TA TEDEN / TA TEDEN Sladka skrb dopustov Dopusti. Sladka beseda, ki vzbuja prijetne spomine minulih počitniških radosti in obenem nestrpnost v pričakovanju novih doživetij. Vse skupaj je povezano tudi s skrbjo, kaj in kako postoriti, da si ne bomo dnevov, namenjenih počitku in razvedrilu, zaradi hlas- tanja po uživanju zagrenili z neprijetnostmi. Je že res, da dobro premislimo, kaj vse bomo naložili v svoje počitniške kovčke, preden se podamo proti morju, v planine, ob jezera ali morda v toplice, da bodo naše počitnice res počitnice. Poleg nujnih stvan in lahke poletne garderobe ne bomo pozabili na osebne doku- mente, zdravstveno izkaznico, pa seveda na denar, čeke ali kreditne kartice, zaščitna sredstva za sončenje, na komplet za prvo pomoč, morda kakšen aspirin ali alka-seltzer in seveda na kakšno dobro knjigo. Se preden bomo svoj dopustni kovček naložili, pa seveda poskrbi- mo tudi za to, kdo nam bo zalival rože, kdo krmil kanarčka, ribico ali dlakavega štirinožca in seveda,kdo nam bo varoval hišo ali stano- vanje. Če nimamo vgrajenih mehanskih protivlomnih varoval ali alartnnih naprav, bomo za slednje zaprosili sorodnike. Če ti ne sta- nujejo tako blizu, pa se lahko mirne duše obrnemo tudi na zaupljive sosede, kajti... Mnogi niti ne slutimo, da se na dopuste pripravljajo tudi dol- goprstneži, vlomilci in tatovi. Nekateri že pridno poizvedujejo o naših navadah, lastnostih, morda celo o času našega dopusta, opazu- jejo našo stanovanje in tehtajo svoje možnosti tveganja. Še na misel nam ne pride, da našo dopustniško odsotnost izdajamo z - na videz nepomembnimi - podrobnostmi, kot so kopičenje pošte in časopisov v poštnem nabiralniku, spuščene rolete ali zaprta polkna, neprižgane luči ob večerih. Tudi če se na ponavljajoče se telefonske klice "neko- mu" v nekaj dnevih nihče ne oglasi, je to znak, daje hiša brez svojih stanovalcev in daje čas za "akcijo". Zal je tako. Gospodarska kriza in boj za obstanek sta mnoge, včasih poštene ljudi speljala na kriva pota, zato število vlomov v stanovanja, stano- vanjske in počitniške hiše stalno narašča. Skoraj vsak dan smo priča različnim premoženjskim deliktom, žal vse bolj tudi z elementi nasil- ja. Opravljajo jih posamezniki ali skupine kriminalcev, ki postajajo pri tem že pravi mojstri. Bodimo mojstri še mi in pred odhodom na dopust poskrbimo, da bo naše stanovanje tako ali drugače varovano. In ne pozabimo, da se nam tudi med potjo ali na dopustu lahko pripeti kakšna neprijetnost. Zato bomo poskrbeli za brezhibno in var- no vozilo, če se odpravljamo prek meje, pa tudi za zeleno karto, ki jo ^da zavarovalnica, pri kateri imate sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Če se nam - bog ne daj - pripeti kakšna prometna nes- reča, bomo z njo imeli veliko manj sitnosti. Na dopustu pa bomo pazili tudi na to, kje in kako bo naše vozilo parkirano, da se ne bo naravnost ponujalo vlomilcem in tatovom. Se to; dobro bomo pazili na prometne znake in upoštevali jih bomo, kajti kaz) ; i za prekrške so že v sosednji Hrvaški, Avstriji in Italiji mnogo '^išje kot pri nas. Pa srečno pot in prijetno dopustovanje! Članice prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše so minuli konec tedna postale letošnje olimpijske gasilske prvakinje v skupini ženskih desetin A. Olimpijsko zlato medaljo so prejele na 11. gasilski olimpijadi v danskem mestu Herningu, kjer je sodelovalo 25 držav z 2591 udeleženci; Slovenijo je na gasilsko-portnem tekmovanju zastopalo 13 enot. V nedeljo so hajdoškim gasilkam pripravili veličasten sprejem v domači vasi, uspeh ženske desetine iz Hajdoš pa se bo zapisal v zgodovino slovenskega gasilstva. Tatjana Mohorko PTUJ / ZAČEL SE JE FESTIVAL POETOVlO '97 Po/evcr se še fref/l festival STARO MESTNO JEDRO KOT EDINSTVENA PRIREDITVENE KULISA • VEČ KOT 40 EMI- NENTNIH PRIREDITEV Z NASTOPAJOČIMI IZ OSMIH DRŽAV Prejšnji petek je bila y prostorih gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat Ptuj tiskovna konferenca, na liateri so predstavili program prireditev v okviru projekta Festival Poetovio '97, v katerega se z različnimi kulturnimi, turističnimi in drugimi dogajanji vključujejo Društvo umetnikov Ptuj (Poletni kulturni večeri Ptuj '97), GledaUšče Ptuj (Poletni večeri GledaUšča Ptuj), mestna občina (koncerti v okviru Festivala Ljubljana in Imago Slo- veniae ter prireditve v okviru praznika mestne občine Ptuj), Turis- tično društvo Ptuj (turistični dnevi) in gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat (Ptujska poletna noč '97); slednji je tudi usklajevalec med posameznimi oi^anizatoiji. Gre za šest programskih sklopov z več kot 40 prireditvami, katerih izvajalci prihajajo iz osmih držav. Festival Poetovio '97, ki šele začenja svoje poslanstvo, je pro- jekt, ki ima za cilj, da k že uvel- javljenima festivaloma - pustnemu dogajanju in festivalu domače za- bavne glasbe - doda še tretjega z ambicijo, da se po dogajanju približamo Salzburgu, saj ima Ptuj za to vse možnosti s svojim am- bientalnim okvirom in prireditve- nim prostorom, ki zajema celo mestno območje. Ker pa prireditve sovpadajo tudi s praznikom mestne občine Ptuj, dobijo s tem še poseben javni pomen, je v ime- nu usklajevalca GIZ-a Poetovio Vivat povedal njegov direktor Branko Brumen. Za projektom se skriva dvomesečno usklajevalno delo, saj je v Ptuju že tradicija, da je zelo težko pod skupno streho spraviti kar šest različnih organi- zatorjev z različnimi pričakovanji. Prva prireditev iz letošnjega programa Festivala Poetovio '97 je bila 15. julija, zadnja bo 9. avgusta, ko bo na ptujskih ulicah in trgih potekal drugi dan tradicionalne ptujske poletne noči, ki ob lepem vremenu privabi tudi do 30 tisoč obiskovalcev. Ker se festival šele postavlja na noge (gradi, kot piše na plakatu, ki je tudi narejen v duhu "spravljanja pod skupno stre- ho šestih različnih organizator- jev"), ga spremljajo znane težave, ki se izražajo v neenovitem marke- tinškem pristopu in tudi v ne- usklajenosti organizatorjev posa- meznih segmentov festivala. Že prihodnji festival bo imel skupno programsko zasnovo s celovito po- dobo, ki pa ne bo ogrožala identi- tete posameznih organizatorjev, prav tako tudi skupni marketing. Kot je na petkovi tiskovni kon- ferenci povedal predsednik Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj Ivan Brač, je društvo takšne poskuse oživljanja mesta pričelo že pred štirimi leti. Za letošnji festi- val je pripravilo izrazito umetniški program na elitni ravni, ki se bo odvijal kot izmenjava med umet- niki. Kljub velikemu številu prire- ditev, čez 40 jih bo, bo festival po besedah Branka Brumna ohranil pričakovano kvaliteto. Kvalitetne prireditve pa so eden od stebrov ptujske turistične ponudbe in pos- peševanja razvoja turizma. MG 2 četrtek, 17. julij 1997 - TEDNIK LENART / 26. SEJA OBČINSKEGA SVETA . Kdo komu nagaja? SVETNIKI SO NA ZADNJEM PREDDOPUSTNIŠKEM ZASEDAN- JU ZAVRNILI SPREMEMBE PROSTORSKOUREDITVENIH PO- GOJEV NA ZAVRHU IN V POLEMIČNI RAZPRAVI OPOZORILI NA SPOŠTOVANJE REDA IN ZAKONITOSTI Lenarški svetniki so na zadnjem zasedanju brez večjih pri- pomb sprejeli spremembe in dopolnitve prostorskih sesta- vin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lenart, dali pa so tudi soglasje k programu in flnančnemu načrtu stanovanjskega sklada in sklada stavbnih zemljišč občine Lenart za letos. Več polemik je bilo okoli prve obravnave odlokov o priznanjih, grbu, zastavi in občinskem prazniku. Svetniki so jih sicer sprejeli, vendar naložili županu Slavku Krambergerju, da imenuje strokovno komisijo, ki naj vse skupaj temeljito dopolni in obrazloži. Sicer pa so tudi tokratno zase- danje začeli s pobudami in vprašanji. Milan Repič, SLS, je predlagal občinski upravi, naj iz- dela sezname ljudi, ki še niso prevzeli posod za odpadke, in sporoči, koliko kršiteljev odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki so inšpekcijske službe že predlagale v postopek sodni- ku za prekrške. Jože Šuman iz SKD se je zavzel za hitrejše reševanje denacionalizacijskih zahtevkov, Silva Kožar iz SDS pa je izpostavila potrebo KS Cer- kvenjak po vljučitvi v projekte CRPOV. Stanislav Senekovič, Zeleni Slovenije, je opozoril na dolgove KS Sv. Jurij, pa tudi na premalo denarja, ki ga dobivajo športna društva izven Lenarta. Marjan Klobasa iz SKD je pred- lagal postavitev tabel z imeni na- selij v občini Lenart. Pobude so svetniki adaljevali še proti kon- cu zasedanja, ko je bil Srečko Vogrin iz SDS proti povišanju cen odvoza komunalnih odpad- kov. Menil je tudi, da bo KS Sv. Trojica izgubila, ker cest na nji- hovem območju ne bo gradilo CP Maribor, pač pa Tampon iz Ptu- ja. Vprašljiva naj bi bila kakovost del. Milan Eder iz SDS pa je edi- ni omenil morebitno razdelitev občine Lenart, in to v razpravi o novem grbu in zastavi, ter prista- vil, da naj se z vsem skupaj počaka, saj v KS še vedno upajo, da bodo dobili svoje občine. Najbolj polemična je bila razp- rava okoli sklepa, da se ne pristo- pi k spremembam prostorskou- reditvenih pogojev za naselje Zavrh. Gre za nadaljevanje zgod- be okoli zidave stanovanjsko- gostinskega objekta v bližini Maistrovega stolpa, o čemer smo v Tedniku že poročali. Po ne- davni okrogli mizi so svetniki dobili še dodatno strokovno mnenje arhitekta Saše Ostana Ljubljane, ki se s predvidenim posegom ni strinjal. Nekateri svetniki so njegovemu mnenju oporekali in menili, da gre za na- gajanje posameznikov investi- torju Branku Periču, ki je v gradnjo objekta že vložil precej denarja. Takšno mnenje je na- jbolj zagovarjal Ivan Rop iz SLS in menil, da je posameznikom pritegnila tudi občina. Milan Eder iz SDS je pripomnil, da je to nagajanje in da naj investitor vztraja. Zdaj na Zavrhu turisti ne morejo dobiti niti žemljice, kar za razvoj turizma ni dobro. Srečko Vogrin iz SDS je dodal, da so v Lenartu čudaki in da naložba moti posameznike, ki imajo na Zavrhu vikende. Izre- kel je tudi pikro na račun občinskega svetnika in poslanca DZ Janeza Krambergerja, ki ni zainteresiran, da bi se občina Lenart razdelila, saj ga kot bodočega župana zanima velika občina. Okoli gradnje na Zavrhu je Srečko Šalamun ocenil, da gre za nagajanje KS Voličina in po- vedal, da je v predhodnem mne- nju arhitekta Ostana bila dopu- ščena tudi možnost zidave. Moti ga sedanje neurejeno stanje na Zavrhu, ki precej kazi okolje. Miroslav Bauman iz LDS se je zavzel za spoštovanje zakonitosti in sprejetih odločitev. Zlasti je treba verjeti strokovnjakom, odločno pa je bil proti sleherne- mu izsiljevanju. Jože Šuman iz SKD je opozarjal na napake, ki naj bi jih storilo vodstvo KS Voličina, Silvo Slaček iz LDS pa je umirjeno opozoril, da svetniki ne spoštujejo svojih sklepov. Predlagal je, da bi se enkrat pogledali v ogledalo in da bi spoštovali tudi legitimne odloči- tve tako domačinov Zavrha kot vodstva KS Voličina. Vse skupaj se mu je zdel velik cirkus. Na koncu so s tesnim izidom 10 za in 8 proti sklep o tem, da se ne pristopi k spremembam pros- torskoureditvenih pogojev na Zavrhu, le sprejeli. Obravnavali so dopis OŠ Voličina in sprejeli sklep o najet- ju premostitvenega posojila v višini 30 milijonov tolarjev za dokončanje telovadnice v Voličini. Če bi gradnjo zdaj usta- vili, bi nastala velika škoda, so menili svetniki in tudi imenova- li nov upravni odbor sklada sta- vbnih zemljišč občine Lenart. M. Toš PTUJ/NA OBISKU V AGI5U Zadolžnke bodo denar postale v PODJETJIH, KI SO NASTALA IZ AGISA, OHRANJENIH 400 DELOVNIH MEST • ZAMENJAVO PROIZVODNIH PROGRAMOV SPREMUAJO TEŽAVE V Agisu, nekoč velikem podjetju in nosilcu kovinskoprede- lovalne industrije v Ptuju, sanacija še poteka. Direktor Agi- sa, d.o.o., Anton Čoki je povedal, da so rezultati kljub težavam, ki spremljajo novonastala podjetja, zadovoljivi. Največji dosežek je, da je oh- ranjenih več kot 400 delovnih mest, kar ni zanemarljivo glede na znana dejstva, kako se večina sanatorjev v Sloveniji loteva sa- nacije podjetij. Ponavadi izbira- jo bližnjico in se odločajo za zmanjšanje števila delovnih mest. Pri večini novonastalih Agisovih podjetij so težave predvsem zaradi zamenjave sta- rih z novimi programi, ki so predvsem vezani na avtomobils- ko industrijo evropskega trga in kamor po zdajšnjih podatkih iz- vozijo že 40 odstotkov svoje proizvodnje. Pričakovati je, da bo v novih podjetjih že v začetku prihodnjega leta prišlo do nove- ga zaposlovanja. V tem času naj bi nove programe, ki jih uvajajo dobro leto in pol, že zagnali. An- ton Čoki pravi, da kriza, s katero se srečujejo nova podjetja, ni to- liko dohodkovne kot likvid- nostne narave. Vse firme, ki so jih v začetku ustanovile manage- ment skupine, so zdaleč podka- pitalizirane. Velika oviro pri sa- naciji pa predstavlja tudi pre- majhen posluh banke za spremljanje prestrukturiranja Agisa. Gre za negativni imidž iz preteklosti, ki se ga nikakor ne morejo znebiti, čeprav je bilo na tem območju ptujske indust- rijske cone v zadnjih letih veliko narejenega tudi v v njegovem zu- nanjem videzu, ne samo vsebinsko. Ocenjujejo, da bo še kakšnega pol leta izredno težko, nato naj bi se razmere postopo- ma pričele izboljševati. Na že omenjeni lokaciji in- dustrijske cone je v tem obdobju živahno tudi zato, ker Sklad Re- publike Slovenije za razvoj kot lastnik ponovno združuje "miru- joče" dele nekdanjega Agisa: TAP, Precizno mehaniko in Sto- ritve ter Zavore, ki so od nekdanjega Agisa še edine ostale neprivatizirane, v AGIS, d.o.o., ^ edino hčerko Agis Zavore, ki bo imela okrog 250 zaposlenih. V okviru novega podjetja iščejo tudi možnosti za produktivno zaposlovanje 18 invalidov. Tre- nutno za novo firmo poteka pos- topek registracije na sodišču. Naslednji korak je formiranje delničarske družbe, pri katerem bodo lahko z zadolžnicami, kj jih je po oceni med devet in de- set milijonov mark, sodelovali vsi delavci, ki so jih v letih 1991 do 1993 prejeli za manj izplačane osebne dohodke. Smisel organi- zacije Agisa, d.o.o., in pozneje njegovo preoblikovanje v del- niško družbo je v kapitalskem ohranjanju tega, kar je od nekdanjega Agisa še ostalo. Nova podjetja so samostojna, na Agis, d.o.o., pa jih veže plačevanje najemnin oziroma odkupa proizvodnih prostorov, zemljišč in strojev. MG S sprtos^o ne bomo prišli dalei ZAVZELI SO SE ZA SPOŠTOVANJE ZGODOVINSKIH VREDNOST OSVOBODILNEGA GIBANJA, KI JE BILO TRDEN ČLEN PROTIFAŠISTIČNE KOALICIJE • KDO BO SKRBEL ZA SPOMENIKE IN OBELEŽJA, KI PONEKOD ŽE PROPADAJO Člani lenarškega občinskega združenja zveze borcev NOB in udeležencev vojne so na letni skupščini, ki sta se je udeležila tudi predstavnik glavnega odbora slovenske borčevske organi- zacije Jože Berce in predsednik lenarškega občinskega sveta Milan Gumzar, temeljito ocenili delo v preteklem obdobju. Za predsednika so vnovič izvolili Alfreda Pirheija, za sekretarko pa Vido Brumen. Veliko časa so namenili razpravi o vse slabšem socialnem položaju članstva in o vse pogostejših pos- kusih potvaijanja in spreminjanja zgodovine. Uvodoma je predsednik Alfred Pirher poudaril, da je bilo delo združenja uspešno, borci in ude- leženci vojne pa so zelo zadovol- jni s sodelovanjem med uradom občinske uprave in občinskim svetom. Naleteli so tudi na po- dporo in razumevanje pri le- narškem županu Slavku Kram- bergerju. Motijo jih poskusi pot- varjanja in spreminjanja zgodo- vine NOB 1941-1945, odločno pa so tudi proti preimenovanju ulic. Z zgodovino naj se ukvarja- jo zgodovinarji, zmaga nad fašiz- mom leta 1945 pa je bila velika zmaga človeštva nad temnimi si- lami, ki so hotele uničiti velik del človeštva. Slovenski borci in aktivisti so bili pomemben člen protifašistične koalicije. Tudi v Lenartu so razočarani nad pos- kusi, da 27. april naj ne bi bil več praznik. Ta praznik mora ostati, borci bi bili veseli, če bi v le- narški občini končno le pripra- vili kakšno proslavo. Žal je vse več primerov, ko borci izgublja- jo veteranske dodatke, krči pa se tudi obseg pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja, je še povedal Alfred Pirher. V razpravi je borcem zaželel veliko uspehov predsednik občinskega sveta Milan Gumzar, predstavnik glavnega odbora slovenske borčevske organizaci- je Jože Berce pa je spregovoril o nekaterih aktualnih problemih. Med drugim je dejal, da je bilo v Sloveniji pred vstopom v NATO in EU veliko preveč nepotrebne- ga politiziranja, politika strank je bila zgrešena. Premalo se je upoštevala resnica, da smo bili Slovenci med 2.svetovno vojno na strani zaveznikov in da smo veliko prispevali k zmagi nad fašizmom in nacizmom. Skoda je, da smo Slovenci znova sprti, trenutna sprtost ni dobra in vprašanje je, ali nas bo takšne kdo hotel v svojih vrstah. Smo majhna država, vendar smo Slo- venci uporen narod, je dejal Jože Berce v Lenartu in pristavil, da bi morali končati proces osa- mosvojitve. Temelje nove drža- ve smo postavljali že v času gC' nerala Maistra, nadaljevali med NOB in državo dokončno dobili z osamosvojitvijo leta 1991 z od- porom proti JLA. Slovenska po- litika bi morala biti zdaj enotne- jša, sodelovanje med strankami pa strpno, je menil Jože Berce. Letno skupščino je pozdravil tudi predstavnik skupnosti bor- cev Lackovega odreda Bojan Skerbinjek in povedal, da se že soočajo s propadom nekaterih spomenikov in spominskih obe- ležij. Za vzdrževanje spomeni- kov bo treba zagotoviti več de; narja. Za to so se zavzeli tudi posamezni borci, ki so se na letni skupščini javno zahvalili podjet- ju Slavka Jančiča, ki zgledno skrbi za spomenike v KS in nC' guje tudi okolico. Na koncu s" sprejeli spremembe in dopolnit' ve statuta ZZB NOV Lenart, de- lovni program in finančni nacft za letos. M. Toi TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. .rCDNIK - četrtek, 17. julij 1997 1 KMALU TRETJA DRAŽBA ZA EME EEGINEERING P djetje Eme engineering iz Dolan je v stečaju od 27. januarja letos. Upniki so prijavili za okrog 1 8 milijonov mark terjatev. Na naroku 24. aprila je bil izvoljen upniški odbor, ki daje mnen- je k načinom prodaje. Medtem sta bili opravljeni že dve dražbi nepremičnin stečajnega dolžnika, a sta bili neuspešni. Izklicna cena na pn/i dražbi je bila 666 milijonov tolarjev in je bila enaka ocen- jeni vrednosti. Na drugem javnem zbiranju ponudb, ki je bilo prav tako neuspešno, pa so bile nepremičnine ponujene že po 30 odstotkov nižji ceni, in sicer za 466 milijonov tolarjev. V tem trenutku po besedah stečajnega upravitelja dr. Draga Dubrovskega pripravljajo že tretjo dražbo, ki bo predvidoma še pred sodnimi počitnicami oziroma najkasneje v začetku septembra. Izklicna cena bo še nižja, znašala bo nekaj nad 327 mi- lijonov tolarjev. Izkušnje s podobnih prodaj kažejo, da se bodo prvi kupci pojavili šele takrat, ko bo cena dosegla tržno raven. V PREDHODNEM PREDLOGU VLADE LE HAJDINA Pred dnevi je Božo Grafenauer, minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo, predstavil opredelitev vlade do predlogov za iz- vedbo postopka za ustanovitev novih občin ter določitev njihovih območij. Izmed 90 predlogov in pobud za ustanovitev novih območij občin ozi- roma za spremembo njihovih območij jih je vla- da za prvi krog ustanovitve oziroma preobliko- vanja predlagala 22. Gre za tiste, ki po njenem mnenju izpolnjujejo potrebne zakonske pogoje za ustanovitev. V predhodnem vladnem predlogu za ustanovitev 22 novih občin je tudi Hajdina. Dokončno mnenje bo vlada parlamentu podala konec oktobra. Markovčani, ki so za zdaj izpadli, čakajo, kako se bo do njihovega predloga opre- delila parlamentarna komisija za lokalno sa- moupravo. Pomembno je, da so v proceduri, je v ponedeljek povedal predsednik sveta primestne četrti Markovci Stanislav Toplak. MESTNA OBČINA iN KURENTLAND V projekt Kurentland naj bi se aktivno vključila tudi mestna občina Ptuj, od katere investitor, firma Cross International, d.d., ki ima trenutno še sedež v Mariboru, poleg moralne podpore (pis- mo o nameri) pričakuje tudi finančno. Konkretno naj bi vložek mestne občine bil dva milijona mark pri izgradnji komunalne infrastrukture, zagotovila pa naj bi tudi garancijo v prav takšni višini, ki bi jo družba v treh letih vrnila ali pa bi mestna občina postala solastnik parka v višini garancije. Ker se bodo ptujski mestni svetniki in svetnice na 32. seji sveta, ki bo 21. julija, s projektom Ku- rentland seznanili pod točko informacije, sklepov o tem ne še bodo mogli sprejeti. Vrednost projek- ta Kurentland je sto milijonov ameriških dolarjev. DELOVNI AKCIJI ZA STARO HAJDINSKO ŠOLO V organizaciji krajevnega sveta primestne četrti Hajdina so prejšnji torek in sredo člani gasils- kih društev Hajdina, Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdoše izvedli delovno akcijo odranja stare os- novne šole v okviru priprav na obnovo in barvan- je fasade. Prvi dan je akcijo vodil predsednik ga- silskega društva Hajdina Franc Vogrinec, drugi dan pa predsednik sveta Rado Simonič, sodelo- val pa je tudi ravnatelj osnovne šole Hajdina Jože Lah. Skupaj je v akciji sodelovalo 41 ljudi, ki so opravili delo, vredno 400 tisoč tolarjev. Akcijo bodo ponovili čez nekaj tednov, ko bodo odre odstranili. NOVA LB NAJBOLJŠA V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI Nova Ljubljanska banka je po oceni stro- kovnjakov štirih mednarodnih rating. agencij najbolje ocenjena banka v srednji in vzhodni Ev- ropi. Po temeljitem pregledu poslovanja so njeno dolgoročno naložbeno tveganje ocenili z "A". To je najvišja uvrstitev kake banke s tega območja. Ljubljanska banka je kljub velikim spremembam uspela obdržati vodilno vlogo v slovenskem bančnem sistemu. Razvila je številne nove storitve in produkte. ŽE SKORAJ DEVET TISOČ OBISKOVALCEV TIC-A Vturističnoinformativnem centru Ptuj že nekaj let zbirajo podatke o turističnem obisku, gos- tih in nočitvah. Zal so ti pomanjkljivi, ker jih spo- ročajo le nekateri dajalci sob oziroma večja turis- tična podjetja v Ptuju in okolici. V prvih šestih me- secih je v Ptuju in Podlehniku prenočevalo 7361 domačih in tujih turistov, ustvarili pa so 16.851 nočitev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo gostov sicer manj, povečala pa se je po- vprečna doba bivanja in je večja skoraj za en dan. Spodbudni so tudi podatki o številu obisko- valcev turističnoinformativnega centra, ki gostom posreduje najrazličnejše podatke o Ptuju in za tu- rista najpomembnejše podatke. Lani jih je bilo v pn/em poletju 3511, letos že 8808. V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV Tokratna oddaja ptujske televizije prinaša vrsto prispevkov o dogodkih v Ptuju in njegovi oko- lici. Cisto mesto predstavlja nekatere svoje no- vosti kompostiranje in ekološke otoke, tudi letos je v Ptuju potekal festival mlade ustvarjalnosti, gasilke iz Hajdoš so postale olimpijske prvakinje, pogumna Ptujčanka Bernarda Pulko se je odpravila na pot okrog sveta, v minoritskem samostanu v Ptu- ju je bil koncert Simfoničnega orkestra RTV Sloveni- ja, glasbeni gost pa bo skupina Monzami. Pripravila: MG ORMOŽ / DESET OBSODB ZARADI PONAREJANJA LISTIN IN OVERITVE LAŽNE VSEBINE Pogo/fte kasni l^ujski primer ponarejanja spričeval še čaka na epilog, medtem pa so na Okrajnem sodišču v Ormožu končali primer v zvezi s Ponarcjenjem vozniških dovoljenj. Ta so nastajala v obdobju od novembra do 3. decembra 1992 tako, daje glavni obtoženec 'la formular spričevala, kijih izdaja komisija za vozniške izpite, )pisal osebne podatke različnih oseb, ki naj bi opravile vozniški '^Pit za voznika motornih vozil različnih kategorij (čeprav niso "pravile izpitnih voženj niti ne "navideznih" izpitnih voženj), v fubriki predsednik komisije pa jih je podpisal z izmišljenimi "neni. Na podlagi ponarejenih spričeval o opravljen^ Vozniškem izpitu, ki so jih "kupci" (cena je bila različna, od tri tisoč mark) predložili oddelkom za notranje zadeve občin ^jut<»mer, Ormož in Ptuj, so jim le-ti izdali vozniška dovoljenja. ^ ponarejenimi spričevali so pristojne organe za izdajo doku- "»entov spra>11i v zmoto. I^rve ovadbe je tožilstvo prejelo leta 1993, skupaj jih je bilo en- ^'st. V letu 1994 je bila vložena ^^tožnica zoper enajst oseb za •^^zniva dejanja ponarejanja lis- tin in overitve lažne vsebine. Po dveh letih in pol so bile izrečene sodbe - pogojne kazni od dveh do devetih mesecev na pogojno dobo treh oziroma enega leta. Prva obravnava je bila v začetku letošnjega leta, na drugi 10. junija pa je bila že sprejeta sodba. Sodnik jo je izrekel v ne- navzočnosti, ker so bili vsi obtoženci zaslišani, zaradi veli- kega števila vpletenih pa ni bilo pričakovati, da se bodo kdajkoli zbrali vsi. Na glavni obravnavi je okrožni državni tožilec umaknil obtožnico zoper enega obdolženca. Pri odmeri kazni je sodnik pri vseh obdolžencih upošteval kot olajševalni oko- liščini veliko časovno od- maknjenost in dosedanjo nekaz- novanost. Sodba še ni pravnomočna. MG 4 četrtek, 17. julij 1997 - TEDNIK SREDIŠČE OB DRAVI / ZATIKAJOČA SE OBNOVA CERKVE Denarja pa ni in ni ••• DEJSTVA Središka cerkev, ki stoji na Grabah, je posvečena sv. Duhu in je bila v svoji dolgi zgodovini dvakrat dozidana. Postavljena je bila leta 1316, prvič pa so jo obnovili čez dobrih 150 let, ko je bila porušena cerkev sv. Jerneja. Prvotno cerkev je dal postaviti nemški viteški red, sedanja obli- ka prezbiterija in vmesna ladja pa sta bili oblikovani 1519. Viri pravijo, da je bila cerkev ponov- no obnovljana šele leta 1908. Po načrtih J. Lončariča iz Voitsber- ga so na južni strani prezbiterija prizidali prostorno zakristijo, na zahodni strani pa so stari ladji prizidali višjo in širšo s prosto- rom za orgle. Spomladi 1909 je bila cerkev pobeljena in poslika- na, kot je danes. MNENJA Od lanskega leta se župniki v velikonedeljski dekaniji (sem sodi tudi središka cerkev) dogo- varjajo za prioritetni red pri obnovi cekva. Tako gre denar, ki priteče iz občinskega proračuna, vsako leto v tisto župnijo, ki je obnove najbolj potrebna. Letos je bilo 5,5 milijonov sredstev razdeljenih med tri župnije: na Kog za obnovo strehe, v Svetinje za obnovo župnišča in Središče za obnovo notranjosti cerkve. Svetniki so predlagali, da se za cerkev v Središču namenita še 2 milijona tolarejev, ki sta bila predvidena za prenovo sejne sobe. Pri glasovanju pa je bilo tako, da je bil ta denar razdeljen med Kog in Svetinje, je povedal predsednik občinskega sveta Alojz Sok. Središki župnik Jože Horvat je ob vsem tem razočaran: Spome- niško varstvo je dalo vsa soglasja za obnovo cerkve, ki bo po pred- računih stala okrog 15 milijonov tolarjev. Potrebno je urediti zi- dove, tla, okna, prenoviti oltarje in klopi. Letos smo v prezbiteri- ju odstranili tlak, sanirali tla z drenažnim gramozom in jih za- betonirali. Tako so pripravljena za končna dela. Glavni oltar je bil odpeljan v restavratorsko de- lavnico v Maribor, lyer bo po- polnoma obnovljen. Zupljani so darovali tudi hrastov les za pod v cerkvi med klopmi, ki smo ga že razžagali in je pripravljen za po- laganje. Na dogovoru z drugimi župniki dekanije je bilo razume- ti, da bodo sredstva letos namen- jena naši župniji, zato smo s fara- ni februarja lani odrli vso cerkev do višine 180 centimetrov, tako da bi delo lahko začeli takoj, ko bo denar, na ta način pa smo prihranili tudi nekaj sredstev. Drugi gospodje čakajo na sredstva, mi smo se na to pripra- vili; kar je bilo mogoče, smo na- redili sami. Fasada na župnišču je odrta že pet let, pa zanjo ne prosimo sredstev. Gospodje naj zavihajo rokave. Dekan velikonedeljske deka- nije Jože Šipoš je o prioriteti, ki naj bi bila dogovorjena med žup- niki, povedal, da pravega dogo- vora ni bilo, ker ni bilo soglasja. Zupanu je za dodelitev sredstev predlagal tri župnije po abecednem vrstnem redu, brez prioritete. Petra Škvorc, svetnica občinskega sveta iz središkga konca, pravi, da jo jezi tista ploščica na zidu pri vratih, na kateri piše, da je to kulturni spo- menik. Za kulturne spomenike pa bi po njenem mnanju denar moral biti, ne vidi pa možnosti, da bi Središčani lahko sami zbrali toliko denarja. Martin Habjanič je v imenu krajevne skupnosti povedal, da denarja ni in ga zato ne morejo dati. Sicer Središčani o svoji cerkvi raje molčijo kot govorijo. Toliko bolj pa o njihovem odnosu govo- rijo dejanja: po njih sodeč pa so verniki pripravljeni veliko nare- diti za ureditev svoje cerkve. Župnik Horvat je povedal, da so pred dvema letoma uredili zid okrog cerkve, ki je bil že zelo dolgo v slabem stanju. Odstrani- li so ga do temeljev, očistili grmičevje in ga zazidali na novo. Okrog cerkve je lepa zelenica, uredili pa so tudi 530 kvadratov tlakovca. Vsa dela so opravili fa- rani sami, od izkopa do globine 50 cm do dovoza kamenja iz Drave. Župnik, ki sedaj zelenico sam kosi, se z veseljem spominja tega prostovoljnega dela in kako množična je bila udeležba fa- ranov. vki Zunanjost in okolica cerkve sta urejeni, pred dvema letoma je bila cerkev tudi na novo prekrita. Notran- jost pa ... Krajevna skupnost je uredila ličen most s cvetjem. Na tem mestu je do nedavnega stala razmajana brv in starši so se upravičeno bali za svoje otroke. Središki župnik Jože Horvat pred župniščem, ki se ponaša z napisom kulturni spomenik. Prof. Fran Kovačič je v knjigi Trg Središče zapisal, da je bila spomladi 1909 cerkev pobeljena in posli- kana in je tako dobila čisto mlado lice. Po skoraj sto letih je potrebno to lice na novo napudrati. TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE Ali prepoznate kraj na fotografi/i? Iz ptičje perspektive je vi- deti vse nekoliko drugače. V prejšnji, 28. številki Tednika smo objavili Vi- dem. Mnogi ste nam pos- lali odgovore za četrto vprašanje in pravilno ugo- tovili, daje kraj na posnet- ku v 27. številki Tednika Ormož. Nagrado prejme Janez Kamenšek, Kr- čevina pri Vurbergu 89, Ptuj. Dobro si oglejte današnjo fotografijo. