - Nekaj v zameno za sosedstvo z vojaško civilnim središčem
CERKLJE OB KRKI - Ta mesec naj bi v Cerkljah ob Krki nadaljevali gradnjo ob cesti skozi vas, potem ko so pred časom naredili na tej cesti “otoka” v Cerkljah in Župeči vasi. Gradili bodo težko pričakovane pločnike.
Zmaga v Podbočje
MEDVODE - V soboto, 23. septembra, je bil v Medvodah mednarodni memorialni turnir Andreja Tomšiča, na katerem so sodelovali tudi nogometaši nogometnega kluba Veterani iz Podbočja. Ti so v finalu premagali Avstrijce s 4:1. Podboški klub obstaja že 25 let.
Od pošte proti Župeči vasi, gledano proti Brežicam, bo pločnik na desni strani, povsod drugje ga bodo naredili na obeh straneh ceste. Pri osnovni šoli bodo nad cesto postavili svetlobno signalizacijo. Ko bodo pripravljali prostor pločnikom, bodo hkrati v tla položili cevi za vodovod, kjer jih še ni, in za meteorno kanalizacijo ter kable za javno razsvetljavo. Istočasno bi radi uredili tudi avtobusno postajališče. Toda končna odločitev o tem še manjka, ker imajo težave pri pridobivanju zemljišča zanj.
Malokdo verjame, od domačinov nihče, da je pločnik skozi Cerklje nepotreben. Zdaj, ko ga ni, se pešec umakne vozilom, kamor in kakor mu uspe. Vozil je veliko, ne le lokalnih, ampak tudi drugih, ker omenjena cesta povezuje Novo mesto in Brežice, tj. dve pokrajini,
nemalokrat pa na njej vidijo tudi vozila s tujo registracijo, npr. iz bližnje Hrvaške. Svoje prispeva h gostoti prometa tudi cerkljanska vojašnica z letališčem.
Prav obsežno območje nekdanjega, a tudi sedanjega letališča imajo pogosto v mislih Cerkljani, ko se ukvarjajo z razvojem krajevne skupnosti danes, v prihodnje. Na to pri njih beseda nanese pogosteje v zadnjem času, ko postaja jasno, da v nekoč strogo varovani, več deset hektarov veliki vojaški bazi nekdanje zvezne armade
• “Sicer pozdravljamo dejavnosti, kot je avtomobilsko dirkališče in civilno letališče, se pravi ta civilni center v Cerkljah. Ob teh dejavnostih bi se razvile še druge v kraju. Mislimo na turizem, od katerega bi lahko v kraju gotovo kaj zaslužili,” pravi Karel Kožar.
danes dobivajo mesto tudi civilni objekti, npr. avtodrom in civilno letališče. Karel Kožar, predsednik KS Cerklje ob Krki, opozarja na krajevno javno mnenje, ko pravi: “V KS Cerklje ob Krki mislimo, da nam pripada neki denar, renta, kakor koti že rečemo, in sicer zato, ker so na našem območju vsi ti objekti. Zemljišča, kjer so in bodo objekti, so bila last naših domačinov. Po vojni so jim jih odvzeli. Prav bi bilo, da bi ljudje dobili nadomestilo. Na občino smo poslali zahtevek glede tega. Krajevna skupnost pričakuje odgovor, seveda pozitiven.”
S pričakovanim denarjem bi se po mnenju domačinov, kot pravi Kožar, lahko krajevna skupnost hitreje razvijala. Tako bi tukajšnje vasi mogoče lahko nadomestile razvojni zaostanek iz preteklosti, v kateri tudi zaradi vojaškega letališča ni bilo pravega civilnega razvoja tukajšnjih krajev.
M. L.
Krške novice
NE MARA, MARA - Krška tovarna celuloze in papirja spreminja državno podobo. Kako? Tako. Pred leti je takratni minister Maks Tajnikar rekel, daje dolgoročno dobro, da se država reši omenjene krške tovarne, češ da Slovenija ne potrebuje take proizvodnje in še izgubarske povrhu. V preteklosti je Uroš Kor-že, direktor takratnega državnega sklada za razvoj, ploskal v parlamentu, ko se je veselil, da se bo država rešila obravnavanega krškega papirniškega giganta. Zdaj, ko je tovarna - sedaj pod imenom Vipap - dolžna državi, želi ta svojo terjatev spremeniti v lastniški delež. Država bi tako postala solastnica podjetja, čeprav ima podjetje enako dejavnost kot nekoč. Verjetno so pri svojem odločanju o krški papirnici državni velmožje trgali, nekoč in danes, listke marjetice, in kot se je izšlo, tako so se odločili.
HRUPNO - Kateri je najglasnejši pack v Brestanici? Tes-pack! Domačini bi k temu dodali, da je to tovarna za predelavo papirja.
PREDVOLILNO - Na nedavni seji v posavski gospodarski zbornici so bili navzoči tudi nekateri posavski kandidati za poslance državnega zbora. Izkazali so se za zelo spretne. Čeprav je bila na dnevnem redu razprava o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, je vsak od omenjenih poslancev, ko je razpravljal o elektrarnah, zvito povedal tudi, da kandidira za poslanca ali da je poslanec že zdaj ali da je oboje.
Novo v Brežicah
“PREMAV” GLASOV. “PRE-MAV”! - Pred desetimi leti je neki žal že rajnki Brežičan dejal, da bo s tedaj šele prihajajočo demokracijo križ, ker jo bo zagotovo vsak hotel imeti preveč zase, zato je bo primanjkovalo drugim. Ob sedanji predvolilni bitki, ko se za poslansko plačo pred 19.591 volivci poteguje kar deset kandidatov iz brežiške občine, pa se bojimo, da bo slednjim primanjkovalo potrebnih glasov in bodo zato seje državnega zbora spremljali samo preko televizijskih zaslonov. Kdo ve, komu bodo v tem primeru prepustili neuresničevanje svojih predvolilnih obljub?
BREŽICE - MESTO STRAHOV? - Pravijo, da ima vsaka stvar dve plati - dobro in slabo. Tako v Brežicah mnogi že dolgo opozarjajo na nevzdržno stanje prometa v starem mestnem središču, ko ljudje nimajo s svojimi jeklenimi konjički kje parkirati (to je slabo), drugi pa zlasti po odprtju velikih trgovskih centrov na obrobju mesta in v Slovenski vasi tarnajo, da središče Brežic izumira. Tudi to je slabo. Kje je zdaj dobra plat? Ko bo mestno središče dokončno izumrlo, se prvi ne bodo več pritoževali nad premajhnim številom parkirišč, drugi pa se bodo trkali po prsih in se hvalili, kako so imeli prav. Vprašanje je le, če je to res dobro.
Kratkotrajnih ministrov obveščanje
BREŽICE - Minister za zdravstvo je v ponedeljek obiska! Splošno bolnišnico Brežice. Tokrat ji bil v tej funkciji tukaj dr. Andrej Bručan. Pred njim so bili kol zdravstveni ministri tukaj na obisku že drugi ljudje, ki so vpraševati in izvedeli približno isto. Vsi se pridejo seznanit z razmerami v bolnišnici. Ko se seznanijo, odidejo v Ljubljano. Ko prispejo v Ljubljano, jih kmalu potem zamenjajo zaradi interpelacije, zaradi menjave vlade, zaradi razpada koalicije ati zaradi česa drugega-Vsekakor so taki nenehno ponavljajoči se informativni obiski kratkotrajnih začasnih ministrov tratenje časa in razmetavanje tudi zdravstvenega denarja. Take raž-mere ljudstvo bolijo. Zdravilo bi se z različnimi kremami proti bolečinam, toda take kreme so v lekarni tako drage...
ZBIRANJE GENSKIH VIROV KMETIJSKIH RASTLIN
Da naše stare sorte ne bi izumrle
Domače sorte rastlin, ki mnoge že izumirajo, so narodov zaklad in pomemben vir za žlahtnjenje, zato jih lahko ohranimo v genskih bankah - Vabilo k sodelovanju
Nekdaj je bilo kmetijstvo prilagojeno naravnim danostim in je pomembno oblikovalo krajino, danes pa človek s svojim poseganjem v okolje zmanjšuje in spreminja naravni življenjski prostor rastlin. Zmanjšuje se pridelovanje avtohtonih, starih kultivarjev različnih vrst kmetijskih rastlin, upada tudi število vrst, ki sojih včasih pridelovali za prehrano (leča, bob, proso, podzemna koleraba ali kavla), za obleko (lan), iz njih delali različne izdelke (sirek, oljnice itn.). Pri množičnem opuščanju gojenja posameznih kmetijskih rastlin obstaja nevarnost, da se popolnoma opusti pridelovanje in se tako izgubijo nekatere zanimive lastnosti.
Vse dragocene genske vire želi- njanje avtohtonih genotipov itn., v
ČESTITKE ORAČU ■Anton Filak iz belokranjskih Gribelj se je pred kratkim vrnil s svetovnega prvenstva °račev, ki je bilo tokrat v Angliji. Filak Je letos že šestič zapored zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu, kar je svojevrsten slovenski rekord. Bil je v Keniji, na Irskem, v Avstraliji, Nem-ejji, Franciji in Angliji, s prvenstev pa Je prihaja I vse boljši. Letos je bil 15., Za uspeh pa mu je čestital tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan ter mu izročil knjigo olimpionika Leona Štuklja. Župan je bit vesel, da po Antonovih stopinjah uspešno stopa tudi njegov sin Miha, Filak (na desni), ki se je zahvalil za pomoč, pa je obljubil, da bo kot orač imeni Bele krajine in Slovenije še kdaj ponesel v svet. (Foto: M. B.-J.)
Otroka prižgala seno
LONČARJEV DOL PRI SEVNICI - 27. septembra je v Lončarjevem Dolu zgorel kozolec v velikosti 12 krat 4 metre s sedmimi tonami sena, kmetijskim traktorjem znamke Tomo Vinkovič in kosilnico znamke Muta. Do požara, kj so ga lokalizirali sevniški gasil-Cl in domačini, je prišlo, ker sta otroka prižgala kup sena pod kočičem. Materialna škoda znaša okrog 800 tisoč tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu So imeli naprodaj 84 do 3 mesece starih prašičev, 72, starih 3 do 5 Mesecev, in 14 starejših. Prve so Prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar pomeni 9.000 do •2.000 tolarjev za žival, druge po 290 do 350 tolarjev kilogram, kar •c 14.000 do 24.000 za žival, in tretje po 300 do 350 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 35.000 tolarjev za žival.
mo shraniti v genskih bankah. To so institucije, ki skrbijo za zbiranje, ocenjevanje, monitoring, ohranjanje in uporabo genskih virov z namenom, da se ohranja kmetijska biotska raznovrstnost.
Najdragocenejši vir v vsaki genski banki predstavljajo avtohtone -domače sorte ali populacije, ki so s svojo genetsko raznolikostjo in prilagodljivostjo danim talnim in podnebnim razme[am dragocen vir za žlahtnjenje, hkrati pa predstavljajo pomemben narodov zaklad, ki gaje treba ohraniti. V avtohtonih rastlinah je genetska pestrost zelo velika, kar pomaga pri prilagajanju na manj ugodne rasne razmere. Manj znane in razširjene vrtnine ter poljščine in krmne rastline so pomembne tudi za širjenje pridelovanja v ekstenzivnejše pridelovalne predele Slovenije in za sonaravno kmetovanje.
V genski banki na Kmetijskem inštitutu Slovenije hranimo slovenske sorte, linije in klone kmetijskih rastlin ter ekotipe travniških in drugih avtohtonih rastlin, pomembnih za kmetijstvo. Uporabljamo jih za žlahtnjenje, to je vzgojo novih sort kmetijskih rastlin, ki so primerne za pridelovanje v Sloveniji. Hkrati pa so shranjeni, da bi bili uporabni tudi za prihodnje rodove.
Številne, tudi avtohtone rastlinske vrste, ki so pomembne za prehrano in druge namene, za ohra-
sedanji genski banki še niso vključene, ker še niso zbrane. Zato se obračamo na vas s pigršnjo, da nam pomagate pri zbiranju. Zbiramo naslednje vrtnine, poljščine in krmne rastline: fižol, lečo, sladkorni grah, bob, zelje, solatnice (solata, radič, motovilec), buče, pšenico, ječmen, krompir, proso, sirek, lan, dosevke (repa, krmno kore-
nje), krmni radič, trave in detelje. Kmetijski inštitut Slovenije prosi, da na spodnji naslov (s pripisom za dr. Jelko Šuštar - Vozlič) pošljete vzorec semena (drobno seme: 1 do 2 kavni žlički, debelejše seme, npr. fižol: nekaj 10 zrn) z osnovnimi podatki (vrsta, sorta, domače ime sorte, izvor semena, kako dolgo posamezno sorto že pridelujete, leto pridelave poslanega semena). Napišite tudi svoj točni naslov, da se bomo lahko obrnili na vas za morebitne dodatne informacije o vzorcu semena, ki nam ga boste poslali, oz. vam v zahvalo poslali publikacijo inštituta.
Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za poljedelstvo in semenarstvo Hacquetova 17, Ljubljana
OŽIVITEV TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV- Tudi na Kočevskem so se jablane zvile pod težo sočnih pridelkov. V odročnih vaseh, še posebej dobro obrodijo stare sorte jabolk. V okviru projekta oživitve travniških sadovnjakov, kijih izvaja novomeška enota kmetijske svetovalne službe skupaj z zasebnim svetovalcem Francijem Kotarjem, so v Polomu predstavili "izdelke" iz jabolk: sadni sok, sadno žganje, sadni kis in sadno vino. Ker je sadje s slovenskih travnikov biološko neoporečno, bo pri izbirčnih evropskih kupcih še bolj iskano. Tega bi se morali najbolj zavedati njegovi pridelovalci. A teh je bilo na predstaviti v Polomu le peščica. (Foto: M. G.)
KMETIJSKOGOZDARSKI ZAVOD
Dolenjska dobiva svojo ustanovo
Z novim letom bodo kmetijsko in gozdarsko svetovanje ter dejavnosti, ki sodijo zraven, začele delovati v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice
NOVO MESTO - Območni oddelki sedanjega Kmetijskega zavoda Ljubljana se bodo verjetno že z novim letom tudi formalno preoblikovali v Kmetijsko gozdarske zavode. Tako bo Novo mesto s širokim zaledjem po Dolenjski, Posavju in Beli krajini po skoraj 40 letih spet dobilo samostojno pravno osebo s področja kmetijske stroke.
Območje doslej ni imelo nobene povezovalne strokovne kmetijske ustanove. Potem ko je bil leta 1963 ukinjen zavod, je bila dejavnost močno okrnjena in razdrobljena.
(|p kmetijsko svetovanje
Prihodnost je v kurjenju z lesom
Uvajanje sodobnih, učinkovitih in okolju prijaznih načinov kurjenja lesne biomase - Predstavitev v Vinici pri Šmarjeti
Naraščanje potreb po energiji, omejenost fosilnih goriv ter vse večje Onesnaženje ozračja zahteva nove rešitve glede trajne oskrbe z energijo. Obnovljivi viri energije so ena izmed najbolj pogosto predlaganih reši-ev> saj so v manjši ali večji količini prisotni povsod, ekološko niso Problematični in so, kot pove že ime, obnovljivi, tako da trajnost ob Srnotrni izrabi ni vprašljiva.
V Sloveniji je les najpomembnejši domač obnovljiv energetski vir, nJegova raba v energetske namene pa dobiva v zadnjem času nov p°rnen. Sodobne peči za kurjenje lesa dosegajo izkoristke nad 90 %, ®misije pa so na ravni emisij na kurilno olje ali plin oz. celo manjše. Ugotavljajo izrabo različnih virov lesne biomase, izraba lesne mase 'z gojitvenih in varstvenih del, vseh drevesnih vrst in ostankov predelave esa itn. Lesa, kot energetskega vira ob trajnostni rabi ne zmanjka in k°t obnovljiv vir energije ne onesnažuje okolja. Kurjenje lesa ne prispe-Va k povečanju koncentracije CO , saj v celoti ostaja v krogu rast dreve-Sa- kurjenje drv, rast drevesa. Ob visokih izkoristkih kotlov in majh-emisijah sta pomembna tudi lokalni izvor in dosegljivost goriva,
kar
Je pri lesu zagotovljeno. To dolgoročno zagotavlja tudi ohranjanje
kovnih mest, negovanost kulturne krajine in ohranjanje obdelovanih
Površin,
y sklopu prizadevanj za seznanitev širše in strokovne javnosti bomo Pripravili v petek, 13. oktobra, ob 11. uri praktično predstavitev sodob-Priprave in kurjenja lesne biomase (lesnih sekancev) na kmetiji J^lokar, Vinica pri Šmarjeti 3, 8220 Šmarješke Toplice. Prikazali bomo Popravo lesnih sekancev s sekalnikom in v letošnjem letu vgrajeno (p že kujočo peč na sekance s samodejnim polnjenjem in krmiljenjem, ki jo Je sofinancirala Mestna občina Novo mesto.
MARJAN DOLENŠEK, svetovalec za kmetijsko tehniko
Šele v zadnjem desetletju se je začelo tudi tu krepiti delo na področju kmetijskega svetovanja v okviru oddelka ljubljanskega zavoda, ki bo končno spet povezal celotno območje. V zadnjih letih je strokovno delo novomeškega oddelka s svetovalno mrežo po terenu začelo dohajati kolege z drugih območij države.
Kmetijskogozdarski zavodi bodo skrbeli za kmetijsko in gozdarsko svetovanje, za selekcijo in živinorejo ter za nekatere pridobitne gospodarske dejavnosti (laboratoriji za analizo vin, zemlje, krme, škodljivcev ipd.) Delo dosedanjih služb sicer ostaja enako, vendar naj bi preko Kmetijskogozdarske zbornice kmetje lažje vplivali na oblast in na kmetijsko politiko ter
tako posredno tudi na vsebino dela strokovnih in svetovalnih služb.
Med 13 območnimi zbornicami bo tudi ena v Posavju in druga za Dolenjsko z Belo krajino. Kmetijskogozdarski zavod bo sodeloval z obema in tudi z njunima svetoma, ko bosta izvoljena. Še več. Zaposleni v zavodu bodo prevzemali tudi tajniške posle v nižjih enotah zbornice, ki tako ne bodo zaposlovale novih ljudi.
Kot rečeno, se bodo po novem v delo zavodov-vključevali tudi gozdarski svetovalci. "Računamo, da bo na našem območju vključenih 7 gozdarskih svetovalcev, kar bo omogočilo, da bo kmet na enem mestu dobil nasvete za vso kmetijsko dejavnost. Novost v novem zavodu predstavljata tudi pravnik za pravno svetovanje kmetom in ekonomist,” napoveduje vodja sedanjega oddelka Kmetijskega zavoda dipl. inž. Niko Požek.
B. DUŠIČ GORNIK
RA Dl BI KONCESIJO - Kot pravi vodja novomeškega oddelka za kmetijsko svetovanje dipl. inž. Niko Požek (na sliki v obstoječem laboratoriju ob labo-rantki Andreji Absec) naše območje močno zaostaja po kadrovskim zmogljivostih, prostorih in opremi za oddelki zavoda v drugih regijah, vendar se želijo z njimi izenačiti. "Če bo po sreči, bomo v naslednjem letu dobili koncesijo za enološki laboratorij. Naš laboratorij je namreč zdaj usposobljen samo za svetovanje vinogradnikom, ne pa za analizo vin, kakršno imajo zdaj v Ljubljani, Mariboru in na Goriškem." (Foto: B. D. G.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Alkoholno vrenje jenjuje
Priporočljivo je analizirati mlado vino
V Kmetijski inštitut dobivamo veliko telefonskih vprašanj, ki se nanašajo na pravilno ravnanje ob končanem alkoholnem vrenju. V posodah, kjer je potekalo alkoholno vrenje brez prekinitev, čeprav počasi in dalj, kot smo vajeni, in smo prepričani, daje vino povreto do suhega, nimamo veliko časa za prvi ukrep. Prvi ukrep pa ni prvi pretok. Zelo priporočljivo je namreč poprej analizirati mlado vino na ostanek nepovretega sladkorja, na skupne kisline in hlapne kisline.
Šele po teh podatkih se lahko pravilno odločamo. Če je podatek o ostanku sladkorja pod 4 g/l, smo dosegli prvi cilj in vino bo lažje stanovitno ob manjši količini žvepla. Podatek o skupnih kislinah med 6 do 8 g/l ali večje normalen, pričakovan glede na sorto. Pri kislini nad 7 g/ 1 bomo razmišljali o biološkem razkisu, če nimamo radi kiselkastih, svežih vin. Podatek o hlapnih kislinah do 0,5 g/l pri po-vretem vinu pove, da se vino ne nagiba k skorajšnjemu ciku. Prvi pretok lahko načrtujemo kmalu, v enem tednu, desetih dneh, če ni potrebe, da bi vino držali na drožeh, da bi se razkisalo. Zaman čakamo na razkis, če je temperatura vina pod 15° C. Letos je verjetno v vseh mladih vinih pH nad 3,1, kar omogoča bakterijam spreminjanje ostre jabolčne kisline v mehkejšo mlečno. Mošti, ki pred alkoholnim vrenjem niso bili žveplani ali le šibko (do 1/2 del 5-odst.
žveplaste kisline/hl), dajo vina, ki se ob temperaturi nad 16° C začnejo naravno razkisovati. Proces lahko pospešimo, če dnevno pomešamo droži na dnu posode. Biološki (naravni) razkis pa z lahkoto ustavimo ali preprečimo, če mlado vino po končanem akoholnem vrenju zažveplamo (1 del 5-odst. žveplaste kisline/hl).
Mlada vina, ki imajo preveč kisline, lahko imamo na drožeh mesec ali več, ne da bi jih žveplali, če so dotočena v posodi. Mešanje droži, lahko tudi vsakodnevno en mesec, samo koristi kakovosti vina. Droži, ki jih dvigamo, če so zdrave, čiste, ščitijo vino pred oksidacijo in bogatijo ekstrakt vina, kar se pozitivno odrazi v okusu. Alije možno negovati mlado vino na drožeh tudi v cisterni? Z mešanjem droži sicer preprečujejmo proces nastajanja vonja po gnilih jajcih, toda ne 100-odstotno, predvsem zaradi oporečnosti droži. Ne svetujem, da se odločite za nego na drožeh v vseh posodah. Lahko 14 dni, ne pa dva meseca. Potrebne so izkušnje, ki se z leti gotovo pridobijo. • Za večino letošnjih vin je priporočljiv zgodnji pretok. Po končanem alkoholnem vrenju, pred prvim pretokom, je potrebno vino zažveplati. Najenostavnejše žveplanje je s 5-odst. žveplasto kislino in 1 dcl/hl bo približna doza, ki bo zaščitila vino pred zrakom ob prvem pretoku. V treh dnejv po žveplanju se S02 veže v vinu in takrat je vino sposobno ža prvi pretok. Mlada bela vina čiste arome pretakajmo s čim manj zračenja, rdeča vina, predvsem obarvane modre frankinje, pa potrebujejo ob prvem pretoku zraka.
Dr. JULIJ NEMANIČ
Vaški dan v Vačah
VAČE - Celodnevna turistična in vaška prireditev v organizaciji krajevne skupnosti društva žena in deklet, gasilskega društva in kmetijske svetovalne službe pod imenom Vaški dan je letos v osnovno šolo Vače in na njeno igrišče privabila preko 1.500 gledalcev. Dopoldne so si ogledali kulinarično razstavo in ročna dela, kuhanje žganja in stiskanje jabolk. Žganje in mošt so gledalci lahko tudi pokusili. Popoldne so člani domačega KUD prikazali ženitovanske običaje.
; helena MRZUKAR gospodinjski kotiček
Dobrote iz lupinastega sadja
Orehi, lešniki, mandlji in kostanj sodijo med lupinasto sadje, ki ga poleg ostalega sadja lahko tudi zamrznemo ali kako drugače shranimo. Najboljši način shranjevanja je zamrzovapje, ker omogoča, da se v lupinastem sadju ohrani polna hranilna vrednost, okus in aroma. Pri shranjevanju v vrečah jih pogosto napadejo molji, plesen ali pa postanejo žarki in neužitni. V zdravi prehrani so vsi lupinasti sadeži zelo cenjeni, predvsem pa orehi in lešniki. Vsebujejo nenasičene maščobne kisline, rudninske snovi in beljakovine, ki po svoji sestavi najbolj spominjajo na polnovredne živalske beljakovine. Zmleta ali sesekljana jedrca dodajamo raznim mesnim jedem, solatam, pecivu, iz njih pripravljamo nadeve za potice in marcipan. Zamrzujemo lahko cele posušene plodove, na primer kostanja, ali zmleta in sesekljana jedrca orehov, lešnikov in mandljev, ki so obstojna do 12 mesecev. Napolnimo jih v plastične vrečke in vakuumsko zapremo.
Pred zamrzovanjem neolupljen kostanj na robu zarežemo, stresemo v vrelo vodo in obarimo (blanširamo) štiri minute. Nato kostanj takoj olupimo, ohladimo in napolnimo v plastične vrečke ali posode. Olupljen in kuhan kostanj lahko tudi pretlačimo in pireju dodamo sladkor. Uporabljamo ga za torte, kot polnilo za druga živila (jabolka), za kostanjev narastek in podobno. Zamrznjen kostanj je uporaben do enega leta. Nekoliko
posebnega okusa je KOSTANJEVA MARMELADA, za katero potrebujemo 2 kg kostanja, 1,5 kg belega ali rjavega sladkorja, ščepec soli, 1 vanilijev strok in 2 dl vode. Vsak kostanjev plod posebej zarežemo z nožem in nato vse skupaj blanširamo 4 minute. Še vroče na hitro olupimo do jedra in nato počasi kuhamo do mehkega. Odcejene prepasiramo. V drugi posodi skuhamo- sladkorni sirup. Ko se sladkorna raztopina zbistri, jo prelijemo po vročem kostanjevem pireju in dobro premešamo. Dodamo vanilijev strok in med stalnim mešanjem segrevamo še 20 minut. Pred polnjenjem v kozarce vaniljev strok odstranimo in še vročo marmelado zapremo s kovinskimi pokrovčki.
Za pripravo OREHOVIH ŠTRUKLJEV potrebujemo za vlečeno testo: 50 g moke, 2 jajci, 2 žlici olja, mlačno vodo, sol. Za nadev: 30 dag orehovih jedrc, 1 dl mleka, limonino lupino, cimet, 2 rumenjaka, 14 dag sladkorja, trd sneg iz dveh beljakov. Zabela za štruklje: 10 dag surovega masla, 5 dag drobtin, 5 dag sladkorja, cimet po okusu. Iz danih sestavin napravimo mehko vlečeno testo in ga pustimo, da pol ure počiva. Nato ga na tanko raztegnemo, namažemo z nadevom, zvijemo in položimo na mokro tkanino (gazo) ter rahlo povežemo s sukancem. Štruklje kuhamo pol ure v slanem kropu. Nekoliko ohlajene odvijemo, narežemo na kose in prelijemo z vročo zabelo.
	9	
		
-
mt*# ?*■
n
      ■■■■■■■ —
Pogledi na dolenjsko krajino
Razstava del s 3. bienalne slikarske kolonije Sedem stoletij svetlobe in senc - Šmihel 2000 - Na ogled do konca novembra ■ 12 slikarjev in kipar - Pesmi Smiljana Trobiša
Partljič znova nasmejal
Nova igra senovških igralcev
SENOVO - Skupina igralcev Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, ki deluje že od leta 1923, je pod vodstvom režiserke Bože Ojsteršek pretekli konec tedna poskrbela za premiero nove komedije Toneta Partljiča z naslovom Politika - bolezen moja. “Polna dvorana navdušenih gledalcev tako v soboto kot v nedeljo je najlepše darilo za ves trud,” je zadovoljna dejala režiserka.
Že četrto leto zapored so se odločili za uprizoritev komedije Partljiča, “s katerim dobro sodelujemo. Po lanski manjši anketi obiskovalcev naših predstav nam je jasno, da ljudje potrebujejo smeh in zabavo, Partljič pa vse to črpa iz vsakdanjika, zato so jim njegove igre blizu,” je o izbiri teksta povedala Ojstrškova, ki je iz številne, skorajda štiridesetčlanske igralske zasedbe tokrat k sodelovanju povabila naslednje igralce: Ernesta in Ano Breznikar, Aleksandro Macur in Jano Uvodič, ki so odigrali nosilne vloge, ter Darka Gorenca, Metko Vutkovič, Stašo Grilc, Davida Radeja, Dragico Kolan, Slavo in Toneta Petroviča, Darjo in Rudija Boha, Simono Soštar in Vlasto Moškon. Gledališčniki so sami in s pomočjo Radiče Šoln poskrbeli za primerne kostume in domiselno sceno.
