POŠTNINA PLAČANA PRi POSTI 66310 IZOLA - ISOLA
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA
i foto repo rtazffbyàórlando
2.1uni/ 1994
(MF) 7Mdnji majski dnevi so bili razburljivi kot že dolgo ne. Zgodil se je pni navtični sejem PRONAUTICA v in pred izolsko ladjedelnico in zdaj je že jasno, da bo naslednje leto še močnejši. Zgodil se je Praznik pomladi, približno takšen kot smo si ga zamislili - bolj naš, bolj čist, bolj nenaporen in predvsem bolj izolski. Nekateri so pogrešali gnečo, drugi stojnice, tretji so nergali iz navade.
Zgodil se je tudi koncert v letnem kinu Arrigoni, ki bi bil zapuščen že kakšnih deset let, če ga ne bi občasno pospravili in uredili organizatorji rock koncertov. Tega so se najbolj bali policaji a je vse minilo brez težav o čemer pričajo krimi-nalije na zadnji strani.
Imeli smo referendum o novi občini, ki bo ostala stara občina in Izolani smo, tako kot skoraj vsa Slovenija, dokazali, da smo pametnejši od strankarskih veljakov in da ne pademo na vsako finto tvorcev nove demokracije.
Bila je močna veslaška regata, državno prvenstvo jadralcev v razredu 470, ribiško tekmovanje, nogometna tekma z Mariborom, ponovno smo vlekli vivi (zmagalo je seveda staro mesto), natakarji so se opotekali s pladnji, skoraj bi dvignili tudi velik balon.
Če k temu dodamo še množico manjših tekmovanj, dogodkov, srečanj, veseljačenj in sploh družabnih dogodkov je na dlani, da je Izola majhno mesto kjer se dogaja veliko stvari. To pa je za turizem najboljša možna reklama.
V tej številki še:
-AFERA ŠOTOR ? -SLON MED PORCELANOM -IZOLA BO ENA, ALI /E NE BO
mmmmmmmmmmimmmmammmmmmmmmmmmiimm
LEPA VFST
Izvršni svet SO Izola je kot odgovor na delegatsko vprašanje, postavljeno 19. maja na Zboru krajevnih skupnosti, sklenil, da se v primeru prekoračitve rokov pri poteku gradbenih del na Ljubljanski in Koprski ulici, prizadetim najemnina za poslovne prostore v obeh ulicah ukine.
ZA BOLJŠO SOLO
Vsak kraj bi moral imeti šolo za svojo! Klub staršev za boljšo šolo iz Izole je na eno izmed svojih rednih srečanj povabil ga. dipl. psih. Marijo Strojin iz Ljubljane, ki je prva v Sloveniji dala pobudo za ustanovitev tovrstnih klubov in aktivno deluje v vseh klubih staršev za boljšo šolo po Sloveniji. Srečanja se je udeležila 16. 5. 1994. Tudi s tem povabilom smo kot klub staršev dokazali, da delamo resno in da smo si postavili za glavni cilj našega delovanja, ustvarjanje boljših pogojev za vzgojo, izobraževanje, preživljanje prostega časa naših otrok.
Našega srečanja so se udeležili tudi predstavniki zavoda za šolstvo iz Kopra. Bistvene zadeve o katereih smo se pogovarjali na našem srečanju so bile: - delovanje na izboljševanju mikroklime na šoli, ki jo občuti vsaka oseba, kistopi v šolo. - ustvarjanje boljših pogojev za vse otroke na šoli. Pri tem ni potrebno izhajati iz idealne rešitve - mnoge stvari se lahko rešijo na socialno - kulturen način. Dejstvo je, da motečih otrok ne smemo in ne moremo in ne moremo "zradirati". Za njih pa moramo primerno poskrbeti. Šoli priporočamo, da poleg naravoslovnih dni vnese v svoj program tudi "DAN PRIJAZNOSTI DRUG DO DRUGEGA ". To pomeni dan učenja socialnega obnašanja (Dober dan! Nasvidenje! Oprostite! Izvolite! Kaj želite? Ali vam lahko pomagam? Hvala!...) Bistvo delovanja šole naj bi bila dobra komunikacija med učitelji, starši in otroci na vseh nivojih, kar naj bi bil tudi ETOS šole. -
Klubi staršev v Sloveniji, imajo v večini primerov rezerviran prostor za svoja srečanja na matičnih šolah. V teh klubih sodelujejo tudi učitelji in ravnatelji - saj gre vsem za dosego istega cilja, t. j. izboljšanje pogojev za šolanje naših otrok.
MIKROKLIMA
Čas dogajanja:ll. maj 1994, okoli 14. ure psihologinja: "Kam si se sploh prijavil? " učenec: "v Koper... "
psihologinja: " Ti si eno budalo navadno " nakar
prične kričati nanj.
Dobesedno je naveden primer "novega " načina komunikacije. Kraj dogajanja: pred vrati pisarne, mimoidoči lahko v živo spremljajo dogodek. Veliko (in preveč ) je takih, ki avtomatično posnemajo "nov " način komunikacije, nekaj pa je tudi takih, ki opazijo, da manjkajo zgoraj navedeni osebi v igri osnovne kulturne navade, da o poklicni etiki ne govorimo. Vprašanja o tem, kakšna je MIKROKLIMA te šole, je pravzaprav odveč.
Klub staršev za boljšo šolo
BREZ SOGLASJA ZA DIREKTORJA
Komisija za volitve in imenovanja SO Izola ni dala soglasja za ponovno imenovanje Mira Bornška na mesto direktorja osnovne šole Vojka Smuc. Na šoli so med tremi kandidati ocenili, da dosedanji direktor najbolj ustreza njihovim potrebam, vendar mora po statutu šole, glede na
))|t „ 	W////W/////// to' da ie le ta
javni zavod, so-
PTTs NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani	glasje k imeno-
bralci. V njej objavljamo vaše odgovore,	vanju podati tudi
mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali	občinska skupšči-
dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega	na Tega	soglasja
sveta Pnspovkiza to rubriko ne smejo biti	(	V,:	s	str,Jm
daljši od 45 tipkanih vrstic, morato pa biti	,	;	\	x *
podpisani in sploh v skladu z ustrezno	komisije)	c c.tno
zakonodajo.	ni in celoten
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310	postopek bo Htl-
Izola, telefon pa 066/61-139	jvorjotliejc tEC-
________________________________________ha ponoviti_____
S 1 I KA,
PROMET V. MBRKEMlCniPlAMI
dipl. oec.
Ivan Konslantinovič
Sončno nabrežje 14 66.310 IZOLA tcl./fax. 066/63-211
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
SOCIALDEMOKRATI SLOVENSKE ISTRE
VABIMO
ČLANE IN SIMPATIZERJE STRANKE
NA PIKNIK
V SOBOTO, 4.6. 94 OB 16. URI NA PLAŽI POD BELVEDERIEM
Prisotne bodo pozdravili
predsednik stranke g. IANEZIANŠA
IN POSLANCI SDSS V DRŽAVNEM ZBORU
Vodstvo stranke se bo z domačini pomerilo v odbojki, ob hrani in pijači nas bo zabaval ansambel DOBER DAN. Pričakujemo tudi Vaše družine in prijatelje ter ostale, ki se želijo srečati s tvorci slovenske demokratične pomladi.
VABLJENI !
Vladah a srstA}i
AFERA ŠOTOR?
Že nekaj časa ni bilo v Izoli nobene prave afere in nekateri so pač pomislili, da so se stvari uredile, tako kot se za pravno državo spodobi.
Pa so se iluzije razblinile, saj je kot kaže izbruhnila "afera šotor. " Gre za šotor ob vhodu v mesto, postavljen na zemljišču ladjedelnice. Ladjedelnica je menda lastnikom oddala prostor za postavitev šotora, so pa šotor postavili mimo vseh upravnih postopkov in mimo vseh ustreznih občinskih dovoljenj. Šotor je bil postavljen samo za čas Praznika pomladi, sedaj pa lastnik že poskuša pridobivati soglasja in dovoljenja, katera bi mu omogočila obratovanje šotora tja do septembra meseca. Na torkovem zasedanju vlade je bilo v neuradnem pogovoru okrog te problematike izrečenih kar nekaj vprašanj kot so npr.: kdo je odgovoren za postavitev šotora, ki je ves čas posloval "na črno", zakaj niso ukrepale ustrezne službe, predvsem inšpekcije...