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do četrtka, 24. julija, na naslov Uredništvo Tednika, Rai- čeva 6, Ptuj, bomo po- novno izžrebali nagrajen- ca. V pisarni uredništva ga bosta čakali dve vstopnici za festival do- mače zabavne glasbe, ki bo septembra. MZ Ali poznate kraj na fotografiji? Foto Milena Zupanič .rCDNIK - četrtek, 17. julij 1997 1 PIŠE: JANEZ JAKLIČ / PO ZAHODNI AFRIKI - V. Zlata obala želja, da bi videl mesto, je počasi premagala svarila sodela- vcev, ki so me svarili: "Ne hodi v mesto. Tam te bodo oropali, ubi- li." Zadnje popoldne pred izplo- vitvijo sem se še z dvema tova- rišema odpravil vanj. Enourno pešačenje je bilo kislo jabolko, ki smo ga najprej pojedli. Kot nalašč se ni od nikoder pojavil sicer redek taksi. Mrak se je v tropskem drevoredu že gostil, ko se je zelena zavesa naenkrat končala. Pred nami se je pokaza- lo mesto, ki ga je noč ovijala v svoje prve tančice. Okna, os- vetljena v različnih barvah, so dajala hišam skrivnosten, neres- ničen videz. Imel sem občutek, da sem se znašel sredi kavbojske- ga mesta z lesenimi hišami, obrnjenimi na edino glavno uli- co. Kričeči svetlobni napisi na redkih zidanih stavbah v sre- dišču mesta so vabili v hotele, bare in restavracije. V mestu se nam je prilepila senca. Starec upognjenega hrbta v delavni obleki in deček, ki sta nam molče sledila, sta me navda- jala z nelagodjem. Stopil sem do črnca škilastega pogleda in belih las in ga vprašal, kaj želi. "Opros- tite, slutil sem, da ste Jugoslova- ni," je odgovoril. Mož se je poh- valil, da pozna našo ladjo Bočno. Potrdili smo, da smo mornarji. Nove politične razmere v Evropi bi bilo starcu nesmiselno razla- gati. Resnici na ljubo, posadka naše ladje je bila še vedno inter- nacionalna - jugoslovanska. Sta- rec se je pohvalil, da je šef šofer- jev v bolnišnici, kjer dela pet ju- goslovanskih medicinskih ses- ter. Pomemben naziv, ki si ga je nadel, in njegov izraz, ko nas je prepričeval, da bi dekleta rada videla svoje rojake, me je spravljal v smeh. Starec je nami- goval na seks. Zapustili smo ble- do osvetljen krog pod cestno svetilko in se skupaj napotili globlje v mesto. Po razmajanem javnem telefonu nas je možakar po mnogih neuspelih poizkusih najavil medicinskim sestram. Dogovorjeno mesto sestanka je bilo v Cafe baru. Lesene krožne stopnice so nas skozi poltemo vodile navzgor. Nekje izpod svoda so prihajali zvoki moderne glasbe. Ravna streha stavbe je bila nekakšen disko. Črna telesa so poskakova- la v divjem ritmu muzike, ki je hrumela iz zvočnikov nad našimi glavami. Raznobarvne enakomerno utripajoče žarnice so širile pošastno nasilno svetlo- bo. Nezaupljivo smo se usedli pod streho iz trsja in se molče lo- tili piva, ki ga je prinesel hitri natakar. Cena pijače je bila ast- ronomska. V neprijetnem svetu demonov smo ostali nemi. Gla- dina v kozarcih se je znižala. Čas je tekel. Minila je ura, ura in pol, deklet pa ni bilo od nikoder. Nestrpnost v nas je rastla, nezau- panje se je večalo. Buco je šepnil: "Poglejte, koliko je ura. Zdi se mi, da je starec pretkan lopov." "Res čudno, tudi deček je izgi- nil," sem potrdil. V tem je pristo- pil starec. Z nedolžnim pogle- dom je objel prazne kozarce in rekel: "Gospodje, izročite mi de- nar. Gostilničar vas goljufa, ker ste belci. Sam bom dobil vse po pravi ceni." Njegove besede so potrdile naša sumničenja. Pobrali smo šila in kopita in na vrat na nos zapustili luknjo, ki si jo je nekdo drznil imenovati ho- tel. Za nami je zamiral jokav glas šefa šoferjev: "Gospodje, zakaj mi ne zaupate? Mislite, da lažem? Kaj delate staremu člove- ku?" Gorelo nam je pod nogami. Hiteli smo proti ladji, ki se mi je naenkrat zazdela topel in prije- ten dom. Bežali smo iz skrivnostnega mesta. Noč ga je zakrivala našim očem. Tema je spremenila muho v slona. Drevo ob cesti je postalo režeči strah. Bili smo tiho. Vsak zase smo premlevali pretekle dogodke. Spraševali smo se, ali je naš od- hod trezen umik ali samo paničen beg. Nekaj topline v prestrašena srca je prinašal me- sec, ki se je prijazno smehljal s polovico svojega obraza. Ladja se je pozibavala na pre- lepi bleščeči modrini morja. Kar je bil za portugalske mornarje rt Bojador, je za nas pomenilo pris- tanišče Takoradi. Pred nevidno magično mejo smo se obrnili proti domu. Vendar pa brez kratkega postanka le ni šlo. Po- novno smo se ustavili na Slono- koščeni obali v mestecu San Pedro. Ladijski agent je za nas izvrtal še nekaj debel ekso- tičnega lesa. "Le kam jih bomo dali?" sem se spraševal, ko sem se na obhodu svetil palube prebijal preko gore lesa. Skla- dovnica debel je bila tako visoka, da je bil pristop na palubo možen samo preko ladijskega mostu. Pred vrati pristanišča smo obs- tali. Spustili smo sidro. Usoda, ki doleti ladjo samo za nekaj ur, včasih pa tudi za več dni in tednov. Nam se daljšega čakanja ni bilo bati. V daljavi sta se pri- kazali črni piki in jo pogumno ubirali proti nam. Iz belih brazd vode sta se izvila majhna vlačilca, dva Davida, ki sta hitela na pomoč Goljatu, naši ladji. Prvi pritlikavec se je postavil ob ladijski bok. Na vrhu vrvne lestve, ki smo jo spustili s krova, se je prikazal mlajši moški. Žvižgaj e, poplesavaj očih kora- kov je odhitel na ladijski most. Zavedal se je svoje pomembnos- ti. Bil je ladijski pilot in od nji- hove sposobnosti je odvisna var- na plovba ladij skozi ozke kana- le, mimo čeri in številnih pasti v varna pristanišča. Kovači so zavihteli kladiva. Ladja se je stresla in ladijski vi- jak se je obrnil nešteto prvič, nešteto drugič. Vlačilca sta se kot dve pijavki prisesala na bok naše ladje, eden na krmi, drugi na kljunu. Ko smo začeli voziti v smeri pristaniških vrat, sta se potuhnila. Pri vhodu v prista- nišče je na ladijskem mostu za- donelo povelje: "Mašina, stoj! Stroji z vso močjo nazaj!" Zdrsnili smo skozi slavolok dveh svetilnikov, ki sta uživala svoj dnevni počitek po neprespa- ni noči. Obstali smo v majhnem štirioglatem prostoru, napolnje- nem z ladjami. V pristanišču bi vsako naše samostojno manevri- ranje pripeljalo do nesreče. Da- vida sta se po potrebi upirala v krmo in kljun ladje. Pomagala sta krmilu in motorju naše ladje pri iskanju ovinkaste poti med številnimi ladjami in plovci. Različne ukrepe, ki so vodili do skupnega cilja, je uravnaval pilot preko stalne radijske zveze z obema pritlikavcema. "Krma, spusti vrv!" se je zadri Barba in urne roke naših fantov so zgrabi- le v svitek zvito kačo. Preko ograje je na plovec sredi vode po- letela tanka metalna vrv in za njo debela vrv za privez, zadnja na- vezana na prvo. Vse se je ponovi- lo na kljunu ladje. Zaškripala so vitla in napela jokajoče vrvi, ki so se drgnile ob robove jeklenih ušes na bokih ladje. "Hu, hu," je zahukala ladijska piščalka v pozdrav. Vlačilca sta prevzela pi- lota, se odtrgala od naše ladje, pobrala može na plovcih in odri- nila k svojemu privezu pred luško stavbo. Zopet smo obstali sredi vode. Trdo in slabo plačano delo, toda hvala bogu - vsaj imamo ga. Foto: Andreja Svete Afriške družine so številne. 6 četrtek, 17. julij 1997 - TEDNIK PTUJ / POLETNA SOLA ZA MLADE VIOLINISTE Zakljuini koncert mladih violinistov v organizaciji Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj se je 13. ju- lija z zaključnim koncertom končala 4. poletna šola za mlade violiniste. Tokrat je potekala v sodelovanju z veleposla- ništvom Češke republike iz Ljubljane, katere gost je bil češki konzul Tomaš Vostry. Čeprav so se za večino učencev začele težko pričakovane počit- nice, je petnajst mladih violinis- tov iz Slovenije in Hrvatske od 7. do 13. julija še trdo delalo in si pridobivalo novo znanje že za naslednje šolsko leto. Njihov mentor je bil že četrtič zapored neumorni prof. Tomaš Tulaček, koncertni violinist in odlični pe- dagog iz Londona. Njegovo pe- dagoško podajanje je očaralo učence in njihove starše, njegova prefmjena violinska igra se je prenesla v roke mladih violinis- tov, ki so jih skušali z na- jboljšimi močmi posnemati. Pred polno zasedeno dvorano Glasbene šole Ptuj smo slišali učence violine iz nižjih in srednjih glasbenih šol v starosti od 10 do 17 leta. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so se udeležili raznih violinskih tek- movanj in osvojili prva, druga in tretja mesta. Tako smo imeli priliko slišati učenko glasbene šole Ptuj Bar- baro Senveter, iz mariborske srednje glasbene in baletne šole so se udeležili Petja Veselinova- Atanasova, Primož Ribarič, Po- lona Zohar in Nina Smej. Iz glasbene šole Kamnik so se šole udeležili trije violinisti: Mateja Klobčar, Manca Gros in Ajda Kralj, iz glasbene šole Kranj Urška Kordež in Matija Žepič, iz Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani Nina Grošelj in Živa Ciglenečki, iz glasbene šole Nova Gorica ila Mojca Gal, sest- ri Maja in Nataša Veljak pa sta bili gostji iz glasbene šole Rije- ka. Na zaključnem koncertu so učenci predstavili skladbe, ki so jih naštudirali v preteklem tednu, med drugim tudi skladbe čeških skladateljev, kot so sona- tina Z. Fibiha, A. Dvoržaka ter skladbo Iz moje domovine B. Smetane. Vse učence je odlično in z vsem občutkom spremljal pianist Steven Wray iz Londo- na. Koncertni spored se je tudi letos končal z godalnim orkest- rom, sestavljenim iz učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptyj in gostujočimi violinisti, ki so si na vsakodnevnih vajah s prof. Tulačkom pridobivali or- kestralne izkušnje. Tako so sproščeno in muzikalno odigrali skladbi H. Purcella Chacony in J. Zacha Simfonija št. II, 1. sta- vek. Zahvala gre Glasbeni šoli Ka- rola Pahorja Ptuj, ki je gostila in nudila kar najboljše pogoje za nemoteno delo in dobro počutje gostujočih violinistov in njiho- vih staršev, za kar se ji zahvalju- jemo prav vsi, ki smo v tem tednu delali skupaj. Zahvaljuje- mo se veleposlaništvu Češke re- publike za njihovo sponzorstvo in sodelovanje z nami. Nedvo- mno je k temu veliko prispeval konzul Češke republike Tomaš Vostry, ki je zaupal v naše delo. Vsestransko uspela četrta po- letna violinska šola je sicer izz- venela, a je pustila neizbrisne sledi, ki vzpodbujajo in obvezu- jejo. Metoda Gregi - Trop, prof. Udeleženci violinske šole na sklepnem koncertu. Foto: DAM design Učna ura pri prof. Tuiačku (levo). Foto: DAM design PTUJ / KREATIVNE DELANICE PRI CSD Kako kreativno preživeti počitnice Tudi letos, kot že prejšnja leta, je na začetku počitnic za ptujske osnovnošolce potekal projektni teden pod imenom Kreativne delavnice. Potekale so od 30. junija do 4. julija na Centru za socialno delo Ptuj, udeležilo pa se jih je enajst deklet iz osnovne šole Mladika. Cilj kreativnih delavnic je bil motivirati delavničarje in jih naučiti, kako se lahko sami ali pa v družbi prijateljev krea- tivno in produktivno zaposlijo v času počitnic, ko jim je dosti- krat dolgčas in jim je edina za- bava televizija ali pa postopan- je okrog. Delavnice so bile vsak dan raz- deljene v dva sklopa, ki sta se iz- vajala ločeno. Vsak je trajal približno dve uri, vmes pa je bila malica. Po zanimivem spozna- vanju smo jadrali skozi obliko- vanje, barvanje majic, glasbeno in komunikacijsko ter novinars- ko delavnico. Pri oblikovanju smo delali izdelke iz EFA-plasti in DAS-mase (obeski, svečniki, kipci, ...), pri barvanju majic smo polepšali enobarvne majice z raznimi motivi, se podpisali na njih in si tako ustvarili lepe spo- minke, pri glasbeni delavnici smo se naučili sprejemati in pos- lušati različne zvrsti glasbe, ko- munikacijska delavnica nas je naučila, kako pomembno je spo- razumevanje z drugimi ljudmi, da je včasih neverbalna komuni- kacija pomembnejša od pogovar- janja in da je treba v vsakdanjem življenju sklepati dogovore in se prilagajati za boljše in bolj sproščene odnose z ljudmi. V okviru novinarske delavnice pa smo ustvarili svoje glasilo in obiskali Radio-Tednik Ptuj, kjer smo si ogledali, kje in kako nas- tajajo radijske oddaje ter kako se ustvarja pravi časopis. Pomembno je, da so vse de- lavnice potekale na podlagi igre, brez vsake prisile in napetosti, saj je bil njihov namen de- lavničarje pripraviti na počitni- ce, ne pa nadaljevati šolo. Na žalost pa so dandanes vse stvari povezane z denarjem in tako je bilo potrebno tudi ta pro- jektni teden plačati. Otrokom samim ni potrebno plačati de- lavnic, denar prihaja i^ občinskega sklada. Lanska leta so se kreativne delavnice izvajale še v okolici Ptuja - na Bregu, v Cirkovcah, Kidričevem, letos pa je ptujska mestna občina edina plačala in tako je projekt stekel samo na Ptuju. To je škoda za okoliške šole, katerih otroci so še bolj izolirani in prepuščeni sami sebi kot ptujski otroci, okoli ka- terih se le dogaja malo več kot okoli otrok iz okoliških, vaških šol. No, pomembno je, da so se letošnje kreativne delavnice uspešno končale. Otroci so bili zelo zadovoljni, kar so tudi sami povedali na radijski oddaji, na katero so bili povabljeni. Zažele- li so si, da bi se trajanje krea- tivnih delavnic podaljšalo na na- jmanj dva tedna, kar jim bomo poskušali naslednje leto omo- gočiti. V načrtu pa je tudi podo- ben projekt, ki pa bo verjetno iz- veden na koncu počitnic. Marko Hazabent TEDNIKOVA KNJIGARNICA/ MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ '97 -16 Hranljive zgodbe Pred vami je zadnja uganka letošnjega mednarodnega knjižnega kviza, ki ga organizi- ra nemška ustanova za pos- peševanje branja Stiftung Le- sen iz Mainza. Knjižno tekmo- vanje poteka v večini ev- ropskili držav, pri nas pa je or- ganizirano že šestič zapored. Vprašanja je pripravila Ksenija Medved s skupino sodela- vcev, potek tekmovanja pa so omogočili: Pionirska knjižnica iz Ljubljane, šolske knjižnice. Zveza bralnih značk Slovenije, Zveza prijateljev mladine, Na- rodna in univerzitetna knjižnica, Bralno društvo Slo- venije in splošne knjižnice. Tudi Knjižnica Ivana Potrča so- deluje že šestič pri izvedbi kvi- za in že drugič omogoča reševanje tudi bralcem Tedni- ka. Letošnja skupna tema kvi- za je zdrava prehrana. Tudi poslednje, petnajsto vprašanje je povezano s hrano, a ne tisto običajno, ki napolni želodec, temveč z duševno hrano. Tako namreč radi poimenujemo vidno, slušno, besedno in še kakšno lepoto, ki jo črpamo iz umet- nosti, a tudi iz povsem vsakdanjih, majhnih radosti. Mnogo ljudi zatrjuje, da so jim knjige pomembna duševna hrana. Morda je prav zato založba Mladinska knjiga zbir- ko knjig za najstnike naslovila Knjigožer. Pri Mladinski knjigi pravijo, da so to HRANLJIVE ZGODBE, KI TEKNEJO IN NE REDIJO. V ZBIRKO so uvrščeni so- dobni kriminalni, ljubezenski in srhljivi romani za najstnike. Avtorji knjig so priljubljeni domači pisci in tuji ustvarjalci uspešnic. Urednik zbirke Vas- ja Cerar zagotavlja, da si takšno zanimivo, napeto in slastno branje želi 25.000 bral- cev revije PIL (Pisani list, nekoč Pionirski list). Poglejmo najzanimivejše romane iz zbir- ke Knjigožer: SOKOLOV MALTESER odličnega Anthonya Horovvit- za (prevod Jakob Jaša Kenda) je humorna kriminalka s pridi- hom parodije. V zakotno pisar- no neuspešnega zasebnega detektiva je neznanec prinesel zavitek popularnih polnjenih čokoladnih bonbonov znamke Maiteser. Neznanca kmalu po- kopljejo, detektiv pristane v zaporu, bonboni pa v žepu ti- najstletnega fanta, ki je detek- tivov brat. Bonboni so vredni tri milijone funtov in tolpa ba- rab jim je na sledi. Slastnost čokoladnih bonbonov, ki povzročijo zaplet zgodbe, je enakovrdna bralnemu užitku ob prebiranju Sokolovega Malteserja. MOJ DIVJI FANT je lju- bezenska štorija najstnice, ki ob nenadni zaljubljenosti niha med domačimi dolžnostmi in željo po zabavi. Fant, ki ji je ukradel srce, je namreč nekoli- ko skrivnosten in se ne sklada s podobo idealnega "bodočega zeta". Knjigo je na- pisal Sam VVhite, prevedla pa Darinka Koderman. STRAŠLJIVA STRAHOVICA je delo neutrudnega domačega avtorja Bogdana Novaka. V okolici Strahovice, znane po čudežni kapelici na Županjih njivah, so v pobočjih Krvavca izginili že nešteti izletniki, pa celo tovornjak in letelo. Trije mladi radovedneži pri reševanju uganke odkrijejo številne grozljive podrobnosti. o uspešnosti raziskovalcev pa preberite sami. POLETNO SANJARJENJE je pravo branje za vroče lenobne dni. Pisateljica Anita Davies opisuje dogodivščine zasanja- ne gimnazijke, ki želi postati pisateljica. Počitnice ob morju ji prinesejo bridko izkušnjo, a kmalu se zave, da ni edina, ki išče pravo prijateljstvo. Knjgo je prevedla Jelka Capuder. LAŽNIVA SUZI je najnovejša knjiga iz zbirke Knjigožer. Nje- na avtorica Desa Muck opisu- je, kanček tudi avtobiografsko, tegobe osmošolke, ki prikriva revno in neurejeno družino ter neizmerno trpi ob preselitvi na novo šolo, kjer si mora naklon- jenost in prijatelje šele pridobi- ti. V zbirki so izšle še naslednje hranljive zgodbe: Hči lune (Desa Muck); Zelena pošast, Zaljubljeni vampir (Bogdan Novak); Netopir brez kril, Beli mušketir. Formula smrti (Ivan Sivec), Prva ljubezen (Mary Hooper). Čitljivo izpolnjeno okence čim- prej pošljite na naslov KNJIŽNICA IVANA POTRČA, Minoritski trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom KVIZ. V naslednji Tednikovi knjigarnici bomo objavili knjižne nagrajence. VABILO Vse tiste, ki jim ni mar predol- go poležavanje in buljenje v televizijo, vabimo vsak dan ob desetih na POČITNIŠKE URI- CE v pravljično sobo mla- dinskega oddelka naše knjižnice. Mali grad, Prešerno- va 35. Počitniške urice so za- bavne in kratkočasne, a neko- liko tudi poučne in telovadne. Točnost, dobra volja in copati so zaželeni. i/f/ono Klemenili .rCDNIK - četrtek, 17. julij 1997 1 pTUJ / AKTIVNOSTI EKONOMSKE ŠOLE Sprejem zci najboljše l^jivnateijica Ekonomske šole Ptuj prof. Branka Kampl- liegvat je ob koncu šolskega leta povabila vse dijake, mentor- ja in predstavnike podjetij, ki so kakorkoli podpirali prizade- y3nja mladih na raziskovalnem ali tekmovalnem področju, na srečanje, Iger so v sproščenem pogovoru ob skromni zakuski izvedeli marsikaj zanimivega o letošnji tekmovalni beri. Ude- leženci so morali kar nekajkrat navdušeno zaploskati, saj so bili dgaki Ekonomske šole tudi letos zelo uspešni. Doseženo je ekipno prvo mesto v državi na tekmovanju iz znanja gospodarskega poslovanja (posa- mezno: Robert Čajič 2., Darinka Šeruga 6. in Tanja Trafela 13. mes- to). Na republiškem tekmovanju iz znanja maternega jezika je Martin Korošec osvojil srebrno Cankarje- vo priznanje. Dijaki programa trgovec - prodajalec so se udeležili že 22. državnega tekmovanja v teh- niki prodaje blaga. Ekipno se je EŠ uvrstila na 2. mesto v Sloveniji, posamično pa so dijaki dosegli tele rezultate: Mojca Čeh 2., Stanislava Kokol in Mateja Drevenšek 3., Mirjana Koprek pa 4. mesto. Največje uspehe pa so dosegli mladi raziskovalci, med njimi še posebej bodoči ekonomist Matjaž Novak s prvim mestom na re- gijskem srečanju, o čemer smo obširneje poročali v eni prejšnjih številk. Udeleženci srečanja so bili še po- sebej veseli prisotnosti Stanislava Brodnjaka, direktorja Mercatorja SVS, d.d., nekaterih poslovodij trgovskih podjetij Mercator SVS in Emona Merkur Ptuj, g. Farazi- na iz Perutnine Ptuj ter ge. Horva- tove iz Čistilne naprave Ptuj. Skupna ocena vseh je bila, da je le na ta način, ko si podajata roko teorija in praksa, možno upati v uspeh. Zato je po besedah Stanisla- va Brodnjaka potrebno še naprej nenehno skrbeti za uspešno med- sebojno sodelovanje in povezovan- je med Ekonomsko šolo Ptuj, trgo- vino in gospodarstvom. S.S. Srečanje pri ravnateljici Ekonomske šole Ptuj. Foto: Langerholc. (Fotografija je bila prejšnji teden pomotoma objavljena pri nekem drugem sestavku o Ekonomski šoli Ptuj.) Poletje brez matematike 12. junija je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber v vladni palači gostil najboljše z osnov- nošolskih in srednješolskih tek- movanj v fiziki in matematiki iz cele Slovenije. Med srednješolci je z območja Ptuja v matematiki letos najboljši rezultat na državnem tek- movanju dosegel Črto Kreft iz prvega letnika ptujske gimnazije, ki je v svoji skupini dosegel tretje mesto v državi. Na sprejemu ga je spremljal mentor in profesor ma- tematike Stanislav Senveter, ki upa, da bo Črto Kreft nadaljeval uspehe na tem področju, kot so jih v prejšnjih letih dosegali Klep, Tonejc in Cafuta, čeprav se zaveda, da se Bombay ne bo tako kmalu ponovil. Gre pa za kontinuiteto, ki bi jo veljalo obdržati in nadaljeva- ti. Takšni uspehi so lahko dober kažipot tudi drugim, ki jim mate- matika ne dela težav, da jo bodo morda vzeli kot izziv. Črto Kreft pravi, da ob talentu, če delaš sproti, je tudi matematika nekaj lepega in česar se ni treba bati. V počitnicah ji ne bo posvečal kaj prida časa, saj so namenjene sprostitvi. Del počitnic bo preživel v gorah, del pa ob morju. Jeseni pa ji bo znova namenil vso potrebno pozornost. MG Črto na sprejemu pri mini- stru Gabru.Foto: S. Senveter PTUJ V ZLOZENKI "SKUPNOST STARIH MEST V REPUBLIKI SLOVENIJI" Potvarjanje zgodovine Ptuj je mesto z dolgo in zanimivo zgodovino, ki pa nikakor ne zadovolji vseh "ljubiteljev" te "dol- gosti in zanimivosti". Zanimivost Ptuja je, da si zgodovino za sprotne potrebe tudi zmišljuje (npr. 1150-letnica prosti j ske cerkve in še cela vrsta drugih famoznih izmišljotij je znanih iz zadnjih let, ko je na pohodu novovalovski romantični lo- kalpatriotizem), zadnji takšen primer je zloženka, ki je izšla pred kratkim ob srečanju starih mest v Skofji Loki. V zloženki so na kratko predstavljena tri mesta: Piran, Ptuj in Škofja Loka. Kdo je prispeval tekst o Ptuju, ne vemo, ker ni nikjer zapisano, domnevamo pa, da je vsaj podatke moral posredovati kdo iz Ptu- ja, če že ni kar besedila napisal, ker tekst izraža najglobljo "ptujskost" (če pa je to uspelo komu v Škofji Loki, vsaka mu čast). V zadnjem obdobju je o Ptuju izšlo več kot dovolj poljudnih in strokovnih publikacij, iz katerih se dobronamerni pisci lahko marsikaj naučijo tudi o zgodovini mesta (sploh pa že kar "preveč" za takšno kratko zloženko). In res je bilo preveč, ta famozna "ptujskost", ki je nekje v zraku, je nekomu zmešala tokove in je pisal kar o naravnih tokovih Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, ki da so botrovali temu, da je nekdo pred 6.000 leti po- mislil: "Hej, zakaj ne bi tule zgradil most in ustano- vil naselbino!" Biser, ni kaj. Kateri le so bili na- ravni tokovi teh polj in hribov za to briljantno mi- sel!? Kako pa so zgledala vsa ta polja pred 6.000 leti, nemara sploh niso bila polja, ampak gozdovi, in kako je tekla Drava in kdo je bil tisti, ki je pomis- lil, ker iz tistega časa ne poznamo nobenega mostu, kaj šele naselbine, pa tudi kakšnih kosti lega misle- ca arheologi še niso našli (rešitev je v kozmopolits- ki tezi, saj je jasno, da so "homo sapiensi" takrat že bili in morda je kdo izmed njih že blodil po širjavah sveta, ki ga danes imenujemo polja in gorice itd.) Tudi statistika piscu ni domača. Ptuj danes nima 20.000 prebivalcev (nekoč v antiki jih je že imel to- liko, morda še več). Ko pišemo