Predstavo Politika - bolezen moja bodo v petek, 13. septembra, ob 20. uri zaigrali v krškem kulturnem domu, v soboto, 7. oktobra, ob isti uri pa v kostanjeviškem kulturnem domu.
L. M.
Pregledna razstava
NOVO MESTO - Galerija Kralj vabi jutri, 6. oktobra, ob osmih zvečer na odprtje pregledne slikarske razstave del Igorja Obradinoviča iz Novega mesta. O razstavljavcu bo govoril Jožef Matijevič, za popestritev pa bo poskrbela pevka Irena Vrčkovnik.
Mazzini v Gogi
NOVO MESTO - V atriju Knjigarne Goga bo v petek, 6. oktobra, ob sedmih zvečer pogovor s pisateljem Mihom Mazzinijem, v soboto, 7. oktobra, pa ob isti uri predstavitev revije Literatura.
NOVO MESTO - V petek, 29. septembra, so v šmihelski kaplaniji predstavili sad štiridnevnega poletnega druženja trinajstih umetnikov na 3. bienalni slikarski koloniji, ki že od leta 1996, ko je župnija Novo mesto -Šmihel praznovala 700-letnico, poteka pod delovnim naslovom Sedem stoletij svetlobe in senc. Razstavo so odprli domači župnik g. Ciril Plešec ter novomeški in topliški župan, Anton Starc in Franc Vovk.
“Ni naključje, da razstavo odpi- Že zaradi dejstva, da gre za tako
ramo danes, ko goduje farni zavetnik sv. Mihael. Zahvaljujem se vsem umetnikom, ki so s svojimi umetninami prispevali v duhovno zakladnico naše župnije,” je uvodoma dejal Plešec, tudi sam eden od slikarjev. Sicer pa je letos med 28. junijem in 1. julijem na koloniji poleg kiparja Staneta Jarma ustvarjalo še enajst slikarjev: Janez Ambrožič, Jelica Kupec, Jožica Škof, Marjan Maznik, Vlado Novak, Janko Orač, Milorad Rupčič, France Slana, Savo Sovre, Boris Štrukelj in Aleksandra Zalar. Večina jih je sodelovala že na prejšnjih dveh srečanjih v Šmihelu.
različno skupino upodabljajočih umetnikov, ni mogoče pričakovati enotno uglašene razstave. “Raznolikost likovnih del je izjemno pestra tako po slikarskih tehnikah in samem načinu likovnega izražanja kot po izboru motivov, reševanju likovne problematike, iskanju ustreznih kompozicijskih rešitev in same sporočilnosti ustvarjenih del. V ustvarjalnem pogledu udeležence povezuje le ena, zato pa toliko bolj pomembna točka - vsem je narava podarila elementarno likovno nadarjenost, ki je niso zanemarili ali prezrli,” je v predstavitvi razstave med drugim dejal muzej-
PRIJETEN KULTURNI PROGRAM- Otvoritev slikarske razstave s kolonije, ki sta jo organizirala šmihelska župnija in KUD Nove Arkade, so popestrili nastopi mladih iz skupin Zarja in Sonce ter Zvezdice pod vodstvom trene Rešeta. Program je povezoval Lojze Bojane. (Foto: L. M.)
Jubilejni cikel GM Oder
Koncertni cikel nadarjenih mladih slovenskih glasbenikov tudi v Črnomlju in Novem mestu
Zveza glasbene mladine Slovenije je tudi letos pripravila cikel večernih koncertov, kijih pod imenom GM Oder prirejajo že deseto leto v različnih slovenskih krajih. Od drugih se razlikuje po tem, da je prvenstveno namenjen predstavitvi najobetavnejših mladih slovenskih glasbenikov do 25. leta starosti, ki si tako pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje, hkrati pa ljubitelji glasbe spoznavajo nove glasbene poustvarjalce pa tudi nova dela sodobnih slovenskih skladateljev. V dosedanjih devetih sezonah je 107 mladih koncertantov na 229 koncertih 44 koncertnih serij na 34 različnih prizoriščih izvedlo kar 24 krstnih del slovenskih skladateljev. Z Glasbeno mladino Slovenije sodelujeta kot prireditelja z našega območja Kulturni center Janeza Trdine iz Novega
mesta in Glasbena mladina Bele krajine, tako da koncertom GM Odra lahko prisluhnejo tudi ljubitelji resne glasbe v Novem mestu in Črnomlju.
Za jubilejni koncertni cikel GM Oder je tričlanska strokovna žirija izbrala devet solistov in Pihalni trio Con Brio. V oktobru bosta na prvi koncertni seriji nastopala sak-sofonistka Betka Kotnik in pianist Blaž Pucihar. Kot solista in v duu bosta odigrala dela Larssona, Vivaldija, Schmidtta, Escaicha in Suito za altovski saksofon in klavir slovenskega skladatelja Pavla Šivi-ca. V Črnomlju bosta nastopila v ponedeljek, 9. oktobra, ob sedmih zvečer v dvorani črnomaljske glasbene šole, v Novem mestu pa v četrtek, 12. oktobra, ob 18.30 v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine.
ski svetovalec Jožef Matijevič in poudaril še, da smo s srečanjem pridobili vrsto novih spoznanj in pogledov na dolenjsko pokrajino in na njene zemljepisne, človeške in duhovne posebnosti.
Slikarska kolonija pa je očitno prav posebej navdihnila novomeškega pesnika Smiljana Trobiša, ki je - tako kot že enkrat doslej -vsakemu sodelujočemu umetniku napisal svojo pesem, ena pa je namenjena vsem. Pesmi so izdane v priložnostni brošuri.
L. MURN  •----------------------------
Sedmi Bachov koncert
ŠENTJERNEJ - V tukajšnji župnijski cerkvi bo danes, 5. oktobra, ob sedmih zvečer sedmi iz cikla Bachovih orgelskih koncertov. Nastopil bo organist Izidor Rejc, ki bo zaigral pet Bachovih skladb: Koncert v C duru, dva korala. Preludij ih fugo v h-molu ter Tokato in fugo v E-duru.
Razstava v Luni
NOVO MESTO - V Galeriji Luna začenjajo razstavno sezono danes, 5. oktobra, ob sedmih zvečer, ko bodo odprli slikarsko razstavo del Barbare Čižmek iz Pirana.
O škratih in podobicah
NOVO MtSTO - V študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes kar živahno. Ob enih popoldne bo mladinska pisateljica Ivanka Mestnik predstavila svojo novo knjigo Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča, ob šestih zvečer pa bo p. Felicijan Pevec iz frančiškanskega samostana predaval o svetih podobicah, ki jih hranijo v posebni zbirki bogate samostanske knjižnice.
Slikarska razstava v Krki
NOVO MESTO - V torek, 3. oktobra, zvečer so v Galeriji Krka odprli razstavo slikarskih del, ki so nastala na 21. Krkinem srečanju slikarjev. O razstavljenih delih je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, za prijetno vzdušje pa je poskrbel Trio String.si. (Več v naslednji številki)
Monokomedija Rekviziter
NOVO MESTO - V ponedeljek in torek, 9. in 10. oktobra, bo v dvorani Doma kulture ob 19.30 na sporedu prva gledališka predstava v okviru gledališkega abonmaja, in sicer monokomedija Rekviziter v izvedbi Bogomirja Verasa.
m
OČARUIVOST SLOVENSKE PESMI - Na gradu Rajhenburg je v četrtek, 28. septembra, zvečer nastopil pevski kvartet Fortissimo. S slovensko ljudsko in umetno pesmijo, povezano z naslovom Od zibelke do groba, je očaraI številne poslušalce zadnjega iz niza koncertov Jesenske serenade. Cikel je potekal na šestih prizoriščih, med njimi sta bila z našega območja tudi grad Bogenšperk in Rajhenburg. Zaključni koncert je pokazal, da izvrstno zapeta slovenska pesem še vedno močno pritegne ljubitelje glasbe, saj so ti z vztrajnim ploskanjem na koncu dosegli, da so Jortissimovci Janez Banko, Nejc Rudel, Matjaž Prah in Boris Rener zapeli še dve dodatni pesmi. Aplavz pa je veljal tudi recitatorjema Jerneji Faletič in Igorju Škrlju, ki sta koncert obogatila s Prešernovimi pesmimi. (Foto: M. Markelj)
Dediščina v objektivu
Uspel državni fotografski natečaj Dediščina med nami ■ Razstavo 62 fotografij odprli p Galeriji Krško
KRŠKO - Na letošnje Dneve evropske kulturne dediščine so se še posebej skrbno pripravili v Krškem, kjer je tukajšnja Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ob vrsti različnih prireditev in akcij skupaj z Društvom ljubiteljev fotografije izvedla javni fotografski natečaj pod naslovom Dediščina med nami, da bi tako dodatno spodbudili zanimanje za kulturno dediščino in njeno varovanje ter hkrati prišli do zanimivega razstavnega gradiva. Odziv na natečaj je bil dober, saj je 50 avtorjev iz vse Slovenije poslalo 280 barvnih in 79
n,
Janez Papež iz Kočevja prejema prvo nagrado za barvno fotografijo na slovesni otvoritvi.
črno-belih fotografij. Tričlanska žirija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja je iz poslanega izbrala 62 fotografij 37 avtorjev, ki so zdaj na ogled na razstavi v Galeriji Krško.
Razstavo so odprli v petek, 29. septembra, zvečer. Po uvodnih nagovorih vodje območne izpostave Tatjane Avsec, predsednice foto-
grafskega društva Bernardke Zorko in predstavnika Uprave za kulturno dediščino Miloša Ekarja je predsednik Fotografske zveze Slovenije Peter Pokorn podelil nagrade in diplome. Za barvno fotografijo je prvo nagrado prejel Janez Papež (FK Grča, Kočevje), drugo Jože Lekše (DLF Krško), tretjo Božica Mihalič (FK Žarek, Sežana), diplome pa Dajana Čok (FK Žarek, Sežana), Jure Nastan (FK AA, Škofja Loka), Peter Pokorn (FK AA, Škofja Loka) in Marko Pršina (AT Canon, Ljubljana). Za črno-belo fotografijo je prvo nagrado prejel Peter Pokorn (FK AA, Škofja Loka), drugo Sandi Novak (FD Jesenice) in tretjo Tom Me-žan (samostojni avtor iz Trebnjega). Ob razstavi so izdali katalog s celostranskimi reprodukcijami desetih nagrajenih fotografij.
Mlado krško fotografsko društvo si je s tematskim natečajem in razstavo Dediščina med nami okrepilo položaj med najdejavnejšimi fotografskimi društvi v Sloveniji, razstavo pa bi kazalo postaviti še v kakšnem razstavišču, da bi se še bolj uveljavil njen poglavitni namen - osveščanje javnosti o pomenu kulturne dediščine.
MiM
Novomeška godba osvojila 1. mesto
NOVO MESTO - Mestna godba Novo mesto je osvojila prvo mesto v kategoriji godb do 30 članov na 7. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu. Tekmovanje je potekalo 30. septembra v Ormožu.
Krčanom v ponos in sramoto hkrati
Okrogla miza o Valvasorjevi hiši - Sanacijska dela na ogroženem spomeniku so se sicer začela, a s tako majhnimi koraki, da ne dohitevajo propadanja
KRŠKO - Valvasorjeva hiša je ponos in hkrati sramota Krškega. Prebivalcem tega obsavskega mesta je v ponos, ker je skupaj s sosednjima hišama, Jarnovičevo in Kaplanovo, visoko kakovosten spomenik poznorenesančne meščanske arhitekture in najstarejši ohranjeni mestni stavbni kompleks, posebno vrednost pa ji daje povezava z znamenitim polihistorjem Janezom Vajkardom Valvasorjem, ki je hišo kupil februarja 1692 in v nji septembra 1693 dočakal svojo smrtno uro. Po njem je stavba dobila ime.
In zakaj je ta pomembni spomenik tudi sramota? Dovolj si ga je nekoliko pobliže ogledati, pa je hitro jasno, da gre za predolgo časa zapuščeno in zanemarjeno stavbo, ki vsem na očeh nezadržno propada.
Valvasorjeva hiša v starem mestnem jedru Krškega.
O propadajočem spomeniku se je v Krškem prelilo že precej črni-, la in natreslo obilo besed, naredilo pa se ni kaj dosti. A ker je zob časa neusmiljen in stavbi resno grozi, da bo nepopravljivo uničena, so se letos ponovno zganili vsi, ki
jim ni vseeno, kaj se dogaja s krško kulturno dediščino. Da bi prebudili javnost, je Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti nesrečno Valvasorjevo hišo postavila za osrednjo temo letošnjih Dnevov evropske kul-
turne dediščine, pripravili so predavanje o nji, razpravo o njeni prihodnosti in kot piko na i še okroglo mizo, na kateri so minuli četrtek očrtali celoten problem in nakazali poti reševanja.
Na okrogli mizi, ki sta jo vodili vodja območne izpostave Tatjana Avsec in Tamara Vonta, so sodelovali: Alenka Železnik z Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Jelka Pirkovič iz Uprave za kulturno dediščino RS, Vida Fritz z občinskega oddelka za družbene dejavnosti, Franc Černelič in Slav-kp Šribar iz komisije za obnovo Valvasorjeve hiše, Janja Špiler iz oddelka za infrastrukturo, Peter Žigante iz Savaprojekta, župan Franci Bogovič, podjetnik Miran Resnik in Branka Pirc kot predstavnica civilne pobude za sanacijo Valvasorjeve hiše.
Osnovna ugotovitev okrogle mize je bila, da je nujno potrebno zagotoviti nadaljevanje že začetih obnovitvenih del po izdelanih strokovnih smernicah, da se prepreči najhujše, sesutje stavbe. Stavba je namreč v tako slabem stanju, da bi
bilo vsakršno odlaganje obnovitvenih del lahko usodno. Seveda je za sanacijo potrebno zagotoviti kar precej denarja. Občina, ki kaže posluh za kulturo (letos bo šlo zanjo 5,43 odstotka proračuna), mora zagotoviti 60 odst. potrebnega denarja, 40 odst. pa lahko pričakuje od države, če bo seveda projekt saniranja Valvasorjeve hiše na ministrstvu za kulturo deležen primerne pozornosti. Doslej se država ni kaj prida izkazala, saj je samo leta 1998 in 1999 primaknila nekaj denarja, lani pa nič. Tako so z državno pomočjo in lastnimi sredstvi, skupaj 16 milijonov, lahko izvedli le podbetoniranje večine temeljev, učvrstitev pritličnih nosil-
nih sten in enega oboka. Čaka še preostala zahtevna statična sanacija objekta, stabilizacija vseh nosilnih elementov, zaščita zidov in obnova strehe. Vrednost teh del naj bi znašala 220 milijonov, vendar pa so dosedanja dela pokazala, da bo to premalo. Odgovorni občinski možje menijo, da bi bilo mogoče sanacijo v nekaj letih dokončati, če pa bi k financiranju pritegnili še koga - zanimanje kaže denimo Zavarovalnica Triglav - potem bi spomenik lahko dočakal lepše čase še prej. ,
Šele ko bo kompleks saniran, bo prišel čas za natančnejše odločanje o tem, čemu vse bo služil, nakar bo sledila temu primerna ureditev. A
že zdaj je jasno, da bo morala v njem poleg najrazličnejših kultur- ‘ nih dejavnosti potekati tudi kakšna pridobitniška, saj bo v nasprotnem primeru prehudo obremenjeval občinski proračun, iz katerega bo treba še krepko zajemati za ureditev celotnega starega mestnega jedra, če naj spomeniški del in ves ta predel mesta dobi plemenitejši življenjski in kulturni utrip.
Zamisli, kaj vse naj bo v obnovljeni Valvasorjevi hiši, je veliko. Najnovejša pobuda se je porodila na likovnih dejavnicah med letošnjimi Dnevi evropske kulturne dediščine. Za vse velja, da namenjajo Valvasorjevi hiši reprezentančni položaj z ureditvijo muzejskih in umetnostnih zbirk. V stavbi naj bi ob poslovnih dobile prostor predstavitve prazgodovinskega arheološkega najdišča Ajdovska jama. protestantizma in zgodovine šolstva v Krškem, ob njih pa predstavitev velikih osebnosti Krškega in seveda Valvasorjeva soba, če omenimo samo najpogosteje omenjene.
A najprej je treba Valvasorjevo hišo rešiti pred propadom. Tega se vsi zavedajo, zato bodo moči usmerili predvsem v to, o ostalem pa kasneje, saj bodo imeli Krčani s tem stavbnim in kulturnim spomenikom še vrsto let precej opravka. Upajmo, da bodo pri tem uspešnejši kot doslej.
M. MARKELJ
Del udeležencev okrogle mize: Tamara Vonta, Tatjana Avsec, Franci Bogovič in Slavko Šribar.
Zakonodaja urejena, priprave manj
Zanimiv strokovni posvet o slovenski migracijski in azilni politiki - Okrepitev južne meje s shengenskim režimom - 7 večjih prehodov na meji s Hrvaško sto milijard tolarjev
POTA
IN ST
ČATEŽ - Ni naključje, da je pretekli teden ravno v Posavju, točneje v Termah Čatež, potekal strokovni posvet na temo Aktualna vprašanja slovenske migracijske in azilne politike, ki se ga je na povabilo Združenja strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev udeležilo okrog ISO poslušalcev. Prav v Posavju so predvsem zadnje obdobje problemi z ilegalci in azilanti še posebej prisotni.
Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik združenja in vodja projekta Vzpostavljanja evropske meje med Slovenijo in Hrvaško mag. Slavko Debelak, je naša zakonodaja s področja pravosodja in notranjih zadev že dobro usklajena z evropsko, kar so pohvalili tudi opazovalci. Prav pri viz-ni praksi je Slovenija ena prvih držav, ki jo je uskladila z evropsko. “Januarja pa pripravljamo tudi nov potni list. Sicer pa je zakonodajo lažje pripravljati kot izpolnjevati pogoje zanjo, pri čemer mislim na ureditev mejnih prehodov, zagoto-
prehodih, v Gruškovju, Jelšanah in na Obrežju, predvidevajo zgraditev terminalov, kjer bodo naenkrat lahko skupaj delovale policijske, carinske, fitosanitarne, zdravstvene in veterinarske službe. Pri nas takega mejnega prehoda nimamo.
Seveda vse te priprave veliko stanejo. Po besedah Debelaka površni izračuni kažejo, da bi vzpostavitev sedmih večjih prehodov na meji s Hrvaško stalo Slovenijo okrog sto milijard tolarjev, 30 za zgraditev, ostalo za infrastrukturo. “Hrvati so nas na nekaterih segmentih že prehiteli, sicer pa so vse pripra-
0 PROBLEMIH OB MEJI - Spregovorili so (od leve proti desni): Oliver Seiffarht, Matjaž Dolšina iz Sektorja za migracije in naturalizacijo in mag. Slavko Debelak. (Foto: L. M.)
V jezi ga je zabodel z nožem
J. K. tri leta in pol zapora za poskus umora - Omiljena kazen - Zmožnost razumevanja dejanja bistveno zmanjšana
NOVO MESTO - Za poskus umora bo moral 60-letni J. K. iz Mirne Peči v zaporu odsedeti tri leta in pol. Tako je pretekli teden odločilo Okrožno sodišče v Novem mestu, kjer je zoper osumljenca, kije od usodnega 14. maja letos v priporu, potekala glavna obravnava. Sodišče ga je oprostilo stroškov kazenskega postopka in mu izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma, čeprav je sodni izvedenec doc. dr. Slavko Ziherl, dr. med., ocenil, da bi bilo to potrebno, ne pa smiselno, saj naj bi bil J. K. za to premalo pripravljen. Sodba še ni pravnomočna.
14. maja se je okrog 22. ure v Novljanovi gostilni v Mirni Peči zbrala pisana druščina. Gostje bil tudi obtoženi J. K., ki seje po prepiru in prerivanju z drugim gostom Andrejem Novakom odločil, da gre domov po kuhinjski nož, da bo z njim dokončno obračunal. Vrnil seje in Novaka od zadaj zabodel v hrbet in mu povzročil tako hudo telesno poškodbo, da je bil več kot mesec dni v življenjski nevarnosti. Obtoženi dejanja ni dokončal, ker sta mu to preprečila dva druga gosta in mu pravočasno odvzela nož. J. K. je nato odtaval v noč, se vmes ustavil pri
Amaliji Smrke in ji povedal, da so ga pri Novljanu zafrkavali in daje nekoga zaklal. Kot je na glavni obravnavi povedala priča, mu tega ni verjela in mu je svetovala, naj gre lepo domov. J. K. seje odpravil naprej proti Globodolu, kjer so ga dobili policisti in ga obdržali v priporu, ki mu je zdaj do pravnomočnosti sodbe tudi podaljšan.
Obtoženi svoje dejanje, za katerega pravi, da se ga ne spominja, močno obžaluje. "Nisem ga želel umoriti, samo porezati, ker me je prizadel," je med jokom dejal v svojem zagovoru. Senat se je odločil za omiljeno kazen (za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od pet do petnajst let). Njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje'je bila zaradi vpliva alkohola in blažje možganske okvarjenosti bistveno zmanjšana. “Dejanje, ki je poskus umora in ga ni dokončal, je storil v jezi, ker se ni obvladal, in ga iskreno obžaluje. Do sedaj je tudi nekaznovan. Sprejema pa tudi zdravljenje alkoholizma, pri čemer ga podpira njegova družina,” je o okoliščinah, ki so vplivale na višino kazni, povedala predsednica senata Ljuba Tiran.
L. M.
dežurni I
poročajo|
OPAŽ IN OKNA - Med 22. in 27. septembrom je iz gospodarskega Poslopja v Mrčnih selih pri Krškem izginilo okrog 36 kvadratnih metrov smrekovega opaža in tri dvokrilna okna, vredna 120 tisoč tolarjev.
VREČKA Z DENARJEM - 27. septembra dopoldne je neznanec iz odklenjenega avta pred vikendom ukradel papirnato vrečko, v kateri je ■mel lastnik F. K. iz Novega mesta skoraj 200 tisoč tolarjev.
PREREZAL GUME - V noči na 27. september je neznanec na parkir-. nem prostoru pred hišo v Zalogu na tovornem avtu znamke Peugeot Box-er prerezal vse štiri pnevmatike.
AVTO ZDAJ MANJ LEP - Z osebnega avta znamke Renault Mešane je med 25. in 26. septembrom nekdo ukradel vse štiri okrasne pokrove. Lastnica S. K. je oškodovana za 20 tisoč tolarjev.
UKRADEL REZERVNO GUMO - Neznanec je v noči na 28. september na parkirnem prostoru v Ločni v Novem mestu s tovornega yozila s polpriklopnikom, last M. K. tz Trebnjega, odmontiral 150 tisoč tolarjev vredno rezervno pnevmatiko s platiščem.
VLOM V HIŠO - Milijon in pol tolarjev škode je povzročil neznanec, ki je 29. septembra zvečer vlomil v stanovanjsko hišo na Čatežu ob Savi 'n ukradel več kosov zlatnine, video kamero Sony, čeke NLB in SKB.
PET MLADOLETNIKOV Z JO-INTOM - Policisti so 28. septembra dopoldne pred Centrom srednjih šol v Črnomlju izsledili pet mladoletnikov, ki so zvili in kadili joint z marihuano. Vse so odpeljali na postajo in zoper njih ustrezno ukrepali.
vitev ustrezne infrastrukture in vseh ostalih potreb, povezanih z okrepitvijo ekipe ob južni meji,” je dejal Debelak.
Obstoječi mejni prehodi - na 670 km dolgi meji s Hrvaško imamo 36 prehodov, 24 mednarodnih in 12 meddržavnih - so v večini črne gradnje in v devetih letih po osamosvojitvi je že čas za njihovo legalizacijo. Po konvencijah je predvidenih še 17 maloobmejnih prehodov, ki jih predvideva maloobmejni sporazum. Tega je po Debelakovem mnenju potrebno ratificirati najkasneje pred vstopom v Evrosko unijo, sicer bodo o tem odločale vse članice. Na treh mejnih
ve na nov režim na južni meji potekale dokaj stihijsko, zato morajo biti vsaj končne odločitve bolj enotne," meni Debelak. Tudi kasneje bo vstop na Hrvaško mogoč z osebnimi izkaznicami.
Da je Slovenija v primerjavi z ostalimi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo prišla najdlje, je menil tudi gost posveta Oliver Seif-farth z zveznega ministrstva za notranje zadeve Avstrije, ki je predstavil projekt Tvvinning Avstrija -Slovenija. “Slovenija je kot Avstrija geografsko izpostavljena država in bo na področju mejne kontrole nosila breme, kot ga je do zdaj Avstrija. Avstrija je svojo južno
mejo za to nalogo usposobila z lastnimi sredstvi in le za potrebe policije je potrebovala kar 2,7 milijarde šilingov. Slovenija bo nekaj sredstev v te namene dobila iz programa Phare.
O problematiki izvajanja Zakona o azilu je spregovoril državni podsekretar Vlado Korošec. V primerjavi z lanskim letom je čutiti izjemen porast. Samo letos je bilo v dom nastanjenih že 5200 azilantov, lani pa 760.
L. MURN
Hrvat prehiter in pijan
BUKOŠEK PRI BREŽICAH -Policisti so 30. septembra ustavili 32-letnega voznika tovornega vozila A. L., ki je skozi naselje peljal 68 km/h, alkotest pa je pokazal tudi 2,08 promila. Ker prepovedi nadaljnje vožnje ni upošteval, so ga policisti znova ustavili in ga pridržali do iztreznitve.
Z ukradenim avtom
HRASTJE - 27. septembra okrog 21. ure je neznanec v Krškem ukradel osebni avto znamke Ford Fiesta. Policisti so ga med kontrolo prometa na hitri cesti št. 1 opazili in ga pri Hrastju ustavili. V njem so bili trije romunski državljani, ki so se hoteli odpeljati v Italijo. Vse so odpeljali na novomeško policijsko postajo, nato pa so jih predali krškim policistom.
Kar 3,61 promila
ŠTRIT PRI KRŠKEM - Policisti so 28. septembra na hitri cesti št. 1 ustavili 32-letnega romunskega voznika M. D., kije vozil zelo vinjen. Napihal je kar 3,61 g/kg alkohola.
Mokra in spolzka cesta
CUNDROVEC PRI BREŽICAH - 37-letna švicarska voznica kombiniranega vozila Y. Z. je zaradi neprimerne hitrosti na mokrem in spolzkem vozišču trčila v ograjo mostu čez potok Gabrnica. Voznika in trije sopotniki so dobili lažje, en otrok, ki je sedel zadaj, pa težje telesne poškodbe.
Zagorelo olje v fritezi
SEVNICA - V gostinskem lokalu je 2. oktobra prišlo do požara v kuhinji, kjer se je vnelo olje v fritezi. Ogenj se je razširil na električno napeljavo in kuhinjsko opremo. Pri gašenju je ena oseba dobila opekline po rokah. Požar so lokalizirali najemniki lokala in sevniški gasilci. Materialna škoda po prvih ocenah znaša 500 tisoč tolarjev.
Prekratka varnostna razdalja
METLIKA - 29. septembra zjutraj je voznik R. A. v koloni po Cesti bratstva in enotnosti ustavil, ker je voznik pred njim zavijal v desno. Za njim je ustavila 26-letna voznica K. H. s Sel pri Semiču, vozniku, 54-letnemu M. C. z Grabrovca pa to ni zaradi prekratke varnostne razdalje ni uspelo. Po trčenju je voznico odbilo v osebni avto R. A. Hudo telesno poškodovani voznici so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
V prtljažniku Moldavki
OBREŽJE - Carinica jS na mejnem prehodu v prtljažniku osebnega avta hrvaškega voznika M. P. odkrila, da prevaža dve moldavski dekleti. Osumljencu so odvzeli prostost in bo zoper njega podana kazenska ovadba, Moldavki pa so po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
•
Ostal vkleščen
GORNJI LENART - 25-letni voznik R. Z. je I. septembra zjutraj na cesti izven naselja Gornji Lenart zapeljal na desno neutrjeno bankino, trčil v betonski dovoz stanovanjske hiše, nato zapeljal na vozišče, kjer je ostal ukleščen v avtu in je bila potrebna pomoč PGE Krško. Zaradi hudih telesnih poškodb so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, ugotovljeno pa je bilo, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 0,64 g/kg alkohola.