Seveda je bilo na seji vlade slišati povsem različna mnenja. Po mnenju nekaterih je "pivnica" prava grdobija in v Izolo ne spada, bilo pa je tudi slišati, da je šotor kar dobra ideja, ki bi nedvomno prispevala k turistični ponudbi mesta.
Čeprav kakšne odločitve izvršni svet ni sprejel, je "v zraku" obstal predlog člana vlade Silva Škrbine, po katerem bi morali šotor takoj podreti. V kolikor pa bo lastnik šotora pridobil vsa soglasja in dovoljenja lahko šotor spet postavi.
Slonček v trgovini s kristalom!
Na izvršni svet je bila s strani izolske Obrtne zbornice^ naslovljena zahteva za spremembo sklepa izvršnega sveta, ki govori o dovolilnicah za parkiranje na parkiriščih, ki bodo oddana v upravljanje. V obrtni zbornici menijo, da je potrebno tudi obrtnikom, ki imajo poslovne prostore v območju, kjer bo veljal poseben parkirni režim, zagotoviti
ZA OBRTNIKE NI PROSTORA
Nenehne kritike na račun obnavljanja neka terih ulic v Izoli, tistih, ki so jih deležni, očitno ne ganejo. Število pritožb se veča iz dneva v dan, vse pa povezuje ista točka, ignoranca. Slišati ni niti tistih, ki so drugače zelo glasni, ko gre za ohranitev naše dediščine, ki naj bi bila zaščitena. To, da so investitorji, izvajalci in vsi, ki so vključeni v to zadevo tako ali drugače, nezadovoljstvo občanov vkalkulirali v svoje načrte bi še bilo razumljivo, saj se to dogaja skoraj pri vsaki stvari. Ni pa razumljivo, da v načrtih ni vkalkulirano reševanje teh problemov in pritožb. Primeri oškodovanih stanovalcev, ki si jih vsi odgovorni podajajo iz rok v roke kot žerjavico so že sami po sebi dovolj očitni. Gospodarje našega mesta bi, če že drugega ne, moralo skrbeti dejstvo, da je ogromno kritik usmerjeno v kakovost izvajanja del, saj je nenavsezadnje od gospodarja odvisno, ali bo za obnovo domačije našel strokovnjake ali pa...! Kot že rečeno se prizadetih vsi izogibajo.
V takšni situaciji se je znašla tudi Stankovič Jolanda, ki ji je bilo te ignorance počasi dovolj. To, da se ji podira stanovanje očitno ne
MS^SSSSSSSS&SSSSSS^SSSSSSSSS^^^SSSM
zanima nikogar. Občina, se po njenih besedah izgovarja na Stavbenik itd. Ko se je s svojimi strahovi in problemi obrnila na delovodjo, ji je ta strokovno zagotovil, da so okoli nje sami dobri ljudje in da naj se za stanovanje ne sekira preveč, bo že dobila odškodnino. Ko se je začel rušiti zunanji zid hiše (Koprska 19) je o tem zjutraj obvestila delavce, ki so se nadaljnih del ustrašili, vendar se odgovorni za življenja svojih delavcev očitno ne bojijo, tako, da so morali z deli na nevarnem področju nadaljevati, jolanda je srčni bolnik in pokanje, ki se v stenah pojavlja zvečer ter celotna situacija v kateri se nahaja jo počasi spravlja ob živce, kar njeno zdravstveno stanje še slabša. Ob tem, pa še posluša duhovitosti, kot je tale, ko je nekdo izjavil, da bi na njenem mestu vzel še on macolo v roke in tolkel po zidovih z notranje strani, tako, da bi dobila več odškodnine.
Ivan Vrtnik Blaško
možnost parkiranja na oddanih parkiriščih. Vlado so zato prosili, naj že sprejeti sklep o parkiranju znotraj omenjenega območja ponovno prouči.
Izvršni svet je zahtevo obravnaval, vendar odločitve ni spremenil. Prejšnjo odločitev utemeljuje z naslednjimi dejstvi; 1. lastniki poslovnih prostorov bodo imeli omogočeno dostavo blaga in 2. parkirnih prostorov je malo in če bi rezervirali še dodatna parkirna mesta bi verjetno zelo težko našli koncesionarja, ki bi pristal na take pogoje.
0 TURISTIČNI TAKSI
Izvršni svet je tudi razpravljal o osnutku Pravilnika o združevanju in razporeditvi krajevne takse za izvajanje in organiziranje turističnih prireditev.
Mnenje vlade je bilo, da pravilnik še ni povsem dodelan, zato so komisiji predlagali naj skupaj s sekratari-atom za družbene dejavnosti pravilnik dodela in ga vladi ponovno predloži.
WELCOME TO
i aktivne počitnice 1 v angleščini ali nemščini
tel. (066) 70 - 500
POSiSFsUStlVUMSiÌA SfììAjH
IZOLA BO ENA. ALI PA |E NE BO !
(Mef) Referendum o mlačni vodi je v Izoli minil brez hudih pretresov, saj ga je bilo komaj opaziti. Tudi rezultati takšnega "nevarnega referenduma" (lahko bi se zgodilo, da bi šli na volišče le tisti, ki so si želeli drobljenja Slovenije) so na ravni pričakovanih.
Glasovalo je nekaj manj kot polovica volilnih upravičencev (46,87 odstotkov), od tega jih je bilo več kot tričetrt za oblikovanje občine v sedanjih mejah, za oblikovanje drugačne občine pa je bilo nekaj manj kot 21 odstotkov udeležencev referenduma.
Povsem nejasno vprašanje je zagotovo vneslo precej zmede in zato je treba odstotek tistih, ki so obkrožili PROTI vzeti zelo z rezervo.
Nerazumevanje vprašanja je bilo še posebej prisotno na Baredih, pa tudi sicer so bili volilni odbori deležni kar precejšnjega števila vprašanj na temo: O čem pa sploh odločamo?
Kljub temu, da so ti rezultati politično vzeto povsem neuporabni jih objavljamo, ne kot dokaz, kako so kje glasovali, pač pa kot zanimivo in zabavno branje na temo: Kako smo spet zapravljali denar davkoplačevalcev.