podatke o mestu (statistični podatki štetja iz leta 1991 so znani, pri Ptuju pa se število prebivalstva celo znižuje), nas seveda ne zanima mestna občina. Kljub pobožnim željam Ptuj ni nobeno kulturno in gospodarsko sre- dišče "področja, ki meji na HrvaŠko, Madžarsko in Avstrijo", je pa brez dvoma središče nekega manjšega območja, npr. Spodnjega Podravja. Futurističen je stavek: "Tudi Slovani so se nasel- jevali tod in namesto rimske Poetovione leta 69. n. št. rimski zgodovinar Tacit navaja Civitas." Ali pa tale: "Ptuj se lahko pohvali z gradom iz 9. stoletja." Grozno!! Statutu iz leta 1376 se še sanja ne o srednjeevropskosti, njegov namen in pomen sta drugje. Projicirati sedanjost v preteklost je morda za koga koristno, ni pa potrebno in ne dovoljeno. Tako se preprosto povedano potvarja zgodovina, Ptuj pa si tega ne zasluži in ne potrebuje. Marfin Štelner PTUJ / ALENKA VINDIS USPESNO KONČALA ŠOLANJE Za Alenko je uspešno leto Po lanski proglasitvi za miss Slovenije se je za Alenko Vindiš pričelo leto, ki ji je prineslo vsega po malem, ob veselju tudi težave. Kljub temu pa ostaja nepozabno. Naslov miss ji je sicer odprl marsikatera vrata, a se je za- vestno odločila, da bo dala prednost šoli, kar so ji nekateri celo zamerili. Odločitev je izbra- la sama in ni ji žal. Srednjo zdravstveno šolo je uspešno končala in sedaj je zdravstvena tehnica ali po domače medi- cinska sestra. Študij želi nadalje- vati na visoki šoli za socialno delo, če ji to ne bo uspelo, pa na visoki zdravstveni šoli. Letošnje počitnice, ki bodo tudi njene najdaljše, želi maksimalno užiti. Nekaj ponudb ima tudi za menekensko delo. Kot manekenka se želi izpolniti pri Roku Lasanu, ki vodi Društvo modnih delavcev Slovenije. Pridno se udeležuje tudi preizborov letošnjega tekmovanja za miss Slovenije. "Čisto drugače je, če si za odrom, kot na njem. Dekleta preživljajo vse to, kar sem tudi jaz v prejšnjem letu. Danes gledam na tekmovanje čisto dru- gače. Zdi se mi ponižujoče, ko te ljudje tako ocenjujejo. Osebno se ne bi več prijavila na takšno tek- movanje. Po več kot polovici pre- dizbornih tekmovanj za letošnjo miss Slovenije že lahko rečem, da letos ni takšne konkurence, kot je bila v prejšnjem letu." Ko se bodo predizbori končali, bo odpotovala v Bosno, kamor jo je povabila njihova miss. Z njo se je spoprijateljila na svetovnem izbo- ru za miss v Indiji lansko leto. Po- tovanje v Rio de Janeiro, kamor jo vabi prijatelj, ki ga je spoznala na frankfurtskem letališču, ko je ne- kaj ur čakala na polet v Indijo, pa za zdaj ostaja le skrita želja. Alenka bo krono novi miss Slo- venije predala 13. septembra. MG Alenka Vindiš kot matu- rantka. Foto: Vili Klemenčič PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 31 Dominikanski samostan Za nadaljnjo interpretacijo sta- vbnozgodovinskega razvoja pa je bilo pomembno pred štiridesetimi leti napisano Zadnikarjevo poročilo (VS) o novo odkritih mo- mentih za stavbno zgodovino do- minikanske cerkve, najdenih ob osuševalnih delih, ki so bila izve- dena v pritličju, sedanjem lapidari- ju, nekdanje cerkve in ki so pote- kala v petdesetih letih tega stolet- ja. M. Zadnikar poroča, da so ta- krat odkrili: - tričetrtinska stebra "prvotnega" slavoloka z močno potlačenima bazama, počivajočima na pravo- kotnih podstavkih, ki ju bazi pre- segata, ta presegajoči del baz pa podpirajo značilne konzolice, ki so znane iz sočasnih arhitektur na Gradu pri Slovenj Gradcu, v Gornjem Gradu, Vuzenici in Kos- tanjevici, pri enem od tričetrtinskih stebrov pa je bil najden tudi močno poškodovan kapitel, ki je v zgornjem delu povprek rebrasto- paličasto profiliran, v spodnjem delu pa ga pokriva polžasto zvita reliefna dekoracija, - kamnoseškemu znaku podo- ben velik dvojni zavoj, ki spominja na zrcalno obrnjeno veliko črko S in ki se nahaja na južnem polstebru "prvotnega" slavoloka, - odkriti so bili mnogi fragmenti srednjeveških kamnoseških izdel- kov, npr. profiliranih služnikov, hruškastih reber itd., ki izhajajo večinoma s konca 17. stoletja(?) porušenega "prvotnega" prezbi- terija, - pod zvonikom, v kotu stičišča vzhodne in južne ladijske stene, je bil odkrit zazidan šilastoločni por- tal, ki je povezoval cerkev s sa- mostanskim poslopjem, njegova oblika pa govori za čas nastanka v sredini 13. stoletja. Tako M. Zadnikar sklepa, da je z najdbo "prvotnega" slavoloka, ki ima ob ostenje prislonjen tričetr- tinski steber, nekako tako kot v minoritski cerkvi, in ker bazi obeh stebrov podpirajo konzolice, kar je motiv, značilen za prehodni slog 13. stoletja, podan dokaz, da je z njim v jedru ohranjena stavba, ki je bila leta 1252(?) posvečena. M. Zadnikar opiše tudi kon- strukcijsko rešitev cerkvenega zvonika, ki je moral biti pozidan v začetku 14. stoletja, to svojo obrazložitev pa opremi tudi s ski- co. Torej: pravokotni zvonik so naslonili na vzhodno in južno la- dijsko steno, ker pa jim je manjkal zahodni nosilec, so na tem mestu pozidali "drugi" slavolok, medtem ko so severno stranico opremili z razbremenilnim šilastim lokom. Tako se je zvonikovo pritličje v ladjo odpiralo šilastoločno, vmes- ni prostor med obema slavoloko- ma pa so obokali z vzdolžno šilas- toločno opečno banjo. Opisani stavbni razvoj potrjuje tudi to, da je vstavljeni "drugi" slavolok pris- lonjen k ladijskim zidovom na po- beljeno steno, kar se posebno dobro pozna na severni strani. Žal M. Zadnikar ne pojasnjuje, kako je to mogel videti, kajti kolikor je po ponovnih ogledih znano, se se- verna stena naslanja na "drugi" slavolok in ne obratno; treba je namreč upoštevati, da so ladjo ob barokizaciji presvodili, zaradi tega so bile notranje stene ob baroki- zaciji ojačane vsaj z dvojnimi pi- lastri, ob etažiranju cerkvene ladje po letu 1826 pa so med pilastrske pare vzidali nosilne loke za posa- mična nadstropja. Ivan Komelj je zapisal, daje arhi- tektura beraških redov postala oblikovno in idejno izhodišče za razvoj gotskepa stavbarstva na Slovenskem. Zal so bili prvi sta- vbni spomeniki uničeni, s čimer smo tudi izgubili dokumente o beraški redovni arhitekturi pred nastankom dominikanske in mi- noritske cerkve na Ruju. Stavbni tip, ki je lahko postal formalno in idejno izhodišče za nadaljnji raz- voj naše arhitekture, je ptujska mi- noritska cerkev, vendar bi bilo, kot meni I. Komelj, pravilneje, če bi ta pomen pripisali arhitekturi beraških redov na splošno, saj so se ti pri nas naselili zanesljivo še pred prihodom minoritov na Ruj že v prvi polovici 13. stoletja. Ker pa se njihovi zgodnji stavbni spo- meniki niso ohranili, pogrešamo tudi edine dokumente, ki bi lahko izpričevali, v kakšni formaciji je zašel k nam stil beraške redovne arhitekture še pred nastankom minoritske cerkve na Ruju. Arhi- tektura nekdanje cerkve ptujskih dominikancev nam vendarle^aže nekaj otipljivih znamenj o prvotni arhitekturi beraških redov. Tako I. Komelj zapiše, da je do- minikanska cerkev nastala že pred minoritsko, da je sv. Hiacint že leta 1217, še za življenja sv. Dominika (umrl 1221), ustanovil dominikanski samostan v Brežah na Koroškem, od koder so se do- minikanci naselili na Ruju, da so morda kmalu pozidali tudi kon- vent in da so cerkev posvetili ne- koliko kasneje - 1255. leta -, kar bi ustrezalo veljavnemu običaju, da so cerkev lahko postavili tudi več desetletij kasneje. I. Komelj tudi opiše domini- kansko cerkev, za katero pravi, da je to bila preprosta podolžna sta- vba z ravnim stropom in dolgim tristrano sklenjenim korom, ki se je odpiral v ladjo skozi visok šilas- toločni slavolok, ki sta ga z notranje strani po še romanskem izročilu spremljala dva polstebra. Ker nam je še zmeraj neznana ob- lika, predvsem pa prostorska struktura prvotnega kora, I. Ko- melj meni, da bo podobo o ptujski dominikanski cerkvi mogoče do- polniti le z arheološkimi posegi, da pa gre gotovo za enoladijsko vzdolžno usmerjen prostor z že v dolžino razvitim korom, to pa po- meni odločen odmik od domače, splošno veljavne stavbarske tradi- cije, ki je uporabljala za večje cer- kvene stavbe udomačeni tip lom- bardsko-bavarske tri ladijske bazi- like in da gre v našem primeru za uresničitev razvojno pomem- bnejše enoladijske ravnostropane dvorane, ki je v glavnem nasledila starejšo triladijsko obliko. Aksonometrija vzhodnega dela ladje s slavolokom in zvonikom; risal V. Kopač. Polsteber t.i. prvega siavolo- i ka s kamnoseškim znakom v I obliki zrcalno obrnjene črke ; S, dominikanska cerkev, sr. i 13. stoletja; foto: P. Vernik i 8 četrtek, 17. julij 1997 - TEDNIK GORIŠNICA/ PRED DRUGIM PRAZNIKOM OBČINE Na anino praznik športa in aruienja V občini Gorišnica bo na anino izzvenel že drugi praznik občine, ki ga bodo na obeh koncih občine popestrili z raz- nimi zabavno-športnimi prireditvami. Osrednja sloves- nost bo na gradu Borlu v petek, 25. julija, s podelitvijo občinskih plaket in listin. Letošnje občinske prireditve se bodo pričele teden dni pred Ani- no nedeljo, sa[ bodo že ta petek, 18. julija, v OS Gorišnica pripra- vili šahovski turnir vaških ekip. Športno popoldne bo dan pozneje na igrišču v Gorišnici, kjer bodo ob 14. uri pričeli šahovsko simul- tanko, ob 15. uri pripravljajo tur- nir dvojic v tenisu, ob 18. uri pri- kaz veščin juda, uro pozneje roko- metno tekmo, ob pol osmih zvečer pa še nogometno tekmo občinskih svetnikov z veterani. Pozneje pripravljajo še nogometni turnir, ko se bodo pomerile ekipe iz posa- meznih vasi, ves sobotni popoldan in v nedeljo pa bo pred novim lovskim domom v Placerovcih po- tekalo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Nedelja, 20. julija, bo znova v znamenju športnih prireditev, saj bo ob 14. uri na sporedu odbo- jkarski turnir trojk na igrišču v Cirkulanah, ob 16. uri pa turnir v namiznem tenisu. Sreda je rezer- virana za vinogradnike Društva vinogradnikov in sadjarjev Halo- ze, saj ti v gostišču Botra pripravljajo drugo prireditev Mi in vino s pokušnjo najboljših vinskih letnikov in družabnim večerom. Prihodnji četrtek bo v grajski kapeli na Borlu zasedal občinski svet, v petek ob 17. uri pa bo v osrčju grajskih zidov os- rednja proslava ob drugem prazni- ku občine Gorišnica. Takrat bodo razglasili častnega občana, podel- jena pa bodo tudi plakete in listi- ne občine posameznikom in društvom. Občinski praznik bo zaznamoval tudi drugi rekreativni tek od Gorišnice do Borla, v sobo- to bo pri sv. Ani križev pot, na sam praznik sv. Ane pa bo tradi- cionalno romanje k cerkvici s sve- to mašo. Na anino bodo ob 15. uri praznovali še gorišniški lovci, saj bodo ob tej priložnosti svečano odprli nov lovski dom v Placero- vcih. r. Mohorko PTUJ / KO SE SREČA ZDRUZI Z ZNANJEM Ujet naitezji dravski som Ptujsko jezero in stara struga Drave skrivata še veliko skrivnosti. Med tistimi, ki so javnosti najbolj na očeh, so zagotovo kapitalne ribe. Iz ribiške družine Ptuj so nas obvestili, da je v četrtek, 3. Ju- lija, ribič iz sosednje Avstrije Kurt Indikievvich ujel doslej na- jtežjega soma, težkega kar 35,5 kg. Zgodilo se je pozno popoldne ob stari strugi Drave v Ptuju. Dobro uro in pol ga je utrujal na 0,50 mm najlonski vrvici monofil in ga ob asistenci Frenka Vidoviča iz RD Ptuj varno spravil na suho. Kot se za kapitalca spodobi, so opravili vse potrebne meritve, teh- tanje in zapisnik. Od glave do repa so namerili 181 cm, prek trebuha 78 cm, en brk je bil dolg 26 cm, od brka do brka 65 cm, med očmi pa 19 cm. Še na kratko o ribiški opremi: palica Zebco Monse, rola DAM Multi Monse, trnek 5/0. Dosedanji ribji rekorder ptujske Drave je bil 30,5 kg težak som, ki ga je 17. julija 1988 v neposredni bližini sedanjega ulova v sotočju kanala z Dravo ujel ptujski ribič Milan Vogrinec. -OM žEmo IN MOŠKO misnsTVo "SmiTA" PCWMm.%779-226 AVTOBUSNA POSTAJA %776-456 Nagradno iurisfiino vprašanje v teh dneh je na ptujskih ulicah in trgih ter dvoriščih izredno živahno. Dogajajo se priredit- ve, ki naj bi v mesto ob Dravi privabile tudi obiskovalce od drugod. Pri- reditve naj bi bile eden od stebrov ptujskega turizma. Festival Poetovio, ki se šele postavlja na noge, se je pričel. Na Borlu poteka Idri- art, bogata pa je tudi prire- ditvena dejavnost v drugih krajih na Ptujskem. Če je že poletje muhasto, pa za doga- janje v najstarejšem slo- venskem mestu in okolici tega ne moremo trditi. Veliko jih v tem času tudi že nestrpno pričakuje novi most za pešce čez Dravo v Ptuju, ki ga vsaj za zdaj ne bo spremljala fontana, ker kot pravijo v mestni občini Ptuj, so predlog temeljito proučili, naročili projekte, zataknilo pa se je pri denarju, ker bi njena postavitev stala deset milijonov tolarjev, za toliko pa si niso upali povečati ceno gradnje mostu. Poleg tega tudi niso uspeli dobiti vseh potrebnih soglasij; zelo bi nam- reč trpela veduta Ptuja. Če bi bila fontana pos- tavljena, bi ta prevzela dosedanjo vodilno vlogo gradu. Gradnja mostu poteka pospešeno, da bi ga končali do 2. avgusta, do osrednje proslave ob prazniku mestne občine Ptuj. Večina Ptujčanov pa tudi pričakuje, da bodo kmalu na ptujskem podvozu ugledali pravi ptujski grb. Turistično društvo na Gomili je pred dnevi praznovalo zlati jubilej. To so vedeli tudi vsi naši reševalci nagradnega turističnega vprašanja. Nag- rado prejme: Boris Vindiš, Orešje 39, 2250 Ptuj. Čestitamo! Od prvega maja letos je znova odprt znani gos- tinsko-turistični objekt Švabovo, katerega lastnik je po novem družina Pongrac iz Zavrča. Pon- gračevi so znana gostilniška družina in se z gos- tinsko dejavnostjo ukvarjajo več kot sto let. Vprašujemo, iz katerega leta je poslopje Švabove- ga. Nagrada za pravilen odgovor sta nedeljski ko- sili z buteljko po izboru na Švabovem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 25. julija. Znani gostinsko-turistični objekt Svabovo je od ne- davnega v lasti znane družine Pongrac. Slika: NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Iz katerega leta je poslopje Švabovega? a) Iz leta 1831. b) Iz leta 1952. o) Iz leta 1750. Naslov:..................................................... KUKAVA / ZLATA POROKA ZAKONCEV STERBAL Petdeset skupnih let Pred kratkim sta praz- novala zlato poroko Alo- jzija in Feliks Šterbal iz Kukave pri Juršincih. Alojzija je bila rojena leta 1921 v Janežovskem Vrhu pri Destrniku in je bila gospodinja. Feliks se je rodil leta 1922 in je bil žerjavist v Kidričevem. V zakonu se jima je rodilo osem ot- rok, pet jih še živi. Imata pet vnukov in dva pravnuka. Terezija Krafnc tednik -17. jum 1997 PO NAŠIH KRAJIH -9 Cene še vedno neraiumliho visoke >ledtein ko so svetniki občine Kidričevo na izredni seji v glav- nem sklepali o predlogu komisije za mandatna vprašanja, vo- litve in imenovanja, je 2. zbor uporabnikov centralnega ogre- vanja naselja Kidričevo v četrtek, 10. julija, avlo kidričevske ^ole napolnil do zadnjega kotička. Po 14 sejah in različnih prizadevanjih je ta odbor in vse uporabnike ogrevanja priza- del predvsem sklep slovenske vlade, ki ni ugodila njihovemu ugovoru zaradi previsokih cen ogrevanja naselja Kidričevo. Ta trenutno največji problem stanovalcev Kidričevega ostaja tako še naprej nedorečen. Dosedanji predsednik inicia- tivnega odbora stanovalcev za centralno ogrevanje Rudi Bog- dan je predstavil številne aktiv- nosti in prizadevanja iniciativ- nega odbora. Med drugim je povedal, da so glede na pobude, ki so bile zaradi previsokih cen ogrevanja naselja Kidričevo, oblikovane na prvem zboru sta- novalcev 24. februarja letos, na vlado republike Slovenije sredi niarca naslovili ugovor. Vlada je o njihovem ugovoru raz- pravljala 28. maja in ogorčeni so, ker ugovoru ni ugodila, saj je sprejela negativno stališče. V obrazložitvi svoje odločitve je vlada upoštevala predvsem po- zitivno mnenje Upravne enote Ptuj k ceni, ki jo je oblikovalo Komunalno podjetje Ptuj, sklep sveta občine Kidričevo in pozitivno mnenje k ceni, ki sta jo podala župan in svet občine Kidričevo ter tudi dejstvo, da občina Kidričevo ne namerava več financirati daljinskega ogrevanja v naselju Kidričevo. Člani odbora so se posvetovali tudi z Zvezo potrošnikov Slove- nije, ki jim je sicer odgovorila, da njihova prizadevanja podpi- ra, žal pa zaradi finančnih težav ni sposobna, da bi jih zastopala pri tožbi Komunalnega podjet- ja Ptuj. Po sklepih 21. seje sveta občine Kidričevo so predlagali, da bi ustanovili odbor odjemal- cev, pripravili so teze za določitev dejavnosti in pristoj- nosti tega odbora, predlagali so tudi izdelavo pravilnika o izva- janju gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo ter ponudili sodelovanje iniciativ- Rudi Bogdan, dosedanji pred- sednik iniciativnega odbora porabnikov ogrevanja v Kidričevem. Foto: IVI. Ozmec nega odbora pri tem. Poleg tega so občini Kidričevo predlagali, da zahteva od Komunalnega podjetja Ptuj izjavo o sposob- nosti za dolgoročno izvajanje oskrbe s toplotno energije glede na informacijo o izteku dolgo- ročne pogodbe s Talumom ozi- roma Silkemom. Iniciativni od- bor je povabil družbo Silkem, da izdela ponudbo za dolgo- ročno oskrbo naselja Kidričevo s toplotno energijo. V svojem zadnjem predlogu pa so občini Kidričevo predlagali, da prido- bi informativne ponudbe za projekt toplotne postaje. Občinski svet o teh pobudah (še) ni odločal. Trenutno največji problem - to je izredno visoka cena toplot- ne energije - ostaja tako še na- prej nedorečen. Zaradi tega je iniciativni odbor svetu občine Kidričevo dal pobudo, da sofi- nancira ceno energije za sezono 1996/97. Svet je pobudo sprejel v spremenjeni obliki, saj je sklenil, da bo ceno energije za omenjeno sezono sofinanciral le socialno ogroženim stanoval- cem. Sledila je vroča razprava in številne kritike na račun ki- dričevskega župana ter članov občinskega sveta, ki so jim raz- pravljalci očitali nezavzetost do tega problema stanovalcev in celo nezakonitost nekaterih občinskih sklepov o cenah ogrevanja. Stanovalci so tudi ogorčeni nad negativnim sta- liščem slovenske vlade, ki ni upoštevala njihovega ugovora zaradi neupravičeno previsoke cene ogrevanja. Predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj Janez Polanec je sicer očitke krajanov, da je za visoko ceno kriva tudi komuna- la, vneto zavračal in ceno opra- vičeval z dejanskimi izmerami porabljene energije. Uporabni- ki pa so seveda menili drugače. Da bi se problematike ogrevan- ja lotiti organizirano, so na zbo- ru soglasno izvolili 6-članski odbor odjemalcev ogrevanja, ki bo v bodoče ščitil njihove inter- ese. V odboru so Rudi Bogdan, Ivanka Gorše, Julijana Špehon- ja, Slavica Mlakar, Anton Orter in Mirko Kozoderc. Sprejeli so tudi sklep, da od občine Ki- dričevo zahtevajo, da čimprej uredi vse pravne osnove za sis- tem ogrevanja oziroma da sprejme odlok o ogrevanju v na- selju Kidričevo, ki naj bi uredil odnose med proizvajalcem to- plotne energije, distributerjem te energije in med uporabniki. Od krajevnega odbora Ki- dričevo pa zahtevajo, da čim- prej, ko je mogoče, skliče zbor krajanov, na katerega bodo po- vabili župana in občinske svet- nike in se z njimi pogovorili o tem in drugih aktualnih pro- blemih v naselju. Po predvidevanjih naj bi bila cena ogrevanja v Kidričevem naslednje leto še višja, saj naj bi z letošnje povprečne cene 102 narasla na 133 tolarjev po kva- dratnem metru. To pa je ob dejstvu, da je sedanja pov- prečna cena ogrevanja v Ptuju le 85,92 tolarjev po kvadratnem metru, kljub izgovorom o šte- vilnih izgubah zaradi slabe izo- lacije zastarelih hidričevskih stanovanj in toplovoda Ki- dričanom še vedno nerazumlji- vo. M. Ozmec Predstavnik distributerja toplotne energije Komunalnega pod- jetja Ptuj (stoji desno) je očitke porabnikov vneto zavračal in visoko ceno ogrevanja opravičeval z dejanskimi izmerami po- rabe energije. JUnsaHI / 2. GOSPODINJSKI PRAZNIK Gospodinjam mesto, ki jim pripada 26. julija bo v Juršincih zanimiva prireditev, drugi gospo- dinjski praznik. Pripravlja ga Društvo gospodinj in gospo- dinjcev, ki jih vodi Marta Toplak. Gre za edinstveni praznik te VTste v Sloveniji, ki ga pripravljajo v okviru gospodinjskega dneva, 29. julija, ko goduje zavetnica gospodinj sv. Marta. Z njim želijo obuditi gospodinjske praznike, ki so včasih v Slo- veniji že bili. Pri oganizaciji in izvedbi prazni- ka jim je vodilo prizadevanje, da se gospodinjam in gospodinjcem priznata tisto mesto in ugled v družini in družbi nasploh, ki jim pripada. Pri tem naj bi jim ob več kot 40 aktivnih članih društva po- niagali tudi drugi, ki jih zadeva to področje. Letos si veliko obetajo od okrog- le mize na temo Kuhanje je užitek - '^selje - vir življenja. To je prva pri- reditev letošnjega drugega prazni- ka, ki se bo začel 26. julija ob 16. uri. Na okroglo mizo so povabili priznane učitelje in učiteljice go- spodinjstva ter avtorje kuharskih knjig, ki bodo s svojo udeležbo prispevali k novim spoznanjem na tem področju in izboljšanju vsa- kodnevne prehrane. O poslanstvu društva bo govorila predsednica društva Marta Toplak, v imenu občine Juršinci bo udeležence praznika pozdravil župan Alojz Kaučič. Na priložnostni razstavi bodo na ogled sadne dobrote in pletenice. Razstavo bo odprla Mar- jetka Horvat, juršinska kraljica sadja. Po predstavitvi predstavni- kov in razstavljavcev gospo- dinjskih pripomočkov ter spon- zorjev se bo v posebnem nastopu (igra s sadnimi dobrotami) pred- stavilo društvo gospodinj Juršinci, v nadaljevanju pa se jim bodo z zabavnim in etnološkim pro^a- mom pridružile tudi gospodinje iz občin severovzhodne Slovenije. Vse pa bo s svojim nastopom zabe- lila kmečka gospodinja Trezika od Negove s šaljivim programom. Obiskovalci 2. gospodinjskega praznika bodo lahko poskusili srečo na srečelovu, ki ima za na- grade gospodinjske pridelke in iz- delke, kruh, sadne dobrote in dru- ge gospodinjske specialitete pa bodo lahko tudi kupili. Za zabavo bodo skrbeli trio Mercedes in go- BODKOVa Ribiško tekmovat{fe pri -^Mn^akmih ]i To ite^j(V20. lulifa, bo spet "Veselo pri SMr^kovih treh ^iifai#ilt v Ribiški pan se pmnc^i v šport- oein ribokitii s i^ovcem. Zbra- " ii isfe fec^ 7. uri pri ribiški IiSmH Ajtl^« po tekmovanju pa {to tibBki piknik s ponudbo pečemh postrvi, mesa iz tunke in gibanic. m spodinja Trezika, ki bodo tudi predstavili napitnice imen godov- nih dnevov. Če bo vreme slabo, bo prireditev v nedeljo, 27. julija, ob 13. uri. Prvi gospodinjski praznik je bil dobro obiskan, zato so se člani Društva gospodinj in gospo- dinjcev Juršinci odločili, da bodo nadaljevali organizacijo te tudi v slovenskem merilu zanimive in iz- virne prireditve. Prireditev, kot pravi Marta Toplak, naj bi postala tradicionalna. MG PTUJ/ UPOKOJENCI VABI- JO NA LETOVANJE Tokrat v Biograd Ehiištvo upokojencev Ptuj organizira za svo^e člane še tretje letovanje. Prvega, v Rabcu, se je udeležilo 43 čl^ nov, drugega, v Dugi uvaii, 51 članov, za tretje letovanje pa imamo na razpolago samo 40 mest. Letovati bomo v Bio- gradu na močfu od 26. a>^;usta do 2. septemlna. Cena pol^^ ga pen/iona s prevozom znJtŽ 400 DEM. Prijavite sc z akontaciio čim prej (do zasedbe mest!) na DruštMi upokojencev Pb^ .Aškerčeva 9, vsak torek od 10. do IJ. ure. JURŠINCI / USPESNI V RAZVOJU Moue pridobitve^ ob prazniku obiine v občini Juršinci so v dobrih dveh letih in pol zavihali rokave in kljub skromnemu proračunu uspeli narediti velik korak na področju razvoja in urejanja infrastrukture. Letos je ugasnila še zadnja petrolejka, moderniziranih je že preko 50 kilome- trov občinskih cest, v skoraj vsako hišo je napeljan telefonski priključek in domačije so od letos naprej preskrbljene še s pitno vodo z Dravskega polja. Občini ne manjka razvojnih usmeritev, te pa segajo tudi na področje kmetijstva, vinograd- ništva, trsničarstva in ne nazadnje turizma. V Dragoviču so bili veseli kilometra asfalta; z domačini pa tudi župan Alojz Kaučič (v sredini) in predsednik občinskega sveta Simon Toplak (peti z leve). Foto: JOS Zadnjo večjo pridobitev so slove- sno obeležili v Dragoviču, ko so pred štirinajstimi dnevi odprli ki- lometer nove asfaltirane ceste. Domačini so morali na asfalno cesto čakati desetletje, v novi občini pa so v zadnjih letih dobili že telefon in neoporečno pitno vodo, je na slovesnosti povedal domačin Ignac Toš, med drugim pa poudaril, da bo kraj v prihodnje dobil še povezavo s kabelskim sis- temom. Na slovesnosti v Dragoviču sta govorila tudi Alojz Kaučič, župan, in Simon Toplak, predsednik juršinskega občinskega sveta, predvsem o razvojnih nalogah in o načinu pridobivanja sredstev za nove naložbe. Poudarila sta, da v občini največ denarja za naložbe pridobijo iz sredstev občinskega proračuna, nekaj virov imajo v državni blagajni, pomemben delež pa zagotovijo še občani po pogod- bah in prispevkih. Oba občinska moža sta omenila, da se po vseh močeh trudijo, da bi v vseh vaseh zagotovili enakomeren razvoj, po- leg infrastrukture pa spodbujajo še razvoj kmetijstva in drugih tradi- cionalnih panog, še več pa si obe- tajo na področju turizma. Nove priložnosti turističnega razvoja naj bi občini Juršinci prinesla vinska turistična cesta Slovenskih goric, ki je še v fazi projekta. Juršinčani bodo v dneh občin- skega praznika simbolično odprli dobrih osem kilometrov asfaltira- nih in moderniziranih cest, vsem štirinajstim vaškim skupnostim bodo na slavnostni dan, 10. avgus- ta, podelili klopotce in tako naz- dravili bližajoči se trgatvi in daro- vom jeseni. T. Mohorko Tekmovanje preki- nila kalna voda v počastitev dneva državnosti je v organizaciji podravske podvodne reševalne službe in potapljaškega društva Ptuj zadnji konec tedna v jimiju potekalo srečanje potapl- jačev iz Hrvaške in Slovenije. 