Irt<
POVZROČITELJU NESREČE LETO DNI ZAPORA
Deklici siroti zaradi divjanja
Za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri sta pred tremi leti umrla zakonca Stipič, Darku Judežu leto dni zapora - Namesto 40 vozil 100 km/h - Pešca po napačni strani
KRŠKO - Leto dni zapora je kazen, Darka Judeža z Vrhov pri Kapelah, ki gaje pretekli teden doletela na Okrožnem sodišču v Krškem, ker je skorajda pred tremi leti povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom iz malomarnosti (KD 325/H in 1 KZ RS). Šlo je za pravo družinsko tragedijo, saj sta v nesreči kot pešca umrla mlada zakonca Stipič z Malega Obreža pri Dobovi, brez staršev pa sta ostali triletna in šestletna deklica, ki sta zdaj v skrbništvu.
V hladnem jutru 11. decembra leta 1997 sta se okrog 6. ure Marija in Martin Stipič peš odpravljala v službo. Komaj tristo metrov od njunega doma, v bližini dobovskega otroškega vrtca, ju je od zadaj z avtom zadel Darko Judež, voznik avta znamke Volksvvagen Sharane. Poškodbe so bile tako hude, da sta na kraju samem umrla. V prvi vrsti je bila za nesrečo kriva mnogo prevelika hitrost voznika Judeža. Ta naj bi namreč Po mnenju dveh izvedencev pred zaviranjem vozil okrog 100 km/h, pešca pa je zadel z nekaj manjšo hitrostjo. S tako visoko hitrostjo je najprej prevozil napelje Mali Obrež, kjer je omejitev hitrosti na 60 km/h, nato je omejitev sicer 80 km/h, toda takoj sledi v Dobovi še hujša omejitev 40 km/h. V bližini je tudi znak “Otroci na cesti” in sploh so na tem mestu in ob tej Uri pešci čisto pričakovana ovira. Vse skupaj bi se morda ne končalo tako tragično, če vozniku ne bi nasproti pripeljal avtobus.
“Judež je le vključil kratke 'uči, ni pa zmanjšal hitrosti. Da bi se vseeno varno srečal z avtobusom, je zapeljal skrajno desno
in v soju žarometov prepozno zaznal dve osebi na cesti. Naglo je zaviral, toda zaradi prevelike hitrosti mu ni uspelo. Pešca sta bila zaradi sunkovitega udarca takoj mrtva,” je v zaključnem govoru povedal tožilec in poudaril, da bi, če bi vozil vsaj približno v skladu s prometnimi predpisi, samo z zaviranjem ali z izogibom lahko preprečil nesrečo ali pa vsaj tako hude posledice. Tudi izvedenca sta na glavni obravnavi zatrdila, da bi mu ob hitrosti 50 km/h to verjetno uspelo. Tožilec je dejal še, da sta izgovora, da obtoženec ni dobro poznal ceste in da je sploh pogost udeleženec cestnega prometa, slaba, saj bi moral biti zato še bolj previden. Tako pa je bil pri sodniku za prekrške že kaznovan zaradi vožnje s preveliko hitrostjo, tudi 30 km/h več od dovljene. “Obtoženec dejanje sicer obžaluje, toda z obžalovanjem se deklicama ne da vrniti staršev. Zanj je edina primerna zaporna kazen, ker pa je nevaren voznik, predlagam, da se mu za določeno obdobje izreče tudi stranska kazen - prepoved vožnje z motornimi vozili B-kate-gorije,” je zaključil tožilec. Slednjemu senat s predsednikom Milošem Medvedom ni sledil. Obtožen-čev odvetnik pa je v zaključnem
govoru poudaril, da gre pri nesreči za splet nesrečnih okoliščin in da Judež ni ravnal z zavestno, ampak nezavestno malomarnostjo. Omejitve hitrosti ni videl, zaradi kratkih luči pa je prepozno opazil tudi oba pešca, “ki sta tudi sama veliko prispevala k nezgodi. Hodila sta po napačni strani ceste, nosila sta temna oblačila, držala sta se pod roke, zato je tudi prišlo do rotacije,” je dejal in dodal, daje Judež urejena oseba, ki vodi podjetje z devetimi zaposlenimi, tako da bi ob daljši odsotnosti nihče ne mogel opravljati njegovega dela. Je tudi še nekaznovan. “Zanj bi bila primerna opominjevalna sankcija s primerno preizkusno dobo, torej pogojna obsodba.” Sodišče je primer dobro pretehtalo in Judeža obsodilo na enoletno zaporno kazen (za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora), “saj ni razloga, da bi smrt druge osebe pripisali naključju. Šlo je za zavestno malomarnost, saj je obtoženec lahkomiselno mislil, da bo nesrečo kljub preveliki hitrosti preprečil. Na odmero kazni pa je vplivalo tudi dejstvo, daje takšnih primerov, ko je posledica prehitre vožnje smrt ljudi, vse več,” je poudaril Miloš Medved. Obtoženec mora plačati tudi stroške kazenskega postopka v višini preko 880 tisoč tolarjev ter sto tisoč tolarjev povprečnine. Sodba še ni pravnomočna.
L. MURN
Cestnina?
Izberite pravo - sistem ABC. Plačevanje cestnine brez ustavljanja. Hitreje, ceneje, varneje.
Postanite uporabnik! Elektronsko »Mico sistema ABC tanko dobite na bencinskih servisih Petrola ir> CMV Istrabenza ob avtocestah m vpadnicah ter v vseh tehničnih bazah AMZS Elektronska tablica je prenosljiva. Nepogrešljiva te ta vse, ki se vsai štirikrat mesečno peljete skozi eno od cestninskih postaj.
Za vse dodatna informacije o sistemu ABC • Avtomatskem Brezgotovinskem Cestninjenju -pokličite na zeleni telefon ali obiščite spletno stran www.tJars,si
Enostovno ABC
NOVO MESTO
vožnp
NIK LAHKO MED UKOM POVZROČA , PREUSMERJA
POGLEDE
► POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: NISSAN ADRIA d.o.o., Ljubljana
► Pooblaščena prodajalca:
► AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 07/81 40 389 ►AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, 07/30 99 310
Aka, dijakinja
VKLJUČEN PREOAVA
MOTEČE l KONČEN OBSOJAJO
UPORABLJAJTE TELEFONSKI PREDAL!
Do 15. novembra tudi ugodna ponudba WAP telefona.
n
Založba Mladinska knjiga
ZASTOPNIKE
• za prodajo knjig na terenu • za pridobivanje članov v vrtcih in na otroških prireditvah
IZTERJEVALCE
• osebna izterjava po telefonu in na terenu
Pogoji: najmanj srednja izobrazba, zaželene izkušnje na področju prodaje, organizacijske sposobnosti, komunikativnost...
Ponujamo dober zaslužek in še kaj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d., 5lužba za razvoj kadrov, Slovenska 29, Ljubljana. 0 naši odločitvi vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
Delovno razmerje sklepamo za določen čas za čas pripravništva z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Mladinska knjiga Založba, d.d.. Služba za razvoj kadrov, Ljubljana, Slovenska 29.
0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. Podjetje moje prihodnosti
Prodajni center podov
PCP PUREBER2
PARKETARSTVO
Na Triglav
po
■	Prirjravlieni	n
Pripravljeni na vso triglav
pnnuozcnic
zavarovalnica tr.giav 0 «1
•*h «J> *Vt" «£■ «»
«">
<*>	€T'
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	0609/633 553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brusnicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenjivasi, Straži, Šmarjeških Toplicah;
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Dol. Vrhpolju, Gor. Suhadolu, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje: bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.    /
|	041,3	Mhz
Priključna taksa	Brezplačno	
Mesečna naročnina	1.000 SIT	
Vključene storitve	vse, le ALS je treba naročiti	
Pogovori v domačih omrežjih**	5.00 - 00.00 15 SIT / min.	00.00-5.00 5 SIT / min.
VVapanje v domačem omrežju***	7.00 - 21.00	21.00-7.00
	14 SIT / min.	sob., ned. in praz. ves dan 7 SIT/ min.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Ce se odločite za nakup
V ČASU DNEVOV ODPRTIH VRAT,
VAS ČAKA POSEBNO PRESENEČENJE!
Vpisali ste se v novo šolsko / študijsko leto. Kar je v redu. Študentom In polnoletnim srednješolcem se ponuja naš Študentski paket. Kar je dodatno v redu.
Z njim namreč dobite možnost za četrtino cenejšega nakupa katerega koli GSM aparata iz naše prodajne ponudbe.*
Tistim, ki boste postali naročnik Študentskega paketa do 15. novembra, pa se ponuja še ultraugodnost: nakup WAP telefona Motorola V.2288 ali Siemens C 351. Za pičlih 19.900 SIT.
Ponudba Je tako poceni, da bo šla v plitki študentski žep, in tako bogata, da vam poleg ostalega prinaša še brezplačno majico.
Ponudba velja, če sklenete naročniško razmerje Mobitel GSM vsaj za 18 mesecev.
Telefon je zaklenjen na omrežje Mobitel GSM.
*25-odstotni popust za nakup mobilnega aparata ne velja za telefone v akciji in za Mobi pakete.
** Mobitel GSM in Mobitel NMT
***Naročniki študentskega paketa wapate najceneje.
Podrobnejše informacije dobite v vseh Mobitelovih centrih, brezplačno na telefonski številki 031 /041 700 700 (Mobitelovi uporabniki), 080 70 70 (ostali) In na naših spletnih straneh.
Motorola
V.22BB
IEMEN
C 3 5l
Za tiste
s statusom.
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Za Vas posredujemo pri nakupu in prodaji vseli delnic,ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
KREKOVA BANKA
BORZNO POSREDNIŠTVO
tel.: 02 - 22 93 119 e-mail: primoz.kovacic@krekova-banka.si
DOLENJSKI LIST
vabi k sodelovanju
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: NISSAN ADRIA d.o.o., Ljubljana
Pooblaščena prodajalca: -AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, 30 99 310 -AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 81 40 389I
SAMI LAHKO IZBERETE
višino svoje pokojnine.
v
Se več, lahko ji izberete IME.
Poimenujte prostovoljno dodatno pokojninsko zenrarovanje Adriatica in Slovenice
Nagrade za najboljše predloge:
Onagrada: 300.000 SIT 0 nagrada: kasko zavarovanje 0 nagrada: prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Kuponček s svojim predlogom imena nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Adriatic • Slovenica, Poštni predal 444, 1001 Ljubljana ali pošljite po elektronski pošti; pokojnina@adriatic.si, pokojnina@slovenica.si do 15. oktobra 2000. Nagrajenci bodo objavljeni v Delu in Večeru 25. oktobra 2000.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
rimska savna
Moj predlog imena:
turška savna
aroma terapija
Priimek:
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Naslov:
finska savna
kristalo terapija kromo terapija
ŠMARJEŠKE TOPLICE
KRAJ UGODJA IN SPROSTI IVE
l P KRKKroCAVIuSČA
bioklimatski vrt
masažna bazena
NISSAN |
STORITVE NA DOMU
www.posto.sl II lnjb@pvsta.si
vladajo
drtižbd
Za polno življenje ljudi vseh starosti
Nas ne zanima le "tretja univerza" in domovi starejših, ampak še kako tudi vrtci in brezplačno in kakovostno izobraževanje mladih. Mi se ne borimo le za pokojnine, pač pa tudi za nova delovna mesta in spodobne plače, za gospodarnost na vseh nivojih, za dostopno zdravstveno varstvo, za dobre odnose med nami in s sosednjimi državami, za enakopravnost pri vstopu v Evropo, za stanovanja za mlade in ohranjanje okolja ... skratka za prijazno družbo vseh starosti. Nas zanima usoda naših potomcev!
Volite zase! Volite DeSUS!
če pride pošta k vam?!
Več informacij dobite pri vašem pismonoši.
izkušnje poštenost strpnost modrost
www.desus.tl
KJ POŠTA SLOVENIJE
CasiielzoTSIovemio
PRALNI PRAŠEK DAM TAED, !
Teol, v PVC vedru, 3,6 kg
SVEČA PIRAMIDA SUPER, 500 g
Ponudba velja od 28. septembra do 11. oktobra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
SVEČA viola, 410 g
2IVIIA
7myssgssšsss^^^
SVEČA IRIS, 260 g
m m
m KROMPIRČEK IPER,
* Pata, 300 g
VEGETA,
Podravka, 250 g
e na dnu.
KOŠARKA
1. SKL - Kolinska, 1. krog -KRKA TELEKOM : GEOPLIN SLOVAN 83:67 (69:55, 47:32, 28:21); dvorana Leona Štuklja, gledalcev 600, sodnika: Kovačič (Kranj), Poljanšek (Žiri); KRKA TELEKOM: Anzulovič 6 (2:2), Dončič 21 (3:4), Petrov 10 (2:2), Davidson 9 (3:5), Grum 15(1:1), Drobnjak 2, Ščekič 10, Arapovič 10 (2:4); GEOPLIN SLOVAN: Lakovič 13, Boisa 15. Maravič 9 itd. Prosti meti: Krka Telekom 13:18, Geoplin Slovan 13:19. Met za tri točke: Krka Telekom 8:16 (Dončič 4, Petrov 2. Grum 2), Geoplin Slovan 6:16 (Grbešič 2, Lakovič, Kokalj. Boisa. Ckitiš-vili). Osebne napake: Krka Telekom 20, Geoplin Slovan 20.
2. krog - ROGLA : KRKA TELEKOM 74:80 (52:59, 36:44, 16:24); ROGLA: Dundovič 10, Petranovič 22, Starovasnik 23; KRKA TELEKOM: Anzulovič 6 (2:2), Dončič II (4:6), Petrov 16 (9:11), Davidson 9 (5:6), Grum 15 (5:5), Drobnjak 9 (2:2), Ščekič 8 (1:2), Arapovič 6 (2:2). Prosti meti: Rogla 23:34, Krka Telekom 30:36. Met za tri točke: Rogla 5:15 (Petranovič 3, Dundovič, Starovasnik), Krka Telekom 6:17 (Grum 2, Dončič, Petrov, Drobnjak, Ščekič). Osebne napake: Rogla 29, Krka Telekom 29.
1. Pivovarna Laško 2 2 0 180:151 4
2. Krka Telekom 2 2 0 163:1414
3.	Kraški zidar	2	2	0	153:148	4
4.	Rogla	2	1	1	170:159	3
5.	Loka kava	1	I	0	100: 90	2
6.	Savinjski Hopsi	2	0	2	150:182	2
7.	Kemoplast Alpos	1	0	1	79: 80	1
8.	Helios	1	0	1	69:73	I
9.	Triglav	10	1	91:98	1
10.	Geoplin Slovan	10	1	67: 83	I
11. Zagorje Banka
Zasavje	1	0	1	79:96	1
12.	Union Olimpija	0	0	0	0:0	0
Prijateljska tekma ob odprtju
razširjene dvorane Leona Štuklja - KRKA TELEKOM : SNAIDE-RO VIDEM 74:63; KRKA TELEKOM: Anzulovič 10, Dončič 7, Petrov 13, Mihajlovič 2. Davison 17, Grum 3, Drobnjak Taraniš 1, Ščekič 4, Arapovič 7 td.
KOLESARSTVO Bank Austria Juniornrund-fahrt, mladinska dirka za svetovni pokal, I. etapa (Volkermarkt -Volkermarkt, 115 km) - 1. Andreas Dietziker (Švica) 2:39:39 (43,22 km/h), 2. Knut Schvvanke (Nemčija), 3. Marcel Sieberg (Nemčija)... 6. Jure Zrimšek... 85.
Tomaž Nose (oba Slovenija) vsi isti čas;
2.	etapa (Volkermarkt - Bad St. Leonhard, 104 km) - I. Tomaž Nose (Slovenija) 2:38:37 (38,21 km/h), 2. Jeremy Yates (Nova Zelandija/Oceanija) +29, 3. Ashley Humbert (Avstralija/Oceanija) +36, 4. Tomaž Kališnik (Slovenija) isti čas... 88. Jure Zrimšek 7:45; 3. etapa (Volkermarkt - Al-thofen, 111 km) -1. Gilbert Obrist (Švica) 2.36.05 (42.67 km/h), 2. Kenny Van Hummel (Nizozemska), 3. Andreas Dietziker (Švica)... 8. Jure Zrimšek isti čas itd.;
4.	etapa (Volkermarkt - Diex, 88 km) - 1. Kevin De Weert (Belgija) 2:11:32, 2. Mark Yates Jere-my (Nova Zelandija) +11, 3. Tomaž Nose (Slovenija) +15; končni skupni vrstni red: I. Tomaž Nose (Slovenija) 10:05:49, 2. Jer-emy Yates (Nova Zelandija) +32,
3.	Martin Mares (Češka) 55, 4-Mattia Turrina (Italija) 1:11, 5. Walker Ferguson (ZDA) 1:14; gorski ci(ji: 1. Yates 26, 2. Tomaž Nose 21, 3. Kevin De Weert (Belgija) 17 itd.; ekipni vrstni red: 1. Italija 30:23:06, 2. Belgija 1:35, 3. Nizozemska 2:16, 4. Nemčija 6:19, 5. Oceanija 7:17, 6. Slovenija 7:27, 7. Avstrija 7:38, 8. Češka 8:00, 9. Danska 9:57, 10. Švedska 11:13 itd.
MOTOKROS
Državno prvenstvo, končni vrstni red, 85 ccm: I. Samo Kurnik (Lenart) 240, 2. Uroš Nastran (Fortuna Trebnje) 187, 4. Uroš Pernuš (Fortuna Trebnje) 167, 5. Dejan Ogulin (Nix Semič) 161; 125 ccm: I. Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje) 266, 2. Jaka Može (Mel Novo mesto) 260, 3. Dejan Sitar (Sitar Dunlop) 168; 250 ccm: 1. Sašo Kragelj (Orehova vas) 300, 2. Bogmir Gajser (Gajser) 256, 3. Andrej Čuden (Fun šport Krško) 228.
ROKOMET
1. SRL za ženske, 3. krog -Gramiz Kočevje : Krim Neutro Roberts 12:41 (8:20); lestvica: 1. Krim Neutro Roberts 6, 2. Olimpija 4, 3. M-Degro Piran 4.. 8. Gramiz Kočevje 0.
NOGOMET
2. SNL, 9. krog - ZAGORJE : ELAN 1:0 (1:0); lestvica: 1. Živila Triglav 20, 2. Ivančna Gorica 19,
3.	Jadran Šepič 17, 4. Elan Novo mesto 17, 5. Dravinja 17, 6. Nafta Lendava 15, 7. Zagorje 14 itd.
Gabrčanu dirka za svetovni pokal
Kolesar novomeške Krke Telekoma Tomaž Nose si je skupno zmago na mladinski dirki za svetovni pokal v Avstriji priboril na klancih v drugi in četrti etapi
Socialdemokratska stranka Slovenije / www.sds.si
Tomaž Nose
da bi ugnala trmastega Gabrčana, ki pa se jima ni dal. Predse je spustil le po mnenju strokovnjakov prvega favorita za naslov svetovnega prvaka Belgijca Kevina De Weerta, ki ga je ugnal za vsega 15 sekund, Yates pa je na vrh priplezal le 4 sekunde pred Nosetom, ki je za zmago v skupnem vrstnem redu dobil novih 70 točk in je po 12 dirkah na svetovni jakostni lestvici na 9. mestu, do konca sezone pa za lestvico štejeta le še kronometer in cestna dirka na svetovnem prvenstvu.
1.	V.
Kastelcu za konec še masters
Zmaga na zadnjem turnirju
NOVO MESTO - Na zaključnem (masters) turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v tenisu v kategoriji do 18. leta sta med 12 finalisti nastopila tudi člana Krke Teniškega centra Otočec Tomaž Kastelec in Blaž Turk. Turk je v četrtfinalu ugnal Matica Omerzela (Triglav Kranj), v polfinalu pa gaje izločil Gašper Pavli (As Litija).
Kastelec je po četrtfinalni zmagi nad Miho Mlakarjem (Blisk Ljubljana) v polfinalu z lahkoto(6:2, 6:1) opravil z Nejcem Keržanom (Slovan Ljubljana) in se v finalu pomeril z Gašperjem Pavlijem. Tudi tokrat se Kastelcu ni bilo treba posebej truditi, saj je Litijčana, kije bil v polfinalu usoden za Kastelčevega klubskega tovariša Turka, premagal s 6:2 in 6:1 ter tako v velikem slogu dobil zaključni turnir, kije bil za oba najboljša novomeška tenisača obenem tudi zadnji turnir v kategoriji do 18. leta.
Speedwayisti zaključili v Krškem
Matej Ferjan tudi na zadnji dirki kljub že osvojenemu naslovu prvaka ni popustil -Domačega aduta Izaka Šanteja je v finalu presenetil mladi Žagar
Krškem ni pustil presenetiti, Izak Šantej pa je tokrat v finalu moral predse spustiti najboljšega med novinci Ljubljančana Mateja Žagarja.
Izidi dirke v Krškem, finale A: 1. Ferjan, 2. Žagar (oba AMTK Ljubljana), 3. Šantej (AMD Krško), 4. Wolff; finale B: 1. Krznarič, 2. Ma-kowsky, 3. Kralj, 4. Šušteršič; finale C: 1. Klenovšek, 2. Dolinar, 3. Wal-Iner, 4. Kolenko; finale D: 1. Koren,
2.	Glavan, 3. Nagar, 4. Feher; končni vrstni red: 1. Matej Ferjan (AMTK Ljubljana) 140, 2. Izak Šantej (AMD Krško) 110, 3. Tomaž Šušteršič (AMTK Ljubljana)93... 7. Gerhard Lekše (ST Lendava) 51... 9. Primož Klenovšek (AMD Krško) 48, 10. Janez Žibert (AMD Krško) 32...; končni vrstni red novincev: I. Matej Žagar (AMTK Ljubljana) 50, 2. Primož Klenovšek (AMD Krško) 48...
5.	Stanko Glavan (AMD Krško) 10.
Povše je že blizu
SEVNICA - Na septembrskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal mojstrski kandidat Martin Povše pred Zvonkom Mesojedcem in Cirilom Trčkom. V skupnem vrstnem redu s 188 točkami vodi Zvonko Mesojedec, Povše pa za njim pa zaostaja za tri točke. (J. B.)
Povabilo na gorjanski tek
NOVO MESTO - Atletski klub Krka Telekom bo v soboto, 14. oktobra, ob 14.30 pripravil 3. gorjanski tek od Vahte do Gospodične na Gorjancih. Proga je speljana po razgibani 10 km dolgi makadamski gozdni cesti. Na štartno mesto se bodo tekmovalci lahko odpeljali z avtobusom s parkirišča ob štadionu Porto-val v Novem mestu ob 13. uri. Startnine ni. Prireditelj bo poskrbel tudi za prevoz spremljevalcev s štartnega mesta na cilj in vseh udeležencev nazaj na štart oziroma v Novo mesto. Prijave: na štartu na dan prireditve od 13.15 do 14.15. Dodatna pojasnila daje Matjaž Fabjan po telefonu 031 851 508.
NOVO MESTO - 18-lctni kolesar novomeške Krke Telekoma Tomaž Nose je 7. zmago na etapni dirki za mladinski svetovni pokal v Avstriji dosegel svoj do sedaj največji uspeh in s tem pokazal, da je pred nastopom na svetovnem prvenstvu odlično pripravljen. Na dirki je nastopilo kar 18 državnih reprezentanc, ki se pripravljajo na nastop na svetovnem prvenstvu v Plouavu v Franciji.
Uspeh Gabrčana Tomaža Noseta v tako močni konkurenci je eden največjih uspehov slovenskih kolesarjev v mladinski konkurenci in ga lahko postavimo ob bok 3. mestu njegovega trenerja Bogdana Finka na mladinskem svetovnem prvenstvu pred desetimi leti Birminghamu in 4. mestu Nosetovega sovrstnika Jureta Zrimška v kriteriju na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu na dirkališču.
Poleg Noseta so v slovenski vrsti na dirki nastopili še Jure Zrimšek (Krka Telekom), Miha Krakar (Sava Kranj), Andrej Omulec (Perutnina Ptuj), Kristjan Fajt (HIT Gorica) ter David Tratnik (PP&RR Ljubljana). Nosetov klubski tovariš Jure Zrimšek je dirko začel zelo odločno in je skupaj s tekmecema iz Belgije in Poljske 35 km pred koncem prve etape pobegnil, a je glavnina ubežnike
5 km pred ciljem ujela, v zaključnem šprintu pa je Jure osvojil 6. mesto.
Tomaž Nose je bil junak druge etape. Na kar 12 km dolgem klancu na 1600 m visoki gorski prelaz je ves čas vozil v ospredju, 4 km pod vrhom pa je tekmecem pobegnil in na vrh prikolesaril s prednostjo 40 sekund, med 16-kilometrskim spustom pa je ohranil polminutno prednost in prevzel vodstvo v skupnem vrstnem redu. V tretji etapi je slovenska vrsta družno branila in ubranila Nosetovo rumeno majico, v zadnji etapi pa je bila naloga moštva, da svojega prvega moža spočitega pripelje do zaključnega vzpona in prepreči tekmecem, da bi si še pred vzponom prikolesarili kakršnokoli prednost, kar jim je tudi uspelo.
V zadnjih 10 km dirke sta drugouvrščeni Novozelandec Yates in Italijan Mattia Turrina poskušala vse,
KRŠKO - Na zadnjo dirki za državno prvenstvo v speedwayu je Lavričan Matej Ferjan v Krško prišel le še proslaviti svoj četrti zaporedni naslov državnega prvaka, saj si je
naslov zagotovil že eno dirko pred koncem, podobno kot on pa sije tudi Krčan Izak Šantej že zagotovil drugo mesto. Ferjan se kljub že osvojenemu naslovu državnega prvaka tudi v
RAZSTAVA ANTIKRISTOV - Meiffšte navijaška skupina Antikristi se je na evropskem nogometnem prvenstvu ilna v milijonsko množico ljubiteljev nogometa, ki so v Charleroiju, Amsterdamu in vArnhaimu navijali za svoje reprezentance. Antikristov ni bilo veliko, a mjfili med bolj opaženimi in ognjevitimi. Njihov transparent z napisom "Metlpvjp"so videli na BBC-ju, na Eurosportu, CNN-u in celo na HTV-ju. Z njimi je bil tudi Marko Pezdirc. Ko je padel zadetek in so vsi noreli, je on mirno pritiskal na sprožilec fotoaparata. Njegove fotografije, ki so jih v petek razstavili v Ganglovem razstavišču v Metliki, kažejo nepozabno vzdušje in navijaško dinamiko Eura 2000 tako kot tale Markova fotografija razvnetega Antikrista na eni izmed tekem prvenstva.
Novomeščani po Steklasovi poti
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 14. organiziralo pohod po Steklasovi poti, ki poteka v okolici Šentruperta. Prijavite se lahko vsak dan po 18. uri pri Marici Praznik (068) 22 948.
S i	KRKKZDRAVIUŠČK ' HOTELI OTOČEC
\	TENIŠKI CENTER OTOČEC
OLIMPIJSKI NASTOP
Murn čisto dobro, Vrtačič ni sam kriv
Novomeški kolesar Uroš Murn se je na cestni dirki na olimpijskih igrah uvrstil v prvo petino udeležencev in je s tem popolnoma zadovoljil pričakovanja tistih, ki so ga na igre poslali - Vrtačič sodeloval v štafeti, ki je razočarala
NOVO MESTO - Vodstvu košarkarskega kluba Krka Telekom se je odvalil težek kamen od srca, ko so lahko dva dni pred uradnim začetkom domače sezone na dograjeno tribuno Dvorana leona Štuklja v Šmihelu povabili častne goste, ki so si ogledali prijateljsko tekmo z videmskim italijanskim prvoligašem Snaiderom, še pred tem pa dvoboj dveh generacij veteranov novomeškega košarkarskega kluba. Tako tekmo z Italijani, kot tudi prvo uradno tekmo v razširjeni dvorani z .Geoplinom Slovanom so novomeški košarkarji dobili, prav tako pa so bili uspešni tudi v ponedeljkovem nepopolnem drugem kolu, ko so gostovali v Zrečah.