Ref .območje 59 IZOLA	stranki
REFERENDUM ZA USTANOVITEV OBČINE UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA NA VOLIŠČIH
	volišče	št.vol. v vol. imen.	glasovalo po 8 imen. potrd.		SKUPAJ GLAS.	od- danih	ZA	nevel-PROTI javne	
301	KOSOVELOVA UL. 22 -	1268	554	0	554 43.7%	554 100%	408 73.6%	121 21.8%	25 4.5%
302	KRISTANOV TRG 01 - S	1352	566	0	566 41.9%	566 100%	399 70.5%	140 24.7%	27 4.8%
303	PLENČIČEVA UL. 03 -	834	395	0	395 47.4%	395 100%	332 84.1%	54 13.7%	9 2.3%
304	UL. OKTOBRSKE REVOL.	1557	650	0	650 41.7%	650 100%	559 86.0%	79 12.2%	12 1.8%
305	VUSČKOVA ULICA 08 -	878	445	0	445 50.7%	445 100%	327 73.5%	109 24.5%	9 2.0%
306	VELUŠČKOVA ULICA 02	548	270	0	270 49.3%	270 100%	190 70.4%	61 22.6%	19 7.0%
307	VVO LIVADE	1499	610	0	610 40.7%	610 100%	426 69.8%	155 25.4%	29 4.8%
308	MERKATOR - DEGRO JAG	1359	613	0	613 45.1%	613 100%	496 80.9%	101 16.5%	16 2.6%
309	SEDEŽ KS JAGODJE - D	364	157	0	157 43.1%	157 100%	94 59.9%	53 33.8%	10 6.4%
310	BAREDI	45	32	0	32 71.1%	32 100%	15 46.9%	17 53.1%	0 0.0%
311	ŠARED	343	213	0	213 62.1%	213 100%	147 69.0%	62 29.1%	4 1.9%
312	CETORE	85	64	0	64 75.3%	64 100%	53 82.8%	7 10.9%	4 6.3%
313	MALIJA	266	153	0	153 57.5%	153 100%	108 70.6%	32 20.9%	13 8.5%
314	KORTE	441	276	0	276 62.6%	276 100%	209 75.7%	50 18.1%	17 6.2%
999	PREDČASNO GLSOVANJE	0	77	0	77	77 100%	65 84.4%	8 10.4%	4 5.2%
	skupno število	volišč:	15						
REFERENDUM ZA USTANOVITEV OBČINE UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA V REFERENDUMSKEM OBMOČJU Število volilnih upravičencev: 10.839 Glasovalo je:
5.080 (46,87%)
Oddanih glasovnic:
5.080 (100%)
Glasovalo ZA:
3.831 (75,41%)
Glasovalo PROTI:
1.051 (20,69%) Neveljavne glasovnice: 198 (3,90%)
Cerkev M.Alietske (GIT)
NAJMANJ
UREIENO: občinska stavba (Stavbenik)
NAJ GRADBIŠČE
Izola je eno samo gradbišče, seveda pa vsa niso enaka. Ena so urejena, druga ne. Ena imajo gospodarja, druga ne. Ena imajo skrbnega naročnika, druga ne. Danes predstavljamo najbolj in najmanj urejeno gradbišče v Izoli po oceni tričlanske strokovne komisije našega uredništva.
No. 15
2 VI 1994
èv wmt
'JoyCto delia comunità CùxiCcuux di 'Jà&lci
50.esimo UIIF
Ricordi scomodi
Il prossimo mese la nostra comunità’ nazionale, che lo voglia o meno, dovrà’ pronunciarsi su un avvenimento che, comunque ha segnato la sua esistenza. Nella prima decade di luglio, infatti ricorrono cinquant’anni dalla fondazione a Camparovica deH’Unione degli Italiani deH’Istria e di Fiume. L’organizzazione che, bene o male, ha rappresentato fino a tre anni fa la nostra minoranza e di cui l’attuale Unione Italiana si e’ dichiarata legittima erede. Indipendentemente da come lo fara’, rappresenterà’ comunque una presa di posizione: sia che lo celebri, sia che lo passi sotto silenzio, sia che si serva del cinquantenario per la rivisitazione storica della sua nascita e della sua funzione nei decenni che seguirono. Anche in funzione di un dibattito che, attualmente di piena attualità’, su fascismo e antifascismo.
Personalmente ritengo auspicabile la terza variante: fare una analisi storico-politica-nazionale dell’UIIF che abbracci tutti -i 47 anni della sua esistenza per poterla collocare tra le cose vissute e tra le cose che, comunque , ci hanno permesso di vivere. Compresa un’analisi dì quelle che erano storicamente le prerogative che hanno portato alla sua creazione. Senza false demagogie e senza ipocrite pedagogie.
Alcune domande, alle quali a distanza di cinquant’anni, sarebbe opportuno saper e poter rispondere:
- L’Unione degli Italiani e’ stata creata su basi ideologiche (fascismo-antifascismo), oppure e’ stala creata come strumento ideologico in funzione della prevedibile spartizione territoriale postbellica?
- E’ stata la volontà’ degli Italiani deH’Istria e di Fiume a volerla, oppure e’ stata la volontà’ del Partito Comunista croato?
- Quanta parte della popolazione italiana si e’ riconosciuta in essa, almeno negli anni immediatamente successivi alla fine della guerra?
E’ stata sempre strumento imposto e controllato dal potere oppure, con il passare degli anni, e’ diventata anche unico elemento di coesione e di formazione nazionale. E anche di identificazione nazionale, come non fosse altro perche’ era l’unico strumento che comunque era permesso e a disposizione.
- Da non dimenticare, poi, che l’UIIF non comprendeva gli italiani del mai realizzato T.L.T., i quali fino al 1954 sul territorio non erano minoranza, ma maggioranza.
Silvano Sau
Con Silvano Sau su registrazione in Slovenia ed altri temi di attualità’
Unione, partita aperta
Sei mesi. E' il periodo di tempo concesso dai connazionali isolani ai due consiglieri, Sau e Sitjan, eletti all’Unione italiana. Un mandato condizionato dati'attivamento di soluzioni di gradimento all’elettorato. In primo luogo la registrazione dell’Ut in Slovenia e lo snellimento di tutta l'organizzazione. Visto che il semestre e ’ quasi agli sgoccioli abbiamo fatto il punto della situazione con Silvano Sau, vicepresidente dell'Unione.
“Partendo dai condizionamenti che l'assemblea dei soci ha posto per aderire alle elezioni per l'Unione ■ rileva Sau - qualcosa e' stato senz’altro fatto. Innanzitutto c'e' da rilevare l'adeguamento dello Statuto a quelle che sono le necessita'. "
- Si e’ tenuto conto in questa fase preliminare delle nostre indicazioni?
\'Se ci riferiamo al fatto di porre le basi per regolare la posizione dell'Ut in Slovenia e creare ipresupposti affinché' le specificità' reali o comunque territoriali vengano rispettate mi pare che questi due elementi dovrebbero trovare soluzione. L Assemblea Ut ha nominato un gruppo di lavoro con l'incarico di stilare la bozza di Statuto. Cio' e’ stato fatto e alla prossima assise assembleare dovrebbe essere esaminata in prima lettura e quindi inviata in dibattito pubblico."
- Alcuni suggerimenti sono già’ stati inoltrati a questo gruppo?
“In questa fase c'e' stato un incontro tra tutte le istituzioni, ovvero Comunità’ e consiglieri dell’Unione di questo territorio a Pirano in cui sono state presentate le proposte da inserire nello Statuto secondo le formulazioni emerse a Isola. Ora spetterà'alle Comunità'organizzarsi per analizzare il testo e vedere se queste prerogative siano effettivamente presenti nelle clausole dello schema di Statuto. Si dovrà' avviare un ampio e approfondito dibattito per stilare eventualmente le opportune proposte di modifica e incaricare poi i propri consiglieri per intervenire se necessario in fase di completamento e approvazione dello Statuto. Quindi in questi sei mesi e' stato fatto un determinato lavoro che non e' ancora concretizzato. Sarebbe auspicabile che prima delle ferie estive venga convocata nuovamente un’assemblea dei soci per fare un po' il punto della situazione e valutare l'operato svolto. C’e’ da dire anche che qualcosa si e’ già' riusciti a conseguire. Qui ci metterei l’istituzione dei tre vicepresidenti dell'UI che in qualche maniera rispecchiano proprio la realta' territoriale. Se non altro e’ la dimostrazione che già' in questa fase e' presente la volontà' di rispettare te determinate specificità'. "
“Va rilevato ancora - riprende Sau - che lo Statuto dell'Unione e' soltanto uno degli elementi con i quali e possibile regolarizzare la posizione dell’UI in Slovenia. Dipende anche da quella che sara' la legge sulle CNA. Se H testo non prevedera' forme adeguate di collegamento con l'Unione ci si potrebbe trovare di fronte ad un serio problema in termini di competenze che difficilmente potrebbe venir superato soltanto con lo Statuto dell'UI. visto che nella fase attuale lo schema di legge sulle CNA prevede che a rappresentare la minoranza italiana sul territorio della Slovenia siano esclusivamente le CNA. Quindi se da una parte e' auspicabile che le CI si organizzino per valutare il testo dello Statuto e ' altrettanto importante che te comunità ’ autogestite facciano
lo stesso sia nell'affrontare la proposta di Statuto Ut, sia quello della futura CNA e trovare in quest’ambito quelle formule che potranno consentire di regolare da una parte la posizione dell'Unione in Slovenia e dall'altra di poter operare di comune accordo e non in confronto come se si trattasse di interessi diversi. "
- Come giudica la posizione attuale della comunità' italiana?
