CENA 50 DIN & URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIX V LJUBLJANI, dne 17. maja 19Ć2 Številka 16 VSEBINA: 93. Uredba o odpravi strokovnega sveta IS za vodno gospodarstvo. 100. Odlok o spremeni,bati odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence republiških organov. 101, Odločba o imenovanju svetovavca Izvršnega sveta. Odloki ljudskih odborov: 33. Resolucija o politiki gospodarskega razvoja okraja Koper za leto 1962. 34. Odlok o prispevku, ki ga plačujejo občine iz občin- skega proračuna skladu za ‘zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajavcev v okraju Novo mesto. x 35. Odlok o višini premije kmetijskih proizvajavcev, ki je potrebna za kritje izdatkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja v o,kraju Novo mesto. 36. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1960 tudi na leto 1962. 37. Odlok, o obvezni odstranitvi ruševin in poškodovanih zgradb, nesposobnih za obnovo v okraju Novo mesto. 99. Na podlagi 48. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-111/58) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS UREDBO o odpravi strokovnega sveta IS za vodno gospodarstvo 1. člen Strokovni svet IS' za vodno gospodarstvo, ki je bil ustanovljen z uredbo o ustanovitvi, delovnem področju in delu strokovnega sveta IS za vodno gospodarstvo (Uradni list LRS, št. 33-138/56), se odpravi. 2. člen > Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem Rstu LRS«. Št. 020-3/62 Ljubljana, dne 8. maja 1962. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 100. Na podlagi 5. člena uredbč o povračilih potnih /n drugih stroškov javnih uslužbencev »Uradni list LLRJ, št. 9-113/60, 15-249/61, 24-414/61 in 16-196/62) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK 0 spremembah odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence republiških organov I V odloku o višini • dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za Uslužbence republiških organov (Uradni list LRS, št. 12-62/60 in 2,0-206/61) se prvi odstavek 1. točke spremeni tako, da se glasi: »Dnevnica uslužbencev republiških organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje 2.000 din, 2. za uslužbence, razvrščene od X. plačilnega razreda navzgor in za tehnično osebje z visoko kvalifikacijo 2.500 din, 3. za uslužbence, katerim se določa plača po predpisih iz 163. člena zakona o javnih uslužbencih, za uslužbence, ki jih imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ali se postavljajo v soglasju z Izvršnim svetom Ljudske skupščine LRS, za sodnike Vrhovnega sodišča LRS in za sodnike Višjega gospodarskega sodišča LRS 3.000 din.« II Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 18. aprila 1962. St. 114-3/62 Ljubljana, dne 8. maja 1962. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r, Boris Kraigher 1. r. 101. Na podlagi 79. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-111/58) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: Mitja Vošnjak se imenuje za svetovavca izvršnega sveta. St. t/A-70/62 Ljubljana, dne 8. maja 1962. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher L r. Odloki ljuosskih odborov 33. Na podlagi 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 20. marca 1962 sprejel RESOLUCIJO o politiki gospodarskega razvoja okraja Koper za leto 1962 Ocena gospodarskih gibanj v letu 1961 1. Za gospodarski razvoj v letu 1961 je zlasti značilno uveljavljanje sprememb in izpopolnitev v gospodarskem sistemu. Čeprav bodo vplivi in. posledice delovanja novega gospodarskega sistema prišli do polnega izraza šele v daljšem časovnem razdobju, nam doseženi uspehi in zapaženi pojavi že omogočajo pozitivno oceno delovanja tega sistema. Ti pozitivni vplivi se še posebno kažejo v novih načelih delitve dohodka gospodarskih organizacij, zlasti v objektivnejših merilih delitve ustvarjenega dohodka med družbeno skupnostjo in neposrednimi proizva-javci. S temi merili je postavljena še močnejša osnova delavskemu samoupravljanju v podjetjih ter je dana zlasti še večja spodbuda .delovnim kolektivom za boljše gospodarjenje, to se že kaže v doseženih