Novomeški košarkarji in njihovi najbolj vneti privrženci so v četrtek zasedli igrišče in tribune športne Dvorane Leona Štuklja, še preden so se upravitelji tega objekta spomnili, da bi bilo dobro s stolov na tribuni
pobrisati prah od brušenja parketa. To so morali storiti, večina nevede,
• Pred prijateljskim srečanjem z Vi-dcmčani je košarkarski klub Krka Telekom pripravil novinarsko konferenco, na kateri je nadzornik mednarodne košarkarske zveze Kiha znani hrvaški košarkarski trener Mirko Novosel predstavil Fibinc usmeritve v zvezi s poklicno ligo Suproliga in odnosom Fibe do nove organizacije Uleb in njene Evrolige, ki jo je označil za prijateljski turnir. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je Krka Telekom Olimpiji prevzela naslov državnega prvaka, kar pomeni da je kakovostni vrh slovenske košarke širok, kot se spodobi za območje, kjer seje nekdaj igrala najboljša košarka na svetu, s čimer je mislil na jugoslovansko košarko in svetovno prvenstvo leta 1970 v Ljubljani.
kar gledalci sami, košarkarji pa so se jim oddolžili z atraktivno igro, ki pa
ji je na prijateljski tekmi manjkala tista ostrina, ki smo je vajeni na prvenstvenih tekmah.
Povsem drugače je bilo v soboto, ko je košarkarski klub na začetku sezone želel privabiti čim več gledalcev z brezplačnim vstopom na tekmo z Geoplinom Slovanom. Drugi ljubljanski klub bo letos z mladim in ambicioznim trenerjem, učencem slovitega Olimpijinega stratega Zmaga Sagadina Tomom Mahoričem, glede na sobotno igro resen kandidat za uvrstitev med najboljša štiri moštva v ligi Kolinska. Precej okrepljeno novomeško moštvo je imalo polne roke dela, da je premagalo Mahori-čevo četo, ki je sicer večji del srečanja zaostajala za 10 do 15 točk, a se ni predala. Tudi na tekmi drugega kroga v Zrečah novomeški košarkarji niso ravno pometli s tekmeci, ki so 4 minute pred koncem srečanja celo vodili s 77:74.
I. V.
Rokomet ostaja ribniški kralj
Kljub še vedno daleč največji podpori rokometu ostali športi v Ribnici niso več zapostavljeni ■ Razdeljevanje denarja po razpisu - Razširitev športne dvorane
Blato je onemogočilo finale
Na zadnji dirki državnega prvenstva v motokrosu Može brez priložnosti za hoj za naslov
tekmovalci v razredu 85 ccm svojih motorjev niti niso zagnali. Tako je končni vrst red ostal tak, kot je bil po predzadnji dirki, Novomeščan Jaka Može pa ni dobil priložnosti, da bi se oddolžil za poraz članu trebanjskega moštva Fortuna Mariborčanu Marku Jaušovcu, ki gaje ugnal pred tednom dni v Šentvidu pri Stični.
V skupnem vrstnem redu je v razredu 250 ccm tudi letos najboljši naš tekmovalec Andrej Čuden, kije tako kot lani osvojil 3. mesto, medtem ko je član trebanjske Fortune Domžalčan Janez Juhant peti. V razredu 125 ccm je skoraj celo sezono vodil Novomeščan Jaka Može, vendar ga je na zadnji veljavni dirki prehitel Jaušovec, ki mu je šla na roko tudi prekinitev na dirki v Skednju. Brežičan Primož Jazbar je sezono končal na 6. mestu. V razredu 85 ccm je član trebanjske Fortune Šen-čurjan Uroš Nastran osvojil drugo mesto, njegov moštveni tovariš Uroš Pernuš je četrti, pravi Semičan Dejan Ogulin, ki letos prvo leto nastopa med člani, pa je sezono končal na zanj izvrstnem petem mestu.
I.V.
Na vrhu Pagras - Rus
NOVO MESTO - Moštva, ki nastopajo v novomeški 1. travni malo-nogometni ligi, so 5. krog igrala v Šmarjeti, zaradi slabega vremena in razmočenega igrišča pa so bili nekateri izidi presenetljivi; z zmago nad domačini so si prvo mesto na lestvici priigrali nogometaši Pagrasa -Rusa iz Dolenjskih Toplic, saj je vodilno Parketarstvo Cesar z Regrčo vasjo le ramiziralo. Izidi 5. kroga: Podljuben Strasbergar : FS Žužemberk 22, Bajer Benini ; Kaval Brusnice 4:4, Regrča vas : Parketarstvo Cesar 1:1, Pagras Rus : Plastoform Šmarjeta 3:2, Okrepčevalnica Renata : Elfis 4:1. Lestvica: 1. Pagras Rus 12, 2. Parketarstvo Cesar 10, 3. Bajer Benini 10, 4. Okrepčevalnica Renata 9, 5. Elfis 7, 6. Kaval Brusnice 6, 7. Podljuben Strasbergar 5, 8. Regrča vas 5, 9. FS Žužemberk 4, 10. Plastoform Šmarjeta 1. (M. M.)
Gledalci pobrisali prah s tribune
Novo tribuno Dvorane Leona Štuklja so med tekmo med Krko Telekomom in Videmčani preizkusili častni gostje - Krka z zmagama začela tudi ligo Kolinska
RIBNICA - “V Ribnici je rokomet še vedno šport številka I, vendar se vse bolj uveljavljajo tudi drugi športi,” sta povedala na nedavni predstavitvi Športne zveze Ribnica člana novembra lani izvoljenega novega predsedstva, predsednik Benjamin Henigman in podpredsednik Uroš Bregar. Kot krovna organizacija ribniških športnikov in rekreativcev Športna zveza Ribnica že sedaj združuje 16,5 odstotka vseh občanov ribniške občine, z izdatnejšo podporo različnim športom kot v preteklih letih, ko se je na račun rokometa druge športe zanemarjalo, pa se bo število njenih članov še povečalo.
Športna zveza Ribnica združuje 15 klubov tekmovalnega in rekreativnega značaja. Lani so polnopravno članstvo podelili plavalnemu klubu in klubu malega nogometa, pred nedavnim pa so pod svoje okrilje sprejeli letos ustanovljeno Turistično
Po Trdinovi poti
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 7. oktobra, pripravilo pohod po delu Trdinove poti od Pleterij čez Tolsti Vrh na Otočec. Prijavite se lahko in dobite dodatna pojasnila pri načelnici Mojci Verček Rems (telefon: 393 15 62 ali 30 26 811).
Tretji Ribniški tek
RIBNICA - V počastitev praznika občine Ribnica bo ta mesec v deželi suhe robe več športnih prireditev. Najbolj odmeven bo tradicionalni tretji Ribniški tek v nedeljo, 8. oktobra, ob 10. uri na štadionu Ugar. Osnovnošolci se bodo pomerili na dvokilometrski progi, vsi drugi pa bodo tekli na 10 kilometrov. Hkrati bodo izbrali najhitrejšega Ribničana. Prijave bodo zbirali tudi uro pred začetkom teka. Vse informacije na tel 01 8361-844 (Damjan). (M. G.)
mi osvojila predzadnje, 31. mesto, za poldrugo sekundo pa je premagala le Tajsko, v svoji kvalifikacijski skupini pa osvojila zadnje mesto. S časom 3:03,85 je prva pritekla na cilj Jamajka, ki je kasneje v finalu s časom 2:58,78 osvojila bron, sledile pa so ji Velika Britanija, Francija, Švica, Madžarska in Slovenija.
Ko so lani na svetovnem prvenstvu v Sevilli Boštjan Horvat, Jože Vrtačič, Matija Šestak in Miro Kocuvan, ki ga je tokrat zamenjal Sergej Šalamon, postavili državni rekord, so 1600 m pretekli v času 3:02,70. S tem izidom bi tokrat v svoji kvalifikacijski skupini zmagali in se brez težav uvrstili v polfinale, še več, s tem izidom bi v finalu osvojili 7. mesto, kar bi bil eden največjih uspehov v zgodovini slovenske atletike.
L V.
DAVISON NAVDUŠIL - Američan Bennett Davison je na prvih tekmah dokazal, da so v Krki Telekomu z njegovim nakupom naredili dobro potezo. Davison dobro obvlada žogo, je hiter in za nasprotnike nepredvidljiv, njegova posebnost pa so blokade, s katerimi je večkrat presenetil nasprotnike, med drugim je z dvema blokadama v odločilnih trenutkih tekme v Zrečah svojemu moštvu pomagal do druge zmage. (Foto: I V.)
športno društvo Grič. Tako združujejo 1519 članov, od katerih jih je kar dve tretjini moških oziroma le 405 žensk.
Kot je povedal Henigman, med klubi tekmovalnega značaja ima poleg rokometnega kluba zelo dobre rezultate tudi triatlon klub, velike težave ima kegljaški klub, ker v Ribnici nimajo kegljišča, želja Športne zveze pa je predvsem, da bi oživili košarko. Ža dejavnost športnih društev so namenili 6,1 milijon tolarjev, ki so jih razdelili na podlagi lani prvič objavljenega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje
programov športa v občini, k temu pa prištevajo tudi 13 milijonov tolarjev vredno brezplačno uporabo objektov, ki jo nudijo vsem članom zveze. Prav z oddajo prostorov za vadbo in tekme klubom iz sosednjih občin ustvarjajo tudi lastni dohodek v višini 3.5 milijona tolarjev. Zaradi vse večjega števila klubov, ki se želijo včlaniti Športno zvezo, in vse več članov, ki jih imajo posamezni klubi, na Športni zvezi Ribica nestrpno pričakujejo načrtovano obnovo in razširitev športne dvorane, s katero bi morali začeti že med počitnicami.
M. L.-S.
REDNO FINANCIRANJE - Prva moža ribniške Športne zveze Benjamin Henigman (levo) in Uroš Bregar (desno) pravita, da nekateri klubi prejemajo denar tekoče mesečno, drugi na osnovi zahtevkov, da pa vse klube financirajo redno. (Foto: M. L.-S.)
NOVO MESTO - Dolenjca, člana klubov z imenom Krka Telekom kolesar Uroš Murn in atlet Jože Vrtačič, sta na olimpijskih igrah v Sydneyju svoj nastop opravila zelo različno, čeprav sta osvojila zelo podobno mesto. Uroš Murn je med 154 povečini poklicnimi kolesarji na cestni dirki osvojil 32. mesto, slovenska štafeta 4 X 400 m, v kateri je nastopil Vrtačič, pa je med 32 uvrščenimi končala na 3E mestu.
Uroš Murn
nosa ne more čutiti, kaj se dogaja s kolesarji in kaj bi lahko sam storil, zatrdil pa je, da bi bil tudi on zadovoljen, če bi se tako kot Murn in Hauptman na cilj olimpijske preizkušnje pripeljal v prvi skupini.
Jože Vrtačič je nastopil v štafeti 4 X 400 m, kjer posameznik ni sam odgovoren za uspeh ali neuspeh, saj izid določa skupen učinek vseh štirih tekačev. Kljub temu je nesporno, da je slovenska štafeta 4 X 400 m s svojim olimpijskim nastopom popolnoma razočarala, saj je s časom 3:10,07 med 32 uvrščenimi posadka-
Zmaga Vebra v Sevnici
6. ulični tek za pokal Sevnice - Uspešni domačini - 8 let Atletskega kluba Sevnica - Okrog 100 tekmovalcev
Bučar (AK Šentjernej); starejše deklice Franja Horjak (OŠ Sevnica); članice Metka Lindič (Šmarješke Toplice) in člani (5.000 m); 1. Romeo Živko (AD Kladivar Celje) 15:37,54,2. Marko Gorenc (TK Por-tovald) 15:59,45 in 3. Boštjan Kozan (AK Krka - Telekom) 16:15,30.
P. P.
Suriya je spet zmagala
ŠENTJERNEJ - Predzadnji tekmovanj dan v letošnji kasaški sezoni je v Mariboru minil v znaku dežja in razmočene proge, na kateri so konji dosegli zelo povprečne izide. Najboljši čas dneva je spet dosegla petletna šentjernejska kobila SURIYA z Vojom Maletičem, s katerim je zmagala na dirki najboljših domačih kasačev s kilometrskim časom 1:19,6, kar je njena 8. letošnja zmaga in 24. zmaga v karieri. Sai Baba, ki ga je prav tako vodil Vojo Maletič, se je v dirki za kasače z zaslužkom do 750.000 tolarjev uvrstil na tretje mesto s kilometrskim časom 1:22,0. Četrti mesti sta osvojila Roksi II z Janezom Košakom v dirki za kasače z zaslužkom do 150.000 tolarjev s kilometrskim časom 1:25,9 in Rodney z Rudijem Govekom med dveletnimi kasači s kilometrskim časom 1:31,0. (J. J.)
Štirje naslovi za karate klub Novo mesto
NOVO MESTO - Na zaključnem turnirju državnega prvenstva v semi contactu na Ptuju so tekmovalci kara-lekluba Novo mesto osvojili štiri naslove državnega prvaka. V kategoriji nad 45 kg je to med deklicami uspelo Enisi Mujakič, med mladinkami v kategoriji nad 60 kg Sabini Šehič in med mladinci v kategoriji do 71 kg Darku Milanoviču, medtem ko je naslov prvaka med člani do 65 kg osvojil Petrit Izairi. Druga mesta sta v svojih kategorijah osvojila Max Horvat in Branko Grmaš, tretja pa Peter Šinkovec, Boris Mikač in Primož Konda.
Na cestni dirki so z redkimi izjemami nastopili vsi najboljši poklicni kolesarji, zato je uvrstitev Uroša Murna v prvo petino nastopajočih dobra. Murn je edini med našimi kolesarskimi reprezentanti, ki ne nastopa za tuje poklicno moštvo. Njegova uvrstitev v olimpijsko moštvo in 32. mesto med svetovno elito je dokaz, da je odločitev vodstva kolesarskega kluba Krka Telekom, da s svojim prvim moštvom vztraja v poklicnem kolesarstvu, dobra in edina pravilna. Cestno dirko je po znanem razpletu dobila trojka nemškega poklicnega moštva Telekom Nemec Jan Ulrich, Kazakstanec Aleksander Vinokurov ter Nemec Andreas Kloeden, kije na cilj pripeljala poldrugo minuto pred glavnino, na čelu katere je ciljno črto prvi prevozil najbolje uvrščeni Italijan Michele Bartoli, peto mesto je pripadlo verjetno največjemu specialistu za enodnevne dirke zadnjih let Francozu Laurentu Jalabertu, šesti pa je bil nekdanji zmagovale« dirke Po Sloveniji Danec Frank Hoj. Najbolje uvrščeni slovenski kolesarje bil
Andrej Hauptman na 26. mestu, na cilj pa je pripeljal v skupini, v kateri je bil tudi Murn. Preostala dva Slovenca Martin Hvastija in Tadej Valjavec sta za glavnino zaostala in odstopila. Za Hauptmanom in Murnom so zaostali mnogi favoriti in znani kolesarji. Šele uvrstitve nekdanjih svetovnih in olimpijskih prvakov ter zmagovalcev največjih dirk in vodilnega na svetovni jakostni lestvici dajo pravo vrednost uvrstitvam Hauptmana in Murna: 37. Oscar Camenzind (Švica), 44. Raimondas Rumsas (Litva), 45. Laurent Bro-chard (Francija), 60. Abraham Ola-no (Španija), 63. Richard Virenque (Francija), 66. Francesco Casagran-de (Italija), 68. Alex Zuelle (Švica), 69. Marco Pantani (Italija), 73. An-drei Kivilev (Kazakstan) itd.
Trener naše olimpijske vrste Gorazd Penko je bil z uvrstitvama Hauptmana in Murna zelo zadovoljen, obžaloval pa je, da v moštvu ni bilo Gorazda Štanglja, ki bi se po njegovem mnenju od naših kolesarjev edini lahko boril s Telekomovo trojko oziroma za uvrstitev med najboljših deset, medtem ko je Štangelj po ogledu prenosa olimpijske dirke dejal, da ob gledanju televizijskega pre-
Jože Vrtačič
ŠKEDENJ - Šele zadnja dirka za državno prvenstvo naj bi odločila o naslovu državnega prvaka v razredu 125 ccm, vendar je narava hotela drugače. Na zelo blatni in razmočeni progi v Škednju so izpeljali le del prve vožnje v razredu 250 ccm, kjer je zmagal Sašo Kragelj,drugi je bil domačin Branko Peršoh in tretji Bogomir Gajser, v razredu 125 ccm pa so po nekaj krogih tekmovanje prekinili in razveljavili, medtem ko
SEVNICA - Ravno ob nedeljskem 6. uličnem teku za pokal Sevnice je Atletski klub Sevnica obeležil 8. leto uspešnega delovanja. Njegov ustanovitelj, glavni trener Rafko Povhe, je bil lahko zadovoljen tudi z rezultati svojih varovancev. Okrog 100 atletov je pozdravil predsednik AK Sevnica Branko Kelemina, tek pa je odprl državni sekretar za šport Aleš Vest.
Na teku so nastopili tudi naši najboljši atleti, zlasti to velja za mladince, kjer je domačin Borut Veber premagal vse konkurente na 3.000 m s časom 9:10,04, v finišu je zaostal tudi Mariborčan Boris Špes. Zmagovalci po kategorijah: cicibani Miha Povšič (OŠ Tržišče), cicibanke Ana Sotošek (AK Sevnica); mlajši dečki Alija Mehič (AK Sevnica); mlajše deklice Barbara Resnik (AK Sevnica); dečki Marko Virtič (AK Sevnica); deklice Maja Marušič (OŠ J. Dalmatin Krško); starejši dečki Jože
VEBER SPET ZMAGAL - Bojan Bedrač, šestouvrščeni v teku mladincev, čestita svojemu klubskemu tovarišu Borutu Vebru neposredno Po prihodu na cilj v deževnem vre-oicnu za novo zmago. (Foto: P. P.)
[ Odgovori,	popravki	in	mnenja]Cilj države osiromašiti vasi?
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero sc nanašajo (13. člen).
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
DL 39, 28. september
Zelo sem vesel, da se vsaj nekdo zanima za delo svetnika, kateremu so volivci zaupali svoj glas. Pričakujem še tudi vnaprej, da mi na kakršenkoli način, tudi preko sredstev javnega obveščanja, postavljajo krajani vprašanja in pobude v zvezi z aktivnostmi, ki so nujno potrebni za življenje v našem kraju. Drugače me pa lahko pokličejo ali obiščejo na domu. Zastavljam pa si vprašanje, ali moji kolegi svetniki tako dobro opravljajo svojo vlogo, da ni vprašanj zanje, ali njihovih volivcev ne zanima, kaj počnejo.
Iz članka je razvidno, da bralec ne pozna sistema delovanja sveta občine, zato naj na kratko to opišem. Svet občine Mirna Peč sestavlja 10 svetnikov, izvoljenih po volilnih enotah. Sistem dela je demokratičen in se sprejemajo odločitve z glasovanjem, to je dvigom rok. Kar pomeni, da je sklep ali odločitev sprejeta z večino glasov, to je več kot s petimi. Moj glas predstavlja 10%. Program dela in proračun občine se sprejema v začetku leta. Proračun predla župan, pripravi pa ga po lastni presoji in na podlagi predlogov svetnikov in pobud, danih na zborih delavcev. Proračun in dopolnitve proračuna se sprejamajo z glasovanjem. Na svetu občine sem bil večkrat opozorjen, da delam samo za interese svoje volilne baze, in ne za občino kot celoto.
V zvezi z ureditvijo ceste Jordan-kal-Rdeči Kal in Jordankal-Dečja vas je dogovorjeno med županoma Občine Mirna Peč in Občine Trebnje, da se obveščata in uskladita aktivnosti v zvezi s tem. Očitno je prišlo do neuskladitve in so iz trebanjske strani brez vnaprejšnjega obvestila začeli izvajati dela na ureditvi ceste Rdeči Kal proti Jordankalu do občinske meje. Moram pa povedati, da seje občinska uprava Mirna Peč takoj odzvala na informacijo o poteku del, opravili so razgovore z občinsko upravo Trebnje, ogledali so si teren in v tem tednu že zbirajo soglasja lastnikov parcel zaradi širitve ceste in pridobiva se predračunska vrednost del, katera se ocenjuje na cca 12 mio tolarjev. Po informacijah bo cesta asfaltirana po juniju 2001, kar pomeni, daje še vedno možnost, da se izvedejo dela v celoti. Vrednost del dosega okrog 25 odst. predvidenega proračuna Občine Mirna Peč za investicije, kar pomeni velik zalogaj.
Potrudil se bom in poskušal doseči pri kolegih svetnikih, da bo sprejet sklep o izvedbi investicije.
JANEZ SLUGA svetnik Občine Mirna Peč
Akcije povezujejo in sprejo ljudi
DL št. 39, 28. septembra
G. Miloš Hočevar je pozabil, da je bil vodovod v zaselkih Kravja dolina, Reber, Vetrnik in Kremen v času izgradnje izdatno sofinanciran: pri SKIS-u so dobili 250 milijonov takratnih dinarjev. Brigade so opravile večino izkopa jarkov za omrežje. V začetku same izgradnje sem tudi aktivno sodeloval kot predsednik VS Apnenik, ne pa kot interesent za priključek, saj sem imel problem vode urejen ze leta 1962. Moji sosedje so izrazili zeljo, da se priključijo k vodovodu Vetrnik leta 1990, ko sistem še ni bil dokončen in tudi odgovor je bil negativen. Takšno zeljo smo izrazili še nekajkrat kasneje, a je bil odgovor vedno negativen.
Očitek gospodu Zalščku ml. je upravičen, pogodba za črpanje vode za naš del Apnenika je bila dogovorjena in podpisana 21.9.1996. Apnenik je zastopal takratni predsednik Sveta KS Boštanj. Prvi del očitka g. Borisa Šalamona ni resničen, saj so se enostranski pogoji za sodelovanje z Vetrnikom določali na sestanku, kjer je bil prisoten tudi on in ni imel takrat drugačnega mnenja, kot je razvidno iz zapisnika z dne 4.3.1998. Drugi del očitka v zvezi s kamenjem v gozdu pa je upravičen, za kar se mu opravičujem, ker kot organizator pri izgradnji ceste še nisem izpolnil obljube,, da se kamenje počisti, kar pa
Dan starejših pod geslom Svetovni objem generacij
Ob 1. oktobru
Ob I. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, se tudi Slovenija pridružuje pobudi mednarodne organizacije Help the aged - organizaciji za pomoč starejšim, da poteka letošnji dan starejših s poudarkom na druženju vseh generacij na skupnih pohodih pod geslom “Svetovni objem generacij 2000." Tako so bili I. oktobra ali dan prej po vsem svetu krajši pohodi z namenom, da se spomnimo starejših in se jim pridružimo. V Sloveniji sta pobudnika in nosilca akcije Zveza društev upokojencev in Slovenska filantropija, društva in klubi upokojencev pa so v svojih okoljih organizirali pohode in srečanja. K sodelovanju so pritegnili tudi šolsko mladino, invalidska društva, športne in kulturne organizacije, Rdeči križ in druge. Slovenska filantropija je dan starejših zaznamovala s festivalom prostovoljcev zadnji septembrski dan.
Dan starejših je priložnost, da se skupaj ozremo v življenje starejših ljudi, na njihov ustvarjalni prispevek, ki ga namenjajo mlajšim in v dobrobit družbenega življenja. Velja poudariti tudi pravice starejših do dostojanstva, preprečevanja negativnih pojavov, kot so izoliranost, diskriminacije, zlorabe in nasilja, ne smemo pa spregledati niti potreb starejših v neposrednem življenjskem okolju.
vit»s
/CAZH z/Af
pez.2^0 f
1/0&02
£ž-o7 !ty
STRAA/KE
volivke.
IN ,	/	I	(
vouve-i
bo storjeno pred novo vegetacijo, čeprav za omenjeno cesto kljub uporabi ni prispeval ničesar ob asfaltiranju in njegovi pripravi. Pa še odgovor g. Kovaču in g. Tramtetu. Ni jih motilo, dokler je glavnina sredstev iz KS in občinskih virov bila porabljena na njihovi strani. Za vodovod je posameznik prispeval manj kot 1500 DEM, le redki so to vrednost presegli z delom. Za cesto so posamezniki prispevali le 400 DEM in, zopet le nekateri še, dodatno tudi z delom.
Od ustanovitve vaškega odbora Apnenik iz leta 1979, za kar sem bil pobudnik, pa se vsa pripadajoča sredstva, ki jih dobimo iz KS Boštanj, delijo sporazumno po ključu, ki nam gaje uspelo do sedaj sprejeti z konsenzom. Mogoče je g. Tramte pozabil, da je tudi on podpisnik teh dogovorov, prav tako g. Boris Šalamon. O prihranku 500.000,00 tolarjev mi ni nič znano. Vem le to: če ne bi g. Zalašček pri izgradnji ceste pretrgal vodne zile, bi imel Liparjev izvir v suši še naprej 8 l/min, kot vsa leta poprej, saj sem opravljal meritve od samega začetka gradnje vodovoda Vetrnik, kar sega v leto 1982.
Moj odgovor temelji na osnovi listin, ki so na vpogled pri meni, in pri KS Boštanj. Dokler bom predsednik vaške skupnosti Apnenik, si bom kot do sedaj prizadeval za enakovreden razvoj vseh zaselkov v Apneniku -dela je še dovolj.
Predsednik vaške skupnosti Apnenik PETER PEŠEC
G. Bajuk, kdaj boste izpolnili obljubo?
Ohranimo Mirtoviški potok
Pomirilo me je, ko so klic po ohranitvi Mirtoviškega potoka v dolini zgornje Kolpe poleg številnih državljanov, ki šem se jim tudi sama pridružila, podprli skoraj vsi poslanci državnega zbora. Celo nekaj ministrov je vlado pozvalo, naj to stori. Verjela sem, da bo potok rešen, ko ste tudi vi, g. predsednik vlade republike Slovenije, skupaj z resornim ministrom dr. Andrejem Umkom javno obljubili, da se bo to zgodilo v najkrajšem možnem času. Obljuba predsednika vlade ali ministra ima v javnosti posebno težo. Neizpolnjena pomeni izgubo zaupanja.
Vašim in ministrskim obljubam navkljub se dela na potoku nadaljujejo. Dograjena je pregrada, iz potoka so izkopali na desetine kubičnih metrov peska, pot, ki bi jo morali odstraniti, so dodatno utrdili. Dogajanje ob potoku je očitno povsem nenadzorovano.
G. Bajuk, nimamo velike države in ohranjenih voda je malo. Zato Mirtoviški potok sprejemamo kot simbol resnične pripravljenosti vlade po ohranitvi slovenske narave. Njegova izguba bi bila napoved, da bomo izgubili še veliko tistega, kar imamo radi. Čakamo na izpolnitev vaše obljube.
MILENA ZUPANČIČ
Poročilo Komunale daje pošteno sliko
TREBNJE - Po novinarski konferenci o domnevnih nepravilnostih v Komunali,Trebnje, ki stajo sklicala Marjan Pavlin (SKD) in Franc Hribar (SDS), je bilo izrečenih že veliko besed na občini Trebnje, v vladi RS - Službi za lokalno samoupravo in v revizijski hiši LM Veritas iz Ljubljane. Temeljne ugotovitve: revizijska hiša je domnevne računovodske nepravilnosti ovrgla in v revizijskem poročilu zapisala, da sta bilanca in poslovno poročilo izdelana v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in dajata resnično sliko finančnega stanja Komunale Trebnje. V Službi za lokalno samoupravo pa so ugotovili, da so akti in statut veljavni in izdelani na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah, ki je za organiziranje javnega podjetja edina in pravilna pravna podlaga.
Direktor Komunale Trebnje:
PAVEL JARC, inž. str.
Preko 1000 vasi vložilo zahtevke za vrnitev zemlje, vrnjen le majhen delež - Evropa bo povozila večino kmetov - Spomladi zborovanje agrarnih skupnosti v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - Gibanje agrarnih skupnosti za vrnitev nacionaliziranega premoženja je staro eno desetletje. V tem času je postalo jasno, da ne gre le za nekaj 100 vasi, postopke za vrnitev zemlje je začelo skoraj tisoč vasi, v Sloveniji pa je gotovo še približno 500 agrarnih skupnosti, ki zaradi težav, na katere so naletele v birokratskih postopkih, sploh še niso predložile svoje zahteve po vračanju zemlje.
Zakaj ovire in zavlačevanja, na zborovanju predstavnikov agrarnih skupnosti v Šentjerneju nismo dobili odgovorov, saj se vabilu ni odzval nihče z ministrstva za kmetijstvo, ki naj bi bilo glavni krivec za takšno stanje, ali upravnih enot, s katerimi imajo predstavniki agrarnih skupnosti večinoma grenke izkušnje.