“Non può ’ non esser vista con una certa preoccupazione. La realta’ politica che ci circonda e' alquanto ingarbugliata, viste soprattutto le polemiche che stanno sorgendo sia da parte italiana nei confronti del dopo Osimo sìa dalla reazione che stanno provocando in campo sloveno e croato. Il pericolo di essere trasformati in merce dì scambio e' quanto mai reale. 'Una reazione italiana comporta una contro reazione slovena e la cosa purtroppo si abbatte sempre sulle nostre spalle. E’ indicativo che un sondaggio di un settimanale sloveno riporti che il 20 p.c. della popolazione slovena ritiene la presenza delle minoranze un pericolo per lo stato. E’ vero che in Slovenia e’ in preparazione la legge sulle CNA ma questa fissa soltanto determinate regole. Secondo me andrebbero posti anche altri problemi con i quali regolare effettivamente soprattutto la qualità' dei diritti garantiti dalla Costituzione. Nel settore dell'informazione, dell'economia, della nostra presenza sul territorio. E’ in atto ad es. un processo dì privatizzazione che al momento non ci vede inseriti, ecc. "
- E la questione unitarietà'?
“Rimane uno degli elementi fondamentali. Non viene recepita pero’ ne dagli stati ne da alcuni nostri connazionali. L'essere divisi in due stati non significa contrapporsi a questi stati ma bensì vanno studiate adeguate misure in modo da attrezzarci per garantire l’unitarietà’ e operare su tutti i fronti. Non si tratta soltanto di unitarietà' d'intenti, dì comunanza d’idee, ma di vedere anche come potranno funzionare domani le istituzioni comuni. "
- Se dovesse fare un bilancio di questo scorcio di legislazione?
“Sarebbe senza dubbio positivo anche come prospettiva dal punto di vista operativo. Gli elementi caratterizzanti dell'attività' sono tanti. Basti pensare al lavoro quotidiano portato avanti nei vari settori da parte della Giunta e l'altro e’ H dibattito all'interno dell'Assemblea. E' nata un'opposizione autodenominatasi alternativa. Nulla da eccepire in questo senso, ma sul tatto che voglia proporre un discorso diverso da quello che porta avanti istituzionalmente la dirigenza dell'Unione. La questione cambia quando questa opposizione pretende di usare la copertura di Unione italiana per fare un discorso eversivo, di stravolgimento dell'UI al di fuori di quelli che sono ì canali naturali. Quindi da questo punto di vista una richiesta che va fatta indubbiamente (segue sulla pag. sue.)
Isola, i Genovesi e... la colomba
Tra i libri del Fondo Besenghi custodito presso la Comunità degli Italiani si può trovare la Corografia ecclesiastica o sia Descrizione della città della Diocesi di Capo d'Istria, di Paolo Naldini, edita a Venezia nel 1700. Nel capitolo dedicato ad Isola e alle sue chiese troviamo delle interessanti notizie sull’origine dello stemma della nostra cittadina.
la flotta genovese, dopo “che devasto ’ Oiustinopoli ", diresse le prue verso Isola nell'intento di attaccarla. "(Da spiccatasi dalla Chiesa di San CDauro una candida colomba, allo stio/ajjarc di questa abbagliaronsi i Liguri di modo, che precorrendo seni ’auvedersi della preda vicina, andarono delusi ed Isola rimase illesa. ” La colomba aveva abbagliato i Genovesi fino a farli fallire il bersaglio e continuare la rotta verso l'alto mare. "HI che riflctcndo /7 popolo dinoto, volle prepararne il prodigio co! ’assumere per Sentili fio Sterna la Colomba co ’ un ramo di lVivo in bocca". E, facendo un parallelo con la colomba che aveva annunciato a Noè la fine del diluvio universale, "ella pure sotto i felici Suspicj del Santo suo protettore CDauro, spera, come già ’ dall 'invasione bastile, godere in tutti i tempi una tranquillissima calma". E questo avvenimento è ricordato ogni anno il 23 ottobre " titolo della l ’ittoria di S. CDauro. C come tale mirasi nella palla maggiore dello stesso Santo animata da vini colori. ”
Marino Maurel
L’autore, parlando di Isola scrive: “l ’olsi dire Corra allegra, vistosa, comoda, popolata, c civile, come ne scrivono il Petronio c il (Dan si oli, che se non e ’ delle prime dell 7stria, alle seconde di queste conrende meritatamente /Vprimato. " Il Naldini racconta poi un fatto che è entrato nella leggenda. Nel 1380
Voci bianche alla ribalta
■
Un’immagine della replica del Cantapiccolo 93
Foto: C. Chicca
(dalla prima)
ad Alternativa e’ di chiarire i contatti che ha o vuole avere con enti e istituzioni dei tre stati ai quali facciamo riferimento. L’altra domanda che andrebbe rivolta alle istituzioni di Italia. Slovenia e Croazia e’ H perche’ concedano spazio a questa alternativa che comunque dice di operare all'interno dell’Unione. Il fatto che l'Ufficio alle nazionalità' della Slovenia abbia dei contatti con /7 gruppo d'opposizione che ha nei suoi programmi il cambiamento stesso dell'Unione, può' significare una nota stonala e lo stesso vale per i corpi consolari e diplomatici dellitalia che a loro volta hanno ricevuto tale delegazione. Penso che un chiarimento in tali termini andra’ fatto non sulle pagine dei giornali che possono ingarbugliare ancor più' la situazione ma direttamente in Assemblea a livello di responsabilità ' politica. " Claudio Moscarda
A TTÌVITA ’ COMUNITÀ RIA
Sabato 11 qiugno alle ore 19.00.
concerto del Coro HALIAETUM nella chiesa di Udine. Il nostro gruppo corale sara’ ospite della corale “Amici del Malignani" che e1 stata già ospite delia nostra Comunità' nel 1993.
La biblioteca della Comunità’ degli Italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola e’ aperta al pubblico ogni lunedi1 e giovedì’ dalle ore 17 alle 19.
La Sala di lettura della Comunità’ e' aperta ogni giorno, eccetto le domeniche, dalle ore 16.30 alle 20.30.
Giornalisti in erba
Dalla scuola elementare ci hanno fatto pervenire la seguente intervista con ia precisazione che si tratta di un esercizio di lingua italiana fatto studiando /7 linguaggio giornalistico.
Claudio Battelli è insegnante di biologia e chimica al Ginnasio Antonio Sema di Forforose. Durante il tempo libero corre, fa jogging, va in bicicletta. Gli piace leggere biografie, libri sulla creatività, sui giochi, sulla meditazione e di avventura.
Ti piaceva andare a scuoia?
Non tanto, perché spesso trovavo le lezioni noiose, esse non soddisfacevano i miei desideri.
Perché hai scelto di fare l'insegnante?
Perché mi piace essere a contatto con la natura: passeggiare, fare escursioni, raccogliere materiale di studio, sapere di più sulla vita degli animali e delle piante, eseguire sperimentazioni. Mi piace inoltre far conoscere queste cose agli altri, ai più giovani.
Sei contento dei tuo lavoro?
Si, perché mi dà la possibilità di essere a contatto con i giovani, posso contribuire alla loro educazione, soprattutto per quanto riguarda il loro rapporto con l’ambiente, sia naturale che antropico.
Quali altri interessi coitivi?
Mi occupo della guida di un progetto di lavoro con ragazzi dotati nel campo delle scienze naturali (Giornate dei giovani creativi), che ha l’obiettivo di stimolare la creatività dei giovani nell’educazione all’ambiente Collaboro inoltre con la Facoltà di pedagogia di Capodistria nell’ambito della didattica della conoscenza della natura e della società.
Masha Battelli classe VII
Auguri della CI ai soci...