25 potapljačev iz hrvaškega Varaždina in Osijeka ter iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Gornje Radgone in Ptuja je kljub izrednim vodnim razmeram v so- boto, 28. junija, začelo tekmovan- jem v podvodni orientaciji, a so ga zaradi poslabšanih vodnih razmer, predvsem zaradi višje in kalne vode, žal morali prekiniti. Vmes so jih poklicali tudi na izredno inter- vencijo, saj so s poplavljenega oto- ka v Orešju rešili dva ribiča. V soboto popoldne so uspešno iz- vedli še potapljaški spust od karto- droma v Hajdošah do novega mos- tu pri gostišču Ribič. Naslednji dan, v nedeljo, 29. junija, pa so presenetili obiskovalce ptujskih term, saj so jim bili na voljo ves popoldan, tako da se je v potapl- janju preskusilo okoli 50 kopalcev. -OM Potapljači iz Slovenije in Hrvaške ob zaključku uradnega dela v prostorih ptujskih term. Foto: Kosi 10 - OD TOD IN TAM 17.JUIJJ 1997- tednik SLOVENSKA BISTRICA / DOM KULTURE VRNILI CERKVI mm'W: m/m Wm' ^HPIPip ^llIPUHr lHf (p ^UPS mWm. ^MP^fe vV^MP m ^UPMlf^UP lir mm VPvirK m mnm^t^m m^Krm Uvod v vroče politično slovenjebistriško poletje je vrnitev doma kulture, nekdanjega Slomš(e)kovega doma v last in posest rimskokatoliškemu župnijstvu \ Slovenski Bistrici. Odločbo o denacionalizaciji so izdali pri Upravni enoti v Slovenski Bistrici 11. junija, rok za pritožbo pa je potekel 2. julija. Kot lasnik stavbe doma kulture je v postopku de- nacionalizacije nastopala občina Slovenska Bistrica. Ker DPD Svoboda, ki z omenjenimi prostori doma ves čas raz- polaga, lastnine ni mogla dokazati, je o postopku vračanja tudi nihče ni obveščal, zato se na izdano denacionalizacij- sko odločbo ni mogla pritožiti. Mnogi se bojijo, da je z vrnitvijo doma kulture cerkvi DPD Svoboda izgubila stre- ho nad glavo. Brez dvoma se bo z novim gospodaijem po- trebno marsikaj pogovoriti in dogovoriti v obojestransko korist. Seveda ima samo vračanje na- cionaliziranega doma kulture svojo razmeroma dolgo zgodovi- no. Rimskokatoliško župnijstvo je zahtevek za njegovo vrnitev vložilo že 1992. leta, vendar pa je takratni izvršni svet SO Sloven- ska Bistrica zahtevku na podlagi 19. člena zakona o denacionaliza- ciji oporekal, saj naj bi bila tako okrnjena ljubiteljska kulturna dejavnost v Slovenski Bistrici. O vračanju doma je bil govor tudi na izrednem občnem zboru DPD Svoboda v lanskem januarju, kjer so sicer sprejeli nekaj skle- pov. 11. februarja letos pa sta občina Slovenska Bistrica in župnija Slovenska Bistrica pod- pisali pogodbo o uporabi prosto- rov doma kulture. 28. aprila je občina posredovala dopis Uprav- ni enoti Slovenska Bistrica, s ka- terim soglaša, da se dom vrne de- nacionalizacij skemu upra- vičencu pod pogojem, da se pri vrnitvi upošteva pogodba o upo- rabi prostorov, ki sta jo obe stra- ni - občina na eni in župnija na drugi strani - podpisali 11. febru- arja 1997. 13. maja 1997 je žup- nik Danijel Slatinek dostavil še nov zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je na zemljiški parceli 304 že vknjižena občina Slovenska Bi- strica kot imetnik pravice upora- be in s tem tudi zavezanka v pos- topku vrnitve nepremičnine upravičencu. 10. junija sta občina Slovenska Bistrica in župnija na poravnavi soglašali, da se dom kulture vrne brez kakršnegakoli obračunavanja odškodnine, in naslednji dan, 11. junija 1997, je Upravna enota Slovenska Bistrica - oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in gospodarstvo - izdala odločbo o denacionalizaciji. 2. julija je potekel rok za pritožbo na mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarst- vo in prehrano v Ljubljani. Odločba upravne enote, ki so jo bistriški ljubiteljski kulturniki dobili povsem naključno, jih je brez dvoma presenetila, saj so tako izgubili dom, za katerega so menili, da je njihov. Ves čas so na tihem upali, da bo denaciona- lizacijska komisija le upoštevala 19. člen zakona o denacionaliza- ciji, ki med drugim govori, da nepremičnine ni mogoče vračati, če služi za dejavnost kulture (ter drugih dejavnosti) in bi bila z njeno vrnitvijo bistveno okrnje- na možnost za njeno opravljanje. Ne glede na vse pa DPD Svoboda terja od občine rešitev, ki bo dol- goročno omogočila nadaljnji raz- voj ljubiteljske kulturne dejav- nosti v mestu Slovenska Bistrica. Silvo Husu, predsednik ZKO občine Slovenska Bistrica, za- grenjeno meni, da denarja za na- jem prostorov v domu kulture DPD Svoboda s svojimi številni- mi sekcijami ne bo zmogla. Naj- boljša rešitev ob vsej nastali si- tuaciji bi bili nadomestni prosto- ri v sedanji kinodvorani, vendar je prostor, še posebej oder, ut- esnjen. Pa tudi pravni status ki- nodvorane še ni rešen, saj je tam, kjer se trenutno nahaja CSD (v isti stavbi kot kinodvorana, samo na drugi strani vhoda) zemljiškoknjižno last DPD Svo- boda, podobno pa tudi stanovan- je za kinodvorano, ki je že proda- no drugemu lastniku. Rešitev za delo sekcij vidijo tudi v zagoto- vitvi prostorov v mansardi pos- lovne zgradbe nad Mojim marke- tom ali pa v gradnji novega doma kulture. O vsem so se minuli te- den sicer pogovarjali z županom, vendar o rezultatih pogovora do zaključka redakcije še nismo iz- vedeli. LJUBITELJSKA KULTURA NE BO IMELA OKRNJE- NIHMOŽNOSTI Kaj meni o problemu, ki je nas- tal ob vračanju doma kulture slo- venjebistriški župniji, smo pov- prašali župana dr. Ivana Žagarja. "Ne vidim, da bi imela ob vrnitvi doma denacionalizacijskemu upravičencu bistriška ljubi- teljska kultura okrnjene možnos- ti. Dejstvo je, da se je denaciona- liz^cijska komisija opredelila o vračanju doma v skladu z vso do- kumentacijo, ki je tudi bila pod- laga samega postopka. Ob vračanju je bil seveda postavljen pogoj, da kultura ne bo imela okrnjenih možnosti delovanja. Seveda govorim tu čisto o pros- torskih možnostih in v zvezi s tem je bila med občino in cerkvi- jo podpisana pogodba, ki zagot- avlja nemoteno delovanje ljubi- teljske kulture, vendar pa se je potrebno o terminih in drugem dogovoriti z drugimi uporabniki prostorov, teh pa bo sedaj več. Dom kulture bo navsezadnje odprt za vse Bistričane, ki so ga tudi pomagali zgraditi. Pri tem pa bi rad poudaril, da je kultura samo ena in se ne deli na posvet- no in cerkveno, občina pa bo lju- biteljski kulturi še naprej dodel- jevala sredstva v takšnem ali večjem obsegu, kot nam jo v okviru zagotovljene porabe priz- nava država." O problemih, ki so nastali ob vrnitvi doma kulture, smo se po- govarjali tudi s predsednikom občinskega sveta dr. Jankom Čarom. "Ravnali smo se v duhu zakona, ki predvideva popravo krivic. Ker pa je v 19. členu zako- na o denacionalizaciji klavzula, da se nepremičnina ne vrača, če je pričakovati občutno škodo na področju kulture, smo primer proučili, da se mogoče ob vračanju in popravi krivic ne bi zgodila nova, ki bi onemogočila kulturno delo ali ga občutno pri- zadela. Po temeljitem pregledu prostorov v domu kulture in dru- gega smo ugotovili, da vrnitev ne povzroča občutne škode, ker je v domu prostorov dovolj in ob pri- mernem urniku bodo tod našle prostor sedanje in še kakšne dej- avnosti. Po drugi strani pa z vračanjem dobi dom lastnika, ki ga bo moral v duhu dobrega go- spodarja stalno urejati in vzdrževati. Dom je sedaj v raz- meroma slabem stanju, potrebno bo popravilo ostrešja in pa tudi drugih prostorov, med drugim tudi sanirati vlago, ki je prisot- na." Seveda je v domu še inventar, last DPD Svoboda, ki ga novemu lastniku nočejo prepustiti. To pa je sedaj stvar dogovora med nji- mi in župniščem in ne stvar, v katero naj se vmešava občina. Po besedah dr. Janka Čara pa je re- snica, da so sedanji upravljavci, to je DPD Svoboda, dom dobili opremljen, vendar se je inventar v desetletjih izrabil in so ga pač morali zamenjati z novim. Ker DPD Svoboda skrbi najemnina, ki jo bodo odslej morali plačevati novemu lastniku, pa je dr. Čar menil, da je v pogodbi, ki je bila sklenjena med občino in župni- jo, zapisano, da bo le-ta določena z določenimi normativi. Ker so bile bojazni, da bodo cene na- jemnine oderuške, je dr. Čar pre- pričan, da župnija na račun DPD Svoboda ne misli služiti, kljub temu da bo imela s samo sanacijo zgradbe, kjer pa bo pritegnila tudi državo, brez dvoma velike stroške. Podobno je zatrdil tudi župnik Danijel Slatinek, ki meni, da bi se z najemnino naj I poravnavali le sprotni stroški, , kot so elektrika, ogrevanje jjj ' drugo. 'RAD BI SODELOVAL S KULTURNIKA župnik Danijel Slatinek je uvodoma povedal, da želi sodelo- vati z bistriškimi kulturniki. To je bila njegova želja vseh pet let, odkar je postopek vračanja tekel. Tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger je v pisni izjavi pred leti zagotovil, da bo dom odprt za vse tudi v naprej, vendar dos- lej ni bila niti enkrat omenjena ta njegova izjava. Dom je sedaj pravnomočno v lasti in posesti slovenjebi- striškega rimskokatoliškega žup- nijstva, ob tem pa se postavlja vprašanje, kako naprej ob vseh vročih polemikah, ki trenutno krožijo po mestu. "Po prvih vročih polemikah na občini sem sedaj na potezi jaz, da povabim še ta teden bistriške kulturnike na pogovor. Kaj bo prinesel, bi se- daj težko kaj rekel, vendar upam, da se bomo uspeli dogovoriti v dobro vseh, tudi o inventarju bo tekla beseda. Ker mi bivši upo- rabniki še niso izročili ključa od doma, jih bom poprosil, da mi ga do 15. avgusta izročijo. Moti pa me, da se uradno in po koloarjih ves čas govori o dvoji kulturi, o cerkveni in laični, ko pa vemo, da je kultura ena in nadvse širo- ka stvar. Mi bistriškim kulturni- kom ponujamo sodelovanje in želel bi, da bi ob pametnem dia- logu rešili to jabolko spora in v domu ponudili bogatejšo kultur- no ponudbo, nikogar pa naj ne moti, če je bo del tudi z versko vsebino. Zato želim, da bi se po vrnitvi doma župniji v njem od- vijale vse bistriške kulturne pri- reditve kot doslej." Dom kulture bo odslej ponov- no nosil prvotno ime Slomškov dom. Poimenovali in blagoslovi- li ga bodo na Jernejevo nedeljo, 24. avgusta, ko je največji praz- nik župnije. Težko bi ob koncu še kaj doda- li, razen seveda tistega, kar so se dogovorili med sabo kulturniki in občina ter župnija in kulturni- ki, pri katerih je ob ogorčenju, da so dom izgubili, ranjen tudi po- nos. Pa o tem več prihodnjič. Vida Topolovei Dom kulture, ki bo ponovno dobil itrie Slomškov, so pričeli gra- diti z denarjem takratnega bistriškega župnika Šulinca, izjemno zavednega Slovenca, dote njegovih dveh sester, z vsestransko pomočjo župljanov in dn^ ljudi, ki so pomagali s prostovoljnim delom ter {»ispevki. Temeljni kamen so vzidali 5. julija 1937, ko gpdujeta C^ in Metod, dva dni kasneje pa pričeli delo. Njegova slovesna blagoslovitev je bila 14 oktobra 1937, slovesnost ob od{»tju pa 4 funija 1939. Podoba doma je razen kasnejše dozidave sedanje garderobe enaka kot ob izgradnji, samo Slomškov ktp z Blažetom in Nežico, ki je bil prej postavljen na nj^vem južnem I»t>čeiju, stoji sedaj med cerkvijo sv« Jerneja in samim domom. Ob prihodu Nemcev so zavedni Bistričani kip sneli in ga skrili v veži zvonika, da ga Nemci ne bi razbili. Tam je čakal na čas po letu 1991, da so ga lahko ponovno javno rajBtaVili. Vrnitev slovenjebistriškega doma kulture je dodobra razbur- kala poletno razpoloženje v mestu. Foto: VT PTUJ / FESTIVAL MLADE USTVARJALNOSTI v Ptuju je v petek, 11., in soboto, 12. julija, potekal festi- val mlade ustvaijalnosti, ki je vključeval gledališko, sli- karsko, literarno in glasbeno delavnico. Gledališka delavnica je bila najbolje obiskana. Vodil jo je Eduard Miler, priznan režiser in igralec, ki stalno živi v Nemčiji, vendar pa veliko sodeluje s slo- venskimi gledališči (SNG Mari- bor, SNG Ljubljana). Mlade ude- ležence delavnice iz cele Sloveni- je je preko improvizacije in uza- veščenja različnih psihofizičnih situacij skušal naučiti "da ne bi igrali vlog, ampak da bi bili lik, ki ga igrajo". Gledališčniki so dva dni trdo delali in v soboto zvečer predsta- vili predvsem fizično igranje med končnim izdelkom likovne delavnice - ladjicami. Na likovni delavnici je bilo sedem slikar- skih, kiparskih nadebudnežev, ki so se z Dušanom Kirbišem, akademskim slikarjem in izred- nim profesorjem, zelo dobro ra- zumeli. Nekateri so se delavnice udeležili že večkrat in so postali že pravi prijatelji. Kot so dejali nekateri udeleženci, predstavlja likovna delavnica predvsem za- bavo in beg iz vsakdanjika. In- spiracijo za izdelovanje ladjic so dobili ob ogledovanju Ptuja in ker so se želeli predvsem igrati. Tudi literarne delavnice so se udeležili ljudje, ki se med sabo dobro poznajo in so drug druge- mu predstavljali svoje izdelke. Marjan Tomšič, mentor delavni- ce, je pet bodočih literatov opo- zarjal na napake, pohvalil dober stil, predvsem pa jim je svetoval, naj oblikujejo lasten stil. Ude- leženci so ravno tako drug druge- ga opozarjali na napake in na do- bre točke pisanja. Nekateri imajo dober stil in slabšo zgodbo, dru- gi pa ravno obratno. V času del- avnice so morali literati tudi ne- kaj lastnega ustvariti, tematika pa je bila svet sanj in resničnost, ki si jo je Tomšič izbral za moto delavnice. Glasbeno delavnico je vodil Vlado Batista, skladatelj in vilio- nist, ki se posveča v glavnem jaz- zu. Vodi in komponira pa tudi za godalni kvartet New Strings, ki se je Ptuju predstavil v petek zvečer. V glasbeni delavnici, ki se je je udeležilo okrog deset mla- dih glasbenikov, je Batista na hi- tro predstavil zgodovino glasbe, nato pa so se lotili improvizira- nega igranja, s katerim se je Ba- tista srečal na glasbenih semi- narjih v Grožnjanu (mestece v Istri) . Večina mladih ustvarjal- cev še nikoli ni igrala po posluhu ali improvizirala, prav to pa vzbudi resnično veselje do glas- be, pravi Batista. UTRINKI S FESTIVALA MLADE USTVAR- JALNOSTI Dejan, 23, Majšperk: Prvič sem se udeležil glasbene delavnice. Batista je pravi mojster na glas- bilih in njegov pristop do glasbe je zame nekoliko nenavaden. Običajno si vedno pomagam z notami in potem se jih natančno držim, tukaj pa so note le osnova. pomembna je improvizacija. Tu- kaj se odkrije, kdo je v resnici mojster. Selma, 17, Ptuj: Za sabo imam šest let glasbene šole, glasbene delavnice pa sem se udeležila zato, ker nimam med počitnica- mi kaj početi. Pa tudi začutila sem potrebo po intenzivnejšem ukvarjanju z glasbo. Mohamed, 30, Alžirija, živi v Majšperku: To je "moja" glasba. Mešanica jazza in afriške etno glasbe. Glasbene delavnice sem se udeležil slučajno, tukaj pa sem odkril glasbo, ki sem jo v Slove- niji že kar pogrešal. Lidija, 16, Ptuj: Likovne delav- nice sem se udeležila zato, ker mi je med počitnicami malo dolgčas, tukaj pa imam pri- ložnost spoznati tudi nove ljudi. Sicer pa rišem na svilo in tekstil. Damir, 15, Ptuj: Prvič sem se udeležil likovne delavnice. Za to sem se odločil, ker ne želim samo posedati doma pred TV. Tukaj sem spoznal nove ljudi, pa tudi zabavno je. Simon, 22, Ptuj: Pri literarni delavnici sem že tretjič. Tukaj se zberemo prijatelji, ki se med sabo dobro poznamo. Tomšič je zelo dober mentor, ker ne vsilju- je svoje volje. Vedno nam samo svetuje in opozarja. Maša, 17, Ljubljana: Prvič se udeležujem gledališke delavnice. Prišla sem zaradi mentorja, ki je zelo dober. Rada bi se tudi čimveč naučila in pridobila nove izkušnje za igranje v gledališču. Darjan, 19, Izola: Gledališka delavnica je zelo zanimiva, ker si Miler vzame čas za vsakega pose- bej in se tako lahko kar nekaj naučimo.^ Gabrllela Miloiii Zahvmia Iskrena hvala vsem, ki ste mi na kakršenkoli način po- magali, da sva se s plesalko Mojco Mohorič udeležila odprtega evropskega prvenst-■ va v standardnih in latinskoa-, meriških plesih v Italiji. V, konkurenci več kot 180 parov v starosti od 12 do 15 let (star sem 13 let) sva priplesala medj 48 najboljših parov v Evropi- i Plesale€ iernef Brenhok Utrinek s končne produkcije delavnic tednik - 17. JULIJ 1997 PO NAŠIH KRA.IIH - 11 Ovocf/e za mlade igraUe premiera Psihe Emila Filipčič pod režisersko taktirko Branke Bezeljak Glazer, ki je bila v četrtek ob 20. uri v stari steklarski delavnici, \e doživela uspeh, sodeč po ovacijah, ki so si jih prislužili amaterski igralci Teatra lil iz Ptuja. Mit o Psihi, prelepi deklici, v katero se zaljubi celo sam /Vmor - bog ljubezni sodi v poznoantični čas, o njem pa so pisali tudi Ovid, Moliere in Fi- lipčič. Filipčič je zgodbo posodobil, saj je prizorišče igre postavil v Slovenijo, ki je organizator zimskih olimpijskih iger. Le-te je financiral japonski mogotec Ogabe, ki v zameno za financi- ranje olimpijskih iger zahteva Psihino roko. Psiha je najmlajša hčerka predsednika Slovenije, ki ga je odlično upodobil Ervin Stopfer, in je tako lepa, da je nanjo ljubosumna celo sama Ve- nera - boginja lepote. Venera naroči svojemu sinu Amorju, da zapelje Psiho in jo nato pokonča. Amor se prelevi v Ogabeja, ki mu mora slovenski predsednik v zameno za finančno pomoč da- rovati svojo hčero Psiho. Psiha se žrtvuje za dobro svojega očeta in domovine Slovenije in gre živet k Ogabeju (Amorju). Oba se drug v drugega nesmrtno zal- jubita, vendar pa Ogabe zapusti in zavrže Psiho, ko ga le-ta na prigovarjanje svojih sester prosi, da ji pokaže svojo pravo podobo. Psiha ostane zapuščena, tudi lepa ni več in to jo vodi v smrt. Takrat pa poprosi Amor svojo mater Venero, da jo obudi od mrtvih in ji podari nesmrtnost, kar se tudi zgodi. . Predstava malce odseva slo- venske razmere, vsaj kar se tiče potegovanja za olimpijske igre, za katere se potegujemo skupaj z Avstrijo in Italijo. V igri malce osmešijo tudi politike in direk- torje, saj so prvi za dosego cilja pripravljeni žrtvovati lastno hčer, drugi pa ženski, ki je pripravljena iti z njimi v postel- jo, omogočijo službo. Pa še bi lahko iskali. Gledališki jezik je napol pou- ličen, včasih celo vulgaren, v nasprotju z visoko privzdignje- nim jezikom antične Grčije ali pa razsvetljenske Francije, v ka- terem so bile napisane predhodne verzije Psihe. Igralci so bili sproščeni, dobro pripravljeni, ne le kar zadeva pomnjenje teksta, temveč tudi kar zadeva gibanje po sceni, za kar sta zaslužni Branka Bezeljak Glazer in Mija Mijačevič. Pri tem so izstopali Urška Vučak - Venera, Iva Krajnc - Psiha in Matija Centrih - Amor oz. Oga- be. Glasbena spremljava je z izbo- rom posnetkov pihalnega or- kestra Glasbene šole Ptuj, Vinka Globokarja in miksom popular- nih popevk odlično dopolnjeva- la sceno, kostumi, ki jih je izbral Andrej Gabron, so odražali zgodbo, vse od usnjenih oblačil Psihinih sestra pa do glamu- rozne Venerine oprave. Piko na i predstavi pa so dodali mojster luči Tomaž Bezjak, z likovno opremo Dušan Fišer in s frizura- mi salon Stanke Peršuh. Gabrifela Milešič Urška Vučak - Venera (desno) in Iva Krajnc - Psi- ha (levo). Foto: LANGERHOLC Znamke prihodnosti v okviru Evropskega meseca kulture je potekal natečaj za znamke prihodnosti Evropa 2000, iz katerega je nastala otroška razstava, ki je bila slovesno odprta v začetku meseca v Cankaijevem domu v Ljubljani. Med slikami, ki so prišle v ožji izbor, sta tudi deli Mitja Miška, učenca 5., in Vida Voršiča, učenca 6. razreda Osnovne šole Ormož. Slike so ustvaijali učenci od prvega do šestega razreda pod vodstvom Marije Sirec, ki je na natečaj poslala kar nekaj izdelkov. Tema natečaja so bile znamke prihodnosti in otroci so obliko- vali zamisli znamke leta 2007. Natečaj je zajemal slovenske in italijanske otroke, ki so imeli pri izbiri ideje in tehnike povsem proste roke, saj so organizatorji želeli pripraviti kar najbolj spontan in pristen razmah neo- mejene prvinske otroške domišljije. Predpisana je bila le Velikost znamke. Med okrog 3000 prispelimi slikami iz Slove- nije in 1500 iz Italije je medna- rodna komisija izbrala najboljše. ki bodo do novembra na ogled v 1. preddverju Cankarjevega doma. Ormoški otroci so pri pouku izdelali najrazličnejše znamke, na katerih so narisali, kako si simbolično predstavljajo Evropo 2000, kaj bi si želeli v novi, svoji Evropi. Mitja je narisal pomlad, skrito v obrazu deklice, ki je imela v laseh metulje in ptičke. Sirčeva je povedala, da gre za zelo lirsko sliko, narisano s tušem. Vid pa je naslikal stolp v Pisi, ki se vedno bolj nagiba in ga podpirajo veliki in mali. V opisu slike, ki ga je moral podati, je zapisal, da simbolizira pri- hodnost v Evropi 2000, kjer so vsi združeni v dobrem in sla- bem. Mlada mojstra sta še pove- dala, da so se jima ideje porodile kar takoj. Domači seveda niso vedeli, s čim so se otroci ukvarja- li v šoli, in starši so bili nemalo presenečeni, ko so dobili spo- ročilo iz Ljubljane, da sta njiho- va otroka uvrščena v ožji izbor. Iz drobne risbice je nastalo srečanje s svetovno znanim te- noristom Lucianom Pavarotti- jem, ki je prevzel častno predsedstvo nad akcijo. Srečanje z umetnikom je na oba fanta na- redilo velik vtis in jima bo goto- vo ostalo še dolgo v spominu. Otroci so Pavarottija lahko spraševali, kar jih je zanimalo, in nato mojstru prisluhnili na vaji. S tem pa slovesnosti in prese- nečenj še ni bilo konec. V začetku meseca sta se udeležila še slavnostnega odprtja razstave, na kateri sta bila prisotna tudi oba častna pokrovitelja - itali- janski in slovenski predsednik. S sprejemom na državniški ravni fanta nista bila ravno im- presionirana, najbrž si ga bosta zapomnila po čakanju in veli- kem številu telesnih stražarjev. Predsednika sta povedala, da sta presenečena nad idejami in da imajo otroci v sebi lepo vizijo prihodnosti. Do novembra bo razstava odprta v Ljubljani, nato pa bosta Mitja in Vid razstavljala še v Na- rodni galeriji v Bologni. vki Vitja Miško in Vid Voršič z učiteljico Marijo Sirec. JURŠINCI, MAJŠPERK / GRADNJA ŠOL V Juršincih prihodnjo jesen v Juršincih nameravajo pričeti graditi večnamensko dvorano, te- lovadnico in vrtec ter dodatne učil- nice jeseni prihodnje leto, je po obisku državnega sekretarja za In- vesticije v ministrstvu za šolstvo Matjaža Vrčkovnlka prejSnji teden povedal župan občine Juršinci Alojz KaučiC. Državni sekkretar je namreč zagotovit občinskemu vodstvu, da namerava država pričeti Investirati v Juršincih s svo- jo polovico potrebnih sredstev v letu 1999. Celotna investicija bo vredna 476 milijonov tolarjev aH dobrih 5 milijonov nemških mark. Državni sekretar za investicije v osnovnem šolstvu je obiskal tudi Majšperk, Občinsko vodstvo ga je seznanilo s^ potrebami gradnje nove šole v Žetalah - domačini jo želijo pričeti graditi že letos - In do- graditvijo šole v Majšperku. Za slednjo morajo najprej Izdelati pro- jetdte, nato pa se prijaviti na repub-" iiški razpis, bo konec letošnjega leta. Torej gradnja v majšperku še fll tako bfizo kot gradnja v Žetalah. Kdaj bodo pričeli graditi v Žetalah. pa nI odvisno le od občine Majšperk, pač pa od državnega proračuna, kj naj bi prispeval tuifl k tej šoli polovico potrebnih sredstev. Kot je znano, namerava državni svet sprejeS državni pro- račun šete jeseni. Milen« Zuponič Mariia ponovno na Trgu A. Sarha Marijin kip, ki stoji že od 1771. leta, takrat so današnji pravokotni ti^ ki ima baročno zasnovo, imenovali Novi ti^ so morali 1995. leta zaradi dotrajanosti po predhodnem dogovoru z Zavo- dom za varovanje naravne in kul- turne dediščine iz Maribora umakniti Steber, na katerem je bil postavljen kip, je bil narejen iz ptujskogorskega peščenjaka in tako dotrajan, da bi se lahko zrušil in koga poškodoval Bilo pa je potrebno restavrirati tudi sam kip. Delo je trajalo kar dve leti. Steber s podstavkom so izklesali v delavnici kiparja in kamnose- ka Kambiča v Mariboru, medtem ko je ostal Marijin kip v originalu. Restavriral ga je in na novo pozlatil akademski kipar Viktor Gojkovič iz Ptuja, ki je kot vedno delo odlično opravil. V zadnjih dneh letošnjega ju- nija so steber s kipom ponovno postavili na njuno mesto in tvori s trgom, bližnjo cerkvijo sv. Jer- neja in sosednjim domom kultu- re zanimivo arhitekturno kom- pozicijo. VT Marijin kip ponovno na Trgu Alfonza^ Šarha. Foto Mladen Čerič, SI. Bistrica Dvigmd, izginulo mesto Od vseh teh mest bo ostal samo tisti, ki je skoznje vel, veter. Tako je nekdo opisal usodo mest, zgodovina nam lahko te besede potrdi z brezštevilnimi dokazi. Eden izmed takšnih dokazov je nekdanje cvetoče istrsko mesto Dvigrad. Ker se približuje čas dopustov in letovanj ob moiju, želimo za vse tiste, ki bodo preživljali počitnice v Istri, predstaviti kratko zgodovino nekdaj z življenjem bogatega mesta, ki ga je uničila strašna kuga. Za Ptujčane so zanimive šte- vilne paralele: tudi njihovo mes- to je staro, čeprav po značaju povsem drugačno od primorskih mest, in prav tako je v zgodovini doživljalo številne udarce, tudi črna smrt ga ni zaobšla, pa ven- darle je zmoglo toliko vitalizma, da je preživelo tudi najstrašnejše trenutke in se vedno zazrlo v bodočnost, Dvigradu to ni uspe- lo. V slikoviti dolini Drage, ki je nekakšen podaljšek zanimivega Limskega kanala, sta v pozni an- tiki nastali dve trdnjavi, ki sta kontrolirali dolino, področje se je tako začelo imenovati Due Castelli, slovansko pa Dvograd in Dvigrad. Lega ima izjemen strateški pomen (tako kot pri Ptuju): na eno stran se dolina odpira v Limski kanal, kjer je bilo srednjeveško beneško pris- tanišče (tam so se pobirale pris- tojbine za izvoz blaga iz Istre), na drugi strani pa se dolina razpotegne globoko v notranjost Istre, vse to pa je imelo velik ekonomski in tudi administra- tivni pomen. Osnova za nastanek srednje- veškega mesta je bila antična na- selbina, arheološka izkopavanja pa so pokazala, da je bila poseli- tev že predrimska. Kraj je posto- poma postajal središče, ni pa se mogel izogniti vsem zunanjim pretresom (Bizantinci, frankovs- ka nadoblast), ki jih je Istra sko- zi srednji vek doživljala. Leta 1078 jo je dobil v fevd oglejski patriarh in Oglej je kot cerkveni in posvetni oblastnik (cerkvena oblast Ogleja je dolgo časa segala do Ptuja, saj vemo da je bila Dra- va meja med Oglejem in Salz- burgom) nekaj stoletij vplival na življenje pokrajine. Oglejsko oblast v Dvigradu so ogrožali različni cerkveni (poreški ško- fje) in posvetni gospodje (goriški grofje), tudi sam dvigradski ko- mun je želel doseči večjo avtono- mijo (v drugi polovici 14. stolet- ja je nastal dvigradski statut, približno takrat torej kot ptujski, ki vsebuje 184 glav /členov/) ter seveda Benečani kot najnevarnejši dejavnik in prav Benetkam je okoli leta 1400 us- pelo prevzeti upravo v Dvigra- du. To je mestu prineslo prosperi- teto. Lega je bila ugodna, dolina je plodna in območje je bilo bo- gato z lesom, ki so ga Benečani tako potrebovali za svoje ladje, na neki način pa je postalo tudi zaščitnik meja med beneškimi in habsburškimi posestvi (meja ni bila nikoli natančno opredel- jene, zaradi tega je prihajalo do stalnih konfliktov). Leta 1650 je mesto štelo 200 hiš, obdobje bla- ginje pa so prekinile katastrofal- ne epidemije kuge, in ker je doli- na tudi močvirnata, je ob kugi prebivalstvo uničevala še malari- ja. Razširil se je glas, da dvigradski kraj ni primeren za življenje, kar je povzročilo izsel- jevanje preostalega prebivalstva, ki se je naseljevalo na obronkih Drage (takrat so nastale številne današnje vasi, jipr. Kanfanar itd.). Benečani so skušali z novo