V zadnjih nekaj letih je bilo na pobudo Zveze agrarnih skupnosti v državnem zboru sprejetih kar 5 zakonov, ki urejajo vračanje podržavljene zemlje. Nekaj 100 agrarnih skupnosti je že dobilo vrnjeno zemljo, velika večina pa se muči, troši čas in denar v neskončnih in vedno bolj zapletenih postopkih vračanja, ki jih nalaga državna birokracija.' Težava je v tem, ker smo razbiti in ne vemo drug za drugega," je dejal Rudi Šimac, predsednik Zveze agrarnih skupnosti Slovenije. Prav zato so tokratni sestanek organizirali v Šentjerneju, saj iz Dolenjske na vseslovenskih shodih - teh je bilo do sedaj 5, naslednji pa naj bi bil spomladi v Šentjerneju - ni bilo. Poudaril je, da je njihov cilj ohraniti slovenske vasi, tudi ob vstopu v Evropsko skupnost.
Po nove osebne izkaznice
Niso več obvezne
NOVO MESTO - 20. decembra letos bodo po določilih Zakona o osebni izkaznici prenehale veljati stare osebne izkaznice, izdane na obrazcih RS ne glede na njihovo veljavnost. Čeprav je za zamenjavo še skoraj tri mesece časa, Ministrstvo za notranje zadeve RS svetuje državljanom Slovenije, ki nimajo veljavne listine za izkazovanje istovetnosti, in tistim, ki so se odločili za to, da to naredijo pravočasno, saj bo tik pred zdajci na upravnih enotah gotovo gneča.
Po podatkih ministrstva nima nobenega veljavnega dokumenta za izkazovanje istovetnosti kar 42.583 polnoletnih slovenskih državljanov, zaradi česar so v prekršku po Zakonu o osebni izkaznici. Le 57.723 jih ima le veljavno staro osebno izkaznico, kar pomeni, da morajo poskrbeti za novo. Čeprav po novem osebna izkaznica ni več obvezna, se je zanjo do zdaj odločilo 415 tisoč Slovencev, kar je več kot 80 odstotkov tistih, ki imajo veljavno tudi drugo listino za izkazovanje istovetnosti (potni list, maloobmejno prepustnico, vozniško dovoljenje). Z osebno izkaznico lahko prestopamo državno mejo s sosednjimi državami (Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko), uporabljamo pa jo tudi v pravnem prometu.
Na Upravni enoti Novo mesto so povedali, da je treba za novo osebno izkaznico s sabo prinesti staro, eno fotografijo, izdelava pa stane 3.400 tolarjev.
L. M.
Višje preživnine in rejnine
Preživnine, ki so bile že usklajene s 1. marcem letos, se bodo po novem povečale za 5,1 odstotka. Tako je njihova višina po novem za otroka do 6. leta starosti 10.794 tolarjev, za otroka od 6. do 14. leta starosti 11.873 tolarjev, nad 14. letom pa 14.032 tolarjev. Rejnine se bodo povišale za 3,7 odstotka. Rejnino sestavljajo materialni stroški in nagrada za delo. Stroški so odvisni od starosti otroka. Najnižji so za predšolskega otroka in po novem znašajo 25.474 tolarjev, nagrada za delo pa po povišanju znese 14.860 tolarjev.
Agrarne skupnosti so namreč le del zapletenih in težkih stvari, ki jih pred slovenske vasi postavlja
Rudi Šimac, predsednik Zveze agrarnih skupnosti Slovenije: "Zahtevamo le, da se zemlja vrne, kot je bila odvzeta. Če to ni možno, naj se agrarnim skupnostim dodeli nadomestno zemljišče ati plača poštena odškodnina, kot to določa zakon o denacionalizaciji. ”
Namesto za volitve denar v dobrodelne namene
Pomoč za 235 družin
Predvolilni čas je priložnost, da opozorimo na socialne probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Na vse parlamentarne stranke in njihove kandidate za poslanke in poslance smo naslovili prošnjo, naj svoje aktivnosti v predvolilnem obdobju usmerijo v akcije, s katerimi bi obogatili Sklad za pomoč ljudem v stiski. Ta je bil ustanovljen lani, iz njega pa črpamo denar za pomoč 235 socialno ogroženim družinam na območju šestih občin. Družine oskrbujemo enkrat mesečno s paketi s hrano in pralnim praškom.
Čeprav je predvolilna kampanja že v teku, upamo, da bodo stranke in njihovimi kandidati s svojim predstavljanjem v tem času organizirali tudi kakšno aktivnost, ki bo pripomogla zbrati nekaj sredstev za sklad. Pomoč zbiramo na žiro račun številka 52100-678-80144 s pripisom “pomoč ljudem v stiski”.
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Novo mesto
nepremišljena slovenska politika, ki prikriva posledice, saj bo, kot je prepričan Šimac, vstop v Evropo v nekaj letih usoden za večino malih in srednjih kmetij. Ne smemo dopustiti, da se bo v vsaki vasi rešil en kmet ali nekaj kmetov, o veliki večini, ki jim bo onemogočeno življenje na kmetiji zaradi evropske konkurence in davkov na zemljišče, pa ta politika molči in prikriva kruto resnico. “Resnica je bolj kruta in trda, kot si lahko mislimo, saj računajo na obstoj približno desetine sedanjih kmetij in gospodarji teh tudi predstavljajo politično elito strank, ki krojijo usodo slovenskemu kmetu. S tem bi slovenska vas, na katero je vezana slovenska identiteta, izumrla," poudarja Šimac.
Zato so v Šentjerneju podprli sklepe, sprejete na 5. vseslovenskem zboru agrarnih skupnosti, ki je bil maja v Bohinjski Bistrici. Med drugim so zahtevali, naj se agrarna skupnost lahko organizira kot pravna ali nepravna oseba, naj se postopki vračanja premoženja bistveno skrajšajo in poenostavijo, dokazni postopek bi se moral voditi tudi s pričevanjem, stroške postopka vračanja pa bi morala v celoti prevzeti država, saj so bili prejšnji lastniki brez svoje krivde in zoper svojo voljo razlaščeni. Zahtevajo tudi poenostavljen vpis pravic agrarni skupnosti v zemljiško knjigo, pristojni organi naj z jasnimi in nedvoumnimi navodili omogočijo hitrejše uresničevanje zakona in onemogočijo zavlače-
• Za boljšo obveščenost in organiziranost članov agrarnih skupnosti so na nedeljskem zboru v Šentjerneju imenovali nekaj predstavnikov, ki bodo bolj povezani z Zvezo agrarnih skupnosti. Imenovali so Rezko Jereb, Jožeta Žiberta, Toneta Jordana, Rudija Goriška in Janeza Kralja.
vanje postopkov z vedno novimi dokaznimi zahtevami, ki ne temeljijo na zakonu, odškodnino za odtujeno in nevračljivo premoženje pa mora država vrniti iz odškodninskega sklada. Sprejeli so tudi več predlogov za spremembe zakonov, nasprotujejo pa tudi obveznemu članstvu v kmetijsko gozdarski zbornici.
T. JAKŠE GAZVODA
KAKO KAŽE NA BORZI?
Kdor čaka, morda
Minuli petek je skupni borzni promet potolkel rekorde zadnjih nekaj mesecev, saj ga je bilo za 4,9 milijarde tolarjev namesto običajnih 200 do 300 milijonov tolarjev dnevno. Žal je glavnina poslov kot običajno na zadnji tr-govalni dan v vsakem četrtletju odpadla na trgovanje s svežnji, cen doseženih v svežnjih, pa ob sedanjem trgovanju ne bomo kmalu dosegli.
Število sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji komaj dosega tisoč, primerno skromen je tudi obseg trgovanja. Skrb vzbuja vztrajno padanje delniških tečajev in to, da že skoraj leto dni na borzi ni bilo pomembnejšega premika. O pereči problematiki so konec tedna razpravljali tudi finančniki na srečanju v Portorožu, ki so spet ugotovili majhnost našega trga in zaprtost pred tujci.
Lastninjenje družbenega premoženja se vleče že nekaj let, a mu še ni videti konca. Nadaljuje se medsebojno obtoževanje med državo in družbami za upravljanje s certifikatnim premoženjem, vse obljube o donosnosti pa so se že zdavnaj izjalovile. Cene nekaterih praznih pidov so se spet spustile celo pod 25 tolarjev in tako udarile po žepu vlagatelje, ki so se pustili prepričati, naj ne hitijo s prodajo.
Čeprav je Gorenje velik davkoplačevalec in izvoznik ter je z njim
povezanih še nekaj deset tisoč ljudi, zaposlenih pri njegovih kooperantih, je država pozabila na obljubljeno hitro pomoč po nesreči, kar se pozna pri ceni delnice na borzi, sa j ji že pohaja sapa pri j. 800 tolarjih za delnico.
Žal se znižuje cena tudi mnogim drugim delnicam, čeprav njihovi izdajateljjniso doživeli nobene katastrofe, nasprotno, njihovi poslovni rezultati so celo boljši kot v zadnjih letih. Krka se razprodaja pri 24.000 SIT in Lek pod
35.000	SIT. Kljub združevanju se ne godi dobro niti delnicam Pivovarne Laško in Radenske, zaradi novih vladnih ukrepov na področju naftnih derivatov pa se nič dobrega ne obeta niti Petrolovi in Istrabenzovi delnici.
Trgovanje z obveznicami je običajno, le povpraševanje po obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada vztrajno dviguje njihovo ceno, ki se bliža 77 odstotkom, vendar imajo obveznice kljub povišani ceni še vedno dober donos. Prav tako dober donos pa je tudi naložba v pokojninske bone oz. njihova zamenjava za pokojninsko polico, saj ob padcu cene bonov pod 40 tolarjev le-ta predstavlja daleč najzanimivejšo naložbo za pokojnino.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto, tel. 371-8221, 371-8224
Umrl je dr. Franc Bučar - Aci
ZRNO D.O.O. Gmajna 6 8274 Raka
V trgovini Zrno na Ranču poteka posebna akcija kmetijskega in gradbenega materiala:
• CEMENT	789,90	SIT
• APNO	415,93	SIT
• MOD. BLOK (CEL KAMION)
80,90 SIT
• ARM. MREŽA 9*6
5.290,00	SIT
Najugodnejše fasade avstrijskega proizvajalca OUARZOLITH
• stiropor fasada debeline 5 cm kpl.	1.637,00	SIT
• toplotni omet supertherm -vreča	1.050,79	SIT
Trgovsko podjetje Zrno zbira naročila in pripravlja ponudbe za vse vrste fasad, izdelavo notranjih in zunanjih strojnih ometov, večje zidarske storitve.
Na ta način boste v Zrnu dobili informacijo in pomoč pri gradnji hiše od temeljev do strehe.
KMETIJSKI REPROMATERIAL
POSEBNO UGODNA PONUDBA SEMENSKEGA BLAGA:
• sem. pšenica ŽITARKA
87,32 SIT/kg
• sem. pšenica PROFIT
90.17 SIT/kg
• sem. ječmen PLAYSANT
90.17 SIT/kg NA VOLJO VAM JE TUDI KRMNI JEČMEN IN KRMNA KORUZA PO 39,90 SIT/kg.
Na zalogi imajo umetna gnojila proizvajalca Petrokemija Kutina.
V ZRNU VSAKI STRANKI OMOGOČIJO DOSTAVO NA DOM OZ. GRADBIŠČE Z LASTNIM PREVOZNIM SREDSTVOM.
TELEFON:
0608/75 410, 75 086
Izlet v nuklearko
NOVO MESTO - Elektrotehniško društvo Dolenjske organizira v četrtek, 19. oktobra, tradicionalni izlet za člane. Odhod bo oh 7. uri izpred poslovne stavbe Elektra Novo mesto proti Krškemu, kjer si bodo ogledali predstavitveni film in nato še samo jedrsko elektrarno. Pot bodo nadaljevali mimo Bizeljskega in nato do Olimja. Informacije o izletu na tel. 39-31-276.
NASVET NAJBOLJŠE ZDRA VILO- v imenu Lekarniške zbornice Slovenije je mag. Mariji Vrščaj ob odprtju zasebne lekarne čestital sekretar zbornice Ivan Remškar (na levi). Dejal je, da je mag. Vrščajeva znana kot dobra lekarnarka, ki je veliko doprinesla k razvoju lekarniške stroke. Prepričan je bil, da bo tudi v prihodnje dajala strankam dober nasvet in prijazen nasmeh, kar je najboljše zdravilo, ki ga lahko da lekarnar. (Foto: M. B.-J.)
Zasebna lekarna v Črnomlju
Mag. farmacije Marija Vrščaj v novem poslovno-trgovskem centru ob Zadružni cesti odprla edino zasebno lekarno v Beli krajini
V NOVI TELOVADNICI - Nova telovadnica osnovne šole Mirana Jarca s Podhodom meri 1551 kv. metrov, medtem ko je bila stara desetkrat manjša. Ker je bila torej veliko premajhna, so učenci telovadili celo na hodniku ali Pa so se med uro športne vzgoje igrali različne igrice. Kakšne, so pokazali tudi na otvoritvi. (Foto: M. B.-J.)
Za telovadnico še prizidek?
V črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca so težko dočakali novo telovadnico, saj je bila stara že zdavnaj premajhna
ČRNOMELJ - V črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca so pretekli petek končno odprli novo telovadnico, ki so jo vsi, zlasti pa učenci in učitelji športne vzgoje, težko pričakovali. Kako tudi ne, saj so s pripravami pričeli že leta 1994 in je bilo narejenih kar 11 variant. Graditi so jo pričeli junija 1998, naložba pa je veljala 290 milijonov tolarjev. 150 milijonov je prispevala občina, ostalo pa ministrstvo šolstvo in šport.
Matjaž Vrčko, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport. Iti je skupaj z ravnateljem Borisom Lužarjem in županom Andrejem Fabjanom simbolično odprl telovadnico z metom na koš, je dejal, da je razmah naložb v vrtce in osnovne šole v zadnjih sedmih letih ■zredno velik. Na srečo jim je na niinistrstvu uspelo dobiti tudi več denarja za investicije. Leta 1996 so zanje namenili 950 milijonov, letos Pa 3,1 milijarde tolarjev. Potreb je še vedno veliko, saj je prijavljenih Itar 500 naložb. Res je, da število
otrok pada, a potrebe se povečujejo, kar je razumljivo, saj naj bi bili šolski prostori opremljeni čim sodobneje.
Ravnatelj Mužar je poudaril, da je v 62-letni zgodovini šola le redkokdaj imela primerne možnosti za delo, župan Fabjan pa je pristavil, so s telovadnico rešili velik problem, ne pa še povsem prostorske stiske. Prepričanje bil, da bodo kmalu položili tudi temeljni kamen za prizidek k osnovni šoli.
M. B.-J.
Pohod na Viševnik
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi vse ljubitelje gorništva na 2050 metrov visoki Viševnik. Pohod bo v soboto, 7. oktobra, zjutraj iz Novega mesta, pešpot pa se bo začela na Rudnem polju. Več informacij o pohodu, ki je primeren tudi za otroke, dobite pri Igorju Sladiču na telefon 041 734 239, kjer se tudi prijavite.
24. septembra so na kostanjevi-škem pokopališču pokopali univ. prof. dr. Franca Bučarja, ki so ga prijatelji in znanci poznali pod imenom Aci. Rodil se je v premožni družini leta 1926 v Kostanjevici, študiral v Ljubljani, med vojno pa se je pridružil Kozjanskemu odredu. Po vojni je v Zagrebu študiral veterino in tam tudi doktoriral. Nekaj časa je bil veterinar v Kostanjevici, nato pa se je, tudi zaradi nacionalizacije dela družinskega premoženja v Kostanjevici, odpravil v Ljubljano. Kariero visokošolskega učitelja je začel leta 1962 na Biotehniški fakulteti, kjer je bil med štirimi ustanovitelji visokošolskega študija živilske tehnologije. Bil je predstojnik oddelka za živilstvo, prodekan in dekan Biotehniške fakultete ter prorektor Univerze v Ljubljani. Svoja spoznanja o mesu, o katerem je posredoval številnim generacijam študentov, je pred leti strnil v knjigi Meso - poznavanje in priprava. Za svoje delo je prejel več priznanj, leta 1995 pa je bil odlikovan s častnim naslovom zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
Svoj izredni posluh za slovenski jezik je izražal tudi kot mentor diplomantom, magistrantom in doktoran-. dom, kot recenzent strokovnih člankov in kot avtor strokovnih del. Zadnja leta je pogosto pisal zgodovinske razprave, največ o Kostanjevici in okolici, več člankov pa je objavil tudi v Dolenjskem listu. Vse od leta 1952, ko je Kostanjevica praznovala 700-letnico mestnih pravic, je načrtno zbiral pisno gradivo in fotografije. Obsežna je tudi zbirka lastnih fotografij, katerih delček je pred časom javnosti predstavil na razglednicah, fotografije pa je razstavljal na
ČRNOMELJ - Pred tednom dni je Črnomelj dobil drugo lekarno, ki je trenutno edina zasebna v Beli krajini. Odprla jo je mag. farmacije Marija Vrščaj, dosedanja vodja črnomaljske lekarne Dolenjskih lekarn. Po normativih lahko na pet do sedem tisoč prebivalcev odprejo eno lekarno, in ker bi torej v črnomaljski občini lahko imeli dve lekarni, se je Vrščajeva, ki je želela v življenju poskusiti še kaj novega, odločila za samostojno pot.
Vrščajeva je kupila prostore v novem trgovsko-poslovnem centru ob Zadružni cesti in celo tako pohitela, da je njen 80 kv. metrov velik lokal prvi v centru, ki je odprl vrata strankam. Vrščajeva je ob otvoritvi poudarila, da je to zanjo pomembna življenjska prelomnica, saj se zaveda, da bo odslej vse odvisno od nje. Zahvalila se je vsem, ki so ji pri tem pomagali, zlasti pa družinskim članom, prijateljem, znancem, poslovnim
partnerjem. “Lekarna ima koncesijo, zato bodo v njej stranke dobile prav vse tako kot v vsaki drugi lekarni, tudi zdravila na recept. Zavedam se, da vsaka lekarna potrebuje nekaj časa, da se uveljavi, zato imam sedaj enega zaposlenega, iščem pa še enega. Naš glavni adut je bližnji parkirni prostor, sicer pa je zdravstveni dom ravno med obema lekarnama v mestu, medtem ko vse več zasebnih zdravnikov načrtuje ambulante v naši okolici,” je pojasnila mag. Vrščajeva.
Na slovesnosti ob otvoritvi, na kateri je igral godalni kvintet Glasbene šole Črnomelj pod mentorstvom Antona Kralja, je govoril tudi župan Andrej Fabjan. Dejal je, da je lekarna velika pridobitev za občane, ki pričakujejo in potrebujejo boljše storitve. Sicer pa ji je tudi lokalna skupnost pomagala, daje prišla do lekarne, čeprav je to trajalo kar dve leti.
M. B.-J.
več razstavah po Sloveniji. Po upokojitvi je s soprogo preživel večinoma časa v rodni Kostanjevici. Žal je bila bolezen, s katero seje boril daljši čas, močnejša od njega.
T. J. G.
ZlA TOPOROČENCA PRAŠNIKAR - Po 50 letih skupnega življenja sta si simbolično v poročni dvorani na sevniškem gradu izmenjala poročne prstane zlatoporočenca Marta in Franc Prašnikar iz Okroglic. Franc je še kot rosno mlad fant šel k partizanom, po vojni pa se je vrnil v Loko, kjer je spoznal Marto. On je bil peti sin družine Prašnikar iz Okroglic, ona najstarejša hči številne Romihove družine iz Zurkovega Dola. Po zaprtju rudnika v Zabukovci v Savinjski dolini si je Franc poiskat novo zaposlitev kot strojni delavec v Spodnji Polskavi, kamor se je preselil z družino. Po skoraj treh desetletjih sta se vrnila v Okroglice. Franc je do upokojitve delal v Hrastniku. Veselju hčera, vnukov in seveda zlatoporočencev se je pridruži! tudi sevniški župan Kristijan Janc in jima izročil spominsko darilo občine. (Foto: P. P.)
Z BALONI TEDNU OTROKA NAPROTI - S številnimi baloni "v srečnih barvah otroštva ”, popisanimi s sporočili otrok, ki so jih v ponedeljek ob po! enih popoldne v zrak spustili novomeški osnovnošolci na platoju pred Zavarovalnico Tilia, so se tudi v Novem mestu pridružili vseslovenski akciji ob mednarodnem dnevu otroka pod geslom "Družine, nosilke razvoja ’’ in tako simbolično obeležili začetek tedna otroka. Pred tem je delegacijo učencev vseh osnovnih šol novomeške občine sprejel župan dr. Anton Starc. Osnovnošolci so župana seznanili z dogodki na njihovih šolah in v kraju, uspehi, ki so jih dosegli, in težavami, s katerimi se srečujejo. Do nedelje, 8. oktobra, se bo v okviru tedna otroka zvrstilo še nekaj prireditev in dejavnosti, ki jih je novomeško društvo prijateljev mladine Mojca pripravilo skupaj s še nekaterimi ustanovami. (Foto: M. Žnidaršič)
GOSTJE IZ PREKMURJA - Na povabilo Glasbene šole Kočevje so v petek prispeli na dvodnevni obisk v Kočevje učenci in učitelji Glasbene šole Murska Sobota. Svojim gostiteljem so se gostje iz Prekmurja oddolžili v petek zvečer v dvorani Šeškovega doma s programom, v katerem so poleg dela Glasbene šole iz Murske Sobote kočevskemu občinstvu na nevsiljiv način predstavili tudi Prekmurje in tamkajšnje običaje, glasbo, glasbila in ples, nošo, jedi, vero, književnost, pokrajino in njen nastanek ter značilnosti Prekmurja na čelu s štorkljo in mlini na mejni reki Muri. (M. L.-S.)
Ob dnevu učiteljev
5. oktober je svetovni dan pedagogov
Danes praznujemo učitelji - 5. oktober je svetovni dan pedagogov. “Biti učitelj je lepo, vendar težko!” radi pravimo. S spremembami v družbi se spreminja tudi odnos do šole. Pred nekaj meseci je bilo zaupanje v našo šolo veliko, zdaj je vse drugače. V tem času se niso zamenjali ne učitelji ne učenci, le kriteriji v družbi so se.
Tako kot pred skoraj sto leti tudi danes teče razprava o naši šoli. Učitelj z ustrezno izobrazbo si mora pridobiti še veliko različnih spretnosti, če želi postati odličen učitelj, takšen, da bo v vsakem otroku prebudil njegovo odličnost. Zavedati se moramo, da je v vsakem otroku nekaj dobrega. Nič ni narobe, če mu nekaj ne uspe, narobe je, če otrok česa ne poskusi. Tako morajo šole imeti širše zastavljene programe interesnih dejavnosti, v kate'rih se lahko najde vsak otrok.
Potrebno je spremeniti mnenje, da se otrok uči le tisto, kar bo ocenjeno in žal kmalu pozabljeno. Poučevanje naj bi bilo prijetno in vznemirljivo tako za učence kot učitelje. Dobri nameni učiteljev so darovi učencem. Nikogar pa ne moremo spremeniti, če tega sam noče. Za spremembe so potrebne priložnosti, zato naj jih imajo otroci v obilju. Naj bo naša šola ustvarjalna šola mladih srečnih ljudi!
JOŽE PEČNIK
95 LET RADKOVIČEVE ANE- 24. septembra je praznovala 95. rojstni dan ena najstarejših metliških občank Ana Radkovič s Hrasta. Številnim čestitkam ob častitljivi starosti sta se pridružila tudi župan Slavko Dragovan in predsednik KS Suhor Slavko Brunskole. Ana se je rodila v Ameriki, triletno pa so jo prinesli r domovino staršev. A izseljenstvo je močno zaznamovalo njeno življenje, saj je mož odšel v Argentino, ko je bilo njeni edini hčerki Ani komaj 9 mesecev, in se ni nikoli več vrnil. Tako sta Radkovičevi Ani po drugi vojni sami postavili dom, ki je, tako kot večina drugih na Hrastu, pogorel teta 1942. Ana je bila navajena, da je bila vedno gospodar pri hiši in tako je še danes, hčerka, zet in vnuk pa radi prisluhnejo njenim modrim nasvetom, ki jih začini s šalami. Še vedno je namreč izredno bistra, k zdravniku ne hodi, bere pa brez naočnikov. (Foto: M. B.-J.)
Dimnik ni potreben
NOVO MESTO - Stenski oljni kotel za centralno ogrevanje CTC 950 je plod znanja in razvoja vodilnega švedskega proizvajalca CTC kotlov, s katerim podjetje Tilia iz Ljubljanske ulice v Novem mestu že deset let sodeluje kot zastopnik in uvoznik.
Letos so tržišču ponudili novost, ki tako na svetovnem kot evropskem trgu nima primerjave. V ohišju kurilnice, ne večje od stenskega bojlerja, je vgrajen gorilnik, obtočna črpalka, ekspanzijska posoda, in kar je najpomembnejše, dimnika ta kotel ne potrebuje. Presenetljivo tiho delovanje in prihranek pri izgradnji dimnika, možnost
Predstavitev novega kotla v Tilii. (Foto: Majda Luzar, EPS)
vgradnje v kuhinje, hodnike ali kletne prostore, dobri izkoristki ter velika količina higiensko neoporečne sanitarne vode in kar desetletna garancija so prednosti, zaradi katerih je CTC kotel 950 vrhunski izdelek na področju ogrevanja.
Festival prostovoljstva
LJUBLJANA - Slovenska filantropija in novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela sta minulo soboto v ljubljanskem Športnem domu Tabor pripravila festival prostovoljstva. Mlade iz vse Slovenije, med njimi je bil tudi za poln avtobus mladih prostovoljcev iz Novega mesta, so od desete do pete ure popoldne družili šport, glasba in dobra volja, ob koncu programa pa so nastopili Nuša Derenda in skupina Good Stuff.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
f
NAŠE KORENINE
Davne melodije iz Žugljeve gostilne
V spominu se še kdaj oglasijo melodije iz Žugljeve gostilne na Dolnjih Dobravicah. Klarinet, harmonika in bas. Nobenega ojačevalca ni bilo. Ko so srce požgečkali tisti zapeljivi glasovi, so pete kar same udarile ob pod. Rajanje in veselje je trajalo dolgo v noč. Žugljevi Micki, hčerki gostilničarja Janeza, kije veliko kelnarila v domači gostilni, je bilo tako vzdušje všeč. Še posebej pa ji je bil všeč klarinetist Tone. Zaljubila seje vanj. Osemnajst let ji je bilo, ko sta se poročila.
Kot rečeno samo v spominu se še kdaj oglasijo tiste melodije. Žugljeve gostilne na Doljnjih Dobravicah že zdavnaj ni več. Ni več njenega gospodarja Janeza pa tudi muzikanta Toneta ne. Le Mickini spomini so tisti, ki kdaj še poletijo v domačo gostilno.
"Ob nedeljah in praznikih je bilo živahno. Na Dolnjih Dobravicah je bila železniška postaja in na vlakih, ki so ustavljali tam, so se gnetle vesele skupine izletnikov. Iz Ljubljane, Novega mesta in drugih krajev ob železnici so pripotovali na izlet v Belo krajino. Nekateri so tukaj izstopili ter se v naši gostilni podprli in poveselili. Drugi, ki so nadaljevali, pa so samo naročili vina. Ko so se vračali, jih je že čakalo na postaji. Oče je imel v Drašičih večji vinograd in njegova kapljica je bila znana daleč naokoli." Tako pripoveduje Micka in člo-. vek se kar vživi v prijazno živahnost tistih časov med obema vojnama. Pa je prekmalu minila!
Žugljev Janez in njegova žena Marjeta sta imela pet otrok. Micka je imela še dve sestri in dva brata. Senca je nad gostilno v Dolnjih Dobravicah padla med drugo svetovno vojno. Takrat Micke ni bilo več doma, saj se je že v začetku tridesetih poročila. Italijanski okupatorji so na Rab odpeljali oba njena brata, Jožeta in Franceta. Z Raba sta prišla še živa, a sta kmalu zatem odšla v partizane. Tam je Jože padel. To seje zgodilo blizu Ajdovca v Suhi krajini. Bil je v topniški brigadi. France se je iz partizanov vrnil živ, a je moral po vojni pogosto na orožne vaje. Enkrat so ga s takih vaj pripeljali mrtvega. Menda je umrl za pegastim tifusom. Po vojni se torej vrata Žugljeve gostilne niso več odprla.