03.06	Federico Ipsa,		Biagio	Pahovié,
	Marci	Sau, Ri	licito 5	au
04.06	Ivica	Vedo		
06.06	Marin	i M aurei.	Pierina	Valenta,
	Livia	Živolič		
07.06	Alcssa	ndra Božič, Ennii		Ruzzici'
08.06	Brank	i Bcvitor		
12.06	Anion	io Bu/.etti.	Guerrino Muršič	
13.06	Anion	o Dudine,	Antonia	Matijašič
14.06	Dušan	Hrvatin, C	ìiovanni	Stokovae
15.06	Gildo	Medica.	Mirella	Rupnik,
	Valter	C'c rgol		
Il Mandracchìo, luglio dcllu comunità italiana di Isola Redattile rvspvKiliilc: Claudio Mostarda Li ratóttv C. Olirai. M. Maurel, (’. Mostarda. C Raspolli 5. Sau. (i. Silian. A Šumenjak. P Traili Indiri/M via 5. Gregorčič \ Mitili fola. Slovenia td-lm: +3,sii Mi iòni! 65S53
ùlztui i	\IEy ciiž/
Avtor zapisa in bodoči državni reprezentant med pripravami na novo razburljivo tekmo.
Goloroki nad ribe !
V soboto 28. 5, je bil za člane morskošportne-ga ribolovnega kluba Menola vroč dan. Ne samo, da so imeli izbirno tekmovanje v trnkarjenju s čolna z roko, tudi sonce je k temu prispevalo svoj delež. Na morje smo se odpravili takorekoč goloroki (brez palice). Tako smo bili prisiljeni kar precej migati z roko, ko smo vlačili ulovljeni plen na barke, pa še prsti so trpeli saj je bilo ribo treba čutiti, ko je hrustala vabo z trnka, le pa res, da so se ribe kar steple med seboj, ko so hotele vse na trnek izkušenega in mačkastega šarmerja Marjana Ma-likoviča, ki je samo na ta račun odnesel zmago izpred nosa tistih, ki pač teh stvari ne obvladamo. Kaj hočemo, šarm je šarm. foško Matias, ki je bil drugi pa je svoje žrtve dobesedno prisilil, da so se obešale na njegov trnek. Grozi! jim je namreč, da bodo v primeru nesodelovanja morale pod ljubljansko upravo. Ni treba posebej povdarjati, da so se prestrašene ribice raje odločile za samomor.^ Najbolj sumljiv pa je bil tretjeuvrščeni Boris Sukl jan, ki se na vseh tekmovanjih suče okoli vrha. Njegova taktika nam je zaenkrat še skrivnost. Vsekakor nekaj smrdi v tej zadevi (po ribah?).
Ostalih 11 tekmovalcev, ki smo bili po vseh normativih logike uvrščeni od tretjega mesta navzdol, se nas je zadovoljilo s tem, da smo smeli piti iz pokala zmagovalca, če ne drugega smo imeli vsi priokus po zmagi.
K zmagi so tako ali drugače prispevali hotel Marina, trgovina Zarja, Delmar, trgovina z ribiškim materialom Lax in vsi ostali, ki so nam ostalim, ki nismo zmagali stali ob strani. Tekmovanje je bilo kot že rečeno, izbirno za nastop na državnem, ki bo 2. 10 94. ali (rezerva) 8. 10. 94. Podatke nam je posredoval predsednik kluba, ki hkrati spominja člane na klubsko srečanje, ki bo 8. 10. 94.
Tekst in foto: V.I.B.
Zadovoljni zmagovalec, Marjan Malikovič, pojasnjuje tistim, ki so le namakali trnke, s čim privabiš ribe. On jim, naprimer, prepeva tisto znano Faraonsko: Prie upeco ribu.
Na podelitvi je bilo kar nekaj znanih oseb. Harmonikarja zagotovo poznate, Kralja in Štrukrlja tudi, kdo pa je tisti na desni, ki kontrolira, kaj so mu Izolani spet podtaknili...
...Seveda je on. Nekdaj največji strah in groza izolske občine, ex. minister Miha jazbinšek, je prišel ekološko preveriti kvaliteto ulovljenih rib. Z njim pa je bil (nemogoče je mogoče) nekdaj njegov vneti nasprotnik, ex. predsednik IS, jože Černelič. In kaj je izgubil gospod minister?
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Dr. Goran Filipi : Zgodovina "lesenega" ladjedelništva 6. del
TRADICIONALNA TEHNIKA GRADNJE MANJŠIH LESENIH PLOVIL (NADALJEVANJE)
Večji čolni z notranjim motorjem ali čolni, ki so predvideni za jadranje, morajo imeti tudi krmilo. Od najstarejšega časa do prvih let po II. svetovni vojni so v območjih, kjer je bila ena ali več ladjedelnic, obvezno
delovali tudi izdelovalci jader in vrvi ter kovači; slednji so izdelovali kovinske dele: npr. za krmila in večja vesla, popravljali in izdelovali so ladjedelniško orodje, kovali žeblje itd. Danes ladjedelničar vse kovinske dele za ladjo in žeblje kupi v trgovini, za jadra in vrvi pa poskrbi lastnik čolna, ki jih brez težav nabavi v specializiranih trgovinah. Danes ladjedelničar izdeluje tudi vesla, včasih pa so obstajale delavnice, kjer so izdelovali samo vesla. Izdelovalcev jader in vesel ni več, kovači pa so svojo dejavnost ali preusmerili ali zaprli delavnice. Pred II. svetovno vojno je bilo npr. v Beti-ni na otoku Murterju okoli 20 manjših ladjedelnic in najmanj pet specializiranih kovačev, dva izdelovalca jader in vrvi in več izdelovalcev vesel.
Na vzhodni jadranski obali je ostalo le še nekaj ladjedelničarjev, ki jih, kot smo že rekli, ne čeka svetla prihodnost. Stare bracere, levte, kaiče, batane, batele,trabakule, gajete,
/
kuterje, brige itd. bomo kmalu lahko občudovali samo na tekmovanjih t. i. oldtimerjev, ki se že nekaj let redno organizirajo povsod po svetu. Vendar, oblika mnjših čolnov (batana, levt, ...) je delno ohranjena v serijsko izdelanih plastičnih čolnih, ki so namenjeni za ! športni ribolov in zabavo.
BATANA
JZ	rlLMSiiZ			1G 0D1S£	
UBIT IV	[]	e :	N	iEZN	o
Zgodnje jutro, ko je zunaj še tema, je presenetilo štiri moške za mizo. V zakajeni in polmračni sobici je vladal molk. Le cigaretni ogorki, ki so že silili iz pepelnika so dajali vedeti, da so že dolgo tu. Kartali so. Kupčki denarja so nemarno ležali po mizi. Denar zmečkan, kot bi bil v napoto, nobene veličine, nobene moči ni bilo v njem. Deloval je kot posmeh vsem, ki se morajo za njega truditi in, ki v njem vidijo plačilo za svoje garanje. Denar brez magičnosti, brez moči. Moški so molče s priprtimi očmi buljili v karte, saj jim je dim iz cigaret, ki ga je vsak izmed njih živčno premetaval po kotičkih ust, silil naravnost v oči. Večkrat so se že zbrali v tej sobici in se zjutraj po prekartani noči utrujeni in cun-jasti odvlekli domov. Igra je običajno zahtevala obilo prerekanja in groženj, tokrat pa... Igra nikakor ni hotela steči po ustaljenih tirih. Igralci so igro bolj spremljali, kot pa sodelovali v njej. Kupčki denarja so sicer večkrat zamenjali lastnika, a vse je potekalo nekako nezainteresirano, brez čustev. Celo megla cigaretnega dima, ki je v pramenih leno lebdela v zraku, je dajala vtis, kot bi se čas počasi ustavljal. In vendar so možgani prisotnih mrzlično delovali, mozgali, cedili... A ne v smeri igre, ki se je nemo odvijala za mizo. Kajti za njih je denar, ki se je valjal po mizi, pomenil zgolj drobiž.