rezultatih pri delovni storilnosti, pri smotrnejši in učinkovitejši uporabi vloženih sredstev in pri ekonomič-nejšem poslovanju. Rezultati bi bili brez dvoma še zadovoljivejši, če bi bile gospodarske organizacije bolj pospešile sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov in če bi določbe in merila, ki jih vsebujejo sprejeti pravilniki, ne bili v nekaterih primerih še odsev zakoreninjenih starih pojmovanj in ostankov prejšnjih sistemov. S svobodnejšimi odnosi v oblikovanju osebnih dohodkov so se sicer pojavile ponekod slabosti in pomanjkljivosti, zlasti glede nesorazmerij med povečanjem produktivnosti in osebnih dohodkov, vendar so na splošno bolj sproščeni odnosi spodbudno vplivali na naraščanje proizvodnje in storitev, vplivali pa so tudi na oblikovanje pravilnejših razmerij v osebnih dohodkih med posameznimi panogami v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Pozitivna stran v delovanju novega gospodarskega sistema je tudi v , tem, da zahteva od gospodarskih organizacij večja upoštevanja tržnih razmer, zlasti pa preusmeritev poslovanja glede na spremenjene razmere na notranjem in zunanjem trgu. Uvajanje novega ekonomskega sistema pa ni potekalo brez težav in problemov, Nekatere teh težav so sicer prehodne; to so predvsem tiste, ki so jih povzročili restrikcijski ukrepi, sprejeti zaradi stabilizacije tržišča. Prišle so do izraza v drugem polletju v obliki ne dovolj dinamičnega kreditiranja gospodarstva ter omejevanja investicijske porabe in v obliki .raznih administrativnih, posegov, zlasti pri uvozu reprodukcijskih materialov. To je tudi deloma vplivalo, da je začelo večanje proizvodnje in storitev v drugem polletju v nekaterih strokah zaostajati za planirano dinamiko. Drugi problemi, ki so začeli izstopati z uvajanjem novega gospodarskega sistema, pa so bolj dolgoročnega pomena in zahteva njihovo reševanje ter odpravljanje daljše obdobje in vsestransko prizade- vanje tako pri neposrednih proizvajalcih kakor tudi pri vseh drugih gospodarskih, družbenih in političnih činiteljih v komunah in okraju. Gre predvsem za zaostritev odnosov med proizvodnjo in tržiščem ter za probleme vključevanja našega gospodarstva v mednarodno menjavo v razmerah, ko postaja doseganje povprečne svetovne proizvodnosti vedno bolj merilo za uspešno uveljavitev v mednarodni delitvi dela. To je predvsem problem naše lesne in kovinske industrije ter kmetijstva in pomorstva. Odstranjevanje težav, ki so se pojavile v zvezi z izvozom in ki v bistvu pomenijo potrebo po zniževanju proizvajalnih stroškov, bo v končni fazi poszitivno vplivalo na nadaljnji razvoj proizvodnje in samih gospodarskih organizacij. Z novim gospodarskim sistemom se je nadalje še bolj zaostrilo stanje gospodarskih organizacij, ki spričo zastarelih -in izrabljenih proizvodnih naprav, neracionalnega poslovanja in neprimernih organizacijskih oblik ne dosegajo primerne rentabilnosti za uspešno uveljavitev na trgu in za zagotovitev razširjene' reprodukcije. Tudi tu gre za dolgoročno problematiko, ki jo je treba vztrajno in načrtno reševati z modernizacijami, zlasti pa z razširjanjem kooperacije in specializacije v proizvodnji, z združevanjem podjetij, pa tudi s preusmerjanjem proizvodnje. 2. Bolj objektivni .odnosi v delitvi dohodka so na splošno ugodno vplivali na oblikovanje večjih sredstev za sklade- gospodarskih organizacij in ljudskih odborov. Odpravili so deloma tudi posebne ugodnosti, ki so jih uživale pri delitvi dohodka nekatere panoge, medtem ko so pri nekaterih drugih panogah, zlasti v trgovini, gostinstvu in gradbeništvu, vplivali na povečanje cen in s tem na oblikovanje večjih sredstev za samostojnejši in hitrejši razvoj. Z druge strani pa se ugotavljajo tudi primeri gospodarsko neopravičenega zviševanja cen z namenom, da se povečajo osebni dohodki ne glede na dejansko povečanje produktivnosti. 