kolonizacijo situacijo popraviti, naseljevati so mislili Vlahe, pa Grke, v največji meri pa so pri- hajali Hrvatje (ti so na območju živeli tudi že prej in obdelovali številna samostanska polja), etnična sestava se je povsem spremenila. Toda tudi Benetke so posto- poma prihajale v krizo in to se je odražalo na stanju njihovih pro- vinc. Dvigrad je umiral, novi prebivalci so oživili (vsaj delo- ma) okolico, mesto pa je vse bolj postajalo ruševina in kot takšnega ga lahko vidimo danes. Če boste preživljali počitnice kje v bližini, ga obiščite (približno 25 km iz Rovinja in nekoliko več iz Poreča). Spreho- dite se po njegovih že komaj pre- poznavnih ulicah in si oglejte kamnite gmote, ki so nekdaj bile hiše, trdnjave, cerkev ... ter se spomnite vrveža življenja, ki je plalo za temi zidovi. Zelo poučno je in navdihne nas z glo- bokim spoštovanjem do mogočnega časa, ki je gospodar vseh in vsega. Martin Šteiner 12 - OD TOD IN TAM 17. JULIJ 1997 - tednik Dišalo /e po dobrotah Iz kmeiih peci ČEPRAV NAM LETOŠNJE POLETJE NI NAKLONJENO Z VROČIM VREMENOM, SE JE ŽETEV VSEENO ZAČELA • NAJBOLJŠA JE BILA ANA KLOBASA-HEDL Prizadevni člani turističnega društva Polenšak že 34 let orga- nizirajo praznik žetve ter razstavo kruha in pogač. Tako je v soboto in nedeljo bilo praz- nično, prikazali so vsa dela, po- vezana s tem pomembnim kmečkim opravilom. Dan pred žetvijo so imele ponavadi največ dela gospodin- je, saj so za žanjice in mlatce pripravile različne dobrote. Zupan občine Dornava mag. Tone Velikonja in Jožef Mun- da, predsednik TD Polenšak, sta v soboto odprla v tamkajšnjem novem turističnem domu bogato razstavo različnih vrst črnega kruha, potic, gibanic in drugih dobrot iz krušne peči. Gospo- dinje so razstavile blizu 60 različnih dobrot, vsi, ki so jih med ogledom želeli pokusiti, pa so jih lahko kupili. Predice, ki delujejo kot sekcija TD Po- lenšak, so ob preden ju zapele ne- kaj starih pesmi. Pomerili so se tudi v družabnih kmečkih igrah. Medtem ko so ženske skrbele za hrano, je vsak gopodar moral pripraviti orodje za delo. Tako se je osrednja nedeljska priredi- tev začela s prikazom klepanja srpov, s katerimi se je potem se- dem žanjic pomerilo v žetvi pšenice. Domačim žanjicam so se pridružile tekmovalke iz društva kmečkih žena Spodnja Sčavnica. V ostri konkurenci je zmagala gostja Ana Klobasa- Hedl iz Spodnje Ščavnice pred Marijo Kukovec iz Lasigovcev in Roziko Marin iz Polencev. Za temi se je uvrstila najstarejša, 72- letna tekmovalka Štefka Klaijžar iz Prerada. Komisija je imela težko delo, poleg časa je namreč upoštevala starost žanjic, število snopov in čistočo opravljenega dela. Zatem so prikazali mlatev s cepci ter delo z vejalnikom na ročni pogon. Pri tem so ugotovi- li, da bi ga za določene dneve s primerno najemnino posodili tudi našim poslancem v držav- nem zboru ali drugim parlame- tarnim skupinam v prestolnici in si tako prislužili kak repub- liški tolar. Med številnimi obiskovalci prireditev na Polenšaku so si mnogi prvič lahko ogledali ne- kaj klasičnih opravil ob žetvi, ki se danes opravijo s kombajnom. Res je delo končano veliko lažje in hitreje, ob tem pa se pozablja- jo navade ter običaji, ki so bili povezani z žetvijo, pa tudi okus- ne jedi iz krušnih peči. Tekst in fotografije: Marija Slodniak Med žetvijo je bilo zelo vroče. Klepanje srpov - "dedek" na "babici" Pika-pik-pok se je slišalo, ko so mlatiči mlatili s cepci. ZAGOJICI / SLOVESNO OB PRAZNIKU GASILCEV 60 let gasilstva in prvi dan gasiltev Konec minulega tedna je na gorišniškem območju minil v okvi- ru prireditev ob prvem dnevu gasilcev z območja gasilske zveze Gorišnica, ki so ga združili s praznovanjem 60-letnice GD Za- gojiči. Že v petek popoldne je bilo ob gasilskem domu v Zago- jičih pokalno tekmovanje v mokri vaji za člane in članice ter v suhi vaji za veterane. Sobotne popoldanske taktične gasilske vaje seje udeležilo več kot 170 članov s 24 gasilskimi vozili. Osrednja slovesnost z raz- vitjem novega gasilskega prapo- ra pa je bila v nedeljo, 13. julija, popoldne, ko je po doskoku pa- dalcev ptujskega Aerokluba in slavnostnem mimohodu gasils- kih enot o pomembnem deležu gasilcev in gasilstva v okviru obrambnih struktur govoril mi- nister za obrambo Tit Turnšek. O 60-letnem delovanju zago- jiških gasilcev je obujal spomine predsednik GD Zagojiči Bojan Vojsk in med drugim povedal, da je bilo leta 1937, ob ustanovit- vi, v društvu 21 članov. Na usta- novnem občnem zboru so za prvega predsednika izvolili Franca Preloga, za poveljnika Ivana Vojska, prvi tajnik je bil Konrad Rižnar, blagajnik pa Ja- nez Župec. Še istega leta so na vaški gmajni pričeli graditi in tudi končali prve gasilske pros- tore, orodišče s sobico, ki je služila tudi za druge namene na vasi. Ko so bile potrebe večje in ko so možnosti dopuščale, so z leti dom dograjevali, vmes kupo- vali gasilsko opremo in tehniko, tako da danes z okoli 80 aktivni- mi člani sodijo med aktivnejša in uspešnejša društva v gasils- kem centru Gorišnica. Dokaz za njihovo dobro in preventivno delo je tudi podatek, da v 60 le- tih v Zagojičih še ni zagorelo. Bojan Vojsk je potožil nad novo zakonodajo, ki zaradi onemo- gočenega financiranja pri orga- nizaciji gasilskih veselic ogroža gasilstva, zato bo to vprašanje v okviru državnih organov potrebno čimprej celovito rešiti. Ob visokem jubileju so zago- jiškim gasilcem čestitali gorišniški župan Slavko Visen- jak in številni gostje, novi pra- por s simboli samostojne Slove- nije, na katerega so obesili 29 trakov in pribili 44 žebljičkov, pa je zaradi odsotnosti domačega župnika blagoslovil župnik Franc Obran iz Ptuja. Prapor so izročili v varstvu praporščaku Antonu Juriču, ob zvokih dogbe na pihala iz Markovcev pa so se ta dan posebej spominih najsta- rejšega in ustanovnega člana GD Zagojiči Avgusta Vojska. Popodansko gasilsko veselico s ptujskimi Prerodovci je sicer precej okrnil dež, pred večerom pa je organizatorjem spet posija- lo sonce. Razveselilo pa jih je tudi to, da se je na poti s kultur- nega dogodka Idriarta na Borlu praznuj očim gasilcem pridružil predsednik državnega zbora Ja. nez Podobnik s soprogo. M. Oxmec Novi prapor GD Zagojiči je svečano razvil obrambni minister Tit Turnšek. Ob 60-letnici društva so se s kipcem sv. Florijana po- sebej spomnili nestorja gasilstva na gorišniškem območju Avgusta Vojska. Foto: M. Ozmec Vprašanja^ pobude in plaie Vroč in soparen julijski popoldan je menda po svoje prispeval, da so se slovenjebistriški svetniki na zadnji preddopustniški seji hitreje odločali o vsebini točk dnevnega reda, določenega za 21. sejo. Nekaj več živahnosti je bilo samo pri 'pobudah in vprašanjih'. Občinske svetnike je zanimalo, kdo je pooblastil občinsko komi- sijo za denacionalizacijo v prime- ru vračanja bistriškega doma kul- ture cerkvi, da dela v imenu občinskega sveta. Predsednik te komisije Alojz Vezjak je odgovo- ril, da bo širše poročilo o delu ko- misije podano na eni izmed pri- hodnjih sej. Sicer pa svetniki želi- jo imeti odgovor od župana, kdo je v tem primeru kompetenten za takšne sklepe oziroma odločitve. V zvezi s plačilom čiščenja me- lioracijskih jarkov v Ložniški dolini so se oglasili predstavniki lastnikov zemljišča, saj menijo, da je cena čiščenja, 10.000 tolar- jev na uro, previsoka. V nadaljevanju 21. seje je bil sprejet odlok o javnem redu in miru za območje občine Slo- venska Bistrica. Nekaj več besed je bilo izrečenih samo okoli plač funkcionarjev oziroma kriteri- jev za določanje njihove delovne uspešnosti in dodatne delovne obremenjenosti, kar lahko znaša največ 50 odstotkov osnovne plače mesečno. Kriterije je po mnenju nekaterih težko posta- viti, še bolj vprašljivo pa je, kdo naj uspešnost funkcionarjev ocenjuje. Brez pripomb je bilo sprejeto soglasje k statutu Zavoda za kul- turo Slovenska Bistrica in s tem tudi pričetek postopka imeno- vanja ravnatelja zavoda. Z enim vzdrženim glasom so sprejeli soglasje k spremembi statuta za- voda Lekarne Slovenska Bistri- ca. V obravnavi so bile tudi po- delitve koncesij za zasebno zdravstveno dejavnost na pri- marni ravni. Občinski svetniki so pri potrditvi podelitve konce- sij za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti za pri- marni ravni imeli nekaj pomis- lekov samo o znanju ali neznan- ju slovenskega jezika, ker so pač vsi trije omenjeni zdravniki, dr. Ranko Milakovič, dr. medicine v kraju Pragersko, Mirko Jovič, dr. med. spec. za ginekologijo in porodništvo v kraju Slovenska Bistrica, in Tafi Mohamed Ja- mal, dr. stomatologije v kraju Poljčane, iz republik bivše skup- ne države. Ob predlogu krajevne skupnosti Poljčane za ustanovitev občine Poljčane - Studenice so nekateri svetniki vprašali, kaj pomenijo takšne odcepitve, saj so v občinskem svetu doslej obravna- vali že dve pobudi za nastanek novih občin in to v primeru Ma- kol in Oplotnice. Omenjene kra- jevne skupnosti menijo, da je za njih odcepitev dobra, kaj je pri tem dobrega ali pa slabega za občino samo, pa je zanimalo svetnike. Po mnenju nekaterih svetnikov bi bilo o tem, kako se bo kasneje delilo občinsko pre- moženje in drugo, potrebno na- rediti študijo, da bi se o tem (če bo še kakšna pobuda za ustano- vitev nove občine) svetniki lažje odločali. Tajnik Milan Ozimič je povedal, da so to začetne faze osamosvajanja in nastajanja no- vih občin. Sama občina Slo- venska Bistrica pri odločanju pač nima veliko vpliva, saj se vse to dogajanje in odločitve o novih občinah obravnava in sklepa državnem zboru. Zato predlaga občinskemu svetu, da pobudo o ustanovitvi nove občine Poljčane - Studenice podprejOi podobno kot so to storili že ^ primeru prejšnjih dveh - Mako' in Oplotnice. Vida Topolove< MARKOVCI / ZAKLJUČEK ORNITOLOSKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA Ornitologi o usodi parka Šfurmovii Pred tednom je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v prostorih OŠ Markovci pripravilo zaključno dejanje specia- liziranega omitološkega tabora za mladino Drava '97. Ornitologi so tabor pripravili med 5. in 12. julijem, zavzeli pa so se ohranitev kra- jinskega parka Šturmovci in v ta namen pripravili tudi informacije in anketo za ta- mkajšnjo lokalno skupnost. Dijaki, učenci in nagrajenci tretjega srečanja mladih ornitologov Slovenije so v štirih skupi- nah delali izrazito na terenu, osnovni cilj tabora pa je bil poiskati možnosti za ohranitev in raz- voj kulturne krajine na območju krajinskega parka Šturmovci. Ena od raziskovalnih skupin je nadaljevala devet let trajajoči projekt raziska- ve bele štorklje. Pomembno vlogo so imeli mla- di raziskovalci tudi pri selekciji prehranjevalne- ga habitata zlatovranke, saj naj bi se s tako imenovano umirajočo vrsto v Srednji Evropi ubadali že tri leta. Posebna raziskava je govorila o razširjenosti čuka in sov v pognezditvenem obdobju s proučevanjem njegove prehrane na območju Ptujskega polja, kartirali pa so tudi po- pulacijo rjavega srakoperja v parku Šturmovci. Velik prispevek k ornitološkemu taboru je tudi opravljena anketa med prebivalci Nave vasi in Markovcev, kjer je največ lastnikov površin v krajinskem parku. Mladi ornitologi so domačine povprašali o namebnosti zemljišč, košnji travnikov, rabi gozdov in možnostih po- novnega tradicionalnega gospodarjenja s Štur- movcem. Zanimivo pa je tudi mnenje domačinov o morebitni gradnji ceste skozi Šturmovce, saj bi več kot polovica vprašanih tej odločitvi nasprotovala in mnogi od teh želijo tudi sami odločati o gradnji obvoznice. Vendar- le pa je letošnji omitološki tabor na neki način z novimi ugotovitvami že pripomogel do novih spoznanj in usode krajinskega parka Šturmovci, kjer naj bi v prihodnje vendarle uredili muzej in ta edinstveni tip pokrajine, ki nudi zatočišče redkim živalim in rastlinam, pokazali širši javnosti. T. Mohorko tednik -17. JULU 1997 OD TOD IN TAM - 13 SPODNJE PODRAVJE / PRIČELI ŽETEV PŠENICE l^ljub slabemu vremenu se je v torek, 15. julija, pričela 2etev letošnjega pridelka pšenice. Kot je povedal Maijan janžekovič, vodja komericalne službe v Kmetijski zadrugi ptuj, so na spravilo pridelka dobro pripravljeni. Pšenico prevzemajo na običajnih odkupnih mestih v Tovarni piočnih krmil v Dražencih ter v mlinu Korošec v Zabovcih. Čas prevzema bodo tudi letos prilagodili potrebam. "V Zabovcih že od prvega dne poteka prevzem pšenice praktično ves dan, po potrebi od jutra do večera, v tovarni močnih krmil pa prvi pridelek prevzemajo od 7. do l5. ure, po potrebi pa bodo tudi oni čas podaljševali tja do 20. lu-e." 0 Kakšne so bile sicer razme- re za pridelavo pšenice letnika '97? "Moram reči, da niso bile ravno idealne, saj je bilo sušno obdobje prav v času, ko je pšenica potrebo- vala največ vlage. Na peščenih tleh so zato pridelki precej okrnje- ni. Ker pa je bilo tudi precej rast- linskih bolezni, pričakujemo ne- koliko nižji pridelek kot sicer, še posebej tam, kjer se niso strogo držali navodil strokovnih služb o zaščiti in uporabi agrotehničnih ukrepov. V zadrugi smo sprva pričakova- li, da bomo letos odkupili okoli 5.500 ton pšenice, vendar danes vsi kazalci kažejo, da tega ne bomo dosegli. Realno je pričako- vati okoli 5.000 ton zrnja." # Kmetovalce pa verjetno naj- bolj zanima, kakšna bo letos od- kupna cena. "Za standardno kakovost pšeni- ce letnika '97 je določena odkupna cena 31,80 tolarja. Standardna kakovost pa pomeni pšenico, ki ima 13 odstotkov vlage, do 2 od- stotka primesi, 11,5 odstotka bel- jakovin in hektolitrsko težo 76 kg. Pšenice z vsebnostjo beljakovin pod 10 odstotkov praviloma letos naj ne bi odkupovali. Če pa bo vsebnost beljakovin ugotovljena po prevzemu pšenice na odkup- nem mestu, pa bo takšna pšenica plačana po 20,70 tolarja. Za krite- rij vlage sicer velja, da bo pšenica z vlago pod 13 odstotkov do- plačana. Poenostavljeno rečeno, teža pšenice bo preračunana na 13 odstotkov vlage. Recimo, če bo nekdo imel 12 odstotkov vlage, bo pribitek 1 odstotek na prevzeto količino. Za hektolitersko težo je kriterij, da za vsak odstotek odsto- panja v plus ali minus ceno pšeni- ce zmanjša ali poveča za 0,05 od- stoka odkupne cene. Za kriterij beljakovin pa pomeni vsaka dese- tinka odstotka odstopanja 0,7 od- stotkov višjo ali nižjo odkupno ceno. V minus pada do 10 odstot- kov, v plus pa naraste do 15 od- stotkov. Ceno stroškov sušenja je tudi le- tos postavila država in znaša za vlago od 13,1 do 14 odstotka 1,50 tolarja po kilogramu. Vsak na- daljnji odstotek vlage pa znaša 0,60 odstotkov. Stroške analize zrnja tudi letos pokriva zavod republike Slovenije za rezerve." # Kdaj pa bo letošnja pšenica plačana? "Po zagotovilu vlade bi morala biti vsa prevzeta pšenica letnika '97 plačana najpozneje v 30 dneh po prevzemu. Ob tem opozarjam vse kmetovalce, še posebej okoli 2500 dovabiteljev zrnja za zadru- go, da novosti v načinu plačevanja zahtevajo, da imajo odprte poseb- ne žiro račime. Priporočljivo je, da to opravijo še pred izplačilom pšenice. Vse potrebne informacije o odpiranju teh žiro račimov lahko pridelovalci dobijo pri naših blagajnih, kjer bodo dobili tudi podrobnejša navodila." Marjan Janžekovič iz Kmeti- jske zadruge Ptuj. Foto: M. Ozmec # Za konec pa še kratka ocena pridelka dru^ poljščin, kako kažejo? "Moram reči, da sem optimist. Poleg pšenice so že omenjeno sušno obdoje čutile tudi nekatere druge poljščine, v glavnem pa ver- jetno to ne bo imelo večjega vpliva na pridelke, ki za ta čas vegetacije izgledajo zelo dobro. Tako je na primer s koruzo, ki zaenkrat do- bro kaže. Plan pridelave smo letos zelo povečali, saj imamo sklenje- nih pogodb za okoli 2.800 hekta- rov koruze. Tudi sladkorna pesa trenutno kaže dobro, posejana pa je na okoli 650 hektarih pogodl^- nih proizvajalcev, pričakovani pridelek pa je okoli 30.000 ton. Tudi pri zelju in rdeči pesi so pri- delki kar obetavni, pričakujemo pa okoli 1.500 ton rdeče pese in okoli 400 ton zelja. Ob tem naj do- dam, da pri teh dveh vrtninah količin ne moremo več povečeva- ti, saj smo praktično na robu tiste- ga, kar slovenski trg še prenese, za izvoz pa zaenkrat cena ni zanimi- va. Prejšnji teden smo pričeli tudi odkupom kimiaric in tudi tu kaže pridelek sorazmerno dobro, saj smo že prvi dan odkupili več kot 7 ton. Poleg kumaric, ki jih po pla- nu pričakujemo okoli 600 ton, pa imamo posajenih tudi 200.000 sa- dik paprike in nekoliko manj sa- dik feferonov. Povsem na novo uvajamo pridelavo čebule, ki je bila včasih na Ptujskem polju med glavnimi pridelki - letos je pričakujemo okoli 250 ton. V manjših količinah pa pričakuje- mo še nekatere druge povrmine, za katere pa bomo še videli, kako se bodo obvnesle." # Ali imate za vse pridelke za- govljeno prodajo? "Da, za vse pridelke, ki sem jih naštel, imamo sklenjene prodajne pogodbe in zaenkrat ne obstaja bojazen, da proizvodnja ne bi bila prodana. Držimo pesti, da nas ne bi presenetilo kakšno slabo vreme ali neiirje, sicer pa, kot sem že re- kel, kaže dobro." M. Ozmec OD TOD IN TJUVL. PTUJ # Neodvisni sindikati podpirajo državni svet Predsedstvo Neodvisnih sindikatov Slovenije je sredi prejšnjega tedna sporočilo javnosti, da podpira odločitev državnega sveta pri sprejetju odložilnega veta na zakon o prevzemih podjetij. Po mnenju Neodvisnih sindikatov omenjeni zakon omogoča razbit- je dosedanjih organizacijskih oblik notranjih delničarjev in nji- hovih interesov iz lastninskih pravic, sočasno pa omogoča hitro visoko koncentracijo lastnine in kapitalske moči ožjim skupi- nam. Ocenjujejo tudi, da navedeni zakon ne ščiti malih delničar- jev, saj ruši temeljni koncept o lastnini zaposlenih. -OM MAJŠPERK • 70 let gasilstva Pod pokroviteljsvom občine inžupana občine Majšperk potekajo v Majšperku prireditve v počastitev 70-letnice prostovoljnega ga- silskega društva Majšperk in 1. dneva gasilcev v okviru Gasilske zveze Majšperk. Že prejšnji petek, 11. julija, popoldne so pripra- vili srečanje gasilskih veteranov. Dan za tem, v soboto dopoldne, so izvedli srečanje pionirk in pionirjev ter mladink in mladincev, popoldne pa še srečanje članov. V nedeljo popoldne so se srečale še članice. Včeraj, v sredo, 16. julija, popoldne je v počastitev jubi- leja v Majšperku potekala velika gasilska vaja. Nocoj, v četrtek, 17. julija, ob 19. uri se bodo sestali na slavnostni seji prosto vol j ne- ga gasilskega društva, v soboto, 19. julija, bodo ob 9. uriodprliku- linarično razstavo domačih dobrot, osrednja in zaključna slove- snost pa bo v soboto ob 17. uri, ko bodo svečano predali namenu orodje in opremo za tehnično reševanje in požare v naravi. -OM DVORJANE • Praznik mornarice v Dravi pri Dvorjanah bo to soboto potekalo 13. mednarodno tekmovanje gasilskih reševalnih čolnov, raftingov in rane. Tek- movanje sodi v reden program usposabljanja in preizkusa znanja za delovanje in posredovanje v reševalnih akcijah na vodi. Do- poldne nled 9. in 12. uro bo uradni trening, tekmovalni del pa se bo pričel ob trinajstih. Med popoldanskim tekmovalnjem bodo prikazali gašenje gozdnega požara s pomočjo helikopterja sloven- ske vojske, zvečer pa bo v Dvorjanah tradicionalni "praznik mor- narice". -OM SPUHUA Minula sobota, 12. julija, je tudi v Spuhlji minila v zna- menju gasilstva. Popoldne ob 14. uri so uspešno izvedli hi- trostno hidrantno gasilsko vajo za pokal Spuhlje, na kate- ri je sodelovalo 27 ekip, rezultati pa štejejo v gasilsko ligo mestne občine Ptuj in Gorišnica. Med ženskimi desetina- mi so bile najboljše gasilke iz Žamencev, med moškimi pa GD Stojnci. Pozno popoldne pa je bila pred gasilskim do- mom v Spuhlji slovesnost, na kateri so svečano predali na- menu novo gasilsko vozilo za prevoz moštva in opreme. Več kot 160 članov gasilskega društva Spuhlja, ki bo prihodnje leto slavilo 70-letnico, je na nov gasilski avtomobil še posebej po- nosnih. Kot je v slavnostnem go- voru povedal njihov predsednik Zvonko Kokol, je ta pridobitev krona njihovih aktivnosti v zadnjih petih letih. Veliko so sto- rili v tem času, saj so dokončali ureditev gasilskega doma, garaž in orodjišča, uredili so hidrantno omrežje, nabavili nov kombinira- ni gasilski avtomobil - avtocister- no, zaradi spremembe nacional- nih simbolov razvili nov društev- ni prapor, brez težav opravili zemljiškoknjižne vpise gasilskega premoženja, v letošnjem letu pa so ob izdatni pomoči krajanov in ga- silske zveze Ptuj nabavili še nov gasilski kombi. Uspehov GD Spuhlja je bil vesel tudi poveljnik gasilske zveze mestne občine Ptuj Janez Lipo- nik, ki je posebej čestital vodstvu gasilskega društva. Med številni- mi gasilci iz okoliških društev so se pomembne pridobitve veselili tudi predstavniki pobratenega ga- silskega društva Rateče Planica. Ti so Spuhljane povabili na Go- renjsko, kjer bodo v začetku av- gusta praznovali 100-letnico hu- manega delovanja. Posebej so pozdravili častnega predsednika GD Spuhlja Franca Horvata, sodobni Mercedesov ga- silski kombi pa je blagoslovil ka- plan minoritskega reda Janko Gašparič, ki se mu je s steklenico šampanjca pridružil še predsed- nik društva Zvonko Kokol. Slavje so nadaljevali s podelitvijo spričeval in napredovanj gasil- skim častnikom ter pozno v noč z gasilsko veselico. M. Ozmec ^ slavnostni povorki skozi Spuhljo je sodelovalo okoli 100 dasilcev ^ovo vozilo je krstil pater Janko Gašparič. Foto: M. Ozmec CIRKULANE / 100 LET SOLSKE ZGRADBE Mladim v pouk in odgojo Osnovno šolstvo v Cirkulanah je že leta 1980 praznovalo 200-letnico svoje^ obstoja, saj naj bi začelo delovati 17801. na osnovi obče šolske uredbe iz leta 1774. Šolska kro- nika navaja, daje bila šola ustanovljena kot dvorazrednica, kar Je bilo za vaške trivi- alke takrat redkost. Od samega začetka sta na šoli delala dva učitelja - nadučitelj in podučitelj. O tem, kje je pouk potekal, ni natančnih podat- kov. Gotovo pa je to bilo nekje v cerkvenih prosto- rih. O novozgrajenem šolskem poslopju govori leta 1814 vizitacijski zapisnik. To poslopje naj bi bila enonadstropna hiša pri cerkvi sv. Barbare, zgrajena okrog leta 1810. To zvemo po barvni karti, ki jo je narisal barbarski župnik Reindler in jo hranijo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru - Škofijski arhiv. (Danes je to stanovanjska hiša družine Štumber- ger.) Drugič je poslopje upodobljeno na freskni sliki pod cerkvenim korom v cerkvi sv. Barbare. Podobo je leta 1819 naslikal Ledenvasch. V kasnejših doku- mentih imenujejo to poslopje šolski hram hišna št 2. V tej zgradbi je potekal pouk do leta 1874. Zaradi močn^ povečanja števila otrok je šolski svet kupil v Cirkulanah hiŠo Št. 28 z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje (stari uč. blok). Tako je bila pri- dobljena še ena uSlnica, pouk pa se je razširil na tri- razrednico. Število otrok pa je stalno naraščalo, zato je nastala potreba po novi in večji šolski zgradbi. Šolski svet je prvič o tem sklepal v šolskem letu 1891/92 in 23. s^t. 1894 odločil, da se bo novo šolsko poslopje gra- dilo ix)leg šolskega poslopja na štev. 28 na šolskem vrtu. Zgradba bo imela 6 učilnic, in sicer 3 deške in 3 dekliške. Dokončni sklep o graditvi stavbe pa je šolski svet sprejel januarja 1895 1. Odločitev je bila tako kot v Halozah vedno zelo težka. Potrebno je bilo zbrati mnc^ denarja. Odločite pa je bila taka, da polovico denarja prispevajo občine, polovico pa so bila posojila, ki pa jjh je tudi bilo potrebno vračati. Zanimivo je pri tem sporočilo šolske kroni- ke: "Dalje se je udom naznanilo, da je Steierm. Spar- casse voljna dati kot prispevek 1042 gld 10 kr., & se bode na novi šoli nemščina v večji meri gojila." Šol- ski svet je ta predlog odklonil. Menim, manj sposobno za zimsko hrambo, slabše bodo jesen- ske vrtnine in manj bo v okrasnem vrtu cetja in zelenja. Sredi julija V SADNEM VRTU, ko večina sadnih vrst jagodičevja: ribez, kosmulja in maline dozoreva in njiho- ve plodove že pridno in z veseljem po- biramo za porabo v svežem stanju ali predelane v različne sadne proizvode in napitke, na obranih grmih opravimo rez. Star, izrojeni les pri ribezu in ko- smuljl izrežerrKD, da bi se veje, ki smo jih namenili za nadaljnjo rast in razvcjj grma, do jeseni še dovpij obra3tle, |4f- dfle in sformirale cvetni nastavek ža rod v naslednjem letu. Pri malinami, veje in rozge, na katerih je pobran letošnji rod, porežemo in obvezno zažgemo. V oleseneli malinovi rozgi je malinova muha že konec junija položila jajčeca, ki tam prezimijo in spomladi se nova generacija tega škodljivca ponovno močno razvije. Pri vseh vrstah jagostega grmičeva- ja skrbno negujemo odbrane po- ganjke, ki smo jih namenili za rodnost v naslednjem letu. Redno jih plejemo. Še posebej se v tem obdobju okrog njih rad navije nadležni slak, ki močno ovira rast vej. Na mladih poganjkih se bodo še naprej pojavljale listne uši, zato jih sproti uničujemo, preprečuje- mo tudi pojav listne rje in drugih gli- vičnih bolezni, najbolje z bakrenim an- tracolom v 0,3 % koncentraciji. Če je listje bledikavo in se kažejo drugi zna- ki, da rastlina ni dovolj prehranjena, je pri prej omenjenih škropljenih pripo- ročeno dodati škropivu listno gnojilo v koncentraciji, kot to priporoča proizva- jalec gnojilnega pripravka. Sredi julija je še primeren čas, da pri peškarjib (jablanah in hruškah) tpr košJiič^iih (marelicatfi, bresl^ah, IŽešf^jah In \^šn}ah) odstranimo por ganjke, ki rastejo v nasprotju z vzgoj- no obliko drevesne krošnje, ter vodne in navpične poganjke. Poganjke in veje, ki smo jih namenili za nadaljnjo rast in rod, pa upogibamo v poševen, vodoraven ali upognjen položaj, da bi se njihova rast upočasnila in bi se v av- gustu, ko se formira cvetni nastavek za rodnost v naslednjem letu, čim bolj obrastle s cvetnimi brsti in brstikami. V OKRASNEM VRTU se na raz- ličnih vrstah okrasnih rstlin pojavljajo najrazličnejše vrste škodljivcev. Mnogi med njimi so za vrtičkarje neprepoz- navni ali nepoznani, zato za njihovo zatiranje običajno ne vemo prave poti in ne izbrati ustreznega sredstva. Za vrtičkarja ni toliko pomembno prepoz- nati škodljivca, ki povzroča škodo na okrasnih rastlinah in vrtninah, pač pa prepoznati, na kakšen način škodlji- vec na rastlini povzroča škodo. V glav- nem obstajata dve skupini škodljivcev. Eni so takšni, ki rastlinske organe ob- jedajo, in proti takšnim uporabljamo kemične pripravke, s katerimi zastrupi- mo površinske dele lista, ploda ali po- ganjka, škodljivci pa, ki se z njimi hra- nijo, se zastrupijo. Tem pripravkom pravimo tudi, da so želodčni strupi. Druga skupina škodljivcev pa je takšna, ki se hrani z izsesanimi rastlin- skimi sokovi. Če rastlinski sok zastru- pimo s pripravki, ki jiim j^ravimo tudi sistemiki, se s sesanj takega rast- linskega soka zastnjpijo. V ZELENJAVNEM VRTU se na po- sajenih kapusnicah ohrovtu, zelju, cvetači, kolerabici, kitajskem kapusu in brstičnem ohrovtu najpogosteje pojavljajo tile škodljivci: kapusovi bol- hači, kapusov belin in kapusova uš. Kapusovega bolhača spoznamo že na mladih sadikah po sitasto preluknjanih listih, gosenice metulja kapusovega belina po tem, da objedajo listje do golih reber, kapusovo uš pa po značil- nem zvijanju in kodranju listov, dokler ti ne propadejo. Našteti škodljivci se ne kapusnicah pojavijo običajno v takšnem obsegu, da rast in razvoj po- sevkov že v začetku rasti povsem zav- rejo in uničijo. Proti njim rastline kapusnice obrani- mo z raznimi rastlinskimi zvarki, čaji in zalivkami, ko pa ti postanejo neučin- koviti, moramo seči po kemičnih pri- pravkih. Bolhače in kapusovega beli- na uničimo z želodčnimi strupi kapu- sovo uš pa s sistemiki v koncentraciji, kot jo priporoča proizvajalec. Ker so vsi kemični pripravki, ki se uporabljajo proti škodljivcev na kapusnicah, stru- peni, se pri njihovi uporabi strogo rav- namo po njihovi karenčni dobi. Ker imajo vse vrste kapusnic na svojih lis- tih voščeno previdno, se zaradi boljše oprijemljivosti škropiva na listno površino škropivu doda pinovit N ali kar za kavino žHčkd^ cl^genta, ki ga uporab^amo za i^brrovar^e kuhinjske posode, na 10 litrov škropiva. Miran Glušič, ing. agr. f edmik -17. JULU 1997 PISMA BRALCEV - ODMEVI - 21 poiitniie so čudovite, ampak... 