Igra zaradi katere so bili v skrbeh, se je začela že mnogo poprej. Njen konec pa je bil morda ravno pred vrati, prepoznaven v obliki postav v modrih uniformah, Ki bi lahko zdaj ali pa nikoli potrkale po vratih. Najprej se je iz začaranega kroga razmišljanja in molčečnosti predramil Iztok, ki je bil tej viziji najbližje, saj je v klobčiču, ki je grozil, da se bo zdaj zdaj začel odvijati predstavljal nitko, katero je treba samo povleči, da se klobčič popolnoma razvije. "Kaj bomo ", je vprašal, kar tako, da razbije tišino, ki je grozila. Pogledi ostalih so se, kot bi trenil zapičili vanj in skoraj mu je bilo žal, da je bleknil. A kaj, ko pa je bila nedorečenost težja, kot je lahko prenesel. Pogledi so se počasi preselili na Tihomirja, ki je bil v družbi sedečih očitna avtoriteta. Malce so se ga tudi bali, saj je imel baje na vesti ničkoliko izpuščenih duš. Pa tudi drugače se z njim ni bilo igrati. Njegove veze in vežice, ki si jih je bil razpredel, so bile dovolj močna varovalka zanj. Da so le te dovolj visoko in lahko daleč sežejo je že večkrat dokazal. Iztok je potihem upal, da bo to storil tudi tokrat in jih vse skupaj potegnil na varno. Tihomir je počasi vstal, leno pobral z mize, kar si je bil to noč priigral in mirno, kot bi se nič ne zgodilo, dejal;" Veliko vsoto sem s prijatelji vložil v ta tvoj biznis in toliko hočemo tudi nazaj, z obrestmi seveda. To, da si denar izgubil ni naša stvar, kot tudi ne, da je zaradi njega nekdo mrtev. Če pa denarja ne boš uspel povrniti, bo pač en mrtvec več. Saj sam veš, kako gre to." Vstala sta tudi soigralca, ki sta ves čas molčala in prezirljivo pogledala Iztoka v potrditev tega, kar je Tihomir izrekel. Ko se je Iztok zavedel pravkar izgovorjenega, je vso trojico že požirala tema. Topo je buljil v odprta vrata, skozi katera je še pred kratkim videl hrbte odhajajočim V utrujene misli se je vrinil spomin na dan, ko je dal očitano mu vsoto, katero naj bi vrnil z obrestmi, tistemu noremu nogometašu Šuvarju, ki mu je zatrjeval in ga prepričeval v to, da se da z drogo največ in najhitreje zaslužiti in, da osebno pozna človeka, ki mu bo to omogočil. Naslednjega dne mu je Šuvar sporočil, da je denar že oddal tisti osebi in, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo roba prispela. A čas je mineval, o prekleti drogi ali denarju pa ne duha ne sluha. Lagati je moral Tihomirju, da je vse v redu, da je posel takorekoč_ že sklenjen in, da bodo denarci vsak čas začeli pritekati. Šuvar pa se je pri njem izgovarjal na "tistega človeka ”, in še dodal, da bo v primeru, če ne bo dobil, ne robe ne denarja, najel čez mejo par tipov, ki bodo denar tako ali drugače izterjali. In res jih je najel. A vsa zadeva se je nesrečno končala. Saj je tip, ki naj bi jim drogo nabavil, baje so ga prijatelji klicali Terier, prehitro izvedel, da se nekaj kuha in je izterjevalca dolgov v neki gostilni, oborožen kar z dvema pištolama, predčasno spravil na oni svet. Iztok je vedel, da se bodo stvari začele počasi odmotavati. Vedel je tudi, da se lahko klobčič odvija prav do njega in, da se mora, če do tega pride, na vsak način, pri njemu tudi ustaviti. In še nekaj je vedel. Šuvar ga je nategnil, ko mu je natvezil zgodbo o drogi in da je ves denar izročil Terierju ravno y ta namen. Prav gotovo mu ga je nekaj dal, a večina je ostala Šuvarju, ki je denar usmeril v nekaj povsem drugega. Šuvar mu bo tokrat, hočeš nočeš, moral razložiti zadevo.
Če ne, bo treba znova čez mejo. Vendar bo tokrat on najel izterjevalce dolgov, ki pa ne bodo amaterji. Iztok je znova začutil upanje. Upanje, da je še zmeraj v igri...
Ivan Vrtnik Blaško V naslednji številki: Izgubljeni in pretepeni med konji
TAVZENTROZA
Prodajalna zdravilnih zelišč in zdrave hrane Cankarjev drevored 9 Izola, Tel : 066/62-800
NOVO V TAVZENTROZI,
IJÉ JpP
- VEGETAR1ANSKA HRANA
Imnji«», ui it i~ ijni^i à myiìjnr rTj
KITAJSKA HRANA
   tf.«rwflij*r:
Mm
ŽITARICE
jK
»pšenica,-rž, ovseni rižek, crispy, musli, sojina moka 5 sojino meso, sojini kosmiči...
t “ MASCAVO sladkor iz Izrazili je
r|i ŽHi rà c, 111 j c// ,-v, mi
, '■
pese,zelenjavni, korenčkov...
»» sr.* e •. kmw Pjrtifsr, rnvejfctoppi
VITAMINSKE KAPSULE a oči, t
celice*
PŠENIČNA DIETA ZA VITKO 11NIJO ■ uma	,
1 Lini 1A cajni napitek za za zmanjševanje;
BKžKtf
ZELIŠČNI IZDELKI
V naši prodajal n i Vas pričakujemo) v^a„n„U8.,lo12.inoS®.« = v soboto od 9. do 12. ure.
m* .
s
NOGOMET
PRESENETLJIVO LEPO lzola:Maribor Branik 2:2
Izolski nogometaši so v predzadnjem domačem nastopu, kljub dokaj nejasnim razmeram v klubu, zamudili priložnost za prestižno zmago nad moštvom Maribora, ki zagotovo sodi v vrh slovenskega nogometa. Dva zadetka Čučka, oba iz prvega polčasa, sta bila lepa nagrada za borbeno igro domačih pri katerih je dobro igrala zvezna vrsta, napadalci pa so bili sploh pri strelu. V nadaljevanju so Mariborčani le pritisnili in nezanesljivosti vratarja Bojaniča se lahko zahvalijo, da so iztržili točko.
V nedeljo Izolani gostujejo v Dekanih, čez 14 dni pa je na vrsti zadnje kolo in veliki derbi Izo-la:Koper.
Ta Bolši Od Ta Plavih Ocene za tekmo z Mariborom
Bojanič 6,5, Čotar 6,5, Tosič 6,5, Ružnič 6,5, Bizjak 7, Čačič 6,5 (Radešič 6), Velkovski 7 (Žlogar b.o.), Zupanc 6, Štampfer 6,5, Zelko 7, Čuček 7,5
DONCIC NIZA USPEHE
Izolan Nino Dončič, ki tekmuje v motociklističnem razredu do 125 cm3 niza dobre uvrstitve. Sredi maja je na mednarodni dirki na Grobniku v konkurenci 40 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Slovenije osvojil skupno 3. mesto ter 1. mesto za slovensko prvenstvo z rekordom steze za kategorijo 125 SP V nedeljo 29. maja pa je bila na Grobniku dirka za državno prvenstvo v kateri je po ogorčenem boju osvojil 2. mesto za lanskoletnim prvakom Zeničem iz Trsta, ki vozi za AMD Domžale. Igor Vošinek, predsednik kluba V.R.T. iz Izole je zelo dobro ocenil ta nastop in napovedal naskok na prvo mesto v skupni uvrstitvi.
ZTKD IZOLA RAZPISUJE
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU ZA POSAMEZNIKE
V soboto 4. junija 94. - ob 9. uri - Igrišče v Simonovem zalivu Igrali boste po sistemu na izpadanje na devet dobljenih gemov, pri rezultatu 8:8 se upošteva pravilo tie break. Prijavite se lahko v Simonovem zalivu vsak popoldan, do četrtka, do 19. ure. Prijavnina 800 tolarjev. Prvo in drugo uvrščeni prejme pokal v trajno last, vsi udeleženci pa spominske majice ter osvežilno pijačo.