3. Večja sredstva, ki so se oblikovala pri ljudskih odborih, so omogočila, da so začeli intenzivneje reševati nekatere najbolj pereče probleme na področju družbenega standarda, zlasti šolstva. Tudi gospodarske organizacije so pri reševanju teh problemov Bolj sodelovale s svojimi sredstvi kot v prejšnjih letih. Vse to je omogočilo, da se je bistveno popravil delež negospodarskih investicij v skupni investicijski graditvi. Pri tem je zlasti bistvenega pomena, da so se začeli interesi delovnih" kolektivov bolj povezovati z interesi občanov ter da so se problemi v komunah začeli reševati tudi s prizadevnostjo delovnih kolektivov. S tem se tudi komuna vedno bolj uveljavlja kot osnovna enota družbenega samoupravljanja, hkrati pa se aktivneje vključuje v splošne napore za razvoj proizvajalnih sil in za krepitev socialističnih družbenih odnosov na svojem območju. Tudi nadaljnje razširjanje delavskega in družbenega samoupravljanja, ki je prišlo v letu 1961 do izraza zlasti pri nekaterih dotlej centraliziranih oblikalt upravljanja v gospodarstvu, pri osnovanju ekonomskih enot v podjetjih ih" pri krepitvi samoupravljanja na področju družbenih služb, je bistveno vplivalo na razvijanje in utrjevanje celotnega družbenega sistema, zlasti v komunalnem okviru. Tako so se prilagodile načelom samoupravljanja službe železniškega, poštnega, telegrafskega in telefon- skega ter pristaniškega prometa, medtem ko so pripravljene razmere za tako uveljavitev tudi v cestni službi. Na področju družbenih služb se je razširil sisitem samoupravljanja, zlasti v prosveti in zdrav-stvu, kar tudi ustvarja ugodne razmere za uspešnejši razvoj teh služb in njihovo večjo prilagoditev potrebam prebivalstva. Okrajni ljudski odbor ocenjuje po proučitvi dosedanjega družbenega in gospodarskega razvoja, da Pomenijo spremembe v gospodarskem sistemu ob njihovem nadaljnjem izpopolnjevanju in razširitvi ter večja vloga delavskega in družbenega upravljanja, močno osnovo za hitrejši in še uspešnejši vsestranski razvoj v letu 1062. V skladu s tem ter ob Upoštevanju temeljnih smotrov zveznega družbenega plana in resolucije o politiki gospodarskega razvoja v LR Sloveniji v letu 1962 sprejema resolucijo o politiki gospodarskega razvoja okraja Koper v letu 1962 Razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema V letu 1962 bo treba v prvi vrsti še naprej izpopolnjevati in uveljavljati novi gospodarski sistem pb nenehni krepitvi socialističnih družbenih odnosov. In bo omogočilo, da se intenzivirajo napori za gospodarski razvoj in boljše gospodarjenje, ki naj odtočno usmerijo naše gospodarstvo k še hitrejšemu Povečanju proizvodnje in storitev ter produktivnosti dela skladno s potrebami trga, upoštevajoč zlasti nujnost, da se kar v naj večji meri poveča izvoz in naš prispevek k postopnemu uravnovešeniu plačilne nilanCe. V tem pogledu bo zlasti važno, da se dosledno uveljavijo tista načela in določbe novega gospodarskega sistema, ki spodbujajo neposredne proizva-Javce k večji storilnosti in racionalnejšemu gospo-darjenju in ki morajo dobiti svojo najbolj konkretno podobo v pravilnikih gospodarskih organizacij v ob-hfci objektivnejših in spodbudnejših meril razdelje-'5"anja čistega in osebnega dohodka. V ta namen je ne le potrebno, da delovni kolektivi čimprej sprej-®ejo pravilnike o delitvi čistega in osebnega do-nudka, ampak tudi, da jih stalno izpopolnjujejo po ^kušnjali in doseženih rezultatih z namenom, da se dosežejo optimalni učinki in neposredna odvisnost Ffnd rastjo osebnih dohodkov in produktivnosti dela. v ta proces pa se morajo poleg neposrednih proiz-^frjaveev vključevati tudi drugi gospodarski in c!ruž-n®ni činitelji, zlasti komune, družbeno-politične organizacije ter zbornice in strokovne institucije. Ti or-Sani naj še v večji meri kot do sedaj ob medseboj-nem sodelovanju sproti analizirajo gospodarska gi-^nja in probleme, ki se pojavljajo, opozarjajo na jdabosti in pomanjkljivosti, zlasti pa vplivajo na ■Cepitev družbene zavesti neposrednih proizvajavcev, 0 je na razvijanje vseh pozitivnih notranjih sil v Podjetjih, ki kot subjektivni činitelji lahko odločno Pripomorejo k odpravljanju raznih slabosti in k do-Seganju še boljših rezultatov. Tudi investicijska politika se mora še bolj uskla-rti z načeli novega gospodarskega sistema, dosled-d^je se morajo upoštevati pri gospodarskih vlaganjih