2a tole pisanje sem se odločila paradi mnogih pogovorov s starši vse od začetka letošnjih počitnic. Morda se starši obračajo name zato, ker sodelu- jem P^i organiziranju prireditev 23 otroke in ker Zveza kulturnih organizacij, kjer sem zaposlena, organizira kulturna srečanja in izobraževalne oblike. Kakorkoli ^e, vsakič je iztočnica ista: Kaj lahko mlajši in starejši šolarji v Ptuju delajo v času počitnic? In vsakič je odgovor isti in se začne z: "Žal..." Šole v času počitnic zaprejo vrata, staršem pa ostane prol5- lem: skoraj nihče ne more ostati s svojim otrokom ves čas počit- nic, vsi nimajo babic in dedkov ravno v sosednji ulici, mlajši šolarji pa še niso dovolj samos- tojni, da bi čisto sami preživljali delovne dneve svojih staršev, starejši osnovnošolci visijo pred televizorji... Če je vreme sončno, gredo na dvorišče, če pa dežuje, je dolgčas. Vstopnina za terme je dokaj visoka, šolnine za različne jezikovne in računalniške tečaje presegajo povprečen družinski proračun. Družina odpotuje na dopust za kakšen teden ali dva, počitnice pa trajajo dobra dva meseca. Problem torej je in čuti- mo ga predvsem starši šolarjev. V večini mest imaio ustanove, ki se ukvarjajo prav s pros- točasnimi dejavnostmi za otroke in imajo seveda tudi počitniške programe, v našem mestu pa de- luje od tovrstnih institucij le Center interesnih dejavnosti. Ima enega zaposlenega, pisar- niško pomoč preko javnih del in je brez ustreznih prostorov, po- leg tega pa mora za izvajanje programov, zapisanih v svojem ustanovnem aktu, kandidirati za sredstva na razpisu, ki ga po sklepu mestnega sveta sam raz- pisuje za tovrstno dejavnost. Društvo prijateljev mladine Ptuj, ki poskuša zastopati inter- ese otrok in staršev v našem mestu, je skupina desetih posa- meznikov, ki v svojem prostem času prostovoljno in brezplačno pripravljamo nekatere projekte: otroška maškarada. Pomladna vetrnica, jesenski živžav, otroški parlament. Veseli december. Pri tem društvo sodeluje s projekt- nimi sodelavci, predvsem CID- om, vrtcem, šolami. Centrom za socialno delo, ZKO in drugimi ustanovami, pa tudi podjetji in podjetniki, ki materialno in fi- nančno podpirajo projekte za otroke. Ko se neha prosti čas-čla- nov društva in razpoložljiva sredstva, se nehajo tudi društve- ni programi. Za vse projekte mora tudi društvo kandidirati na razpisu mestne občine Ptuj z vlogo za sredstva v naslednjem proračunskem letu. To pomeni, da programi, ki so navidezno tradicionalni, potekajo projekt- no in so odvisni od vsakokratne- ga proračuna in pripravljenosti desetih posameznikov. Za orga- nizirane počitniške dejavnosti nimata ne center ne društvo niti prostorskih niti materialnih po- gojev. Tudi Zveza kulturnih or- ganizacij seže finančno le do or- ganiziranja srečanj otroških kul- turnih skupin in seminarjev za nientorje, ki sodijo v redno dej- avnost zveze. Kar presega osnov- no dejavnost programsko, jo Presega tudi finančno. V našem mestu deluje še nekaj >^stanov, ki pripravljajo tudi pro- ^ame za otroke, vendar ne v '^su počitnic. Tako razen ^tarše\ nikogar ne skrbi prav po- ^bno, s čim se ukvarjajo naši ^larji, ko so sami 4oma. Pji ae> da ne bi bilo mogoče '^fČesar pripraviti. Eni ali večim obstoječih institucij bi bilo Potrebno zaupati izdelavo pro- gramov in plačati mentorje, ki bi vodili dejavnosti. Če bi namreč dejavnosti organizirali zas- lužkarsko in bi pobirali kotizaci- jo, ne bi dosegli namena, ker bi izločili nemajhen krog otrok. Kot protiutež praznemu času, ki ga množica šolarjev pač pre- tolče na bolj ali manj zanimiv način, in domislicam v slogu "sam doma", bi bilo pravzaprav preprosto pripraviti dejavnosti, v katerih bi se lahko mladi srečali s tistimi vsebinami, za katere med šolskim letom zmanjka časa. Saj poznate tisti rek, da je že sprememba počitek. Zanimivo je na primer stvari opazovati skozi povečevalno ste- klo. Ali pa sešiti oblekico za punčko, izdelati pravo skodelico iz gline, okrasno sponko za mamo, poslikati svojo majico s točno takimi barvami, kot so ti najbolj všeč. Pa poslušati glasbo, kakršne v šoli nimajo na nobeni kaseti, pa pravljice, ki so ravno- kar izšle, se naučiti zaplesati čisto navadno in še kavbojsko polko, se preizkusiti kot napove- dovalec pred mikrofonom... Res je, da je Ptuj majhno mesto, je pa le mesto in z okolico ima pre- cejšnje število prebivalcev. Veli- ko je zelo dobrih mentorjev, ki so se že izkazali pri vodenju naj- različnejših dejavnosti za otroke, in gotovo bi jih lahko pridobili za sodelovanje. Nekje pa se mora vse začeti. Če prihaja pobuda vedno le z enega naslova (to je praviloma Društvo prijateljev mladine), se jo tisti, ki odločajo o denarju, počasi nava- dijo preslišati. Najbrž je prob- lem ravno v tem, da tisti, ki ta problem občutimo, ne odločamo. In obratno: najbrž tisti, ki odločajo, tega problema ne občutijo. Bilo bi pa lepo, če bi se javno oglasili tudi starši, ki v neformalnih pogovorih izražajo enako stališče. Navsezadnje to ni samo majhna zadrega z dolgim časom posameznih otrok in "pre- več" skrbnih staršev, ampak predmet počitniške ponudbe ne- kega mesta s štirimi osnovnimi šolami. Sem članica Društva prijateljev mladine, članica sveta CID, so- delavka ZKO Ptuj, vendar pišem v svojem osebnem imenu in predvsem kot mama. Ugoto- vila sem namreč, da kljub priza- devanju v naštetih organizacijah na tem področju nismo dosegli ničesar. Pomislite: predstavniki otroškega parlamenta so 28. no- vembra 1996 v spremstvu pred- stavnikov DPM in CID Ptuj obiskali mestni svet na njego- vem rednem zasedanju in svet- nike seznanili z vprašanji, pred- logi in pobudami, ki jih je obli- koval medobčinski otroški par- lament. Prijazno so poslušali in obljubili, da bodo razpravljali o ustno in pisno posredovanih vprašanjih in nanja tudi odgovo- rili. Doslej smo čakali zaman. Morda bomo dočakali odziv do naslednjega zasedanja otroškega parlamenta v novembru letos ... Tematika otroškega parlamenta je bila usmerjena v pravice otrok, vendar pa so mladi parla- mentarci izpostavili predvsem problem prostega časa, povezan s pravico do igre. Ta je zapisana v konvenciji o otrokovih pravi- cah, katere podpisnica je tudi Slovenija. Naj navedem samo nekaj konkretnih kritičnih mis- li: - v našem mestu je premalo športnih in otroških igrišč, - športna igrišča so praviloma zasedena zaradi klubskih trenin- gov in niso dostopna za rekreaci- jo, kar velja še posebej za športne dvorane in telovadnice, žal pa vsi otroci ne morejo trenirati v klubih, - otroška igrišča so slabo vzdrževana in tudi nevarna, ■< Jl^išče v pariiu je zgradi pod- voza degradirano, zato je i^treb- no nadomestno igrišče, ki riaj bo sodobnč in zavarovano, otroci pa želijo sodelovati pri načrto- vanju novega igrišča, - v Ptuju nimajo ne otroci ne mladi nobenega prostora za druženje, zabavo in prostočasne dejavnosti, zato pričakujejo od mestnih oblasti, da bodo v čim krajšem času uredile tak prostor, ki naj bi služil različnim starost- nim skupinam. Resnici na ljubo je treba pove- dati, da se premika na bolje pri vprašanju prostorov, saj je pred- videna novogradnja za Center interesnih dejavnosti. To bi rešilo velik del problematike prostočasnih dejavnosti, saj je primeren prostor pogoj zanje. Upamo lahko le, da se mestni posluh za mlade ne bo končal v hipu, ki bodo postavljeni zidovi. Tako kot vsaka šola ali kulturna ustanova bo tudi center potrebo- val denar za izvajanje progra- mov, sicer bo ostal prazen. Čemu sploh tole pisanje? Želim, da bi delovalo kot spod- buda za vse, ki jih tovrstna pro- blematika osebno ali poklicno zadeva. Lepo bi bilo slišati odzi- ve staršev in starih staršev, peda- gogov, delavcev v kulturnih us- tanovah, članov različnih društev. Ne zato, da bi ustanav- ljali kakšne nove zveze in insti- tucije, ampak da bi zbrali mnen- ja in izkušnje vseh, ki se čutijo povezane s problematiko proste- ga časa otrok, posebej perečo med počitnicami. Morda bi bil učinek nastopa širše civilno- družbene pobude drugačen od sitnarjenja enega društva. Želim si torej, da bi se oglasili vsi, ki bi želeli kakorkoli prispevati k reševanju počitniških in tudi si- ceršnjih prostočasnih vprašanj za naše šolarje. Morda lahko ne- kaj naredimo že v letošnjih počitnicah. Nevenka Gerl PKEIEU SMO Odprto pismo dr. Žlebniko in dr. Petkovi Ker se že vsa leta v času do- pustov dogaja, da podlehniško ambulanto za dalj časa zaprete, se obračamo na vas, da se to en- : krat za vselej konča. Iz neuradnih, a zanesljivih virov smo iz\'edeli, da bo moral dr. Antolovič delati en teden v Talumu, potem gre na dopust, : ko se vrne, spet en teden dela v i Podlehniku in potem en teden ^ drugje, kar pomeni, da bomo brez zdravnika skorajj mesec : dni. Ali sploh veste ali nočete ve- deti, koliko nas je tukaj težkih bolnikov, ali veste, koliko je tukaj odprtih bolniških in še in še. Dr. Antoloviča nas je izbra- lo 1700 od 2100 prebivalcev, v I kratkem bo imel skoraj vse, ko- likor nas živi tukaj. Sprašujemo vas, kako naj pri- ; de v Ptuj do zdravnika tisti, ki I nima za avtobus. Vem, rekli boste: "Ja, saj pa mora v Ptuj po zdravila." Pa ni tako, kajti za I mnoge nosimo zdravila drugi, : saj se poznamo in si pomaga- I mo, kolikor je mogoče. Že od nekoč smo Haložani I odrinjen narod, namesto da bi i nam pustili tisto, kar imamo, i nam še to hočete vzeti. Ne vem, I kako se počuti naš zdravnik, ko i mora zapreti svojo ordinacijo I in iti drugam. ; Ne zahtevamo tistega, kar ni I mogoče. V času dopusta dr. i Antoloviča naj bo v I\)dlehni- i ku vsaj enkrat tedensko nado- ; mestilo, dokler pa dr, Antolo- ! vič dela, naj dela tukaj, kjer že i pozna vsakega pacienta, kar kažejo uspehi njegovega zdravljenja. Če menite, da smo odragui^^^Bcbii c^od, pa,se jrjpaoi: za^pfflsaifc..,.. ; pozdrav. V imenu pacientov iz Pod- lehnika: Franc Drobnič Vsak ne more biti poliiist! Ko sem prebiral obširno poročanje cenjene novinarke Mi- lene Zupanič o dogodku v Bu- kovcih, se mi je pred očmi prika- zal del iz filma (Kozara) in pa strašne gestapovske uniforme ter trpinčeni narod. Seveda pomislek - takšen ali drugačen - kako in za- kaj je do tega prišlo, bo pokazal čas, žal pa obstaja črna slika tudi na tistih policajih, ki so zelo pošteni. Namreč kadar zapišemo "poli- cisti", se vsak, ki nosi uniformo, nekako nerodno počuti pa čeprav nič kriv. Kot je mogoče prebrati iz pojasnila k sestavku gospe Zu- panič, naj bi novinar Večera vpraš^ ministra Bandlja, aki ta namerava odstopiti. Mislim, da bi morali vprašati nadrejene teh 15 policistov, ali in kdaj bodo odsto- pili. Kot piše, naj bi policisti izvajali praktični postopek v okviru pooblastil ter navodil o uporabi prisilnih sredstev. In kdo je tisti, ki daje navodila? Namreč vemo, kaj so pooblastila in kdo jih je za- pisal. Na vsaki policijski postaji je na- drejena oseba, ki daje policajem navodila glede izvajanja dela na terenu, in če ta od policista nekaj zahteva, bo ta to po službeni dolžnosti izvedel, sicer ga čaka kot vsakega navadnega smrtnika disciplinski postopek. Res pa je, da si posamezni poli- cisti dovolijo marsikaj, za ki" pa ne more biti odgovoren nadreje- ni, dolžan pa je takega posamez- nika suspendirati. Več let sem opravljal podobno službo in tesno sodeloval s takrat- no milico. Nisem mogel verjeti, da se med sedanjo policijo najde- jo i^samezniki, ki so te pripravl- jeni na sredi ceste pretepsti. Bilo je 2. 7.97 ob 9.40, ko sem v koloni vozil skozi novo križišče pri podvozu iz smeri avtobusne postaje ter zavijal levo na most. Na semaforju je gorela zelena luč, ko pa sem zapeljal čez prehod za pešce, se je prižgala rumena. Ker je bil za menoj še en avtomobil, je bilo potrebno čimprej izprazniti križišče. V tem trenutku je po mostu z vso hitrostjo pripeljal "leteči" in takoj obrnil za menoj ter mi ukazal sredi mostu, naj us- tavim Skozi odprto okno sem mu rekel, da naj počaka na Bregu, kar je tudi storil. Ko sem se ustavil, je skočil z motorja ter me vprašd, ali ^ nameravam zajebavati in ali želim katero "fasati". Vpričo mo- je^ sopomika je vzel podatke ter mi zagrozil, češ boš že videl, ko boš hodil mesec dni peš. Ostalo presodite bralci in raz- mislite, kaj storiti: pred vami vo- zilo, za vami vozilo, vi ste sredi križišča ob rumeni luči, policaj pa besen, ker ne more dirkati. Zato predlagam vodilnemu ka- dru mariborske in ptujske polici- je, da tu in tam napoti svoje dir- kače in kakšnega kavbojca na pomoč podlehniški policiji, ki ima ogromen okoliš dr^vne meje, ki jo nadzoruje, pa naj se ti tukaj izkažejo, kako so delavni in pa službeni. Predlagam, da si g. Bandelj og- leda haloški teren in kaj stori za policije tukaj in na splošno v ko- rist nas občanov. V mestih je lahko biti policaj, tisti naši fantje, ki si pa ob meji služijo kruh, pa vedo, kaj je delo. To se jim tudi pozna na karakterju. Sicer pa smo si želeli demokra- tično državo, kjer vsak lahko dela, kar hoče. Lopovov ali tako imenovanih huliganov je vsak dan v^ zato ni čudno, da tudi policajem tolikokrat popustijo živci, če prav se to ne bi smelo zgoditi. Na koncu koncev pa je dosti oziroma v večini kriva država, kajti večja bo brezposlenost, več bo nereda vsevpoprek - od "na- vadnih" ljudi do posameznih po- licajev. Franc Drobnič, Podlehnik Svobodni partizani, združimo se! Ko sem bral članka Varuhi vrednot revolucije in Politična analiza v tedniku Demokracija (ll 5. 1997), sem ugotovil, da Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ne more govoriti v imenu vseh partizanov, kajti velika večina nas ni odšla v partizane z namenom izvesti revolucijo in tudi nismo sodelovali pri povojnih zločinih komu- nistične vladavine, posebno ne po končani vojni leta 1945 pri zverinskih pobojih več kot 15.000 Slovencev in več kot 85.000 Hrvatov, Srbov in pri- padnikov drugih narodnosti v Kočevskem Rogu, v okolici Celja, v zasavskih revirjih in drugod po Sloveniji. Vtisi, ki sem jih dobil pri svojem prvem obisku Kočevskega Roga na veliki žalni slovesnosti 22.6. 1997, so bili tako presunljivi, da sem se odločil dati 'pobudo za ustanovitev ZDRUŽENJA SVOBOD- NIH PARTIZANOV (ZSP). Z ustanovitvijo ZSP bomo ustvarili pluralnost na NOB vezanega dela prebivalstva V demokratični državi je pluralnost ne le mogoča, temveč mdi korisma Civilna družba naj ne pozna monopolov, kajti raznohkost mnenj in nazorov je osnova demokracije. Zato vabim vse partizane in terenske sodelavce, ki so se bojevali ali delali za svobodo in ne za komimizem in ki ne so- glašajo s politiko ZZB pod vodstvom generala JLA Ivana Dolnič^a in ne sprejemajo navodil, ki jih je tej organizaciji dal nekdanji predsednik Socialis- tične republike Slovenije Janez Stanovnik, objavl- jenih v prej navedenem članku Politična analiza, da se pisno oglasijo na moj naslov. Navedejo naj svoj točni naslov, kdaj in kje (imena partizanskih enot) so sodelovali in funkcijo, ki so jo opravljali, tako da bi lahko sestavili pripravljalni odbor za us- tanovitev predlaganega združenja. Temu vabilu sta se pridružila partizana Viktor Blažič in Tone Frantar. Pobudo podpira tudi par- tizanski oficir in vodja Gibanja za narodno spravo Stanislav Klep. Slovenke in Slovenci, združimo se še enkrat z na- menom, da ohranimo svobodo naše domovine, ki smo jo dobili šele leta 1991 po zmagi nad komimis- tično JLA. Pri[ave pošljite na naslov pobudnika: Dr. Ludvik Canžek Ižanska 206 A, 1000 Ljubljana Izjava za javnost 12. julija je potekala koordinacija predsedstva in poslanskega kluba mestnega odbora Slovenske na- cionalne stranke, na kateri je tekla razprava o pro- blematiki mestne občine Ptuj. Posebno vroča deba- ta je potekala okrog variante za izgraditev obvezni- ce M 3 in novega mostu, ki je bila potrjena na mest- nem svetu. Po nekaterih konzultacijah s članom odbora za okolje, prostor ter gospodarsko infi^- strukturo ing. Bogomirjem Mernikom sta pred- sedstvo in poslanski kJub zavzela naslednje sta- •lišče:'': ■ Ker menimo, da ni bilo resne javne razprave gle- de variante izgradnje d)voznic« M 3 in novega mostu, ne pristajamo na politiko diktata vlade in ministrstva za promet, ki jo je sprejel ptujski mest- ni svet. Naše izhodiščno stališče je povsem dru- gačno, saj riienimo, da sta mesmi in primestni pro- met kapitalnega pomena, zato mora biti most izgra- jen čim bližje mesta Ptuja, ker bo tako bližji dostop na glavno prometno žilo (cesta M 3). Apeliramo na župana dr, Miroslava Lucija, da dosedanje pogajal- ce zamenja z ljudmi s trdnimi stališči, ki bodo znali zastopati interese občanov ter znali vnesti lokalni intares v nacionalni program izgradnje cest v Slo- veniji. V nadaljevanju je tekla razprava s področja družbenih dejavnosti, kjer je član odbora Miroslav Letonja podal svoje stališče g^ede zahteve ptujske Mlekarne do prenosa športna zemljišča na Mte- kamo, ki je bila podana na mestno občino Ptuj s strani direktorice Mlekarne. Ugotovitveni sklep predsedstva in poslanskega kluba - v razpravo se je vključil tudi svemik Anton Ciglar - je, da se je go- spa direktorica očitno obrnila na napačen naslov, zato ne pristajamo na politiko izsiljevanja in v izgu- bo športnih površin. Po naši analizi je že do sedaj povzročena škoda ptujskim športnikom, ki so že iz- gubili nekaj športnih površin in finančnih sred- stev, , ..... Predsednik MO SNS AHrosUm Letm^a Pravo in praviia ni eno in isto Spontani impulz mi je potisnil v roko svinčnik, ko sem dne 24. ju- nija prisluhnil ptujskemu ra- diu,oziroma kont^mi oddaji, ki se je tikala teme o prepočasnem vračanju imetja razlaščencem tako na prnjskem področju kot nasploh v državi. Zakonsko zavezani rok države, da se krivice lasmikom vsaj materialno poravnajo (duševno pa jih tako ni mogoče), je namreč že mimo. Kot je bilo slišati, naj bi v globalu bilo vrnje- no šele nekaj nad 30%, pa še to v glavnem z delnimi odločbami. Ta nenamerna ali namerna počasmost vračanja (dilema o tem Je^ostala) v svetu že iuč ria našo državno vodstvo, lu da ni sposobno očistiti zgodovinskih loivic glede človeških pravic do lastnine, in nam že mdi neposred- no škoduje. Pa se ne oglašam zgolj zaradi tega vse bolj aktualnega problema, am- pak kot sem dejd, gre za impulz, ki se mi je sprostil ob telefonskem klicu v oddajo, ko je oškodovanka iz Slovenskih goric, drugače pa živeča v inozemstvu, pobarva pristojne tri može za mikrofonom o proceduri vrnitve, češ da še ni podala nobene zahteve^ o vrnitvi odvzete^ ji zemljišča. Že spretna voditeljica oddaje ji je nakazala, da na to ne bo težko odgovoriti. S strokovnim odgovorom ji je post- regel mož, ki se z to zadevo ukvarja na ptujski upravni enoti, in sicer da je prijavni rok za to zadevo vkljub po^jšanju zamudila. Tu pa je sedaj tisto, čemu pra- vim, da pravo oziroma f«^vna veda še d^eč ni pcavica, kod prav- niki PJisl^Pi pa žccavno ^ tudi za^ radi tega,v{^8$anja hoditi y Mo. Kako laljko izvirni lastnik za ved- no izgubi pravico do krivično odvzetega mu imetja samo zato, ker se zaradi nevednosti postopka ni pravočasno priglasil kot lastnik, oziroma je zamudil tako imenova- ni pravni rok? Taki in ta »pravni kavelj« zasta- ranosti zadeve po mojem ne bi smel jx)segati v deliktne zadeve zo- per človečnost in človekovo lastoi- no. Sem je šteti tudi najnoveje »cvetke« v našem pravu in načinu lastninjenja, ko ovadbeni doku- menti o prisvojitvi družbene last- nine »«v našem pravu in načinu lasminjenja, ko ovadbeni doku- menti o prisvojitvi družbene last- nine, »zastanejo v predalu«. Nek- do, ki je ropal, kradel in ubijal, ne bi smel na račun zastaranosti zade- ve ostati nekaznovan. To bi pome- nilo, da lahko neodkrit, kaj še od- krit ropar po zastaranosti kaznive- ga dej^A ^ide s plenom na piano in v po^tieh kot svojb nedotaklji- vo lastnkto. Dejanja tatov, roparjev in ubijal- cev ne smejo zastarati! Rajko Topolovec 22 - ŠPORT 17. JUUJ 1997 - tednik KOŠARKA • Prvo mesto za ptujski Fler športno dništvo Kidričevo je organiziralo košarkarski tur- nir v igranju trojk. Na zunan- jem igrišču pri osnovni šoli Kidričevo se je zbralo 27 ekip iz severovzhodne Slovenije. Mirno lahko zapišemo, da se turnir lahko pohvali z veliko in predvsem dobro udeležbo. Prvo mesto je osvojila ptujska ekipa Fler, ki je z 21:20 ugnala mariborski Ringlšpil), z ena- kim rezultatom v borbi za tret- je mesto pa PZ Mir okrepčevalnico Atila. Danilo Klajnšek TENIS • Zmagal Primož Gorše Teniški center Kidričevo je izvedel klubski teniški turnir, na katerem je sodelovalo dvaj- set igralcev. Prvo mesto je zas- luženo osvojil Primož Gorše. Rezultati - polfinale: Turk - Sabath 2:0 /6:1, 7:6/, Gorše - Klep 2:0 /7:6, 6:2/; finale: Gorše-Turk 2:0/7:5,6:3/. Danilo Klajnšek ŽETALE • Prehodni pokal za Srečkov memorial SD Zetale prireja štirinajsti tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo 20. julija ob 8.30 na igrišču v Žetalah. Prij- avnina znaša 7.000 SIT in se poravna pred začetkom turnir- ja. Prve štiri ekipe bodo nagra- jene z naslednjimi nagradami: 1. mesto 60.000,00 SIT + po- kal in prehodni pokal; 2. mes- to 40.000,00 SIT + pokal; 3. mesto 20.000,00 SIT -I- pokal; 4. mesto praktična nagrada. Prehodni pokal je sedaj v lasti ekipe Petovio Mila Ptuj. Vabljeni vsi ljubitelji malega nogometa! VS.SNL" vzhod oprttvill žreb Medobčinska nogometna zve- za Ptuj bo tudi v naslednji sezo- ni vodila tekmovanje v 3. SNL in 2. SML - vzhod. Novo je to, da bodo ekipam v drugi mladin- ski ligi predtekme igrali kadeti. Ta poteza je vsekakor dobra, saj bo prišlo do nadgradnje v tem ligaškem tekmovanju. Vodja tekmovanja Erik Berčnik, pred- sednik MNZ Ptuj, je na kratko analiziral preteklo sezono, ki je minila brez-posebnosti. V nas- lednji sezoni MNZ Ptuj v tem ligaškem tekmovanju ne bo imela svojega predstavnika. Aluminij je postal drugoligaš, Hajdini pa se ni uspelo prebiti v višji rang tekmovanja. Pari 1. kroga v 3. SNL - vzhod, pričetek 23. avgusta: Pohorje - Unior, Turnišče - Paloma, Usnjar - Odranci, Kovinar Ma- ribor - Pobrežje, Crenšovci - Bakovci, Kungota Gosser - Va- riš, Dravinja - Goričanka. Pari 1. kroga v 2. SML in 2. SKL - vzhod, pričetek 23. av- gusta: Starše - Dravinja, Beltin- ci - Dravograd, Bakovci - Ste- klar, Era Šmartno - Kovinar Štore, Pragersko - Krško, Nafta - Železničar Maribor. Danilo Klajnšek v DRAVI ZA VISOKO MESTO Nogometaši ptujske Drave, ki so v preteklem prvenstvu osvo- jili drugo mesto in za las zgrešili prvo slovensko nogometno ligo, so v soboto, 12. julija, pričeli priprave na novo tekmovalno sezono. Prišlo je do nekaj igral- skih sprememb. Iz Drave so odšli: Ingmar Bloudek (SCT Olimpija), Zorislav Zec (Beltin- ci), Srdan Gojkošek (Aluminij), Robert Sraga (Maribor). Zaen- krat je prišel samo Marko Kme- tec iz murskosoboške Mure. To pa vsekakor ne bo edina kvali- tetna okrepitev, saj v Dravi načrtujejo ponovno naskok na najvišja mesta. Obstoječi kader in okrepitve naj bi to potrdili. Trenerja Drave Marina Bloud- ka čaka zahtevno delo, da bo ekipo dobro pripravil. V prete- kli sezoni so Ptujčani preseneti- li z dobro igro, v naslednji sezo- ni pa bodo ekipe proti njim igrale izredno motivirano. Že 27. julija čaka Dravo srečanje v pokalnem tekmovan- ju z ekipo ajdovskega Primorja. To srečanje bo dalo že nekatere odgovore na moč Drave, predvsem pa bo možno izluščiti cilje za naslednjo sezono. Konec tega tedna naj bi ptujski nogo- metaši nastopih na dveh tur- nirjih: v Rošnji - Loki in Rogo- zi. Priložnosti za uigravanje eki- pe bo dovolj. Danilo Klajnšek ALUMINIJEV CIU - OBSTA- NEK V LIGI V četrtek, 10. julija, je trener Aluminija Bojan Špehonja po- vedel svoje igralce na prve pri- prave za tekmovanje v drugi slo- venski nogometni ligi. Po dol. gem času so se Kidričani ponev- no pojavili v slovenskem drugo- ligaškem prostoru. Na začetku je kazalo, da bodo igralci predvsem odhajali iz Aluminija, na koncu pa se je le vse uredilo na vsesplošno zadovoljstvo na- vijačev Aluminija. Iz Aluminija so odšli: Bojan Zrnko in Jožef Polc(oba Kungota Gosser) i^ Boštjan Zemljič (Beltinci), prišli pa so: Tomaž Emeršič, Denis Kokol, Damjan Mohorko in Igor Perkovič. Možno pa je, da bo Aluminij okrepil šg kakšen igralec. Odigrali so že prvo srečanje, in sicer z Ormožem, kar pa še ni merilo pripravljenosti igralcev Alumi- nija, ki so imeli naporno sezono. Zraven tega pa so dejavnosti kluba usmerjene še na izgradnjo objekta, s katerim bi zadostili pogojem za nastopanje v 2. SNL, predpisanim s strani NZ Slovenije. Dela več kot dovolj. Cilj je jasen: izboriti si obstanek med drugoligaši. Danilo Klajnšek STRiLSTVO Prvenstvo podravske regije EKIPNI ZMAGOVALEC SD PTUJ, POSAMEZNO PO DVAKRAT MILAN STRAŽIŠAR IN DAVID VALIČ, PO ENKRAT MAJDA RAUŠL, ALENKA PETERŠIČ, ROBERT ŠIMENKO IN SLAVKO IVANOVIČ Strelska družina Ptuj je v četrtek IL juli- ja, v Rečici