Tekmovanja se udeležujete na lastno odgovornost. Organizator odklanja vsako odgovornost za eventuelne nezgode pred, med in po tekmovanju.
VABLjENI!
KOLESARJENJE IN HOJA
Istrsko kraška podružnica društva " Za srce " in ZTKD Izola vabita POMAGAJMO SRCU S KOLESOM IN HOJO. V nedeljo 5. junija bomo prikolesarili do 10. ure v Vanganel, kjer bomo pustili kolesa (pod nadzorom) in se podali peš do Marezig in nazaj. ORGANIZIRANO je samo čuvanje koles v Vanganelu. VABLJENI!__________________
«a
IZOLA MESTO SPORTA
ROKOMET
2.Državna liga za ženske IZOLA : MLINOTEST B
31:25 (15:9)
V zadnjem kolu prvenstva je ekipa Izole brez težav premagala mlade Ajdovke in dokončno osvojila prvo mesto v ligi. Po enem letu se tako Izolanke vračajo v elitno prvo ligo. Na tekmi je trener dal vsem igralkam priložnost, da se izkažejo, kar so predvsem mlajše dobro izkoristile in dokazale, da lahko enakovredno igrajo v prvi ekipi. Po tekmi je bila krajša slovesnost, kjer so igralke dobile šopek rož in tudi steklenica šampanjca ni manjkala. Ekipa Izole je pod vodstvom trenerja Zavrtanik Uroša tako dosegla cilj, ki je bil zastavljen v začetku leta. Prvo mesto so osvojile: BUBOLA MARTINA, LAKOŠELJAC BAR BARA, HODŽIČ SABINA, TIČIČ DAVIDELA, GVERIC BRANKA, MATAHLIJA NIVES, ROJC VIVIJANA, RADO JKOVIČ BLANKA, MARKULIČ TATJANA, LAKOŠELJAC PATRICIJA, ŠMITRAN DRAŽE NA, VIDMAR ANJA, ZALOVIČ PATRICIJA, STUBELJ ANJA, NADAREVIČ MIRELA in JER MAN MARTINA. V sredo 8.6.94 bo svečana podelitev nagrad	najboljšim
rokometašem in rokometašicam v CC klubu v Simonovem zalivu. V četrtek 9.6. potuje ženska ekipa Izole z ekipo Andor Jadrana iz Kozine na turnir v Nemčijo.
DEMŠARJEV MEMORIAL
V organizaciji	rokometnega	kluba Izola je v soboto in nedeljo v
Izoli	potekal	tredicionalni	turnir	v rokometu za mlajše kategorije
Demšarjev memorial. Na turnirju je nastopalo 18 ekip v različnih starostnih kategorijah. V kategoriji mlajših dečkov je zmagala ekipa Ribnice, ki je v finalu premagala ekipo Loke. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Prul, četrti je bil Krim peta Izola in šesti Koper. Pri Mini rokometu so se izkazali mladi Izolani, ki so v finalu premagali ekipo Loke. Za njimi pa so zaostale ekipe Celja in Kopra. V mini rokometu pri deklicah so prav tako slavile deklice iz Izole, ki so v finalu premagale Celjanke. V kategoriji deklic letnik 82 je ekipa Izole premagala ekipo Celja. Poleg pokalov in medalj, ki jih je zgotovil ZTKD Izola so najboljše v vsaki kategoriji nagradili z igračami Mehano. V fair piayu so zmagale ekipe Ribnica, Loka in Izola, ki so za nagrado dobile torte, ki sta jih dali slaščičarna Jadran in Galeb iz Izole.
NAMIZNI TENIS
V soboto in nedeljo 21. in 22.5.94 so se pionirji in pionirke NTS Arigoni udeležili odprtega prvenstva Zagreba. Nastopilo je več kot 500 pionirjev in pionirk iz Češke, Hrvaške, Bosne in Slovenije. V konkurenci mlajših pionirk ekipno sta se Tina Nemarnik in Erika Jauševac uvrstile med 16 najboljših. Enako uvrstitev sta dosegli Erika Jauševac in Jana Ludvik v konkurenci najmlajših posamezno, Jure Gams pa med 24 najboljših. V konkurenci mlajših pionirk se je Tina Nemarnik uvrstila med 32, Romina Umer pa je bila pri starejših pionirkah tretja v predtekmovalni skupini.
V soboto 28. 5. 94 je potekalo v Ljubljani 2. državno prvenstvo za mlajše pionirje - ke, Tina Nemarnik in Jana Ludvik sta se med 200 udeleženci uvrstile med 24 najboljših, Erika Jauševac, Jure Gams in Iztok Jerman pa tretji v predtekmovalni skupini.
KLUB BORILNIH VESCIN - IZOLA FlL KO SPORT KLUB
Poročilo s 1. turnirja za državno prvenstvo 1994 v Light contactu za člane in članice, katero je organizirala KICKBOXING zveza Slovenije Tekmovanje je bilo 28. 5. 94. v Veliki nedelji pri Ormožu. Udeleženci so bili iz vseh klubov Kickboxing zveze Slovenije. Izolani in enota FIL - KO kluba iz Maribora, ki je prav tako zastopalo naše barve, so dosegli najboljše rezultate in največ prvih mest.
Rezultati:
do 57 kg -1. mesto Zeljkovič Dragan,2. mesto Malič Dalibor do 63 kg 1. mesto Barada Tomaž
do 74 kg 3. mesto Tomšič Danijel do 79 kg 3. mesto Cotič Tadej do 89 kg 1. mesto Jerman Lucijan
Obenem obveščamo da kot člani Taekwon - do zveze Slovenije prirejamo 2. državno prvenstvo Taekwon- do stil ITF v Izoli Naslednjo soboto 4. 6. 94. v veliki večnamenski športni dvorani ob 9.30, kjer bo tudi prikaz borilnih veščin, ter demonstrativni program lomljenja desk in izvajanja form. Vstopnine ni. Na nedavnem Evropskem prvenstvu Taekwon-do mednarodne federacije v Lublinu na Polskem je naš član Barada Tomaž dosegel prvo mesto.
VESLAŠKA REGATA
V nedeljo je v lepem vremenu potekala tradicionalna tokrat že 39. Istrska veslaška regata. V zanimivih veslaških bojih so največ uspeha imeli gostitelji, torej veslači izolskega kluba Argo - Galeb, ki je tudi osvojil skupno zmago. Demšarjev pokal so ponovno osvojili veslači koprskega Nautilusa, kar dokazuje, da se veslanje uspešno razvija na vsej Obali. Na regati je sodeloval tudi Erik Tul, ki je seveda gladko zamagal, čeprav je nastopil v šibki konkurenci in mu je ragata pomenila le dober trening.
Vsi izolski zmagovalci: enojec, pionirke 80/81 : Kreševič pionirji 82/83, enojec: Žolgar člani, enojec: Tul Demšarjev pokal:
1. Nautilus 2. jadran 3. Argo 4. Istra 5. Bled Vseekipni pokal: I. Argo 2. Bled 3. Nautilus itd.
KRIMIIZOLA
Izola seveda ne vzdrži brez okraskov, ki sodijo v črno kroniko. Zadnjih štirinajst dni pa je prav neverjetno napetih.
Začelo se je s streljanjem pri Mikcu, o katerem vsi vse vejo, vsi so bili zraven, le glasno si ne upa povedati nihče, za kaj je zares šlo. Na osmi strani predastavljamo eno od zgodb o tem dogodku.
Že nekaj dni kasneje sta dva nadobudna izolska mladeniča oropala trgovino Jaka v Jagodju. Dobili so ju eno uro
kasneje, imen pa (zato, ker se vsi poznamo) ne objavljamo.