Ena vez z Zugljevo gostilno pa je Micki le ostala. Njen oče je imel harmoniko in to harmoniko je posodil svojemu zetu, Mickinemu možu. Ta je potem namesto na klarinet pričel igrati na harmoniko. Z njo je na novo življenjsko pot pospremil marsikateri par iz bližnje in daljne okolice. Tone je bil družaben človek in ljudje so ga radi vabili, daje igral na ohcetih ter zabaval goste. Tega ni zmogel vsakdo, kajti ohceti so svojčas trajale po dva dni in dve noči skupaj. Muzikant je moral družbo ves čas držati pokonci. Tone je bil za to delo tudi nagrajen. Micka je moža ob koncih tedna seveda pogrešala, toda zaslužek je kar prav prišel. Družina je namreč kmalu narasla: najprej je prive-kala na svet Alojzija, nato pa še Tonček.
Povedal sem že, da je med vojno Žugljeva gostilna na Dol-
njih Dobravicah opustela. Tlidi pri Golobičevih na Krvavčjem Vrhu ni bilo dosti bolje. Micka se je z otrokoma moraja znajti sama, kajti Tone je bil kar dve leti pri partizanih. S XV. brigado je razbijal sovražne obroče in puška je pela v njegovih rokah. Ko so se drugi oddahnili in se poveselili, pa se je oglasila njegova harmonika. Kupil si jo je, predno je odšel v partizane. Zanjo je odštel italijanske lire. Tone in harmonika sta se na partizanščino kar dobro navadila. Potem pa je priletela tista nesrečna krogla in mu prebila koleno. Takrat je bilo igranja konec. V patizanski bolnišnci so ga spet spravili na noge, a invalid je ostal do konca življenja.
Po vojni se je Tone vrnil na Krvavčji Vrh. Doma ga je čakala njegova Micka z otrokoma, čakala pa je tudi zemlja, ki je dolgo pogrešala svojega gospodarja. A časi so bili trdi. Tudi po vojni je moral večkrat za dlje časa od doma. Klicali so ga na , obvezne delovne vaje. Težko je bilo, zlasti potem, ko je družina narasla in je njen član postal še Martin. Sreča, da je bila harmonika še vedno pri roki. Razveselila je srce, ko je bilo tolažbe najbolj potrebno, in družini je prinesla najnujnejše za preživetje.
Saj Tone je bil skromnosti in potrpežljivega čakanja vajen. Zgodba o njegovi mladosti je ena tistih žalostnih zgodb, ki so tako značilne za to pokrajino. Njegov oče, Golobičev Martin s Kala pri Semiču, je mladost pustil v ameriških rudnikih. V bližini St. Luisu je kopal zlato. Seveda ne zase. Izseljenske dneve si je krajšal z igranjem v rudarski godbi. Potem se je poročil s Slovenko Marijo Željko, po domače Želkočo s Krvavčjega Vrha. Mlademu paru sta se v Ameriki rodila dva otroka, nakar se je Marija z njima vrnila domov in tu se je rodil še sin Tone. Potem je Marija še enkrat brez otrok odšla čez ocean. Skupaj z Martinom sta se vrnila po prvi svetovni vojni.
Sem, na Krvavčji Vrh k Želko-čim ali Golobičevim, se je v začetku tridesetih let primožila Žugljeva Micka z Dolnjih Do-bravic. Golobičev Tone, ki jo je sem pripeljal za ženo, se je že pred dvanajstimi leti preselil čez cesto za zid pokopališča ob cerkvi sv. Florjana. Micka se spominja čudnega dogodka, ki se je pripetil takrat, ko so ga pokopa-
li.	Kot bi se prišel poslovit od pokojnika, je roj čebel priletel nad krsto, zakrožil nad presenečenimi pogrebniki in odletel naprej. Tone je imel namreč čebele zelo rad in je dolgo zavzeto čebelarji.
Zdaj je Micka dopolnila sedeminosemdeset let. Ima sedem vnukov in devet pravnukov. Živi pri svojem sinu Martinu, njegovi ženi Ivanki, ki jo je ta pripeljal iz Trnovca, in njunih hčerkah Martini in Tatjani. Tonetova harmonika je še pri hiši in tudi veselje do glasbe. Svoj čas je namreč tudi Martin igral pri godbi tako kot nekoč njegov ded. Doma in v tujini. In tudi izseljenstvo je spet med Golobiči. Mickin in Tonetov sin Tone živi zdaj z družino v Kanadi.
TONE JAKŠE
VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR
Na volišča že čez dober teden dni
V nedeljo, 15. oktobra, bo začasno konec predvolilne burke. Državljani Slovenije bomo glasovali na okrog 3.500 voliščih, ki bodo odprta od 1. do 19. ure, nato pa z radovednostjo čakali na volilne izide, z nami pa še bolj nestrpno tisočerica kandidatov iz več kot 120 različnih strank in drugih list. Dober teden pred odločanjem na voliščih je še zadnji čas, da izvemo, kako, kje in koga bomo volili in kako bodo volilne komisije preštevale naše glasove.
glasovi pa se ne bodo upoštevali. V vsaki volilni enoti bo izvoljenih 11 poslancev, skupno torej 88 (plus dva za madžarsko in italijansko skupnost).
Politične stranke so smele predlagati po 1 kandidata za vsak okraj, tako da ima lahko vsaka stranka oz. lista za vsako volilno enoto največ 11 kandidatov. En kandidat pa lahko glasove zbira največ v dveh okrajih. Še naprej velja, da bo naš glas, ki ga bomo namenili
Kako na volišče?
Tokratne državnozborske volitve bodo že 4. demokratične volitve v samostojni državi. Na volišče je treba prinesti vabilo za volitve in nujno tudi osebni dokument s fotografijo (osebno izkaznico, vozniško dovoljenje, potni list). V izjemnih primerih lahko tudi član odbora izjavi, da mu je volivec osebno znan. Če vabila ne dobimo, se na običajnem volišču lahko zglasimo le z osebnim dokumentom.
Za vse, ki jih na dan glasovanja ne bo doma, tudi tokrat velja, da se lahko udeležijo predčasnih volitev na sedežih okrajnih volilnih komisij (na upravnih enotah oz. starih občinah). Predčasno glasovanje bo 10., 11. in 12. oktobra od 9. do 17. ure, udeleži pa se ga lahko prav vsak, ne glede na to, zakaj bo v nedeljo odsoten.
Do nedelje, 8. oktobra, lahko okrajno volilno komisijo še obvestite, če želite glasovati po pošti. Pravico do takega glasovanja imajo osebe, ki služijo vojaški rok, zaporniki ter oskrbovanci domov za starejše, bolnišnic in zdravilišč, volivci, ki so v tujini, pa le, če so to sporočili republiški volilni komisiji že 30 dni pred volitvami.
Kdor zaradi bolezni ne more priti na volišče, mora to sporočiti okrajni volilni komisiji najmanj 3 dni pred volitvami in volilni odbor ga bo obiskal na domu. Če volivec ne more ali ne zna pisati, mu pri volitvah lahko pomaga kdo drug, vendar je treba o tem obvestiti volilni odbor na volišču, ta pa način glasovanja vnese v zapisnik.
Enote in okraji
Tudi letos bo Slovenija razdeljena na 8 volilnih enot z okrog 200 tisoč volivci, od katerih ima vsaka 11 volilnih okrajev. 9. in 10. volilna enota sta za madžarsko in italijansko manjšino. Volilna okraja Kočevje in Ribnica sta skupaj z okrajema Grosuplje in Litija ter s 7 drugimi okraji ljubljanskega območja v 4. volilni enoti. Vsi ostali okraji na našem območju (Črnomelj, dva novomeška, Trebnje, Brežice, Krško in Sevnica) so skupaj z zasavskimi okraji in Laškim v 6. volilni enoti. Novomeško območje ima dva volilna okraja, ki sta razdeljena po toku reke Krke, z izjemo samega mesta, kjer razdelitev odstopa od tega pravila. Tako 2. volilni okraj zajema desni breg reke Krke od izvira do Šentjerneja, 3. okraj pa levi breg te reke.
Kaj je novega?
V primerjavi z zadnjimi volitvami je pomembna novost predvsem prag za vstop v parlament, ki ne znaša več 3 ampak 4 odstotke veljavnih glasov. Strankarske in druge liste, ki tega praga na državni ravni ne bodo dosegle, bodo izločene iz boja za državni zbor, njihovi
MODNI KOTIČEK
Jutranjka za najmlajše
Jutranjka, tovarna oblačil za otroke, mladino in mlade po srcu iz Sevnice je pred kratkim predstavila novo kolekcijo za pomlad in poletje 2001. V svojih prostorih v neposredni bližini tovarniškega poslopja so pripravili daljšo modno revijo z mladimi in razigranimi manekenkami in manekeni, na katerih so zaživele kreacije glavnih oblikovalk: trene Zgonc, Mojce Jazbec in Estere Savič Bizjak. In kaj so skreirale za prihodnje poletje?
Moda za otroke ima menda vse, kar potrebuje za svojo uspešnost: barve, detajle, modne dodatke in veliko jeansa. Tudi najmlajši niso več zadovoljni z vsakršno modo. Želijo nositi oblačila, ki jih naredijo zrelejše - podobne starejšim, ki jih tako
radi občudujejo - predvsem pa zahtevajo udobnost in funkcionalnost. Kreacije dosegajo to z mehkimi in naravnimi materiali, kakovostno obdelanimi in popestrenimi z opaznimi detajli, kot so naborki, našitki, rese, bleščice, vezenja ipd.
Barve so aktualne tako pri deklicah kot pri dečkih vseh starosti. Od kaki in turkizne do rumene, oranžne in lila. Tudi siva še ni izginila, predvsem pri najstnikih, ki si želijo diskretne mode. Prihajajo oprijete linije, ki spominjajo na hipijevske čase. Veliki cvetlični vzorci, zavihki, obrnjeni materiali in jeans v vsej svoji podobi, od ponošenega do temnega. Unije poudarjajo silhueto telesa z ozkimi majicami, ki se tudi stojijo. Krila in hlače so različnih dolžin, običajno z velikimi žepi, v katere gre marsikaj.
Skratka, moda za najmlajše in nam najljubše za pomlad in poletje 2001je predvsem igriva in vedno bolj sledi potrebam otrok pri določeni starosti. Obetavno, kajne?
JERCA LEGAN
izbranemu kandidatu, v prvi vrsti glas za stranko, saj se bodo vsi glasovi za kandidate neke liste v vseh volilnih okrajih seštevali na ravni volilne enote.
Računajo, da bo letos neposredno izvoljen kandidat, ki bo imel približno 8,4 odst. veljavnih glasov v celi volilni enoti, seveda pa samo v primeru, da bo njegova stranka ali lista zbrala v vsej državi skupno vsaj 4 odst. glasov. Stranke po novem ne bodo mogle več same določati, kdo jih bo zastopal v parlamentu, saj so nacionalne liste ukinjene in s tem tudi možnost, da bi postal poslanec nekdo, kije dobil sicer zelo malo podpore volivcev. Glasovi stranke se bodo torej sešteli najprej na ravni volilne enote in se dodelili najuspešnejšim kandidatom taiste stranke. Ostanki gla: sov pa bodo “romali” na državno raven, kjer jih bodo delili po sprejetih merilih.
Pri nas bo 13 list
Kot sta povedali Violeta Suhadolnik, tajnica volilne komisije 6. volilne enote, in Branka Bukovec, njena namestnica, v tej enoti kandidira 114 kandidatov iz vrst 12 političnih strank in ene koalicije. Vse liste imajo po enega kandidata v vsakem volilnem okraju z izjemo Stran-
• Sedež 6. volilne enote je v Novem mestu (Kettejev drevored 3, tel. 39-39-143), sedeži okrajnih komisij (Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Brežice, Krško, Sevnica) pa na upravnih enotah teh krajev. Tudi ribniški in kočevski volilni okraj imata sedeža na tamkajšnjih upravnih enotah, sedež 4. volilne enote pa je na Linhartovi 13 v Ljubljani.
ke demokratske akcije Slovenije, ki nima kandidata na območju Trebnjega. Vrstni red list so že izžrebali in objavili v časopisu. Sogovornici sta še opozorili, da se 13. oktobra ob polnoči (24.00) konča javna volil-
• Letošnje volitve naj bi državo stale 550 milijonov tolarjev oz. 3 marke za vsakega volivca. Stranka, ki bo prišla v parlament, bo dobila za vsak glas po 60 tolarjev, enako pa velja še za stranko, ki je dobila v volilni enoti vsaj 4 odst., na državni ravni pa nad 2 odst. glasov.
na propaganda. Volitve bodo na običajnih voliščih in jih bodo lahko spremljali predstavniki list ali zaupniki strank, če se prej prijavijo, delo volilnih komisij pa bodo lahko spremljali samo predstavniki list. Prvi delni in neuradni izidi glasovanja bodo znani v torek, 17., in končni uradni izidi šele v petek, 20. oktobra.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Na plakatu
Z roko podpira glavo. Oko zazrto je v daljavo. Sanja, tuhta, grunta, da ni na svetu grunta, donosnega bolj ta moment, kot je slovenski parlament.
Boljši jutri
Na ganku delegat visi. Kar naj visi, pa še bo visel!
Na obraz mu kisel brke je falot narisal. Zraven je napisal: "Pomnite za zmeraj: boljši jutri bil je včeraj!"
JURE MURN
Obisk pisateljice Brenkove
Dr. Kristina Brenkova je prvič predstavila delo Tuja dežela, ki je izšlo pred meseci
ŠENTRUPERT - Za letošnje prvo srečanje je podružnica Bralnega društva za Dolenjsko,
Belo krajino in Posavje, ki stopa v peto leto, medse povabila dr. Kristino Brenkovo. Srečanje je bilo v ponedeljek, 18. septembra, na šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Pisateljica, ki je predstavila svoje delo Tuja dežela, je prisotne očarala s svežino misli, vodja podružnice pa je predstavil dela, ki sestavljajo trilogijo spominjanja mladih let. Če sta prvi dve deli Prva domovina in Moja dolina - za slednjo je pisateljica prejela častno listino Ibby - izrazito namenjeni mlademu rodu, zadnje delo dobiva pravi pomen šele z zre-
limi bralci. V njem je pisateljica z vso globino prikazala, kako se je hrepenenje po šoli, uresničeno za samostanskimi zidovi, spremenilo v grenak občutek, ki ga še do danes ni prebolela.
Pisateljica je tudi drugače zaznamovala šentrupersko šolo, saj je bila pobudnica stalne razstave Slovenske slikanice za otroke sveta. Zato so v njeno počastitev in ob 30-letnici šolskega glasila Preproste besede izdali brošuro Slovenske slikanice za otroke sveta. Na šoli je, menda edina v Sloveniji, zbirka 300 slikanic z izvirnimi ilustracijami v 20 različnih jezikih.
J. ZUPAN
POGOVOR Z ZALOŽNIKOM - Med prisotnimi je biI tudi založnik založbe Karantanija David Tasič (na sliki s pisateljico), ki je v zadnjih letih izdala kar štiri pisateljičina dela. Pri predstavitvi sta sodelovali še slavistka Janja Jerovšek in učenka Mateja Ramovš. (Foto: J. Platiše)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 5.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Male sive celice; 9.50 Zgodbe iz školjke; 10.20 Junaki divjine, nan.; II. 10 Dok. oddaja; 12.00 Naokoli po Nemčiji-13.00 Poročila -13.30 Zoom -15.00 Slovenski utrinki -15.30 Volitve 2000 ■ 16.30 Poročila • 16.45 Robin in Rozi, ris. nad. • 16.55 Enajsta šola ■ 17.45 National geographic, nan. -18.45 Risanka ■ 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik-21.00 Volitve 2000-22.10 Odmevi, kultura, šport - 22.50 Osmi dan - 23.20 Podoba podobe - 23.50 Sopranovi, nad. - 0.40 Bolezni našega časa
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor; Videospotnice; 10.05 Prostost, nad.; 10.55 Grace na udaru, nan.; 11.15 Murphy Brovvn; nad. -11.45 Euronews -13.35 Svet poroča -14.05 Sydney 2000 ■ 15.05 Ženska v belem, film -16.55 metropolis -17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Družinski zdravnik, nad. -19.15 Nenadoma Susan, nan. -19.35 Videospotnice ■
20.05 Paul Merton predstavlja - 21.05 Grace na udaru, nan.-21.25 Parada plesa-21.55 Poseben Pogled, film • 23.25 Orkester mladih jazz glasbenikov Evrope
kanal a
8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Milady, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake •
15.55 Oprah show-16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -
19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Beli zmaj, film - 21.40 Lepi časi, film
• 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Kvantni skok, nan. ■ 0.00 Dannyjeve zvezde ■ 1.00 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad, -11,30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Lepo je kiti milijonar -15.30 Urgenca, nan, -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Dharma in Greg - 22.50 Stražar, nan,-23.40 M.A.S.H., nan.
gajba tv
9-30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice-19.15 Bevery_Hills, nan.
• 20.00 Potrebne stvari, film - 22.00 Živa-maga-žin - 23.00 Euro PTV-23.30 Zvezdne steze, nan. •0.20 Vimenu pravice, nan, -1.10 Pop bazar
vaš kanal
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.45 Nas Poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
HTV 1
8.00 Dobrojutro, Hrvaška- 9.00 Poročila • 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila ■ 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Skrivnosti globin, dok. oddaja -14.15 Poročila -15.05 - Program za mlade -16.00 Rijeka -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -18.25 Kolo sreče •
19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Zaveden in prevaran, film ■ 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Narava politike - 22.50 Poročila -
23.10 Dok. oddaja - 23.55 Poročila - 0.00 Policija, nad.-0.25 Bolnišnica upanja, nad. -1.10 Dok. oddaja
HTV 2
8 00 Turistične panorame -10.00 Pesniški potopis - 10.30 Življenje ptic, dok. oddaja - 12.55 Poslovni klub -14.10 Sedem veličastnih, nad. -
15.00 M magazin 16.10 Vedno te bom ljubila, nad. -18.30 Panorama - 19,05 2,4 otroka, nad. -
19.30 Policija, nad. - 20.05 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nad. - 21.15 Poročila - 21.35 Željka Ogresta - 23.25 Veter in lev, film -1.20 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 6.X.
SLOVENIJA 1
7-55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 duhovni utrip; 9.00 Oddaja za otroke; 9.20 ll. šola; 9.50 Osmi dan; 10.25 National geographic, nan.; 11,15 Oddaja o znanosti; 11.20 Slovenski jnagazin; 11.55 Davidova knjiga, drama -13.00 Poročila - 13.35 Bolezni našega časa - 14.05 Vsakdanjik in praznik -15,00 Mostovi -15.30 Volitve 2000-16.30 Poročila-16.45 Knjižni kviz " 17.45 Modro -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.05 Supermodel - 21.00 Volitve 2000 - 21.50 Deteljica - 22.30 Odmevi, šport - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8-55 Tedenski izbor: Videospotnice; 9.25 Nenadoma Susan, nan.; 9.45 Družinski zdravnik, nad,; 10.50 Paul Morton predstavlja-11.50 Eu-Jonervs -12.40 Otroška zdravnica, nan. -14.10 Prieda, film -15.45 Atletika -16.15 Čarovnik iz Dza, ris. nan. • 16.35 Dežela velikih mačk -17.30 Po Sloveniji -18.05 Tanja, nad. -19.00 Slikarske tehnike -19.30 Videospotnice - 20.05 Oh, ti tujci. nad. - 21.00 Wagner, nad. - 21.50 Amoureuse, »•m - 23.35 J.A.G., nad. - 0.25 Skrb za Jojoa, nad, -1.15 Taksi, nan.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show -16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan, -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Rajski svet, dok. oddaja-21.00 Mladoporočenci -21.30 Zmenkarije - 22.00 Drobiž za žensko, film - 0.10 Plen, nan. -1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Življenje teče dalje, nan. -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Lepo je biti milijonar-15.30 Urgenca, nan,-16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Kopje, film - 22.45 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. - 20.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan, -1.20 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur-
20.00 Dotaknil se bom tvojih ustnic- 20.30 Računalniške igrice - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Vesele tačke
HTV 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Skrivnosti globin -
14.15 Poročila -14.20 Program, za mlade -16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes -17.05 Ferris Bueller, nad. -17.30 Hugo -18.25 Izzivi -18.55 Risanka ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport -20,10 Ko čas teče - 21.05 Robinson Crusoe, film - 23.40 Poročila - 23.00 Slabo društvo, film - 0.45 Most časa, film - 2.20 Obsedenost, film
HTV 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Hit depo -
12.00 Deček spoznava svet -13.00 Dok. oddaja -13.45 Pol ure kulture -14.15 Bolnišnica upanja, nad. -15.00 Željka Ogresta -16.10 Vedno te bom ljubila, nad. -18.30 Panorama -19.05 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.10 Kviz -20.20 Pravica za vse - 21.10 Poročila - 21.30 La-tinica-23.15 Pravi čas-0.45 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 7.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.10 Radovedni taček - 9.15 Male sive celice-10.00 Film-11.40 Srebrnogrivi konjič, nan,- 12.00Tednik-13.00 Poročila-13.10 Supermodel -14.00 Tarantelin pik, film -15.30 Volitve 2000-16.30 Poročila -16.45 Svet Petra Zajca in prijateljev, nan. -17.10 Fliper in Lopatka, risanka -17.50 Na vrtu' 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Športni kviz - 21.25 Potovanje predaleč, dok. nan. - 22.20 Poročila, šport • 22.55 V New Orleansu, nan. - 23.40 Vran, nan. ■ 0.20 Razred 1999, film
SLOVENIJA 2
8.50 Tedenski izbor: Videospotnice; 9.25 V telovadnici, nad.; 9,55 Giovana in Enrico, nad.; 10.45 Svetnik, nan.; 11.35 Jasno in glasno-13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Igrajmo se odrasle, film* 21.50 Praksa, nan. - 22.35 Svetnik, nan. - 23.20 Metropolis - 23.50 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke - 10.00 Nora hiša, nan, - 10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Hughleyjevi, nan. • 11.30 Mladoporočenci -12.00 Oče Dowling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Tujec na begu, film -15.45 Sever in jug, nan, -16.40 Življenjska priložnost -17.50 Boj za preživetje, dok. nan. -
18.40 Divji svet, nan. -19.30 Glavca, nan. - 20.00 Oseka, film - 21.40 V nemilosti, nad. - 23.30 Policijska kamera, nan. ■ 0.30 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
6.00 Formula 1 • 7.00 24 ur, ponov. - 7.40 Risanke - 8.30 Hroščeborgi - 9.00 Power Ranger, nan. -9.30 Harry in Hebndersonovi, nan. -10.00 Košarkarji, nan. -10.30 Ameriška gimnazija, nan. -
11.00 Mladi Herkul, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Formula 1 -13.30 Najsmešnejše poroke - 14.25 Ladja zaljubljenih, nan. -15.25 Nevarna srca, nan. -16.20 Pop'n’Roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. • 19.15 24 ur- 20.00 Lepo je biti milijonar -
21.00 Poštar, film - 0.10 Ko šunke obmolknejo, film
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin -17.00 Euro PTV -17.30 Materina zgodba, film -19.30 Družinski hlevček, nan. - 20,20 Posebna enota, nad, - 21.10 Komandosi, nan. - 22.00 Jezni griči, film -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-16.00 Kako biti zdrav?-16.30 Motosport Mundial -17.00 Iz združenja -17.30 Dolepjski obzornik -18.00 Soočenje kandidatov za poslance DZ - 18.45 Nas poznate? 19.00 Novice -19.15 24 ur • 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -22.20 Živimo zato, ker jemo, dok. film
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Program za mlade -12.00 Poročila-12.35 Glasbena oddaja-13.05 Prizma -14.10 Oprah Shovv -15.00 Hruške in jabolka -
15.30 Dok. oddaja -16.00 Zlata dekleta, nan. -
16.25 Črno belo v barvi -17.15 Zlomljena sulica, film -19.12 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Politični magazin - 21.00 Metro, film
- 23.00 Poročila - 23.20 Mini nan. -1.50 Pravica do molka, film
HTV 2
8.55 Zapisano v.vetru, film -10.30 Sobotna matineja -12.00 Dok. film -13..0 Ko čas teče ■
14.25 Sedem veličastnih, nad. -15.15 Hišni ljubljenčki-16.35 Beverly Hills, nan,-18.10 Melrose Plače, nan,-18.55 Pozivnica-19.30 policija, nad. -20.05 Sopranos L, nad. - 20.55 Poročila-21.00 Triler - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 8.X.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Risanke; lO.OOOzare; 10.05 Dlan v dlani; 11.00 Svet divjih živali, nan. -11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila - 14.20 4 x 4 - 14.50 Športni kviz -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 AIpe-Donava-Jadran -18.15 Dok.oddaja-18.45 Risanka- 18.50Žrebanje lota
- 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Zoom - 21.40 Družinske vezi - 22.35 Poročila, šport - 23.00 Opera
SLOVENIJA 2
8.05 Tedenski izbor: Videospotnice; 8.40 Noro zalljubljena, nan.; 9.00 Tanja, nad.; 9.50 Minty, nan.; 10.15 Sorodne duše, nan. -10.45 Parada plesa -11.15 Policija, na naši strani -11.45 Oktet deseti brat -13.00 Šport -19.30 Videspotnice -
20.05 Ljudje in ognjeniki - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30 Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23,00 Angl. film
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Hughleyjevi, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Oče Dovvling, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Klik: Kupid; Glas bojevnika - 20.00 Sabrina, film
- 22.15 Stilski izziv ■ 22.50 V nemilosti, film
POP TV
7.10 Formula 1-9.30 Poevvr Ranger, nan. -10.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.30 Košarkarji, nan,-11.00 Ameriška gimnazija, nan,-11.30 Šolska košarkarska liga-12.30 Pop'n’Roll-13.30 Formula 1 -13.50 Deklica z vžigalicami, film -17.15 Obalna straža, nan. -18.10 VIP,nan.-19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Volitve 2000 - 21.45 Športna scena - 22.30 Brez izhoda, film - 0.30 Brat in sestra, film
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin-17.00 Euro PTV-17.30 Moll Flanders, film -19.40 Družinski hlevček, nad. -
20.30 Posebna enota, nan. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Ljubljena, film -1.00 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.00 Posnetek dogodka -
17.00 Moj kraj -17.30 Dolenjski obzornik -17.50 Smo dobri gospodarji? -18.00 Soočenje kandidatov- 19.00Novice- 19.15 24 ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.3 5 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 9.X.
SLOVENIJA 1
8.20 Tedenski izbor: Zrcalo tedna; 4x4; 9.10 Risana nan.; 9.25 Knjižni kviz; 10.15 Dobri duh iz Avstralije, nad.; 10.40 Modro; 11.15 Dosežki; 11.35 Na vrtu; 12.00 Polni -12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja • 14.20 Polnočni klub -15.30 Podoba podobe -16.00 Dober dan. Koroška -16.30 Poročila - 16.45 Radovedni Taček - 17.00 Pleme, nan. -18.35
Žrebanje 3x3 plus 6 ■ 18.45 Risanka ■ 19.00 Kronika ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Komisar Rex, nan. -21.00 Volitve 2000 - 22,10 Odmevi - 22.55 Panel
SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad. • 9.45 Oh, ti tujci, nad. -10.35 Wagner, nad. -11.30 Euro-news -14.00 Trend -14.30 Sobotna noč -16.30 Policija-17.00 Hovvard Goodall predstavlja, nad. -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nad. -
19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 22.30 South Park, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Frieda, film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, pon. - 10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad, -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Odkupnina, film -22.10 Rosvvell, nad. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.40 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde -1.30 Odklop
POP TV
6.00 Dobrojutro - 9.30 Tri ženske, pon. ■ 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Športna scena -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 19.15 24 ur-20.00 Vrnitev v prihodnost 2, film
- 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Vse predsednikove žene, nad. - 23.20 Stražar, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice - 19.15 Beverly Hills, nan. - 20.10 Počitnice v Vegasu, film - 22.00 Živa-magazin- 23.00 Euro PTV-23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.00 Posnetek dogodka •
17.30 Športni pregled -18.00 Soočenje kandidatov -19.00 Novice - 19.15 24 ur ■ 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
- 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled
TOREK, 10.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.20 Radovedni Taček; 9.35 Igrana nan.; 10.25 Volja najde pot; 11.15 Potovanje predaleč -12.05 Komisar Rex, nan. -13.00 Poročila -13.30 Aliča, kult. magazin -13.55 Panel -14.55 Prisluhnimo tišini -15.25 Volitve 2000 -16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo -17.10 Moje mestece, ngn. -17.45 Moč in sijaj starega Rima, dok. nan. • 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Volitve 2000 - 22.10 Odmevi, šport - 22.50 Mosley, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice • 10.05 Snežna reka, nad. -10.45 Štafeta mladosti -11.40 Euronews-13.40 Tedenski izbor: Ljudje in ognjeniki, dok. oddaja; 14.30 Tarantelin pik, film; 16.00 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice -20.05 Divji vzhod, dok. nan. - 21.00 Svet poroča
- 21.30 Lunapark, film -23.15 Geroncijeve sanje
- 0.55 SP v kolesarstvu -1.55 Dr. Jeckyll and mr. Hide, film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan,-15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja-15.55 Oprah show - 16.50 Milady, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Smrt za rešetkami, film - 22.10 Tretja izmena, nad. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.40 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro - 9.30Tri ženske -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 - 14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Pop’n'Roll -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad, - 19.15 24 ur-
20.00 Neka druga mati, film - 21.45 Volitve 2000
- 22.30 Bolnišnica upanja, nan. - 23.20 Stražar, nan.-0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nad. - 20.00 Jenki Zulu, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan.