pri Laškem izvedla regijsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pi- titoio na 25 m. V ekipnem streljanju so v vseh kategorijah zmagali strelci SD Ptuj ter izpolnili normo za nastop na državnem prvenstvu. Z malokalibrsko športno pištolo je v član- ski konkurenci zmagal Milan Stražišar s 548 kr. srebro si je priboril Janez Štuhec s 535. kr., bron pa Slavko Ivanovič - 531. kr., četrti je bil Franc Bedračs 320. kr. vsi SD Ptuj. Ekipno SD Ptuj 1614 kr. Pri članicah je zmagala Majda Raušl s 505. kr. pred Alenko Roškar 50L kr. in Maj o Ivanuša 498. kr., vse SD Ptuj. Ekipno SD Ptuj 1504 kr. Najboljši mladinec je bil David Valič s 504. kr. drugi je bil Sašo Porok, 502. kr,. tretji Pavel Fabrici 498. kr. (vsi SD PTUJ). Ekipno SD Ptuj 1504. kr. Zmagovalka med mladinkami je bila Alenka Petršič s 486. kr. srebrno odličje si je priborila Sabina Žampa, 479. kr., bron je osvojila Saška Šimenko s 472. kr>, četrta je bUa Tanja Roškar, 431 kr. (vse SD Ptuj). Ekipno SD Ptuj 1437. Robert Šimenko je bil najboljši mlajši mladinec s 461. kr. pred Matijo Potočni- kom, 459, Marjan Gril je bil tretji, 452 (vsi SD Ptuj), čemi je bil Dejan Kozel, 443. kr., peti Nikola Senečič, 448 (oba SD Petovio- avto Ptuj), šesti Boštjan Bele, 438 (SD Ptuj). Ekipno SD Ptuj 1372. kr. V streljanju z malokalibrsko standard pištolo je v članski konkurenci ekipno zma- gala ekipa SD Ptuj s 1582 kr. Posamezno si je zlato medaljo priboril Milan Stražišar s 537 kr.j srebrno Slavko Ivanovič, 525., bron Janez Štuhec, 520, četrti je bil Franc Be- drač, 517. kr., peti Matjaž Horvat, 505. kr., šesti Krsto Rodaljevič,501 kr. V mladinski konkurenci je zmagal David Valič 430. kr. pred Robi jem Šimenkom, 418. kr., tretji je bil Matija Potočnik, 397. kr, (vsi SD Ptuj). Ekipno SD Ptuj 1245. kr. Tekmovanje s hitrostrelno malokalibrsko pištolo je potekalo v članski konkurenci. Zmagal je Slavko Ivanovič, 547. kr., srebro je osvojil Milan Stražišar, 538. kr., tretji je bil Janez Štuhec, 526. kr. (vsi S D Ptuj). Ekipno SD Ptuj 1611 kr. Tekmovanje je bilo na strelišču SD Dušan Poženel Rečica, ker na območju po- dravske regije ni pravega strelišča za orga- nizacijo prvenstva. Tekmo je odlično vodil republiški sodnik Jože Malek iz Ptuja. SI DRŽAVNO PPVENST^ YO Z MK OROŽJEM V UUBUANI V Ljubljani bo od petka, 18., do nedelje, 21. julija, na strelišču na Dolenjski cesti po- tekalo državno prvenstvo z malokalibrskim orožjem za člane, članice in mladince v v^h disciplinah. Strelci SD Ptuj so izpolnili normo za tek- movanje v vseh kategorijah. Dvakratni nas- lov državnega prvaka brani mladinec Sašo Porok. Rekorder in državni šampion med mlajšimi mladinci David Valič tekmuje v kategoriji mladincev. "Največ pričakujemo v posamezni katego- rijah od članice Majde Raušl, mladinke Alenke PeterŠič, mladincev Saše Porok, Davida Valiča, Robija Šimenka ter članov Janeza Štuhca, Milana Stražišarja in ekipno uvrstitev v vseh kategorijah," nam je pove- dal trener Joža Malek. Poleg številne skupine strelcev SD Ptuj ptujsko strelstvo zastopajo tudi ekipa SD MIP ter član Juri Lamot iz Kidričevega in mladinec Dejan Kozel iz SD Petovio-avto Ptuj. SI STRELSTVO m ' regiisUjMtvok v Kidričevem je bilo 4. julija kljub nalivu zelo dobro oi^ani- zirano regijsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire. V članski konkurenci je posa- mezno zmagal z novim regij- skim rekordom najboljši strelec Slovenije Janez Štuhec (SD Ptuj) s 547 krogi, srebro si je priboril Ludvik Pšajd ml. iz SD MIP, bron Milan Stražišar, četrti je bil Slavko Ivanovič, oba SD Ptuj, najboljši strelec Ki- dričevega pa Juri Lamut je bil peti. Prvih pet tekmovalcev si je priborilo pravico nastopa na državnem prvenstvu. Pri mladincih je zmagal naj- boljši mladinec države Sašo Po- rok, srebro je osvojil Pavel Fa- brici in bron David Valič, vsi SD Ptuj. Ekipno je zmagala eki- pa SD Ptuj in izpolnila normo za državno prvenstvo. Pri članih so ekipno zmagali člani SD Ptuj pred SD MIP Ptuj, tretji so bili strelci Kidričevega. Najboljši mlajši mladinec ma- riborsko-podravske regije je bil z novim regijskim rekordom Matija Potočnik s 327 krogi, drugi je bil Robert Šimenko, tretji pa Marja Gril, vsi SD Ptuj, četrti Nikola Senečič, SD Peto- viaavto, peti Boštjan Bele, SD Ptuj, in šesti Dejan Kozel, Peto- viaavto. Normo za državno prvenstvo so si priborili štirje strelci SD Ptuj in dva tekmovalca Petovia- avta Ptuj. SI KASASTVO / REKORDNI TEKMOVALNI DAN V STOZICAH OSEBNI REKORDI KASAČEV SO KAR DEŽEVALI, PRIREDITEV NA UUBUANSKEM HIPODROMU PA JE SPREMUALA VEČ KOT TISOČGLAVA MNOŽICA,KI JE UŽIVALA OB VRHUNSKI PREDSTAVI DOMAČIH IN TUJIH KASAČEV Ljubitelji kasaškega športa so minulo nedeljo na ljubljan- skih Stožicah zares prišli na svoj račun. Videli so imenitno predstavo, vrhunske nastope domačih in tujih zvezdnikov, rekordne izide in športno obnašanje. Nekaj nesporazuma je bilo le po iztečeni zadnji dirki, ko sta zmagovalca dosegla enak čas, vendar se je vse skupaj končalo precej športno. Sojenje je bilo korektno, kar je prispevalo k imenitni prireditvi, eni naj- boljših v letošnji sezoni. Ta se je že prevesila v drugo polovico, saj je bil na Stožicah 14. tekmovalni dan. Znova so bili dobri Ljuto- merčani, ki so pobrali več zmag in drugih visokih uvrstitev, Jože Sagaj je zmagal kar dvakrat in potrdil dobro formo kasačev. Tekmovalni pogoji so bili opti- malni, tako da se ne smemo čuditi množici osebnih rekor- dov. Dosegli so jih že dveletni kasači v prvi dirki, nato pa se je vse skupaj stopnjevalo. Prava poslastica pa so bili kvalifikacij- ski dvoboji udeležencev tekmo- vanja za ljubljansko miljo, saj je zmagovalec Stolen Crown iz Ita- lije dosegel na 1000 metrov ne- verjetnih 1:12,22. Za kasaški šport naravnost vzpodbudno. Rezultati dirk iz Stožic: L dir- ka, avtostart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Dali (Sagaj, Ljuto- mer) 1:20,6 (najboljši izid dve- letnikov letos ), 2. Condren (Gorjanc, Brdo) 1:20,8 in 3. In- dos MS (M.Slavič, Ljutomer) 1:21,7; 2. dirka, avtostart za 3- letne kasače, 1600 m,zaslužek do 80 tisoč SIT: 1. Feliks Lobell (Kukol j, L j utomer) 1:21,7 (osebni rekord), 2. Dendy (De- belak, Maribor) 1:22,5 in 3. Fasa (Dolinšek, Grosuplje) 1:22,6 (oba z osebnim rekordom); 3. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. Vicky Crown (Orel, Vrhnika) 1:23,6 (osebni rekord), 2. Filda (Seršen, Ljutomer) 1:21,9 in 3. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) 1:22,4; 4. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1. Lepi B (Vidic, Brdo) 1:19,9, 2.Dream of Victory (Hrovat, Ljubljana) 1:20,2 in 3. Senna (Iming, Ljubljana) 1:20,6 (oba z rekordom); 5. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zas- lužek do 350 tisoč SIT: 1. Lamex B (Lucič, Krško) 1:20,5,2. Lady Holly (Makovec, Ljutomer) 1:21,2 in 3. Polonca II. (Kos, Ljutomer) 1:21,2; 6. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 500 tisoč SIT: 1. Enigma (Cerar, Ljubljana) 1:17,5 (osebni rekord in odlična napoved za letošnji derbi), 2. L Quen (Heric, Ljutomer) 1:18,3 in 3. Filly (Slana, Ljutomer) 1:18,3 (oba z rekordom); 7. dir- ka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 750 tisoč SIT: Ahaja (Sagaj, Ljuto- mer)l:18,6 (osebni rekord); 2. Anto B (Vidic, Brdo) 1:18,6 in 3. Stella (Iming, Ljubljana) 1:19,0; 8. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 1,2 milijona SIT: 1. Rosso B (Cmkovič, Lj utomer) 1:17,8 (osebni rekord in zmagoviti pov- ratek tega izvrstnega žrebca), 2. Lenta (N. Lovrenčič, Maribor) 1:18,6 in 3. Anihila (Sagaj, Lju- tomer) 1:18,7; 9. dirka, medna- rodni razred, Vitacelova milja, 1609 m: 1. Stolen Crown (Gube- lini, Italija) 1:14,9 (nov rekord ljubljanskega hipodroma), 2.Meadow Meritime (Gorjanc, Slovenija) 1:14,9 in 3. Express Bar (M. Slavič, Slovenija) 1:15,6. Naslednja kasaška preizkušnja bo to nedeljo v Kršekm, kjer bo drugi del tekmovanja za Vitace- lovo miljo in nova priložnost za rekordne izide. M. Toš JUDO Kramberger edliien v Tar€en§u MLADI PTUJSKI JUDOlST MARKO KRAMBERGER V AB- SOLUTNI KATEGORIJI PREKINIL ZMAGOVITI POHOD ITALIJANSKE REPREZENTANCE v Tarcentu (Italija) je prvi ko- nec tedna v juliju potekalo dvodnevno mednarodno prvenstvo v mladinski konku- renci, ki je štelo za evropski po- kal. Nastopilo je okrog 150 tek- movalcev iz kar trinajstih ev- ropskih držav - ob Franciji in Hrvaški še Romuni, Bolgari in Jugoslovani in ne nazadnje odlična, skoraj nepremagljiva italijanska mladinska reprezen- tanca. Nastopila je tudi de- setčlanska slovenska mladinska reprezentanca s kar tremi ptuj- skimi judoisti: Koletnikom (do 60 kg), Vogrincem (do 65 kg) in Krambergerjem (nad 95 kg) ter dvema okrepitvama: Rusom (do 60 kg) in Marholtom (do 65 kg). V družbi judoističnih velesil je slovenska reprezentanca dose- gla sijajno drugo mesto, kar je odlična napoved za bližajoče se evropsko prvenstvo. Ptujčani so z nastopi zadovol- jili. Koletnik je z dvema zmaga- ma in porazom dosegel 9. mesto, Vogrinec si je z zmago nad Bol- garom in Italijanom v četrtfina- lu priboril neodločen rezultat, vendar so zmago prisodili Slo- vaku. Na koncu je zasedel 9. mesto. Marholt je z eno zmago dosegel 12. mesto, Rus pa je iz- padel že v predtekmovanju. Italijanska reprezentanca je po uvodnih borbah napovedala zmagoviti pohod - ob osvojenih naslovih v posameznih katego- rijah še naskok na skupno kro- no. Do absolutne kategorije jim je uspelo osvojiti zlato v vseh kategorijah, načrte za popoln iz- kupiček pa jim je prekrižal ptuj- ski judoist Marko Kramberger. V 1. kolu je gladko premagal ita- lijanskega nasprotnika, prav tako je v polfinalu z 10:0 zakl- jučil z italijanskim reprezentan- tom. V finalu pa se je srečal z glavnim italijanskim orožjem Berottijem, a ga je po bliskoviti akciji v prvi minuti premagal prav tako z 10:0. Kramberger je tako osvojil edino zlato kolajno za slovensko reprezentanco in s tem edino zlato neitalijansko. Znova je potrdil premoč nad edinim slovenskim konkuren- tom Cerajem iz Celja, s katerim se borita za vstop v ekipo, ki bo nastopila na Evropskem prvenstvu v Ljubljani. Ptujske judoiste že čakajo mednarodne priprave v Ukraji' ni, avgusta v Izoli in na Poklji^' ki. Simon Starček I tednik -17. JULIJ 1997 ŠPORT - 23 5PORTNI PORTRET / SILVESTER VOGRINEC ZO lef v borilnih šporfih Silvester Vogrinec je strokovni vodja Akademije borilnih športov v Ptuju. Z borilnimi veščinami se ukvaija 20 let in je 0)jster karateja (4. DAN), aikida (3. DAN) in kenda (3. pAN). Po poklicu je učitelj zgodorine in družbenomoralne >zgoje. Rodil se je 1. 1963 v Mariboru. 2a karate so ga navdušili filmi o gruceu Leeju, ki je takrat pred- stavljal pojem pravičnosti in nepremagljivosti. Kot šestošolca ga je mama 1. 1976 odpeljala na prve treninge kara- teja, ki jih je v ptujskem Domu jLA vodil Srečko Arnuš iz Ma- ribora. Srečko je poučeval bu- (jokai šolo karateja. Leta 1979 je prešel k judu in ga vadil v judo klubu Drava pri Vindišu in Emeršiču. Poleti 1980 se je vrnil h karateju in se pridružil k novoustanovljeni shotokan sekciji Kluba mladih, ki jo je vodil Boris Miočinovič iz Zagreba. Leta 1984 so usta- novili karate klub Borec in pos- tali člani Zveze telesnokultur- nih organizacij Ptuja. Po končanem študiju v Mari- boru in nadaljevanju na Filo- zofski fakulteti v Ljubljani se je 1. 1986 vpisal v karate klub So- kol, v katerem je bil glavni tre- ner Vlado Kladnik. Pri njem je postal mojster in tekmovalec. Zraven karateja je tedaj pričel vaditi še aikido (goloroko sa- moobrambo), kendo (japonsko mečevanje) in tai chi (bioener- getsko samomasažo) v kendo klubu Musashi pri Keramu Nurvanu, ki ga je navdušil za samuraje in njihov etični ko- deks bushido. Konec 1. 1987 je klubskemu kolegu Samu Resni- ku pomagal ustanoviti karate klub Študent in postal predsed- nik društva ter asistent trener- ja, še vedno pa je tekmoval za KK Sokol. Kot tekmovalec je bil v kendu dvakrat republiški prvak 1989/90, zmagovalec prvega kendo tekmovanja v Sloveniji 1988, drugi na pokalu Španije. Za klub Musashi je tekmoval v ekipni konkurenci v obdobju 1988/90, ko je ta veljal za nepre- magljivo ekipo v Sloveniji. V karateju je zmagal na več tur- nirjih, bil peti na evropski uni- verziadi v Rimu ter 1. 1989 iz- ven KZS osvojil naslova vses- tilskega prvaka Slovenije in re- publiškega univerzitetnega prvaka v absulutni kategoriji. Leta 1988 je v Ptuju ustanovil karate sekcijo fudokan pri Klu- bu mladih, 1. 1989 pa prevzel karate klub Borec, ki se ;e prei- menoval v Jože Lacko, kasneje pa v Petovio. V klub je vnesel tekmovalni duh in društvo priključil h Karate zvezi Slove- nije (KZS). V začetnem obdob- ju so se uveljavljali na članskih ekipnih tekmovanjih, nato pa so se posvetili tudi posameznim nastopom v vseh starostnih skupinah in dosegli serijo iz- jemnih domačih in mednarod- nih rezultatov. Med letoma 1993/94 je bil predsednik tekmovalne komisi- je KZS. V Ptuju je 1. 1989 orga- niziral prvo tekmovanje v ja- ponskem karateju za pokal Jožeta Lacka, temu pa je sledila organizacija še treh pokalov, državnega prvenstva, druge lige, novoletnega turnirja, petih občinskih prvenstev, prvega ai- kido tekmovanja v Sloveniji, odprtega državnega prvenstva v kendu in mednarodnega pokala Akademije borilnih športov. Kot predsednik tekmovalne komisije KZS je organiziral več državnih prvenstev in lig. Od 1. 1993 je glavni inštruktor za kendo v Sloveniji, prav tako pa sodi med pionirje slovenske- ga aikida. Ker aikido in kendo v Ptuju nista bila razvita, se je 1. 1992 lotil trenerske aktivnosti tudi teh dveh veščin. Iz teh pri- zadevanj je nastal aikido' klub Ptuj s kendo sekcijo. Leta 1995 pa je bila na njegovo pobudo ustanovljena Akademija boril- nih športov, za katero je izdelal celoten program šolanja in je namenjena poglobljenemu štu- diju japonskih borilnih veščin. Po svoji idejni zasnovi, ki vključuje tako teoretično kot praktično šolanje, je ptujska Akademija borilnih športov prva te vrste v srednjeevrop- skem prostoru, o čemer priča tudi veliko zanimanje zanjo iz sosednjih držav. Kot osnovne veščine se na akademiji vadijo karate, aikido in kendo, kot do- datne pa iai-do, kobudo in ky- usho-jittsu. 4. DAN v karateju je položil 1. 1995 v Parizu pri Koijiju Saku- ri (8. DAN), predsedniku tehnične komisije evropske veje IKSA. 3. DAN v kendu je dosegel 1. 1994, 3. DAN v aiki- du pa 1. 1996. Oba naziva je položil pri Keramu Nurvanu (kendo 7. DAN, aikido 6. DAN), sekretarju egiptovske veje zveze WKKA in WDAF. Pri Silvestru so se na Ptuju do sedaj izšolali štirje mojstri ka- rateja (Lilijana Vogrinec, Janez Cvetko, Aljoša Horvan, Andrej Cafuta), štirje mojstri aikida (Aljoša Horvan, Andrej Pulko, Denis Ivaniševič, Mitja Petrič), šestnajst mojstrskih kandida- tov in nosilcev rjavih pasov ter več generacij uspešnih tekmo- valcev, ki so osvajali medalje tako na domačih kot na medna- rodnih tekmovanjih in prvenst- vih. Trenersko diplomo ima potrjeno na Fakulteti za šport v Ljubljani. Zraven tega je med- narodni inštruktor zvez IKSA (Mednarodna karate shotokan asociacija), WDAF (Svetovna daito-rya aiki-budo federacija) in WKKA (Svetovna kinryukai kendo asociacija). Leta 1997 se je v Washingto- nu udeležil ustanovnega kon- gresa Zveze borilnih veščin za svetovni mir, ki je največja tovrstna zveza na svetu. Na publicističnem področju si prizadeva, da bi borilne veščine čim bolj približal javnosti. Med letoma 1993/95 je bil glavni urednik biltena KZS, od 1. 1997 pa je glavni in odgovorni ured- nik časopisa Slovenski karate, ki ga prav tako izdaja KZS. Od 1. 1994 je stalni dopisnik in član uredniškega odbora Samuraja, edine hrvaške revije za borilne športe. Leta 1995 je napisal prvi slovenski karate roman Karate bojevnik - Beli galeb. Leta 1996 je izšla njegov knjiga Karate v Sloveniji, ki je prva pisana zgo- dovina tega športa pri nas. V pripravi za letošnji tiski pa sta dve njegovi deli: Karate med tradicijo in športom in Karate bojevnik 2 - Dvoboj. Nekaj misli, ki so vodilo sen- seija Vogrinca: "Osnova borilnih športov je duhovna rast in iskreno soočanje s samim seboj. Potreb- no je odkrivati lastne meje in jih preseči. V borilnih športih se um in telo usklajujeta v har- monično celoto ter razvijata v duhu humanosti. V odločilnem trenutku se je treba zmeraj pos- taviti v bran slabotnejših. BUDO ali 'steza borilnih veščin' je življenjski maraton, na katerem je možna zmagati le s samodisciplino, vztrajno vad- bo in kreativnostjo. Borilne veščine se začnejo in končajo s spoštovanjem. Kdor ne spoštuje drugih, si ne zas- luži, da je karateist, aikidoka, kendoka ipd., tudi če v tehniki prekaša druge. V karate in ken- do borbah je koncentracija odločilni faktor za zmago. Po- gosto psihološko močnejši part- ner zmaga, četudi je fizično šib- kejši. Od zunanje zmage je veliko pomembnejša notranja zmaga, ko je treba premagati notranja nasprotnika - strah in ego. To je boj, ki traja celo življenje in se mu nihče ne more izogniti. Strah in ego sta vladarja današnjega sveta. Strah vodi v nasilje in negotovost, ego pa k osvajanjem. Z vadbo borilnih športov boj zoper njiju postane izrazitejši in bolj neusmiljen. Zato nas tudi hitreje privede do želenega cilja - notranjega miru in sreče. To pa sta vrednoti, ki ju ne odtehta noben denar, prestiž ali posvetna dobrina." _ JovoZerčič KOLESARSTVO Zelo dobri perutninarji Kolesarsko društvo Krka Tele- kom je v Mirni na Dolenjskem or- ganiziralo 8. dirko za pokal Dane in pokal Slovenije, na kateri je nas- topilo veliko število kolesarjev, med drugim tudi kolesarji ptujske Perutnine, ki so bili zelo uspešni. Predvsem pri mlajših kategorijah je bila dirka zelo naporna in težavna, saj jih je spreniljalo zelo slabo vreme z dežjem, kar je nare- dilo cestišče mokro in spolzko, tako da je bilo nekaj padcev, ki pa so se končali brez težjih posledic. Zelo dobro sta se odrezala pri mlajših mladincih Gregor Gazvo- da, ki je kar dvakrat poizkušal s pobegom, kar ga je na koncu stalo verjetno tudi zmage. V ciljnem sprintu je nekoliko slabše krenil, kar je gotovo posledica njegove agresivne vožnje vso dirko. Pri mladincih so vse podredili končnemu cilju, da bi Rado Rogi- na, ki je najmočnejši v ciljnem sprintu, prišel spočit in nekoliko v zavetrju. Žal ni vse šlo po načrtih, tako da so morali menjati taktiko. Na koncu je Matej Marin zasedel dobro sedino mesto. Kljub vsemu pa so z uvrstitvami svojih mladih tekmovalcev v KK Perutnina Ptuj zelo zadovoljni. Rezultati pri dečkih A - 2 kroga (32 km): 9. Matevž Zavec, 11. Bo- jan Belšak, 17. Denis Petek, 20. Bojan Potrč; mlajši mladinci: 6. Gregor Gazvoda; mladincih: 7. Matej Marin, 14. Rado Rogina, 17. Iztok Kovačec. Danilo Klajnšek TENIS Ajda tretja v Madonni v orj^nizaciji Teniške zveze Slovenije so se mladi teniški upi udeležili mednarodne^ teniškega turnirja za deklice in dečke do 14 let v italijanskem smučarskem centru Madonna di Campiglio, ki je trajal od 7. do 13. julija. V slovensM ekipi pod vodstvom selektorja Draga Jako- pina sta bili tudi članici TK Ptu), 14-letna Tjaša Kovač in 13-letna Ajda Brumen. Fantov- ski del ekipe sta sestavljala Miha Germ m Anže Kapun iz ŽTK Maribor. Naši mladi tekmovalci so po- novno dokazali, da se lahko uspešno merijo s svojimi vrstni- ki v mednarodni konkurenci, saj so dosegli odlične rezultate. V kategoriji deklic je Ajda Brumen s svojo raznovrstno in napadal- no igro osvojila tretje mesto, po- tem ko je v četrtfinalu premagala tudi prvo nosilko turnirja M^i- nellijevo iz Italije z rez^tatom 6:4 in 6:4. V polfinalu je izgubila s kasnejšo zmagovalko Franžetovo iz Italije z rezulta- tom 4:6 in 3:6. Z zelo borbeno in napadalno igro se je izkazala tudi Tjaša Kovač, ki se je po dveh zmagah uvrstila v četrtfinale, kjer je iz* gubila z Martinellijevo iz Italije z rezultatom 1:6, in 4:6. V kategoriji dečkov se je i^^iže Kapun uvrstil v finale turnirja, kjer je izgubil z domačinom Ber- nadelijem z rezultatom 6:4, 2:6 in 4:6. Miha Germ je z istim na- sprotnikom izgubil v drugem kolu z rezultatom 4:6 in 6:7. Že sama uvrstitev v ekipo Slo- venije in sodelovanje na turnirju je za mladi tekmovalki TK Ptuj lepo priznanje in vzpodbuda, odlični rezultati v mednarodni konkurenci pa tudi dokaz kvali- tetna dda Teniške šole Zoki v Teniškem klubu Ptuj. TK ATLETIKA / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA STA- REJŠE MLADINKE Generalka za mladin- sko evropsko prvenstvo Popolnoma posodobljen atletski stadion v Šiški z najsodobnejšo vi- deo tehniko je dva dni gostil 300 mladih atletov iz vse Slovenije. To je bila še zadnja priložnost za iz- polnitev norme za evropsko mla- dinsko prvenstvo v atletiki, ki bo od 24. do 27. julija v Ljubljani. Vrhunski rezultati v sprintu, na ovirah, metih in v skoku v daljavo so potrdili dobro pripravljenost mladih atletov. Ptujčanka Maja Žižek, ki je sicer še mlajša mladinka, je ponovno dokazala, da je zelo nad^jena za srednje proge. V teku na 1500 m je osvojila 2. mesto s časom 4:36.36 in bila takoj za Sonjo Rozman iz Pomiuia, ki je naš adut na evrop- skem prvenstvu. Prav tako je odlično tekla na 800 m in s časom 2:16.35 in zasedla 3. mesto v zelo močni konkurenci. Maja Mlakar se je ponovno uvrstila med 8 naj- boljših sprinterk v Sloveniji, v fi- nalu je na iOO m zasedla 6.mesto s časom 12.84 sekunde. Dobro je te- kel tudi Rok Vertič, ki je za las zgrešil finale na 100 m in dosegel čas 11.57 sekunde. Konkurenca je v sprintu zelo močna in atleti, ki nimajo celo leto optimalnih pogo- jev za trening, ne morejo uspeti. Solidne rezultate so dosegli tudi drugi atleti AK Ptuj. Andrej Vo- glar je bil četrti v teku na 2000 m z ovirami s časom 6:38.87, Milan Lah deseti na 800 m s časom 2:03.11, Barbara Gačnik dvanajsta na 400 m s časom 61.20, Tamara Šteger enajsta na 800 m z dobrim časom 2:24.41, Aleš Bezjak deveti na 1500 m s časom 4:24, Sandi Lo- renčič pa je ponovno postavil osebni rekord na 400 m s časom >■54.35, kar je dober rezultat za mlajšega mladinca. Najzanimivejše so bile štafete 4 x 400 m, kjer so ptujski atleti dosegi v obeh konkurencah 5.mesti in potrdili dolgolemo kvalitetno tra- dicijo v tej disciplini. Ob zaključku lahko samo ugoto- vimo, da so rezultati ptujskih atle- tov vzpodbudni. Zato pričakujemo v prihodnje več razumevanja za kr^jico športov na Ptuju, zlasti v Športnem zavodu Ptuj, ki namenja atletiki premalo pozornosti. CM KARATE Dvoboj Slovenija'' Avstrija Moški in ženski reprezen- tanci Slovenije in Avstrije sta se 11. julija v avstrijeksem Fiirstenfeldu pomerili v eki{> nih bojih, kar je bila dobra pri- rava vseh na svetovni pokal, ki bo v oktobru v Manili na Fili- pinih. V ženski ekipi je uspešno nastopila tudi danica Karate-do kluba Pnij Lidija Cafuta. AC KEGLJANJE s teknKJvanjem krož^ l^rb€«ih ig^ in kihubskim — - i -- prvenstvom registriranih članov in članic, ki je potekalo ves junij, so člani Kegljaškega kluba Drava končali sezono 1996/97, ki je bila glede na dosežene rezultate ena slabših v zadnjih letih. Tisto, kar vendarle opo- gumlja, pa je dokončno formi- ranje ženske ekipe, ki si je, kombinirana z mladincema in ^ekaj člani, kot 2. ekipa Drave (Igrava II) vso sezono nabirala 'Skušnje v konkurenci pretežno moških ekip v 3. ligi OKS-KD 'Maribor, nato pa v aprilu in '^aju nastopila še v ženski ligi OKS-KD Maribor. V 3. ligi je [^rava II dosegla 5. mesto med šestimi ekipami, v ženski ligi Pa so temovalke prav tako med ^^stimi ekipami delile 5. in 6. ''^esto z ekipo Konstruktorja II Maribora. Za žensko ekipo ^rave so nastopale Nada Fridl, Lidija Hranko, Marija Kozo- ^^rc, Marina Kramberger in ^^ežana Planine, za Dravo II Pa poleg njih še Sandi Planine, ^ušan Gojkovič, Alojz Zajšek, '^lojz Zoreč in Nikola Vranješ. Osrednja pozornost je bila kot '^^ičajno namenjena moški eki- pi, ki nastopa v 1. ligi OKS-KD Maribor, a letos ni dosegla pričakovanega, kar bi pomenila uvrstitev nekje do 4. mesta oz. v sredino lestvice. Tekmovalno sezono je ekipa začela s štirimi zaporednimi porazi, nadaljeva- la s štirimi zaporednimi zmaga- mi, nato pa se je ponovno usta- vilo in do konca le še ena zmaga in pet porazov. Večina porazov, prav tako pa tudi zmag je bilo zelo tesnih, z rezultatom 5:3, kar priča o izredni izenačenosti vseh nastopajočih ekip. Izsto- pala je edino ekipa Geodetov iz Maribora, ki si je že dve koli pred koncem zagotovila 1. mes- to in si je potem v kvalifikaci- jah poleg ekipe iz Brežic izbori- la mesto v 3. slovenski ligi. Eki- pa Drave je z 10 točkami na koncu osvojila 7. mesto pred ekipo Lokomotive II, ki je ime- la na 8. mestu točko manj. Za Dravo so v sezoni 1996/97 nas- topali Drago Arnuš, Ivo Čuš, Miro Haladea, Pavle Ilič, Ignac Plajnšek, Zdravko Sušanj, Alojz Šeruga in Nikola Vranješ. Za zaključek sezone so se v borbenih igrah pomerili člani desetih krožkov, ki vse leto na- birajo znanje in izkušnje na kegljišču Drave. Najprej je vseh 10 ekip s po štirimi igralci nas- topilo v štirih kolih predtekmo- vanja, v zaključni del pa so se uvrstile štiri najboljše ekipe. Po izredno napetih in zanimivih bojih je prvo mesto osvojila eki- pa Merkurja v postavi: Cafuta, Drevenšek, Murko, Podgoršek, druga je bila ekipa Hidravlike, tretja ekipa Čevljarstva Šmid in četrta, kljub najboljšemu rezul- tatu iz predtekmovanja, ekipa Optimistov. Tri prvouvrščene ekipe so na zaključni prireditvi, ki je bila v petek, 27. junija, prejele lepe pokale. Nekako v senci tekmovanja krožkov so se registrirani tek- movalci KK Drava pomerili še na klubskem prvenstvu. Odi- grali so 4 X 200 (moški) oz. 4 x 100 lučajev (ženske), pri čemer so za končni rezultat šteli trije boljši nastopi. Med ženskami je zmagala Nada Fridl pred Mari- no Kramberger in Marijo Ko- zoderc, pri moških pa je slavil Alojz Šeruga pred Dragom Arnušem in Slavkom Cafuto. V juliju bo kegljišče zaprto. Opraviti bo potrebno nekaj nujnih vzdrževalnih del na ste- zah in avtomatiki, da bo ob začetku^ sezone 1997/98 zopet nared. Člani tekmovalnih ekip bodo startali sredi avgusta, medtem ko bodo člani krožkov pričeli novo sezono s 1. septem- brom. Boris Prenud 24-ZA RAZVEDRILO 17. JULU 1997 - tednik tednik -17. JULU 1997 ZA KRATEK CAS - 25 LUJZEK Dober den vsoki den! Zasponi sen kak mačka, kije celo noč miši lovila. Z Mico srna bla na Po- lenšaki na prozniki žetve in kru- ha. Meli smo se, kak se sika, če glih nas je v nedelo popodne malo dežek namoča. Dobro smojeli, pili in se veselili