Le nekaj dni kasneje so izolski osnovnošolci imeli zabavo v Lipici. Trije so šli na popotovanje in se izgubili, tako da so jih našli šele naslednje jutro, skupina šestešolcev pa je napadla učence iz Zaboka (Hrvaška), jih zmerjala z ustaši, četniki in begunci ter obmetavala s kamenjem, tako da je morala njihova učiteljica poklicati na pomoč policijo. O tem, kdo tako vzgaja mladež bomo pisali v naslednjem Mandraču. Tik pred izidom pa smo izvedeli, da so v torek (31.5) ponoči na Belvederju neznanci napadli in dobro pretepli avstrijskega državljana. Pretepenega so našli šele čez nekaj časa in ga s hudimi telesnimi poškodbami prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer čaka na operacijo.
PEACE BROTHERS.
*
rm
O
P>
Drevored	L maja4A
Tel.: 066/67-050 STORITVE
MitmwnutM*
viwm
IZDELAVA VIZITK M0NUAI01QAMMIW
Ut AlAlf tht AMtftlftA fWHVv IWIMWVCVH
fOVOMAIfMAlA
splošna banka koper
INFOTEL
NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ
INFvOTEL
INFOTEL
najblizjo
splošna banka koper
TRqOVINA
NAR
Z NARAVO SKOZI ŽIVLJENJE
IZDELKI ZA DOMAČO LEKARNO ZDRAVILNI ČAJI KOZMETIKA IZ NARAVNIH SESTAVIN VITAMINSKI IZDELKI IN NAPITKI POMOŽNA ZDRAV ! IJS A SREDSTVA ZELIŠČNA MAZILA IZDEIKI IN IZVLEČKI IZ MEDU IZDELKI ZA DIABETIKE SREDSTVA ZA LAJŠANJE REVMATIČNIH OBOLENJ IN PREHLADOV BIOPREHRANA OTROŠKA HRANA
CESTA V JAGODJE 2, 66310 IZOLA
V J ODPRTO v J 8.00-12.00
'^^^^^^8.00-12.00 / ^ ^
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič (ilavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: I). Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. lerluga, Orlando H. (fotoreporter), !.. Sahbaz, 1. Vrtnik-Blaško, l. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc lednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITE LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
UnìtecI Games of Natìons
foR a Common Europe anc! a PtACEful WorIcJ
ZcIrUŽENE IqRE
ZAskupN0CvR0p0ÌNMÌRNASVEIll
Siovenììa
Slovenija » Izola / Nemčija » Berlin / Madžarska » Papa / Češka » Plzen / Avstrija » Miirzsteg
o
<
o
3.
'S'
N
O^
ST
Z
n
3
o<
a'
03
o
OJ
CL Ni OJ —!
(n
7T
OJ
-d
Oj
-c
OJ
O«
o
V)<
7T
OJ
>
<
<Tk
u>
v
š
C:
“i
N
t/>
O
«Q
IQRE NARODOV 1VNI11 DILLE
DIR NAT10NLN
SAN SIMON - IZOLA/ISOLA - SLOVENIJA
10.-12.6.1994
Igre na plaži in v morju Kreativne delavnice - Zabava Nastopi čarovnikov, glasbenikov...
(jMsinjo (Simonov H zaliv
Qiochi sulla spiaggia e nel mare Laboratori creativi - Divertimento - Illusionisti - Musicisti..
Spielen am Strand und im Meer - Kreative Werkstatten - Aufttrite -Zauberer- Bands...
X
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
O
<
o
3t
N
O^
oT
Z
r>
3
o«
Cd
o
OJ
o-
N<
Co
—t
'Si
7T
OJ
T3
OJ
■c
OJ
o<
co
«/><
7T
OJ
>
<
</>
2
d!
—1
N
il)
n
UQ
Slovenija » Izola / Nemčija » Berlin / Madžarska » Papa / Češka » Plzen / Avstrija » Miirzsteg
PRIDITE IN IQRAJTE SE Z NAMI / VENITE E GIOCATE CON NOI WILKOMMEN BEI UNS UND SPIELEN SIE MIT !
DntAh&UhJtfia
PETROL I Oestvina
\%r
' ' •
emona obala
splošna banka koper ŽE&e KOVIN<>TEHNA
M»OTH<	E	M
radio
ognjišče
% %
*o* 1Z°^
ti&
Kulturni dom Izola Casa di cultura d'isola
Četrtek / Giovedi 2.6. 1994 ob / alle 20 h
LETNI KONCERT CONCERTO ANNUALE
PALAČA BESENGHI
Izolska glasbena šola vabi vse ljubitelje resne glasbe in ubranega petja na diplomski koncert domačinke, sopranistke TANJE GRLICA. Tanja Grlica bo letos zaključila študij solo petja na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli v razredu priznane pevke in glasbene pedagoginje prof. Irene Baar. Na koncertu, ki bo v TOREK, 7. junija ob 20. uri v koncertni dvorani glasbene šole (Besenghijeva palača) bo sodeloval tudi basist ZORAN POTOČAN, oba mlada umetnika bo pri klavirju spremljal prof. VLADIMIR MLINARIČ. Redek in za naše mesto enkraten dogodek, ki ya ne gre prezreti. VABLJENI !
m	t«6sh
>	r*/V/rjj
«.evc» L-\J€:	«g»
MA V7o_) e h A c.
IrsJAlsA 'X
F REE MALI OGLASI
VARSTVO OTROK NA DOMU
Sem mlajša upokojenka in imam vse potrebne izkušnje pri varovanju otrok. Če morate zdoma, otroci pa so doma me lahko pokličete na tel.: 61-213 ali 65-210 (Dom upokojencev) - Marta Bassi
PRODAM MOUNTAIN BIKE
Cena po dogovoru. Tel.: 61-935 (proti večeru)
Dečkom res ni lahko. Komaj so navadili na svojega vrhovnega vodjo, je slednji ponudil svoj odstop. Toda tudi to dečke ni zmedlo, uspešno so spopadli s Praznikom pomladi in vse je potekalo gladko, brez kakšne omembe vredne družbene nevarnosti. No, zasluga ni samo njihova, tudi občani smo se znali kar obvladati.
Rop pri Jaki
Dva mladca sta prišla v market Jaka v Jagodju. Eden je zagrabil prodajalko za vrat, drugi pa je stegnil prste v blagajno in se dokopal do sedemnajstih tisočev. Po opravljenem drznem dejanju sta mladca ucvrla, vendar so ju dečki zalotili že čez eno uro pri Belih skalah.
Izgubljeni
V Lipici so bili na izletu šesti razredi osnovne šole. Na izletu so izgubili trije učenci, ki so bili najdeni naslednji dan. Na srečo so bili vsi živi in zdravi.
Big city
V Izoli pa so bili na izletu upokojenci iz Mengša. Eden se je izgubil in končal na dvorišču stanovanjske hiše v Dobravi. Policisti so poskrbeli zanj in ga vrnili v skupino. Kdo da več
28.5. so bili na postaji obveščeni, da v Jagodju nekdo zbira prispevke za nabavo novih medicinskih aparatov. Takoj je na kraj odšla patrulja, vendar "fehtarja" ni bilo nikjer več.
Sitnež pred Galebom
Gost prizadet od alkohola je sedel pred slaščičarno Galeb. Zaradi neučakanosti je na cesto pričel metati krožničke. Prišli so policisti poskrbeli zanj in ga napotili k sodniku za prekrške.
GALERIJE
INSULA - Študije na papirju razstavlja slikar ALEKSIJ KOBAL Galerija Alga - Na ogled so dela udeležencev večernega likovnega tečaja.
Kino ODEON
PETEK, SOBOTA, NEDELJA, 3., 4. in 5.6. ob 18. in 20.uri - NUNE POJEJO 2., amer. komedija PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 6., 7. in 8.6. ob 18. in 20. uri PRIDEN SINKO, amer. psih. drama
GLEDALIŠČE
PONEDELJEK, 6.6. OB 20.30
- Plesna predstava PLESNI STUDIO LAI SREDA, 8.6. ob 19.00
- Letna produkcija PLESNE DELAVNICE LAI ČETRTEK, 9.6. ob 18.00
- Galerija Alga: EX TEMPORE učencev OŠ
20.30
- Dekliški pevski zbor PLAMEN iz Toronta (Kanada)