- 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani ■ 16.40 Risanka -17.30 Športni pregled -18.00 Soočenje kandidatov -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 Druga mati, film - 21.35 Novice -21.50 Športni pregled - 22.00 Kontaktna oddaja, pon.
SREDA, 11.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Dober dan Koroška; 8.50 Oddaje za otroke; 11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad, -13.00 Poročila -13.35 Čarobna pesmica, film -15.00 Mostovi -15.30 Volitve 2000 - 16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Junaki divjine, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Nočni metulj, nad. - 21.00 Volitve 2000 - 22.10 Odmevi, kultura, šport -
23.00 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice -10.05 Sestre, nad. -10.45 Lunapark, film; 12.30 Divji vzhod, dok. nan. ■
13.30 Euronews-15.05 Glasbeni festival-16.05 Two Way Strech, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Kakšnega me hočeš, nan. • 19.30 Videospotnice - 20.00 Nogomet: Sloveni-ja-Švica -22.10 Morlock, nem. nan. - 23.30 Fran-kensterin, film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. ■ 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. • 22.00 Družinsko pravo, nad.
- 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan.
- 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Lepo je biti milijonar-15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nan. • 17.15
Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Zločin na univerzi, film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Newyorška policija, nan. - 23.20 Stražar - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. - 20.00 Spi, dete, spi, film - 22.00 Živa-ma gazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.00 Bilo je nekoč na Kitajskem - 17.45 Smo dobri gospodarji? ■ 18.00 Soočenje kandidatov -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Dotaknil se bom tvojih ustnic - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike - 21.50 Vesele tačke
TELEVIZUA NOVO MESTO
.0 MHZ
IT
\°
O.
f
RADIO I BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Nagrade v Novo mesto in Artiče
Žreb je izmed reševalcev 38. na- -gradne križanke izbral Andrejo Pleš-ko in Franca Pavlakoviča iz Novega mesta ter Bojana Lepšino iz Artič. Pleškovi je pripadla denarna nagrada, Pavlakovič in Lepšina pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 16. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 40”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 38. križanke
Pravilna rešitev 38. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPREVOD, KRO-NIDI, LOKATIV, POGAČICA, ANE, AMAN, BOKS, SIJ, AGITA-TO, BEK, BOR, LENDAVA, URE-TER, VSIP NETO, OTOKAR, IKAR, NORINA.
NAGRADNA						KRIŽANKA 40					
				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	PRVI IZRAELSKI KRAU	MEDICINSKA PRIPRAVA ZA IZPIRANJE	KOS POHIŠTVA	RAZTAUENA SNOV	NAVADA, ŠEGA	INDUSTRIJ. RASTLINA	ŽENSKO IME
				SKRČENJE (SRCA)							
4»				IME VEČ PARTSKIH KRALJEV							
				GODALNI INŠTRUMFN1 JED							
				>						ŠVICARSKI TEOLOŠKI PISATEU (JOHANN KASPAR, 1741-1801, PROUČEVAL FIZIOGNOMIKO)	
AVTOR: JOŽE UDIR	BLAZINAST OBROČ	SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE	IME PISATELJICE PEROCIJEVE ŽABICA				PRINC V IND EPU MAHAB-HARATA RDEČ KONJ				TROPSKA BOLEZEN KOPITARJEV
GENUS (SLOVN.)					RIMSKI CESAR (98-117 N.Š.) ORJAŠKI KUŠČAR						
NAPRAVA ZA DOVAJANJE VODE								ANTIČNO MESTO	OKR. ZA VOLTAMPER PISALNA PRIPRAVA		
MEDNAROD. BEGUNSKA ORGANI- ZACIJA				NAJVlšjE VULKAN NA MINDANAU							
NAŠA DENARNA ENOTA						MOČVIRNAT SVET					
MOŠTVO						ODEBELJENA GLAVNA RASTLINSKA KORENINA					
TOP						OPORNI ELEMENT					
Okrožno sodišče v Novem mestu da podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. ST 4/95-358 z dne 27.9.2000 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom Novoteks Konfekcija, d.o.o., Novo mesto -v stečaju, Foersterjeva ulica št. 10, Novo mesto
objavlja
JAVNO DRAŽBO
Predmet prodaje na javni dražbi so proizvodno poslovni prostori v skupni izmeri 2716,00 m2, ki se nahajajo v pritličju in nadstropju poslovne stavbe na naslovu Novo mesto, Foersterjeva ulica 10, stoječi na parceli št. 353, k o. Novo mesto, skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem parcele 353, k.o. Novo mesto. Predmet prodaje je tudi del asfaltnega dvorišča v izmeri 366 m2, ki se nahaja na parceli št. 358/5, k.o. Novo mesto. Predmet prodaje je tako 2134/10000 nepremičnin - parcele št. 353, k.o. Novo mesto in 1548/10000 nepremičnin - parcele št. 358/5, k.o. Novo mesto (solastni delež).
Izklicna cena za nepremičnine navedene in opredeljene v predhodnem odstavku skupno znaša 688.000 DEM (šestoosemin-osemdesettisoč nemških mark), neto plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan plačila.
JAVNA DRAŽBA BO DNE 19.10.2000 V PROSTORIH STEČAJNEGA DOLŽNIKA NA NASLOVU NOVO MESTO, FOERSTERJEVA ULICA ŠT. 10, OB 17. URI.
DRAŽBENI POGOJI:
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem in firmo v Republiki Sloveniji in vse fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Dražitelji - pravne osebe morajo pred začetkom javne dražbe predložiti izpisek iz sodnega registra, dražitelji - fizične osebe pa morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Pooblaščenci, ki bodo zastopali dražitelje, morajo predložiti pooblastilo za zastopanje in draženje, overjeno od notarja.
Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino 10% izklicne cene, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Dražitelji morajo dokazilo o vplačani varščini predložiti ob začetku javne dražbe.
Varščina mora biti vplačana na žiro račun stečajnega dolžnika Novoteks Konfekcija, d.o.o., Novo mesto - v stečaju, Foersterjeva ulica št. 10, Novo mesto, številka 52100-690-68237, ki je odprt pri Agenciji RS za plačilni promet, Podružnica Novo mesto.
Varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v roku 5 delovnih dni po končani javni dražbi.
Varščina se ne obrestuje.
Izklicna cena se bo na*javni dražbi povečevala za znesek 10.000,00 DEM (deset tisoč nemških mark).
Vsi zneski navedeni v nemških markah so plačljivi v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Uspeli dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v roku 8 dni po končani javni dražbi. V primeru, da do sklenitve pogodbe ne pride v 8-dnevnem roku, se šteje, da je kupec od pogodbe odstopil, zaradi česar se položena varščina zadrži in se kupcu ne vrača.
Uspeli dražitelj mora kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika nakazati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe.
Lastninska pravica in neposredna posest na kupljenem premoženju preideta na kupca po plačilu celotne kupnine.
Davek na promet z nepremičninami in vse druge dajatve, povezane s prenosom lastninske pravice ter stroške zemljiškoknjižnega prenosa plača kupec.
Prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine, ki so predmet javne dražbe in se vse kupujejo po načelu "videno -kupljeno".
Vsa ostala določila, pomembna za odnose med prodajalcem in kupcem, bodo urejena v kupoprodajni pogodbi.
Morebitne dodatne informacije so kupcem na voljo po telefonu št. 07/33-21-622 in sicer od 9.10.2000 do vključno 19.10.2000, med 10. in 12. uro dopoldne. V tem času je mogoč tudi ogled prostorov.
m
Polo
že od 23.850 SIT mesečno (pri pologu 30% na 72 mesecev)
Mi
Lupo 1.0
Jesenska akcijska cena 1.604.207 SIT •
Vabimo vas v novo odprti dnevni bistro!
Avtohiša Berus
Podbevškova l Novo mesto Tel 07/371 98 00 Fax. 07/371 98 08
Na podlagi 47.b člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98, 59/99 - odločba US RS in 70/00), 3., 30. in 56. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, št. 15/94, 13/95 - odločba US RS, 38/96 in 43/96 - odločba US RS) in 16. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96 in 80/ 00) je Občinski svet občine Krško na svoji 6. izredni seji dne 14.9.2000 sprejel
SKLEP
o razpisu svetovalnega referenduma o preimenovanju naselja Podbočje i.
Razpiše se svetovalni referendum o preimenovanju naselja Podbočje v Sveti Križ Podbočje.
II.
Referendum se razpiše za naselje Podbočje.
IN.
Za dan razpisa referenduma se določi 14.9.2000. Od tega dne začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma.
IV.
Referendum bo v nedeljo, 15.10.2000, od 7. do 19. ure.
V.
Referendumsko vprašanje se glasi:
Ali se strinjate, da se naselje Podbočje preimenuje v Sveti Križ Podbočje?
Glasujem ZA	PROTI
Glasuje se tako, da se obkroži beseda ZA, če se glasovalec strinja z preimenovanjem, oziroma PROTI, če se glasovalec ne strinja s preimenovanjem.
VI.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo občinski organi.
VII.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:	012-1/99-401
Datum: 14.09.2000	Franc	Bogovič
župan
Podjetje Gramat Gril, d.o.o. daje v najem v enoti Sela Dolenjske Toplice tri pisarne s predprostorom v izmeri 60 m2, družinsko stanovanje v izmeri 115 m2 ter dva samska stanovanja vsak v izmeri 20 m2 ter poslovni prostor s sanitarijami, primeren za storitveno obrt ali gostinstvo s teraso v izmeri 40 m2.
Informacije na naslov: Gramat Gril, d.o.o., Rožna dolina 9, 1290 Grosuplje ali na telefon 061/763-363.
Iščemo sodelavce za keramični salon z možnostjo samostojnega prevzema.
            . _
IZ PORODNIŠNIC
‘lat isovoiviE^ki:
pOKOd fSlIŠN ICE
8 / bi«EŽi$kK
pOROdl\i^(NlCE
Srečanje starostnikov in invalidov
OTOČEC - Konec septembra je bilo v osnovni šoli Otočec v organizaciji krajevne organizacije Rdečega križa Otočec srečanje starostnikov in invalidov. Zbralo se jih je kar 105, kulturni program pa so popestrili otroci iz vrtca Marjetica z Lešnice pod vodstvom vzgojiteljice Milke Blažič. Nekaj pesmi so zapeli Grajski fantje z Otočca pod vodstvom Mateja Burgerja, za dobro voljo pa je poskrbel harmonikar Lojze Murgelj. Prireditve in večurnega srečanja sta se udeležila tudi predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec in novomeški podžupan Boris Dular.
H. M.
V času od 25. septembra do 1. oktobra so v naši porodnišnici rodile: Mateja Kovačič z Dol. Vrhpolja -Majo, Melita Rataj z Dol. vasi -Žana, Amadeja Kovačič iz Brezja -Bena, Sonja Breznik iz Hudej - deklico, Helena Umek iz Podgrada -Valentino, Boža Škufca s Hriba pri Orehku - Megi, Marjeta Mohar z Jeperjeka - Matica, Tina Lukšič iz Jurne vasi - Tino, Darja Hrovatič iz Škrjanč - Urbana, Martina Krnc iz Dol pri Litiji - Marijo, Suzana Maznik iz Gor. Maharovca - Maksa, Katarina Govednik iz Bušinje vasi -Ano, Darinka Strajnar iz Trebnjega
- Vanjo, Snježana Brdar iz Metlike -Niko, Tatjana Gore iz Dolenjih Selc
- Sašo, Zelenka Didovič s Podrebra pri Semiču - Evo, Bojana Ovčar iz Orešja - Simona, Vesna Avsenik iz Dol. Toplic - Mašo, Klavdija Sevnik iz Kočevja - Laro, Damjana Božič z Dolšc - Simona, Alenka Simonič iz Metlike - Primoža, Mateja Bečaj iz Metlike - dečka, Veronika4»tarc iz Starega trga ob Kolpi - Mašo, Cecilija Podolski iz Žužemberka - Tamaro, Mojca Oberč iz Dobravice - Moniko, Jožica Pirnar z Dol. Prekope -Miho.
Iz Novega mesta: Jerneja Perc, Koštialova 14 - Lavro. Čestitamo!
V času od 7. do 28. septembra so v brežiški bolnišnici rodile: Barbara Maluz iz Dramlje - Tadeja, Anica Petančič iz Dednje vasi - Kristijana, Majda Bevc z Blance - Jernejo, Marjanca Zupanc iz Globočic - Hano, Katarina Klavžar s Šedma - Denisa, Tanja Kink iz Bučerce - Špelo, Suzana Jurkovič iz Lok - Pamelo, Martina Planinc iz Sremiča - Urško, Marjeta Trefalt z Metnega Vrha - Dejana, Berta Žarn iz Krškega - Urško, Nataša Nepužlan-Kobe z Bizeljskega
- Rebeko, Šanja Popovič iz Zagreba
- Zrinko, Andreja Mrkša iz Imenske Gorce - Ano, Mihaela Orešar iz Brežic - Martina, Jolanda Brajdič iz Gazic - Veroniko, Damjana Ogorevc iz Šutne - Simona, Majda Vencelj iz Sevnice - Polono, Štefanija Grilc z Obrežja - Ano, Katica Glogovšek iz Dovškega - Rosvito, Mira Salmič iz Krškega - Vida, Anita Kosovan iz Jelš - Klemena, Helena Zupan iz Kostanjka - Jožeta, Jerneja Šavrič iz Brežic-Niko, Melita Furlan iz Miha-lovca - Matica, Natalija Koprivnik iz Brežic - Manco, Vinka Oder iz Re-štanja - Roka, Vanja Bogner iz Velikih Malenc - Primoža, Jožica Vol-čanjk iz Krškega - Deo, Anica Ivan-šek iz Arnovih sel - Žiga.
Čestitamo!
LJUDSKA UNIVERZA
KRŠKO
----------------------------------- učimo se za življenje —
Ljudska univerza Krško obvešča, da je v nekaterih programih za pridobitev izobrazbe še nekaj prostih mest in vabi k naknadnemu vpisu v programe:
• trgovec, IV. st.
• kuhar, natakar, IV. st.
• gostinski tehnik, V. st.
• turistični tehnik, V. st.
• Višja strokovna šola za gostinstvo
Prijave zbirajo do 15. oktobra oz. do zasedbe mest. Informacije: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07/ 48 81 160 ali 07/ 48 81 170; www.lu.krsko.si:	e-pošta:	liudska.univerza.krsko@siol.net
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas'je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA MILČI
NEMANIČ
z Božakovega 28 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto - Internemu oddelku, Domu počitka Metlika, pogrebni službi Piškurič, pevkam in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko le naše išče.
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra m teta
MARIJA PEČARIČ
iz Drašič 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, dobrim sosedom za pomoč, g. fra. Boštjanu za lepo opravljen cerkveni obred, Drašičkim pevkam za ubrano petje, pogrebni službi Piškurič in vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu nas je nepričakovano zapustila naša dobra mama
MARTINA LUŠTEK
roj. Stariha
iz Praproč 1, Trebnje
Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom, ge. Ivanki Pavlin, g. Tonetu Goletu in g. Dušanu Mežnaršiču ter Policijski postaji Trebnje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
STANISLAVA
PEZDIRCA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala zdravnikom in sestram ZD Črnomelj za dolgoletno zdravstveno pomoč. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju Oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter sosedu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Cirila, hčerka Majda z družino, bratje Julij, Jože in Bine z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 61. letu nas je veliko prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, nečak in svak
TONE MEVZEK
z Broda 51, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Splošne bolnišnice Novo mesto. Kovinarju, d.d.. Slovenski zadružni kmetijski banki, d.d., vaščanom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Urološkega oddelka in dr. Tereziji Krese za nesebično pomoč, družinama Urbanč in Vrbinc ter sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo govorniku g. Alojzu Paternostu za poslovilne besede. Komunali Novo mesto, izvajalcu Tišine ter župniku g. Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalifjoči: vsi njegovi
Nikoli nisem obupal...
Vedno sem le upal...
V sončni jesenski nedelji, 24. septembra, nas je zapustil naš dragi ate, stari ate in tast
FRANC ŠEGINA
iz Radovič
Potovanje seje zanj končalo, upanje ugasnilo. Ostale so le sledi njegovih pridnih rok, zato bo ostal naš sopotnik do konca našega potovanja skozi življenje. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje in se od našega ateta poslovili v tako velikem številu, se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala teti Štefki.
Hčerka Vida z možem Brankom, Metko, Andražem in Tilnom
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Cvetje in zelenje si ljubila in z njim od nas se poslovila.
V 86. letu starosti nas je zapustila -naša draga mama in stara mama
FRANČIŠKA GAZVODA
roj. Medle, iz Gabrja
oskrbovanka DSO Novo mesto
Iskrena hvala vaščanom, sorodnikom in znancem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov za vse lepe trenutke, ki so bili namenjeni naši dragi mami. Hvala Anici Korasa za besede slovesa, pogrebnikom, pevcem ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: hči Fani z možem Martinom, sin Jože, vnukinja Karmen ter vnuka Denis in Robi
ZAHVALA
Delo, trud, trpljenje -to bilo tvoje je'življenje.
V komaj dopolnjenem 59. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil dragi sin, brat in stric
FRANC MLAKAR
Hudo Brezje, Studenec
Hvala sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegov prerani grob, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, predsedniku KS Studenec za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Studenec, praporščakom GD, Dl, DU, pevcem iz Velikega Trna. Še posebej se zahvaljujemo zdravnikom, sestram KC Ljubljana, Nevrokirurgiji, Gastrokirurgiji, CIT ODD, Onkološkemu inštitutu ter Urološkemu oddelku v Celju.
Žalujoči: mama, sestre Ivanka, Karolina in Milka z družinami
Ustanovljeno novo naselje
ŽELJNE PRI KOČEVJU - Ker je v bližini tega kraja v zadnjih letih zraslo več stanovanjih hiš in je tako nastalo pravo naselje, je občinski svet občine Kočevje odločil, da se ustanovi novo naselje Griček pri Željnah, ki bo vključeno v krajevno skupnost Šalka vas.
Kmalu nova ograja
LOŠKI POTOK - Okoli asfaltnega igrišča pred osnovno šolo dr. Antona Debeljaka na Hribu je bila pred skoraj 20 leti narejena ograja. Ker je bila že močno poškodovana, jo bodo popravili. Sicer naj bi novo igrišče v sklopu obnove šole, prizidave večnamenske dvorane in obnove zdravstvene postaje uredili drugje, sedanje igrišče pa bi bilo namenjeno izključno šoli in vrtcu. Kdaj bo urejeno novo igrišče, še ni znano.
ZAHVALA
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, vsak tiho dozori, in ko zapre utrujene oči, le drobna lučka še gori.
Ob boleči izgubi našega dragega sina
MILANA STANČIČA
iz Črnomlja, Metliška c. 31
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebna zahvala dr. Macanu in dr. Kapšu ter medicinskemu osebju Nevropsihiatričnega oddelka novomeške bolnišnice. Zelo smo hvaležni Varstveno-delovnemu centru za dolgoletno skrb in sodelovanje, ravnateljstvu šole Milke Šobar - Nataše in Ljudski knjižnici. Vsem, ki ste ga imeli radi, darovali cvetje in sveče, izrazili pisno ali ustno sožalje in ga pospremili na zadnji poti v organizaciji pogrebne službe Malerič, se iskreno zahvaljujemo.
Starši in sestra Jolanda z družino
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -celo tvoje Je bilo življenje, najlažje ti je delo šlo od rok, kadar hiša polna je bila otrok.
V 57. letu starosti nas je zapustila naša žena, mami, babica in tašča
EMILIJA HOČEVAR
iz Jerman Vrha 15, Bučka
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, poklonjeno cvetje in sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, delavcem Centra za socialno delo Sevnica, podjetju AFP, d.o.o., Dobova, KZ Sevnica, kolektivu trgovine Bučka. Društvu podeželskih žensk Bučka, pogrebni službi Oklešen, govornikoma za poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino, pevcem in duhovniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerke Majda in Mojca z družinama ter Renata /, Milanom
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
IVAN KOČMAN
z Lutrškega sela 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem sodelavcem žalujočih, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem in trobentaču ter PGD Otočec in Bela Cerkev ter ostalim društvom. Še enkrat hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Kristina, sinova Jernej in Janez, hčere Marija, Ivanka, Kristina ter sestri Marija in Anica z družinami
ZAHVALA
Kako hudo je, ko le ni, ko dom je prazen, brez luči!
Le bolečina še razjeda nam srce, ker ata za vedno zapustil nas je.
V 65. letu starosti nas je nenadoma in brez besed zapustil dobri oče, dedek in tast
JOŽE SMREKAR
iz Zbur 41 pri Šmarjeti
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam z besedami tolažbe zelo pomagali. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja, sodelavcem podjetja Labod in Revoz, g. župniku, pevcem Društva upokojencev Šmarjeta, pogrebni službi Blatnik in govorniku za lep govor ter vsem gasilcem, ki ste v tako velikem številu pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika imeli radi in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVACA
Prazen ^om je in dvorišče zaman oko te naše išče.
Le solza in srce ve, kako bbllpko te več ni.
;OKX
V 68-. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
MIRKO KOREN
iz Žužemberka
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala sodelavcem KZ Žužemberk in sodelavcem Ljubljanskih mlekarn, še posebej sodelavcem odkupa mleka Novo mesto in Ljubljana. Hvala g. župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem, govornici in še posebej gospodu župniku Franciju Godcu za ganljive besede slovesa. Hvala zdravnici dr. Ropretovi za vso skrb med boleznijo ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil
STANISLAV KOSTELEC
iz Metlike, Krmačina 10
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Beti Preja in Konfekcija, gasilcem, PDM, ZSČ, DPM, učencem in učiteljem PSŠ Črnomelj, Štukljevim, pogrebni službi Piškurič, župniku in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala sosedom Prusovim in Marjani. Jožetu Prusu, Toniju Krašovcu, Viriku Pavliricu in Toniju Nemaniču hvala za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vera, sin Boštjan, hčerka Andreja, oče Stanko in drugi sorodniki
ZAHVALA
...Zakopan, pa bom vendar vedel,	Hotel	sem odtrgati cvet -
kdo v zadnjih trenutkih je z mano bedet.	pa je ovenel,
Nočem sveč ali vencev, žalosti zame,	hote! sem ujeti ptico -
le da živel bi spomin kakšen name.	pa je odletela,
(Peter Selak, 1999)	holel sem še veliko
povedati - pa sem odšel...
Komaj 22 let star, nas je po hudi bolezni zapustil naš najdražji
PETER SELAK
iz Šentjerneja
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja medicinskemu osebju Hematološke klinike v Ljubljani, prijateljem in sodelavcem iz PU Koper in Novo mesto, kolektivu Iskre PIO, DPM Mojca iz Novega mesta, godbenikom iz Kamnika in godbeniškim kolegom iz Šentjerneja. Hvala tudi obema govornikoma, cerkvenemu pevskemu zboru, patru Silvu in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem, ki ste našega Petra spoštovali, ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, se v imenu vsega sorodstva zahvaljujemo.
Oči Peter, mami Anica, sestra Irena z Borisom, Nino in Julijanom Šentjernej, Stranska vas pri Novem mestu
ZAHVALA
Le zakaj moral si umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti?
Ljubil si življenje, nas in dom, pa vendar brez slovesa zapustil si svoj dom.
Ob mnogo prerani in tragični izgubi našega moža, očeta, strica, sina, brata
in svaka
ANDREJA ŽIBERTA
z Brezovega pri Studencu
bi se radi iz vsega srca zahvalili vsem, ki so nam pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih krute usode in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa bi se radi zahvalili sosedom, ki so nam prvi priskočili na pomoč, osebju Zdravstvenega doma Sevnica, Domu upokojencev Sevnica, članom gasilskih društev, gospodu župniku s Studenca in Boštanja za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega zbora Veliki Trn za občuteno zapete pesmi, govornikom za lepe poslovilne besede in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Andrej, nikoli te ne bomo pozabili, saj boš za vedno ostal v naših srcih.
Žalujoči: žena Mojca s hčerko Petro in sinčkom Blažem, mama, ate, sestra Simona z družino
in vsi njegovi
m rana m@
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 5. oktobra - Marcel Petek, 6. oktobra - Vera Sobota, 7. oktobra - Marko Nedelja, 8. oktobra - Brigita Ponedeljek, 9. oktobra - Abraham Torek, 10. oktobra - Danijel Sreda, 11. oktobra - Milan
Lunine mene
5. oktobra ob 13. uri - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 5. do 8.10. (ob 18. uri) ter 8.10. (ob 20.15) in 9.10 (ob 20. uri) Trenutek odločitve. Od 5. do 7.10. (ob 20.15) Za vsako ceno.
ČRNOMELJ: 6. in 7.10. (ob 20. uri) Bruc iz province. 8.10. (ob 18. in 20. uri) Kremenčkovi.
GROSUPLJE: 6.10. (ob 20. uri) 28 dni.
KOČEVJE: 8.10. (ob 19. uri) 28 dni.
KRŠKO: 5.10. (ob 19. uri) Trije kralji. 6. in 7.10. (ob 20. uri) in 8.10. (ob 18. uri) Stigmata. 10. in 11.10. (ob 19. uri) Moški žigolo.
METLIKA: 6.10. (ob 18. in 20. uri) Kremenčkovi. 8.10. (ob 20. uri) Bruc iz" province.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 5. do 8. in 11.10. (ob 18. uri) Skozi oko zasledovalca. Od 5. do 8.10. (ob 20. uri) Mož brez telesa.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 6., 8., 10. in 11.10. (ob 20. uri) Sveti dim.
RIBNICA:'7.10. (ob 22. uri) 28 dni.
TREBNJE: 8.10. (ob 17. uri) Patriot.
VELIKE LAŠČE: 7.10. (ob 20. uri) 28 dni.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
ČESTITKE
ZDENKA ZlČKAR iz Velikega Podloga danes praznuje rojstni dan. Najlepše želje in 60 prisrčnih pozdravov ji pošilja Olga iz Kranja.	2621
KUPIM
KOZOLEC TOPLAR, 6 oknov, kupim.S (041)274-874 ali (031)820-801. ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv s svojo ali vašo dostavo, » (041 >346-071. ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino. Plačilo takoj! » (07)30 78 105 ali (041)740-221:
MOTORNA VOZILA
NISSAN SUNNY SLX 1.6, letnik 1994, 90.000 km, registriran za celo leto, vsa električno opremo, prodam. B (041)551-027 ali (068)87-392.	2590
A3 TDI, letnik 1999 in A4 1.8, letnik 1996, vsa oprema, servisna knjiga, kot nov, prodam. »(041)566016.	2636
R 5 CAMPUS, letnik 6/92, prodam. » (041)823-623.	2606
GOLF 1.3, letnik 1988, ohranjen, zelo ugodno prodam. »(068)325-601.	2608
HONDO C1VIC 1.3 iS sedan, letnik 1996, 60.000 km, prodam. »(068)83-444. 2629
POHIŠTVO
SPALNICO, staro 3 leta ter dvo- in tridelno omaro prodam. »(041)745-831.	2611
MALO RABLJENO spalnico ugodno prodam. » (07)49 26 254 ali (040) 602-302.
POSEST
KEBOR, d.o.o.