Lepo bla poglednoti ženjkije, ki so srpe za rep cukale in pšeničko požele. Najmlajša bla stara 27 let, najstarša pa 72 let. Bile so prove dekline in vse si zas- luzijo pohvolo za svoj nastop, glih tak kiA tiste, ki so na tekočem tra- ki gibonce pekle in prenašale pro- vo peklensko vročino. Zanimivo blo poglednoti, kak so domačini ločli zrnje od plev, tak kak so to delali negda v starih cajtih. Čuti je bilo zlo pameten predlog, naj hi toto ročno mašinerijo odstopli držovnemi parlamenti, vlodi in strankam, da bi se navučili, kak se zrje od plev loči, in dane bi več prozne slame mlatili Naplesali smo se tudi za 14 dni naprej in nazaj. V soboto zvečer nas je Nipičof Alfi s svojimi nrnzi- kanti zasukna in v mlada leta po- pela, v nedelo pa so nas s fajn mu- ziko in lepim petjom fan^e od an- sambla Ambicija razveselili. Pojejo kak slavčki in sma mija z Mico že sklenila, ke jih boma na svojo zlato poroko povabila, če se je boma seveda včakala. Poročni Abraham je resen vqki svetek, še vejkši kak če pul stuletja ženo, pardan, zemljo kločiš. Moren vam povedati en vic. Zaj takoj, drgačik ga bom pozaba. Na našem Suhem bregi seje sprehaja- la mloda lepotička in nosla v narodi mlada mačkico. Mujmo je priša fotoreporter od ptujskega Tednika in jo vprašal: "Gospo- dična, ali lehko jaz slikam vašo muciko?" Vsa vesela mu je odvmola: "Seveda jo lehko slilm- te, samo ne ven, gdo mi bo ta cajt močko drža!" Ha, ha, smejte se malo, če ne vas bom priša domu ščegetat. Tak, pa smo že skoro na kunci gnešnjega srečaja. Pišite mi, kak se kaj mote. Z veseljem bom obja- vo vašo pismo. Tej ko za gnes in srečno od vašega LVJZEKA Poletje je čas zabav na prostem, ki jih dopolnjuje glasba. Dober izbor glasbe na zabavi pripomore k do- bremu počutju in ugodni oceni večera. Jamajka je dežela sonca, morja, lepih deklet in seveda regae glasbe. Naj- večja regae legenda je gotovo Bob Marley, ki je v svet glasbe poslal tudi svojega sina Ziggyja Marleyja z nje- govo spremljevalno zasedbo THE MELODY MAKERS. V medijskem sporočilu Nike je bil napovedan za 11. julij izid Ziggyjeve zgoščenke z naslovom Fallen is Babylon in z nje je prejšni teden izšla zabavna reggae priredba uspešnice PEOPLE GET READY ki jo je v origi- nalu prepeval Curtis Mayfield. Nemška skupina MASTERBOV je v začetku 90. gojila house glasbo. Mas- terboy imajo tipično glasbo in koma- di so si zelo podobni, tako da tudi novi plesni komad LA OLA HAND IN HAND ni nič posebne- ga- Fantovske skupine ali "boy bandi" rastejo kot gobe po dežju. Novi na sceni so fantje po imenu TOUCHE, ki imajo speven plesni komad I CA- NT GET NO SLEEP z ve- liko poudarka na sodobnem beatu. Plesna glasba 90. je izredno razgiba- na in izredno razgibani so tudi nas- lednji opisani novi komadi: Oxyge- ne 10 - JEAN MICHEL JARRE, Day by Day - REGINA, The Sign - DATURA, Little Star (iz filma Ro- meo & Julia) STINA NORDEM- STAM, Joy 97' - STAXX, Flaming June - BT, Get up! Go Insame - STRETCH & VERN, Kartoons - TNT & TREND, Put your Faith in me - ALISON LIMERICK, That's it - RUFFUS & CHAKA KHAN, Dis- co-hopping - KLUBHEADS, The Good Life - NEW POWER GENE- RATION, Princ of Love - DJ SAM- MY, Our Darkness - ANNE CLARK, Break my Sillence - RNB, La Noche - 2 COLOURS, No Tengo Dinero - LOS UMBRELOS, Mighty High - GLORIA GAVNOR & THE TRAMPS, Big Baby - KYM MA- ZELLE, The Way - FUNKV GRE- EN DOGS... Ameriške soul "črne mačke" JADE so zaslovele z ritmičnim komadom Don't Walk Away. JADE snemajo novi album, na ameriških radijskih postajah pa pospešeno vrtijo njihov novi ritmični soul komad KEEP ON RISIN' v katerem pojeta še Lil Rachett in Vaz. ikikik Britanski rocker PAUL WELLER je svoj prejšni album Stanley Road prodal v več kot 1,5 milijona kopij. Zadnji teden v juniju je poslal na po- lice s ploščami novi album Heavy Soul. PAUL je sedaj za promocijo al- buma izdal še single z naslovom HEAVY SOUL ki je stand- ardni indie ročk komad z izrazitim poudarkom na besedilu. Odkritje britanske indie ali neodvis- ne ročk scene leta 1997 je band SEA- HORSES, ki je pred tremi meseci prišel na 3. mesto britanske lestvice s skladbo Love is the Law. SEAHOR- SES je band, ki ga morete večkrat poslušati, da vam skladbe začnejo biti všeč; podobno pot poslušljivosti ima tudi skladba BLINDED BY THE SUN ikikik ROBBIE WILLIAMS je namesto na počitnicah v studiu, kjer snema svoj debitanski album The Show must go on. ROBBIE je odpel dve različni pe- smi Freedom in Old Before I Die, ki jima sledi indie pop skladba LAZY DAYS z močnim napevom. Pop/rock pevke imajo v 90. izredno vidno vlogo in med najuspešnejšimi so Alanis Morissetle, Sheryl Crow, Amanda Marshall, Jewel, Paula Gole ... Dokaj novo ime pa je SORAYA, ki ponovno blesti s svojim glasom v čudoviti pop/rock baladi STAY AW- HILE z albuma On Nights Like Thieves. Glavni vokalist skupine Take That je bil GARY BARLOW, ki je napisal in uglasbil večino uspešnic te najpo- pularnejše pop skupine v 90. V ZDA so Garyja predstavili v prejšnem ted- nu kot novega "heart-breakerja" z njegovo balado Forever Love. Priz- nani vokalist je dobil v novi pop ba- ladi SO HELP ME GIRL pomoč od znanega producenta Davi- da Posterja! David Breznik c^Mladi dopisniki PROMETNA Zjutraj hitro se zbudim in v šolo odhitim. Pri semaforju postojim, na prehodu pohitim. O prometnih znakih se učim, zato policista se ne bojim. Evelin Trafela, 3. a, OŠ Ljudski vrt URŠKIN DNEVNIK »Vrtinec so vid'li čolnarji dereč; al' Uršike videl nobeden ni več.« Urška se je naenkrat znašla globo- ko v vodi, kjer je imel povodni mož velik nemogoč grad. Okna gradu so imela zlate okvirje in kot zanimi- vost: žaluzije iz draguljev, da o no- tranji opremi gradu ne govorimo. V tej povodni graščini je bil tudi ločen prostor za kadilce in nekadilce, kar je bilo Urški posebej všeč. Urška sede v dnevni prostor za nekadilce, kamor ji povodni mož prinese sko- delico sredozemskega kapučina in stekleno ploščico s svinčnikom iz kremenčevega peska, da bo lahko na- pisala dnevnik. Urška spije sredo- zemski kapučino in zaprosi povod- nega moža, če bi lahko zapustil ta prostor, da v miru zabeleži, kar je da- nes doživela, potem pa se bosta v miru pogovorila. Urška je zapisala takole: "Današnji dan je bil zame ne- kaj posebnega, saj se mi je uresničilo to, o čemer sem sanjala v otroških le- tih. Povem vam, da me je bilo kar malo strah, ko sva s povodnim možem odplesala v vodo. Med ple- som sem pomislila na mamo, ki mi je velikokrat dejala, da ne smem biti tako izbirčna pri fantih, saj se mi lahko to slekoprej vrne. Svetujem vam, da življenjskih soprogov ne iz- berete prehitro in brez maminih na- svetov. Ko sem spoznala, da mi po- vodni mož noče storiti ničesar hude- ga, mi je srčni tlak kar padel in potem, ko sem videla njejgovo pre- moženje, kar narastel. Želim, da vsakdo izmed nas naleti na povodne- ga moža ali povodno deklico.« Ko je Urška dnevnik pokazala po- vodnemu možu, sta se odločila, da ga bosta objavila v javnosti, da Urškini najbližji ne bi bili preveč v skrbeh. In res, povodni mož je prijel stekleno ploščico in jo odnesel pod tromos- tovje v Ljubljano. Od prvega dne naprej si Urška tako dopisuje s svojci vse do danes. Patricija Sakelšek, 7. b, OS Kidričevo IMELI SMO GOSTE v sredo, 9. aprila, so prišli k nam otroci iz osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, iz oddelka s kombiniranimi motnjami. Med njimi sta bila tudi Tadej in Mojca. Oba sta na invalid- skih vozičkih. Skupaj smo peU. Po- kazali smo jim svoje zvezke, recitira- li in zaigrali igrico Veveriček poseb- ne sorte. Gospod ravnatelj je snemal in fotografiral. Naše goste so prišli obiskat še učenci prvega in četrtega razreda. Najprej so peli, nato pa smo skupaj risali pomlad. Nekaj risbic smo poklonili našim prijateljem, druge pa smo shranili za razstavo. Potem smo plesali in se sladkali. Do- poldan je zelo hitro minil, poslovili so se in se odpeljali s kombijem v Ptuj. Vesna Trantura, 2. a, OŠ Majšperk PRETNARJEV POLDI PA POKLIČE PIKIJA Poštar pride po poti, pes Piki pa poštarja popade. Priteče Pretnarjev Poldi pa pokliče psa Pikija. Poštar pokaže Poldiju paket, poln pisem. Porisano pismo pripada Poldiju. Poldi pogleda pismo, poslano po pošti, pa prebere. Prijateljica Polona prijazno pozdravlja Poldija po polet- nih počitnicah, preživetih po pobočjih Pohorja. Pozdrav! Nina Šibila, 5. a, OŠ Kidričevo 26 - POSLOVNA SPOROČILA 17. JULU 1997- tednih tednik -17. JUIU 1997 OGLASI IN OBJAVE - 27 če je staii tki mesto zašiHen, nai bo zašalen za vse v zgradbi v Jadranski ulici 7 v Ptuju je šest stanovanj, tri so lastniška in so bila odkupljena skladno s stanovanjsko za- konodajo, tri neprofitna, eno stanovanje pa je še na dvo- rišču in se vodi kot poslovni prostor. Od tu naprej se začne zapletati. Pred slabim mesecem nas je obiskal eden od lastnikov stanovanj v tej zgradbi Alojz Milošič in povedal, da prihaja pri njih do zapletov pri razreševanju stanovanjskih razmerij zaradi prilastitve skupnih prostorov - pralnice in kolesarnice - s strani enega od etažnih lastnikov na osnovi ponareditve večine podpisov sostanovalcev (za Milošiča je odstopno izjavo podpisala tašča, ki pa te pristojnosti nima), ki si je pred tem že prilastil kletne prostore, in zaradi pro- daje podstrešja istemu etažnemu lastniku. Za to prodajo je bila sestavljena tudi kupoprodajna pogodba, ki so jo podpi- sali vsi lastniki razen Milošiča. V postopku izdaje lokacijske- ga in gradbenega dovoljenja in- vestitorju za rekonstrukcijo pod- strešja, ureditev stanovanjskih prostorov in gradnjo prizidka vhoda k stanovanjski hiši pa je prišlo v Upravni enoti Ptuj do napake: spregledali so dejstvo, da kupoprodajne pogodbe niso podpisale vse stranke, ki so na njej navedene. Alojz Milošič je povedal, da je etažni lastnik (z njim smo se tudi pogovarjali, vendar ni do- volil objave) začel z omenjenimi deli, ne da bi od njega odkupil njegov solastniški delež na pod- strešju in tudi ne dela skupnega prostora (dvorišča, ki si ga etažni lastnik skuša po njegovih na- vedbah v celoti lastiti) ter tudi ni bil pritegnjen kot stranka v pos- topku. Zakonca Milošič sta se zaradi varovanja svojih pravic zato pritožila na ministrstvo za okolje in prostor, pobudo za pomoč pri razreševanju nastalih problemov sta naslovila tudi na varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka, pisala pa sta tudi Stanis- lavu Napastu, ki vodi oddelek za okolje in prostor ter gospodars- ko infrastrukturo v mestni občini Ptuj. Njuna osnovna zah- teva je bila, da se postopek obno- vi, ker se že pri pridobivanju do- voljenj ni delalo tako, kot bi mo- ralo, prav tako je prišlo do odsto- panj pri sami gradnji. Zato je Milošič predlagal, da si gradnjo ogleda gradbeni inšpektor, večkrat pa je žal neuspešno kli- cal tudi ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Janeza Mikuža. Inšpektor je 19. junija lani ugotovil, da postavljeni prizidek bistveno odstopa od po- gojev, zapisanih v lokacijskem dovoljenju, zato je investitor kmalu zatem vložil vlogo za spremembo lokacijskega dovol- jenja, ker objekt ni zgrajen skladno s projektno dokumenta- cijo. Upravni organ je nesporno ugotovil, da investitor zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja dejansko ni predložil dokazila o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem, kot je to določeno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker kupoprodajna pogodba ni bila podpisana s strani Alojza Miloši- ča. S tem je bil tudi izpolnjen po- goj zakona o splošnem up- ravnem postopku, ki pravi, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katere ni rednega pravnega sredstva, lahko na predlog stranke, ki je imela za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se tega postopka, obnovi. Sklep o obnovi postopka je bil izdan 27. februarja letos. Pri vsem tem sta Majda in Alojz Milošič katego- rična: vodi ju prepričanje, da če je red, ga moramo spoštovati vsi, ne glede na to, kaj kdo v tej družbi predstavlja. Tudi ona bi lahko delala na črno, pa se zade- vi tako ne streže, pravjta. Majda je invalidka po možganski kapi in še kako bi bilo potrebno nju- no stanovanje preurediti, da bi se lahko nemoteno gibala z inva- lidskim vozičkom. Pa tudi na dvorišče si želi, to pa je vse prej kot urejeno. Je prava slika odno- sov med stanovalci. Nihče se tudi ni zganil, ko sta zakonca Milošič napisala pritožbo, ker je investitor samovoljno zasul stu- denec na dvorišču, ki je bil nje- gov okras. "Če bi bil investitor fer in če bi zadevo želel zgladiti, bi nama z ženo izplačal odškodnino, ki nama pripada. Pa tega ni želel. Seveda sedaj od naju ne potrebuje ničesar, ker objekt že stoji. Če je stari del mesta zaščiten, naj bo zaščiten za vse." Ker se investitor gradnje ni povsem držal gradbenega dovol- jenja, je objekt v Jadranski 7 v bistvu črna gradja. Legalizacija bo težka, ker ni lastnik, razen če bo Milošič podpisal pogodbo o odkupu podstrešja in funkcio- nalnem delu zemljišča. Dvorišče je skupna lastnina in je odstotno razdeljeno po vrednosti stano- vanja. Ker omenjeni novozgrajeni objekt ni edini, ki odstopa od iz- danih dovoljenj, smo se o zadevi skušali pogovoriti tudi s službo mestnega arhitekta. Branko Čepič iz Projekte inženiringa Ptuj je povedal, da služba mestnega arhitekta ni institut, ki bi imela kakšne kompetence, to- rej možnosti kaznovanja in izda- janja odločb. Mestni arhitekt daje svoje mnenje oziroma soglasje k temu, kako lahko izgleda objekt, ki naj bi se zgra- dil, ali pa za objekt, ki je že zgra- jen in pri kakterem se izvaja pos- topek legalizacije. Soglasje za delno prenovo na stavbi v Jadranski ulici 7 je dal Zavod za varstvo naravne in kul- turne dediščine Maribor. Pri tem je natančno navedel tudi po- goje, pod katerimi se le-ta lahko izvede. Investitor je zato moral za celotni poseg izdelati izvedbe- ni načrt in ga pred izdajo gradbenega dovoljenja pred- ložiti v soglasje zavodu. Ker je, kot že povedano, prišlo pri pre- novi do delnega odstopanja, smo se zanimali pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, ali so soglas- ja le papir, ki ga nihče ne spoštuje in ali se kot izdajatelji soglasij po končani izvedbi zani- majo, kako je nekdo, ki so mu ga izdali, le-tega tudi spoštoval ter kakšne so sploh njihove pristo- jnosti v primerih, ko nekdo nji- hovega soglasja ne spoštuje. Ravnatelj Janez Mikuž takole odgovarja na postavljena vprašanja: "Potem ko naša služba izdela pogoje za poseg v kulturni spomenik oziroma soglasje k projektu, se kompe- tence prenesejo na subjekt, ki izda lokacijsko in gradbeno do- voljenje, ki pa je pri izdaji dovol- jenja dolžno upoštevati strokov- no mnenje oziroma soglasje našega zavoda. Pri izvedbi pose- ga pa zastopa javni interes pris- tojni urbanistični inšpektor." Dodatna pojasnila v zvezi z našim primerom smo poiskali pri direktorju Podjetja za stano- vanjske storitve Ptuj Janezu Belšaku. Prepričani smo, da gre za dejstva, ki so mnogim nezna- na, in tudi zato prihaja med lastniki v večstanovanjskih hišah do problemov. "Do problemov prihaja, ko si posamezni lastniki stanovanj uzurpirajo pravice na skupnih delih, prostorih in funkcional- nem zemljišču ter si mimo vseh lastnikov pridobijo neko pre- moženjsko korist, ki predstavlja neki nov prostor. S stališča pri- zadetih solastnikov je to motenje posesti in seveda brez soglasja vseh solastnikov te solastnine ni možno odtujiti. Zelo pomembno pa je vedeti, da je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav potreben sporazum so- lastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo več kot polovi- co vrednosti stanovanjske hiše. S tem pa ta solastnina ni izgubila svojega značaja, še vedno ostaja solastnina lastnikov stanovanj. Za odločitve, ki presegajo up- ravljanje (odtujitve, ustanovitev hipoteke, ustanovitev stvarnih služnosti, prenova, izboljšave in podobno), je potrebno soglasje vseh lastnikov. Vsi ti spori, ki nastajajo v omenjenem primeru in tudi v drugih objektih, so posledica ne- dogovarjanja ali pa neurejenih medsebojnih razmerjih lastni- kov v večstanovanjskih hišah, ki bi morali skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih. Ta je po 22. členu stanovanjskega zakona obvezna." 4. julija je bila razpisana obravnava na terenu, ki so se je udeležili le Alojz in Majda Milošič ter investitor in referent odelka za okolje in prostor Up- ravne enote Ptuj Vito Ribič. Določen je bil rok, do konca sep- tembra, ko naj bi Milošič in in- vestitor z novo pogodbo sporne zadeve uredila. Ključ za rešitev je podpisana kupoprodajna po- godba s strani Alojza Milošiča. MG O usodi vo/cisiifce Ironec leta Konec minulega tedna je bilo na ptujskem območju več po- membnih prireditev, ki so se jih udeležili tudi nekateri gostje iz državnega vrha. Na območju občine Gorišnica se je nedeljskega praznovanja ob prvem dnevu gasilcev in 60-let- nice GD Zagojiči udeležil tudi minister za obrambo Tit Turnšek, pozno popoldne pa se mu je pridružil še predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki se je pred tem udeležil srečanja v okviru Idriarta na Borlu. Od ministra Turnška smo želeli najprej izvedeti, kaj ga je pravzaprav prineslo v Zagojiče. "Predvsem visoki jubilej zago- jiških gasilcev in moja obljuba, da se tega jubileja tudi sam udeležim. Moram reči, da se v vaših krajih počutim prijetno, domače. Dejstvo je, da imajo gasilci zelo pomemben delež v našem sistemu obrambe in zaščite, poleg tega pa so tudi sicer del slovenske nacionalne identite- te. Slovenske vasi si brez gasilcev in gasilskega doma enostavno ne znam predstavljati." # Kaj menite o odločitvi zveze Nato, ki v prvi krog pogajanj za članstvo ni povabila Slovenije? "Zame je to politična odločitev in to na naše načrte ne bo prav ve- liko vplivalo. Mi gremo naprej svojo pot. Evropske integracije in seveda tudi integracije v varnostne strukture NATA so naš dolgo- ročni cilj, ki ga bomo zelo hitro in kmalu dosegli." • Torej s tem Slovenci nismo doživeli nekakšnega poraza, kot je slutiti v izjavah nekaterih naših politikov? "Ne, daleč od tega. Vedeti je tre- ba, da smo bili pred dvema letoma pod embargom, da smo pravzaprav leta 1991 iz nič začeli ustvarjati slovensko vojsko in da smo preho- dili že znaten del poti, za katerega nam dajejo vsi priznanja in seveda zagotovila, da smo na poti, ki za- nesljivo pelje k želenemu cilju. NATO in Evropska unija so naši dolgoročni strateški cilji in včasih je dobro, da gremo počasneje, kot pa da jo predirkamo; tako bomo vsaj bolje pripravljeni na te zveze." • Kako daleč so pogovori o gradnji novega učno-vzgojnega centra slovenske vojske v Apačah pri Kidričevem? "Moram reči, da so ti pogovori spet prišli v tek, saj so pred tem malce zamrli. Trenutno se ukvar- jamo z dolgoročnim planom o lo- kalni razmestitvi slovenske vojske, ko bo znano, kje bodo vojašnice ter kje bo šolski center. S tem v zvezi bosta predmet našega preučevanja tudi vojašnica v Ptuju in objekt v Apačah. Pričakujem, da bo dolgo- ročni načrt pripravljen do konca tega leta, do takrat pa je zelo težko obljubiti ali napovedati kaj konk- retnega. Navsezadnje je vse skupaj odvisno tudi od sredstev, ki jih bomo za to namenili, pa od dina- mike črpanja teh sredstev v pri- hodnjih nekaj letih." • Ali je preselitev vojašnice iz Ptuja torej realnost ali utopija? "To je realnost, vendar dokler nimamo izdelanega dolgoročnega razvoja in načrta lokalne razmes- titve vojašnic v Sloveniji, tako dol- go je težko in nima smisla kakrkoli napovedati. Upam pa, da vam bom lahko še pred koncem leta povedal kaj konkretnejšega o usodi vojašnice v Ptuju." M. Ozmec Slovenski obrambni mi- nister Tit Turnšek. Foto: M. Ozmec TRČENJE V KRIŽIŠČU PRI KIDRIČEVEM Po Tovarniški cesti od Kidričeve- ga proti Apačam se je v torek, 8. ju- lija, ob 7. uri peljal z osebnim avto- mobilom 37-letni Mladen R. iz Kidričevega. V križišču z regional- no cesto je zavil levo proti Hajdini, prav tedaj pa mu je nasproti pripel- jal kombi, ki gaje vozil 21-letni Mat- jaž Š. iz Ljubljane. Vozili sta trčili, pri tem se je Mladen R. hudo ranil. SRNA ZMEDLA MOPEDISTA Po lokalni cesti se je v torek, 8. julija, nekaj po polnoči peljal na ko- lesu z motorjem 17-letni J.R. iz Le- narta. V bližini Spodnje Korene je na cesto nenadoma skočila srna. Mopedist se ji je skušal umakniti, pri tem pa je padel in se huje ranil. TRČILA V STOJEČI AVTO v sredo, 9. julija, ob 7.20 je po Ormoški cesti v Ruju vozila osebni avto 23-letna Tatjana F. iz Ruja. Spregledala je, da na Ormoški ces- ti stoji kolona vozil, in je trčila v zadnji del stoječega avtomobila, v katerem je sedel za volanom 29- letni Janko J. iz Markovcev. V trčenju se je voznica Tatjana hudo ranila. UKRADLI OSEBNI AVTO v noči z nedelje na ponedeljek, 7. julija, je z dvorišča stanovanjske hiše v Dražencih pri Ruju izginil osebni avtomobil subaro leone bele barve z registrskima tablica- ma MB F5-245, last Dragice P. iz Ruja. S ČEŠNJE OMAHNIL V SMRT v soboto, 12. julija, okoli 15. ure je 61-letni Jožef H. s Huma pri Ormožu na domačem dvorišču splezal na češnjo, da bi požagal nekaj odvečnih vej. Pri delu na višini okoli 5 metrov mu je spodrsnilo, padel je na tla tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in umrl na kraju nesreče. NESREČA PRI DELU v podjetju Klemental v Lenartu je v petek, 11. julija, popoldne delal pri razkladanju 43-letni Janez H. Med razkladanjem mu je na noge padel železni profil, težak več kot tono, in mu zdrobil nogi. Hudo ran- jenega so odpeljali v mariborsko bolnišnico. UKRADEL AVTO IN VLOMIL V HISO v ponedeljek, 7. julija, so policis- ti iz Slovenske Bistrice na Keblju našli poškodovan osebni avto, ki je bil v noči s prejšnje sobote na nedeljo ukraden na Skomarju, v bližnjo stanovanjsko hišo pa je bilo vlomljeno. Iz nje je tat odnesel ne- kaj denarja. Policisti iz Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic so ob sodelovanju ugotovili, da naj bi bil obe dejanji zagrešil 46-letni S.Š., doma v okolici Ruja. VL0II9I PO DENAR IN PIJAČO v noči na prejšnjo nedeljo je neznanec vlomil v bistro Life v Ko- lodvorski ulici v Slovenski Bistrici. Verjetno je vedel, kam so spravili izkupiček prejšnjega dne, bilo naj bi precej denarja, in ga je odnesel. V noči na sredo, 9. julija, pa je na bencinskem servisu v Ključarovcih neznanec vlomil v hladilno omaro ter ukradel 120 pločevink piva in drugih osvežilnih pijač. VLOM V ŽUPNIŠČE NA VURBERKU v petek, 11. julija, zjutraj je nez- nanec vlomil v župnišče na Vurber- ku in iz župnijske pisarne odnesel zlat kelih, nekaj denarja in hranilne knjižice. Po oceni je župnišče oškodoval za okoli pol milijona to- larjev. POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU Iz še neugotovljenega vzroka je v četrtek, 10. julija, nekaj pred 21. uro izbruhnil požar na gospodars- kem poslopju A.V. v Kuršincih, občina Ljutomer. Prihiteli so gasilci iz okoliških vasi, med njimi tudi iz Koračic v občini Ormož, in po dveh urah jim je uspelo ogenj pogasiti. Zgorelo je ostrešje in seno, ki je bilo spravljeno pod njim. Po oceni je ogenj povzročil škode za okoli 3 milijone tolarjev. FF ■ RODILE SO - ČESTITAM^ Kristina Kunstek, Na livadi 11" Rog. Slatina - Patricijo; Sonja Kukovec, Polenci 35, Polenšak - Katjo; Brigita Visenjak, Slomi 18, Polenšak - Špelo; Zdenka Hercog, Gruškovec 24, Cirkula, ne - deklico; Brigita Zoreč Hajndl 15, Vel. Nedelja - Sindi;' Milena Zohar, Cunkovci 6 Gorišnica - Aleksa; Zvonka An- tolin, Cvetkovci 96, Podgorci - dečka; Simona Kosi, Precetinci 27, M. Nedelja - Denisa; Ilinka Šerod, Drakšl 11, Vel. Nedelja - dečka; Polonca Hrastič, Krapje 52, Veržej - Dominika; Suzana Matanovič, Kolodvorska 15^ Ormož - Tadeja. POROKE - 12. julija: Miroslav Krepek, Podlože 36, in Silva t Sluga Podlože 36; Drago Sla-' meršek, Spuhlja 122, in Jožica Cafuta, Spuhlja 122; Ivan Majhen, Ob Rogoznici 7, Ptuj, in Irena Strelec, Ob Rogoznici 7; Ivan Križanec, Frankolovska' 22, in Irena Kostanjevec, Ul^ Jožefe Lackove 17, Ptuj; Slavko Debelak, Prešernova 4, Ptuj, in Laura Iboliya Vasile, Rimnicu Vilcea, Romunija; Igor Kumer, Trgovišče 17, in Edita Natalija Kostanjevec, Bukovci 100/c. V Tedniku št. 27 je prišlo do na- pake pri imenu v rubriki Poročili so se. Namesto Fredi Dolenc, Šikole 25/b, in Brigita Bauman, Pleterje 70/a, se pravil-. no glasi: Robert Dolenc in Bri-^ gita Bauman. ' UMRLI SO: Marija Šešerko,' roj. Kokol, Grajenščak 42, 1908, t 1. julija 1997; Lenart Pe-" tek, Osluševci 44,1912,14. ju- ^ lija 1997; Marija Lukman, roj.'' Habjanič, Libanja 13, ^ 1934, t 4. julija 1997; Elizabeta Podgoršek, roj. Zagoranski, Ložina 34, '-{i 1923, t 5. julija 1997; Neža Čuš, roj. Rižnar, Ci- ril-Metodov dr. 9, Ptuj, * 1928, t 5. julija 1997; Terezija Šala- mun, roj. Šalamun Moravci 107, 1930, t 7. juhja 1997; Ivan Voglar, Placar 50, 1932,18. ju- lija 1997; Anica Soster, Petrovče 212, Žalec, 1910, t 4. julija 1997; Ignacij Lazar, Kicar 92, ^ 1924, t lO.julija 1997; Neža Ka- menšek, roj. Sagadin, Kajuhova' 13, Kidričevo, 1931,110. juli- ja 1997. PTUJ • Nocoj ob 20.30 uri organizirata MO Ptuj in Festival Ljubljana na mino- ritskem dvorišču (če bo slabo reme, pa v cerkvi sv. Jurija) koncert kvarteta Tartini. PTUJ • Prireditve Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj v tednu od 17. do 24. julija - prireditve so pred gledališčem (če bo slabo vreme, pa v gledališču ali gledališki kleti): četrtek, 17. julija: ob 21. uri Kaba- ret Karla Jedermana; ob 22. uri koncert Marka Breclja; petek, 18. julija: ob 21.30 koncert mešane vokalne skupine Orfej iz Ljutomera (Med koralom, Gallusom in slovenskimi narodnimi); 22.30 koncert Sleazy Snails iz Ptuja; so- bota, 19. julija: ob 21. uri plesna predstava Jasne Knez; 22.00 Večer šanso- nov in starogradskih pes- mi; ponedeljek, 21. juli- ja: ob 21. uri literarni nas- top Poezija po pošti; 22.30 jazz koncert Maska iz Ma- ribora; torek, 22. julija: ob 22. uri improvizirana gledališka predstava Nataše Burger: Nanizanka 1/20; 23.00 koncert rene- sančne in baročne glasbe kvarteta kljunastih flavt AIR iz Kranja; sreda, 23- julija: ob 21. uri Večer magije iluzionistov Avguš- tina, Emeryxa in Janeza; 22.00 koncert Andraža Poliča; četrtek, 24. julija^ ob 20. uri Večer irske glas- be; 22.00 Art performance in koncert - Ambrosia iz Sarajeva. PTUJ • Na mladinskenn oddelku ptujske knjižnic® pripravljajo vsak dan ot" 10, uri počitniške urice z® vse, ki jim je dolgčas. ____