Novi trg, Novo mesto
PREPIS VOZIL
041/546-159
HlSKO ali vikend z nekaj zemlje, do 3 ha. na mirni, razgledni točki, kupim.»(04)202-70-97, Friškovec.	2594
PREKLICI
JASMINA KASTELIC, s.p„ Studio Vrtinec, produkcija, storitve, trgovina, Gotna vas 54, Novo mesto, obveščam, da z 31. 12. 2000 preneham z dejavnostjo. Davčna številka: 62174657.	.	2	5	8	8
ZLATA PILETIČ, s.p., finančno knjigovodske storitve ter svetovanje, lmenje 14, Šentjernej, obveščam, da z 31.12.2000 preneham z dejavnostjo. Davčna številka: 55436102.
Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besedi.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto- 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, 0(068)73-587.	2033
CIPRESE za živo mejo ter okrasno drevje in grmovnice prodajamo. Tudi svetujemo! O (07)49 20 391 ali (041 >564-621.	2589
HLEVSKI GNOJ prodam. O (041)519-323. FIŽOL v zrnju ter droben krompir, večjo količino,prodam. Možna dostava. O (064) 326-870.	2600
BUKOVA DRVA in kravo za zakol prodam. »(031)802-952.	2626
NAMIZNO belo vino z ustrezno dokumentacijo prodam. W (07)30 77 223.	2624
RAZNO
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! »(041 >612-861, Novo mesto.	2132
NA NOVEM TRGU prodam ali oddam lokal, 50 m!. Možna pisarniška dejavnost. » (041)208-773.	2487
ROLETARSTVO BAYER
Bager Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 o-ao/ 202 808
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
*	s£&	♦
TO
FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
PREVAJAM in inštruiram angleščino in francoščino.»(031)866-554.	2587
GOSTILNO in trgovino ali samo gostilno v okolici Novega mesta oddam v najem z novim letom. O (068)89-483.	2615
SLUŽBO DOBI
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. »07/33 22 765 ali 041/628 385.
NUDIMO možnost izrednega zaslužka. Izplačilo takoj! »(041 (798-535.	2591
NATAKARJA (-ICO) in kuharja (-ico) zaposlimo. »(066)747-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure.	2593
POTNIKA (upokojenca) za distribucijo avtokart po knjigarnah iščemo. O (040)200 052.	2610
REDNO DELO v okrepčevalnici dobi natakarica, kuhari(-ica).»(041 >919-467. 2612
PRIKUPNO DEKLE za delo v strežbi sprejmemo v redno delovno razmerje. Kava bar Zamorček, Pod Srobotnikom 9, Straža, » (068)83-131.	2617
PRODAJALCA na sejmih zaposlimo O (041)696-370.	2625
KOMERCIALISTA zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Tabakum, d.o.o., Podbevškova 5, Novo mesto.	2628
REDNO ZAPOSLIMO trgovskega potnika. Pogoj: dostavno vozilo. » (041)667-900.
Redno zaposlimo mizarja - tapetnika, šiviljo
za delo v delavnici.
Pisne prijave pošljite na naslov: Abunar&Abunar d.n.o. Črmošnjice 70 8000 novo mesto
IZDELOVANJE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN TAPECIRANJE
STANOVANJA
GARSONJERO v Movem mestu, Ul. Slavka Gruma 70, oddam. » (068)75-046 ali (040)520246.	2597
TRISOBNO STANOVANJE v Črnomlju kupimo. Plačamo z gotovino.»(068)53-707. V NOVEM MESTU, center, oddamo trisobno startovanje, telefon, CK. O (041)581-038. MLAD PAR brez otrok najame stanovanje v mestu ali širši okolici Brežic ali Krškega, B (07)4968-476 ali (02)2516-229.	2627
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m1, četrto nadstropje, v Novem mestu, prodam. »(068)23-063.	2633
ENOSOBNO STANOVANJE, 32 m1, prodam.»(031)823-625.	2637
ŽENITNE PONUDBE
UREJAMO resne zveze! Pokličite na » (031 >570-403 ali (07)33 26 033, Sreča, ženitna posredovalnica, Novo mesto. 2609
ŽIVALI
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, » (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, » (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, »(068)84-111.	2412
PERUTNINARSTVO METELKO obvešča stranke, da lahko ob delavnikih dobijo bele težke piščance, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo in purane. B (0608)89-038.	2560
3 BIKCE, črno-bele, stare do 20 dni, prodam. Šentrupert, »(01 >8972-187.	2603
TELIČKE simentalce prodam. B (07) 30 770-44.	2604
OVCE, breje ali z mladiči, prodam. » (068)33 46 106.	2605
7 MESECEV brejo kravo, sivo, in traktorski hidravlični nakladač za gnoj prodam » (068)65-140 ali (031)832-737.	2607
BELE težke kokoši in rjave jarkice v začetku nesnosti prodajartto. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, »(068)82-424.	2613
TELIČKE ugodno prodam.»(07)30 78 282. 2 BREJI telici, ena simentalka, druga sivka, prodam. »(0608)75-177.	2618
KRAVO sivko, drugič brejo, prodam » (068)30 88 448.	2619
TELIČKO, staro 2 meseca, a- kontrola, in črno-belega bikca, starega 10 dni, prodam. Povše, Šentrupert,»(01 )89 72 038.	2620
8 MESECEV brejo kravo simentalko, s četrtim teletom, prodam. » (0608)80-454. TELIČKE, stare 10 dni, prodam.»(041 )746-750.	2630
CRNO-BELO kravo, staro 4 leta, brejo 9 mesecev, prodam. »(068)84-341.	2631
BIKCA SIVCKA, težkega 140 kg. in neškropl-jena jabolka bobovce, za sok, prodam. » (07)30 89 574.	2638
CRNO-BELE BIKCE, stare do 10 dni, in hlevski gnoj prodam. »(068)83-358. 2635
r
O 20
o_.
'o
rt
°/cev IT-'
O
-H- 068/324-377
DEŽURNE
TRCiOVINE
V soboto, 7. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center
od 7. do 13. ure: Blagovnica Žabja vas
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej -
V nedeljo, 8. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto 7? 068/24-791
• prodaja vozil
• mehanika
• kleparstvo
• ličarstvo
Suzuki darilo: do 1.000 I goriva! UGODNI PLAČILNI POGOJI!
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da kmetije, ki še niso prijavile škodo po suši v letošnjem letu, lahko nastalo škodo prijavijo na Mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za kmetijstvo in turizem.
Obrazec za prijavo nastale škode po suši dobite na zgoraj omenjenem Sekretariatu in mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek lastnika, naslov stalnega prebivališča, davčna številka, enotna matična številka, številka tekočega ali žiro računa kmetovalca, katastrska občina, parcelna številka, velikost parcele, kultura in odstotek nastale škode.
Prijavo škode je potrebno oddati najkasneje do 13.10.2000 na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
leitz
LEITZ, ORODJA, d.o.o., Kranj 4000 Kranj, Škofjeloška cesta 112 tel.: 04/2310-372, fax: 04/2310-375
PE NOVO MESTO Turkova 3, 8000 Novo mesto tel.: 07/3321-442, fax: 07/3321-442
Leitz, svetovno poznano podjetje orodja za obdelavo lesa, lesnih tvoriv, plastičnih mas
vabi k sodelovanju BRUSAČA ORODJA v poslovalnici Novo mesto
Od kandidata pričakujemo:
• IV. ali V. stopnjo izobrazbe lesarske ali kovinarske stroke,
• urejenost, vestnost in smisel za natančno delo,
• starost od 25 do 40 let,
• zaželeno znanje nemškega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Vašo prijavo, življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh od objave na naslov: LEITZ ORODJA, d.o.o., ŠKOFJELOŠKA CESTA 112, 4000 KRANJ, z oznako “ZA RAZPIS”.
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
■O* 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz
•■mali: info@univox.si
Verjemij
t-
Krvavec	Kum
104,5	105,9
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Zdenki Kastelic, Jurna vas 25, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.(1) Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci
2. (7) Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi
3. (2) Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
4. (4)	Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
5. (3)	Gobarska- ansambel Vrisk
6. (5)	Pojoča skrinjica - ansambel Poljub
7. (•)	Sosed sosedu - Trio Frančič
8. (6)	Vesela Dolenjka - ansambel Rubin
9. (9)	Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
10. (8) Zdaj vse drugače je - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje Predlog: Pridne roke - ansambel Slavček
Kupon št. 40 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Večji nudijo več.
Plačilni promet za pravne osebe
Preko računa pri naši banki ste vključeni v plačilni promet največje in najmočnejše banke v državi. V 200 poslovalnicah bančne skupine Nove Ljubljanske banke nudimo celovit in cenovno ugoden servis, tudi z elektronsko banko Proklik NLB in dnevno-nočnimi trezorji. Uspešno stojimo ob strani tako majhnim podjetnikom kot največjim gospodarskim družbam. Doma in v tujini. Zato izkoristite naše prednosti.
Vsa pojasnila dobite pri poslovnih skrbnikih v banki.
Storitve so vam na volio tudi v bankah bančni skupine NLB: Banki Domžale, KoroSki banki, Pomurski banki,
Banki Velenje, Banki Zasavje in v Dolenjski banki.
Rastimo skupaj.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Kandidatna lista:
Kandidat 1. rastlinsko olje PET, 1 liter		Stranka OLJARICA KRANJ	Obkroži 189,00 SIT
2.	sončnično olje, 1 liter	TOVARNA OUAGEA	199,00 SIT
3.	olivno olje, 1 liter	TOVARNA OLJA GEA	999,00 SIT
4.	Pariška salama (cena za lkg)	MESO KAMNIK	569,00 SIT
5.	Alpska mini salama (cena za lkg)	KRAS	959,00 SIT
6.	Vikend salama (cena za lkg)	MIP	1.699,00 SIT
7.	testenine polžki Paradiso, 400 g	INTES	89,00 SIT
8.	testenine špageti Praznični, 500 g	MLINOTEST	169,00 SIT
9.	testenine valjani rezanci Zlati izbor, 300 g	ŽITO	189,00 SIT
10.	pralni prašek Megamaz, 3.6 kg	TKI HRASTNIK	649,00 SIT
11.	tekoči pralni prašek Persil gel, 1.51	HENKEL	869,00 SIT
12.	pralni prašek Persil, 3 kg	HENKEL .	929,00 SIT
Ponudba velja v vseh volinih okrajih živilskih trgovin VELE, do 14. oktobra 2000 oz. do razprodaje zalog.
VELE
h IM 1: ti !#^ i	H
DANES KUPUJETE? PRUETEN NAKUPI
Slovenska Vele stranka
objavlja spisek
kandidatov!
RENAULT
Poslednji stiski	""ATcija podaljšana!
\	Zaradi izjemnega zanimanja
Renault podaljšuje akcijo odkupa starih vozil za fiksno i	ceno 200.000 tolarjev. Tako
imate še do 15. oktobra čas,
m I
SIS
JL
isnimo jih!
/
9
da pripeljete vaš registrirani, več kot 10 let star avto, v salone Renault*. To bo njegova poslednja pot, saj bomo poskrbeli, da bo dotrajan avto ekološko neoporečno uničen.
•Odločitev ta nakup vozila v tej akciji I izključuje druge akcijske ponudbe.
n,'mo nocionatn. vozni P®
«#
c£s .
DOLENJSKI LIST
pokličite na nove številke:
■
\ v
.
Mi, v ,	.
i I {I
v
A
Vodstvo družbe
H&f8» S
07 39 30 502
Služba za marketing
07 39 30 51
.
A
JKT
mms-
.
ima nove telefonske imate tudi vi. Ko klic
’.............H
Co navezujete nove stike
na vse tis
il
PORTRET TECjA TEdNA
Ljubica Gliicks
Nenehna želja po znanju, izpopolnjevanju in izobraževanju je vodila poklicno pot Novomeščan-ke Ljubice Gliicks, višje medicinske sestre in diplomirane organizatorke dela, kijo je zaključila ob koncu šolskega leta 1999/2000. Nanjo se bo spomnilo mnogo dijakov, ki so se z lepoto, izzivi in zahtevnostjo zdravstva spoznavali na novomeški Srednji zdravstveni šoli, njeno ime pa je poznano tudi širšemu krogu zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Štiri leta je bila namreč predsednica aktiva ravnateljev vseh zdravstvenih šol Slovenije. Njeno delo, s katerim je veliko prispevala k dvigu kakovosti in strokovnosti na področju zdravstvene nege, ni ostalo neopazno, pred štirimi leti je bila zanj nagrajena z zlatim znakom medicinske sestre, najvišjim priznanjem Zbornice zdravstvene nege Slovenije.
Pod "roko" Ljubice Gliicks -bila je dolgoletna predavateljica strokovnih predmetov na novomeški zdravstveni šoli in šest let tudi njena ravnateljica - so se izpopolnile številne generacije zdravstvenih tehnikov, ki so danes zaposleni v zdravstvenih ustanovah Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Po triindvajsetih letih dela v zdravstveni šoli pove:"V
zdravstvu si delavec in vzgojitelj, v šoli pa vzgojitelj in zdravstveni delavec, biti ravnatelj pa je zelo specifično delo. Vsako od njih je delo z ljudmi. To me je vedno veselilo, predvsem pa sem rada delala z mladimi, tako dijaki kot mlajšimi sodelavci." Svojih dijakov se dobro spomni, sicer ne imen in priimkov, pač pa so ji “ostali v spominu obrazi in pisave otrok ”, Razveselilo jo je, da so se mnogi veliko nekdanji dijaki kot profesorji vrnili na šolo ali pa so se uspešno zaposlili v zdravstvu. "Lep občutek je, ko vidim, da gredo po pravi poti. Morda sem tudi jaz nekaj pripomogla k temu," pove tiho, medtem ko se ji rahlo zaiskrijo oči.
Lahko bi rekli, da je prav Ljubica Gliicks zaslužna, da je srednja zdravstvena šola sredi 80-ih let ostala v Novem mestu. Takrat je kljub polni zasedenosti prevzela predsednikovanje aktiva ravnateljev zdravstvenih šol. “Dokler bom predsednica aktiva ravnateljev, moje šote ne bodo zaprli, "je menila. In kako prav je imela! Vse to pa je prineslo veliko dela in odgovornosti.
Svojega poklicnega poslanstva, izobraževanja na področju zdravstvene nege bolnika in zdravstvene vzgoje, ne bi mogla tako uspešno uresničiti brez svoje družine, moža dr. Antuna Gliicksa, kije zdravstvu prav tako zapisan z dušo in srcem, sina Nenada in hčere Maje. Otroka pri izbiri poklica nista šla po stopinjah svojih staršev, Nenad je diplomirani pravnik, Maja pa absolventka sociologije. Zanje je Ljubica vedno našla čas, mogoče ga je premalo imela zase. Sedaj, ko se je upokojila, pa se bo posvetila sebi: "Želim si brati leposlovne knjige, se ukvarjati z vrtičkarstvom, morda tudi potovati." Njeno življenje bo sedaj teklo z drugačno hitrostjo, prav gotovo pa ne bo nič manj pestro in zanimivo kot doslej.
MOJCA ŽNIDARŠIČ
Posvetili štiri nove zvonove
Ribnica je ponovno dobila misijonarja - Zvonjenje, ki se bo slišalo do Kočevja na eni in do Velikih Lašč na drugi strani
RIBNICA - Znamenite Plečnikove zvonike na župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici so obnovili pred dvema letoma, najkasneje v 14 dneh, kolikor je potrebno za zaključna zidarska, ključavničarska in ostala potrebna dela, pa bodo v njih odzvanjali tudi novi zvonovi. Gre za štiri zvonove, ki so jih ulili maja letos v nemškem Passauu in sojih na slovesnosti ob njihovi posvetitvi dvignili na zvonike ribniške cerkve minulo nedeljo.
Štiri nove bronaste zvonove s skupno težo preko 6 ton in pol, ki so jih v soboto na štirih traktorjih peljali po vseh vaseh ribniške župnije, je v navzočnosti številnih duhovnikov, ministrantov, botrov in drugih posvetil škof Jožef Kvas. Največji zvon je posvečen sveti Trojici in papežu Štefanu, uglašen je v ha-molu, v razponu, kjer je krilo najširše, meri 168 centimetrov, tehta pa 2.890 kilogramov. Kot pravi ribniški župnik in eden najzaslužnejših za nove zvonove Maks Ipavec, so s tem, ko so ga nabavili, uresničili željo Ribničanov, da bi ponovno imeli “misijonarja". Tako so namreč rekli 3-tonskemu zvonu, ki so ga v Ribnici imeli pred
I. svetovno vojno. Zvon je bil med vojno uničen, sedaj pa ga imajo ponovno in bo, kot pravi Ipavec, tako kot včasih vabil k misijonu. Njegova posebnost je, da se sliši zelo daleč in ga bo ob ugodnih vetrovih lahko slišati tudi do Kočevja na eni in Velikih Lašč na drugi strani ob izhodu iz Ribniške doline.
Drugi zvon je v d-molu, meri 142 centimetrov, težak je 1.700 kilogramov in je posvečen Mariji in sv. Ani. Na tretjem zvonu, ki je v e-molu, sta upodobljena sv. križ in sv. Frančišek, zvon meri 126 centimetrov in tehta 1.200 kilogramov. Najmanjši, četrti zvon je posvečen sv. Lenartu in patru Stanislavu Škrabcu, težak je 720 kilogramov, je v g-molu in meri 106 centimetrov, v bron pa so ga ulili tako kot ostale tri v livarni Rudolfa Per-nela, ki ima več kot 400-letno livarsko tradicijo. Zvonovi so stali 14 milijonov tolarjev, okoli 12 milijonov pa bodo stala druga potrebna dela za njihovo namestitev v zvonike, napeljavo elektronike, ki bo omogočala daljinsko zvonjenje in ureditev dostopa do zvonov.
M. L.-S.
POŽAR V MRZLI DOLINI - Novi osnovni šoli v Mrzli dolini rojenice niso naklonjene. Najprej so se občinski politiki leta in leta prerekali, preden so se odločili zanjo, potem je propade! Pionir, kije šolo začet graditi, nato je zmanjkalo denarja, zdaj pa, ko se je gradnje končno lotil Begrad, je vmes stopila narava. V nedeljo ob petih zjutraj je strela zanetila požar na servisnih objektih gradbišča šole. Zgoreti so štirje kontejnerji z orodjem in garderobami ter lesena jedilnica. Škode je za 6 milijonov tolarjev. Žgradba s gradbiščnimi pisarnami, ki stoji v neposredni bližini kontejnerjev, in samo gradbišče v požaru nista bila prizadeta. (Foto: IV.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala novomeškim davčnim uslužbencem - Kakšen pogrebni sprevod? ■ Razočarani delavki Intertoba - V Prečni otroci režejo hale sena? - Brezobzirno prehitel procesijo na pogrebu
Tudi ta četrtek je na naš dežurni telefon poklicalo kar nekaj bralcev. Bralka iz Novega mesta je pohvalila delo novomeških davčnih uslužbencev, “zlasti tistih, ki delajo v stavbi bivše SDK. Dolgo časa sem imela tam opravke in vedno sem naletela na prijazne delavke. Zlasti ustrežljiv je Slavko Medle. Tudi drugi javni uslužbenci bi se lahko zgledovali po njih,” je zaključila.
Občanka iz okolice Novega mesta sprašuje Javno podjetje Komunala, ali je prav, da se na pogrebnem sprevodu, tudi če gre za cerkveni pogreb, zvrstijo najprej nosilec križa, nato državne zastave in ostali praporščaki. Vodja pokopališke in pogrebne dejavnosti pri novomeški komunali Franci Koncilija je povedal, da je pravilnik o pokopališkem redu v obravnavi na občinskem svetu, kjer ga bodo ponovno proučili, trenutno pa je praksa naslednja: najprej gre nosilec slovenske zastave, nato križa, nosilci praporjev, uniformirane skupine, godba, nosilci cvetja, pevci, župnik, krsta in svojci.
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V zvezi s težko situacijo delavcev v novomeškem Intertobu sta se oglasili bralki iz Novega mesta. Povedali sta, da se delavci ne ukvarjajo s politiko in niso strankarsko opredeljeni, če zaupajo svojo borbo za delavske pravice in upoštevanje pravnih zakonov Albertu Pavliču, “ki je končno nekdo, ki si upa glasno povedati, kako je z delavstvom v Sloveniji," in pravni službi Sindikata zveze delavcev Solidarnost. “Veliko se govori, da ima stavka politično ozadje. Če je to politika, da delavec ne dobi plače, potem naj se naša država končno začne ukvarjati s politiko,” je dejala ena od njih in povedala še, da je direktor do sedaj delavcem grozil z odvzemom delavske knjižice, očitno pa je dobil zamenjavo, saj sedaj stavkajoče delavke na dom kliče računovodkinja in jih poziva nazaj. Če odklonijo, jim obljublja knjižico po pošti. “Zanima pa nas, zakaj direktorja Intertoba nihče ne vpraša, kako je prišel do 80-odstotnega lastniškega deleža v tovarni. Delavci to gotovo vedo,” je povedala ena od delavk.
Prečenčan pa se čudi staršem otrok iz novega naselja, “ki ne vedo, kaj delajo njihovi otroci. Pred dnevi so mi prerezali deset bal s krmo, ki jih imam shranjene na travniku za pokopališčem. Doma ni prostora, tam pa sem mislil, da nikogar ne motijo. Pa ni tako. Ko pride noter zrak, je uničena cela bala, in to ravno letos, ko je sena sploh malo. Vem, da so to otroci iz novega naselja, ki se tudi sicer grdo obnašajo in svoje odpadke nosijo v bližnji gozd," je povedal bralec iz Prečne, ki staršem svetuje, naj bolj pazijo, kaj delajo njihovi otroci.
Irena iz Dolenjskih Toplic je razočarana nad obnašanjem nekega voznika, ki je 5. septembra na pogrebu njenega očeta v Šentjer-
neju brezobzirno prehitel vso procesijo. “Gre za voznika temnega golfa, reg. št. N M C4 - 891. Prehitel nas je od zadaj in to se ni zdelo grdo in brezvestno samo meni, temveč tudi drugim prisotnim.”
Čeprav je Mateja iz Črnomlja dejala, da jo je čevelj pravzaprav že nehal žuliti, je vseeno izdala, kaj je bil vzrok žulja. “Bilo bi prav, da bi Društvo vinogradnikov Bele krajine, podružnica Črnomelj, o izletu vinogradnikov pravočasno obvestila vse člane društva, tudi tiste, ki imajo manj kot tisoč trt,” je dejala. Njeni starši namreč niso bili edini, ki so zaradi prepozne obveščenosti morali ostati doma.
Kot zadnji pa je znova poklical Leopold Korevec iz Črnomlja, ki je znova poudaril, da bi morala obnovitvena dela pri Dolenjski banki potekati hitreje, saj je zaradi tega oviran promet. “Izvajalci del so sicer postavili premični semafor, toda naenkrat gre lahko naprej le po pet, šest avtomobilov, kar je ob prometnih konicah, ko je tudi kilometrska kolona, daleč premalo. Slišali smo, da se bodo dela lahko zavlekla celo do spomladi, če bo oktober deževen. Zato krajani svetujemo, naj delavci delajo tudi ob sobotah in nedeljah, po 14. uri ali celo ob reflektorjih, da bo obnova končana pred zimo.” Glede izložbe trgovine Pod lipo pa je Korevec dejal, da je ta neurejena od takrat, ko je trgovina prešla pod Mercatorja. “Izložba je za Črnomaljce velika sramota, saj so na njej le crknjene muhe in ose!”
L. M.
Srečanje žensk
DOBRNIČ - Ob obletnici I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 11. uri pri osnovni šoli Dobrnič srečanje žensk. Slavnostna govornica bo Sonja Lokar.
Predvolilna
k(r)ampanja
i.
Volile me, volite mee, meee... Volite mee, volite meee, meeee... Volile meee, volite meeee, meeeee...
II.
Do zdaj najboljši da so vaši, razlagate z veliko vnemo. Seveda, marsikaj izvemo, ko listamo volilno shemo; kot jablana ob mali maši: drevo bogato obloženo, a sadje ni vse zrelo, kleno, je tudi piškavo, zeleno.
Žal, grenko vino v polni čaši.
III.
Obljubljaš, kaj boš vse počel, če te bomo izvolili: pospravil Avgijev boš hlev, češ da vsi do zdaj pustili so tam iztrebke svojih črev. Preveč, gospod, ste namlatili prazne slame, pustih plev.
Bog se takih naj usmili! Drugačne bomo obkrožili.
IV.
Po štirih letih se med nas z namenom vrača iz Ljubljane. Medtem se zredil je čez pas, kar mu je zmanjšalo možgane (seveda relativno).
Ko nagovarja redke zbrane, ozira se v pretekli čas; omenja borbo, partizane, presoja druge, dviga glas (seveda negativno).
0 sebi, svojih, da te gane, natresa zgodbe, polne fraz: le oni da so bele vrane, da zdaj prihaja njih čas (seveda perspektivno).
Ko bodo liste zglasovane, le kdo spet kriv bo za poraz? Nihče, ki gloda kot podgane, naj ne računa na moj glas! Seveda, ljudstvo ni naivno!
JANEZ JEŠTOVSK!,% september 2000
PRVI UDAREC - Iz novih zvonov je v Ribnici prvi izvabil zvok škof posvečevalec Jožef Kvas (na posnetku).
BUČI VELIKANKI - Nada in Ivan Barič s Sinjega Vrha sta pridelala več kot 50-kilogramski buči. Gotovo bi bili večji, če ne bi bilo suše. Baričeva je seme prinesla iz Nizozemske in iz Belgije, kjer si je med drugim ogledala sejem buč. Bučama zakonca nista posvečala nobene posebne pozornosti, sicer pa imata z bučami že kar nekaj izkušenj, saj pridelata lastno bučno olje. (P-Movrin )
PESI VELIKANKI - Obe pesi na fotograf ji tehtata 7 kg, desna se poleg zavidljive teže ponaša še s 66 centimetri dolžine. Iz zemlje so ju le dni izvlekli Sintičevi iz Gabrnika nad Škocjanom, ki imajo po besedah gospodarjev Franca in Martine letos dvakrat več pese kol običajno. “Vpovprečju tehtajo 4 do 5 kg, "je pred zvrhanim vozom razložil Franc. Na sliki: Franc Sintič s pesama. (Foto: M. R.)
Pester festival Stična
STIČNA - Pod šotdrom na igrišču pred Kulturnega doma Stična se bo jutri, 6. oktobra, ob 17. uri začel koncert skupine Siddharta s predskupinami Legeres, D.D.V. in OFF. Sobotni festivalski dan se bo začel ob 18. uri z otvoritvijo slikarske razstave Marije Tratar v Slovenskem verskem muzeju v Stični, uro kasneje pa bo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma uprizoritev komedija Življenje profesorjev v izvedbi teatra Torpedo iz Murske Sobote. V nedeljo, 8. oktobra, se bo ob 16. uri z lutkovno predstavo za vse generacije Dani Prekla predstavilo lutkovno gledališče Pupila iz Lendave.
Gobarska razstava
VELIKE BRUSNICE - Gobarsko društvo Novo mesto pripravlja 6. in 7. oktobra v osnovni šoli Brusnice razstavo gob, s katero se tako predstavlja tudi širši javnosti. Ob 8. do 18. ure bodo na ogled gobe, ki t enutno rastejo na območju Dolenjske. Poskrbeli bodo za strokovno vodenje po razstavi, obiskovalci pa lahko s seboj prinesejo tudi gobe, ki so jih nabrali sami. O gobah in gobarjenju bo učencem šole v petek predaval dr. Alojz Boh.
Trio NNY in LET 3
ČRNOMELJ - Konec tega tedna bosta v Mladinskem kulturnem klubu dve prireditvi. V petek, 6. oktobra, bo ob desetih zvečer nastopil mednarodni trio NNY, v soboto, 7. oktobra, pa bo ob isti uri nastopila reška postrokerska skupina LET 3.
REKORDNA PESA - Angela Franko s Sel pri Straži je na svoji njivi pridelala kar nekaj zelo težke pese. Ta, ob katero sta se postavili njeni vnukinji, 2-letna Petra in 5-letna Tina, je tehtala 6 kilogramov, več pes pa je tehtalo 5 kilogramov in pol Obilen pridelek bo šel gotovo v slast prašičem. (Foto: H. Murgelj)
JURČKA VELIKANA - Martina Škedelj z Vrhpolja pri Šentjerneju je r ponedeljek zjutraj v gozdu v Stražniku nad Pleterjami med nabiranjem kostanja našla kar precej jurčkov, med njimi pa sta posebno mesto v košari zasedla dva: prvi je tehtaI 65 dekagramov, drugi pa pol kilograma. Jurčka sta bita sicer stara, a zdrava, z njima pa se je slikal Martinin vnuk 9-letni Matjaž. (Foto: T. J. G.)