Konomiski učinki, z negospodarskimi investicijami Pa_je treba odpravljati tiste neskladnosti, ki že sedaj °T!rajo gospodarski in družbeni razvoj. V letu 1%2 se bo še bolj okrepila vloga komun kot temeljnih družbeno-ekonomskih skupnosti; povečala se bo hkrati z materialno osnovo tudi njihova odgovornost za splošni gospodarski in družbeni napredek. Ta poudarjena vloga komun mora priti do večjega izraza zlasti pri usklajevanju in povezovanju interesov občanov kot proizvajavcev in potrošnikov, to je pri usmerjanju vseh naporov in teženj k reševanju najbolj perečih problemov komunalne skupnosti, ki se v našem okraju konkretizirajo predvsem v dograditvi in usposobitvi nekaterih temeljnih objektov družbenega standarda in gospodarstva. Vloga komun pa se mora okrepiti tudi na tistih področjih gospodarskega udejstvovanja, kjer do sedaj še ni prišla dovolj do izraza, to je zlasti pni zagotovitvi določenega vpliva na kreditno politiko v gospodarstvu po komunalnih bankah. Ne samo investicijska in kreditna politika, temveč tudi proračunska poraba mora v največji meri prispevati, da se dosežejo osnovni cilji gospodarskega in družbenega razvoja. Tu se pojavljajo velike težave, ki jih z ene Strani povzroča hitrejše naraščanje potreb po razpoložljivih sredstvih, z druge strani pa še ne povsem ustrezajoča in objektivna delitev razpoložljivih sredstev na posamezne namene porabe. Tu gre predvsem za še neurejeno financiranje določenih družbenih služb predvsem na ožjem komunalnem področju ter na področju kulture in telesne vzgoje. Zaradi boljše uporabe gospodarskih moči komun, skladnejšega razvoja določenih področij, ki se povsem ne ujemajo z medobčinsko politično-teritorialno razdelitvijo, dobiva tudi okraj kot skupnost komun svojo vlogo v novem gospodarskem in komunalnem sistemu. Okraj mora izgubljati vlogo komunam nadrejenega organa in se vedno bolj uveljavljati kot oblika združevanja občanov na Širši podlagi kot so komune, da se koordinirano, hitreje in uspešneje rešujejo določeni problemi, ki so pomembni za širša območja. II. Razvoj proizvodnje in menjave 1. Tudi v letu 1962 bo glavna naloga gospodarskega razvoja zagotoviti nadaljnje skladno in še hitrejše naraščanje proizvodnje in storitev vseh gospodarskih panog. Da bi to dosegli, je zlasti potrebno prožnejše prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča in njeno uspešnejše vključevanje v mednarodno menjavo. Nadalje je potrebno, da se bolje izkoriščajo dane zmogljivosti, da se čimprej izvršijo predvidene rekonstrukcije in modernizacije ter uvedejo izboljšani .tehnološki procesi. Povečati se mora tudi storilnost in na splošno izboljšati poslovanje in gospodarjenje v delovnih kolektivih. Hkrati je treba tudi odpravljati ovire, ki so v letu 1961 onemogočale doseganje še boljših rezultatov. Tu gre pfredvsem za dinamičnejše oskrbovanje proizvodnje z obratnimi sredstvi, ki naj omogoči nemoteno oskrbovanje proizvodnje z reprodukcijskim materialom in blagovnega prometa z blagom široke porabe. Tudi razpoložljiva obratna sredstva se morajo učinkoviteje in smotrneje uporabljati, k temu bo pripomoglo tudi zmanjšanje medsebojnega kreditiranja v gospodarstvu, zlasti pa kreditiranje negospodarstva od gospodarskih organizacij. Ti problemi se bodo zlasti uspešneje reševali s povečanjem kreditne zmogljivosti in samostojnosti komunalnih bank. Ob upoštevanju danih razmer in možnosti ter deloma novih zmogljivosti, ki bodo vključene v pro- izvodnjo, bi bilo v letu 1962 mogoče povečati v celotnem gospodarstvu okraja družbeni proizvod za približno' 15 %. Na tako povečanje proizvodnje in storitev, ki v glavnem ustreza dinamiki perspektivnega programa, bi vplival zlasti družbeni sektor gospodarstva, predvsetn pa promet in industrija. Družbeni sektor gospodarstva bi dosegel že približno 87 % skupnega družbenega proizvoda. 2. Naraščanje proizvodnje in storitev naj bi tudi letos temeljilo predvsem na povečanju produktivnosti. Družbeni proizvod na zaposlenega bi se moral povečati za približno 10 do 11 %. Tak dvig produktivnosti je mogoče doseči s pravilnejšo in spodbud-nejšo delitvijo čistega in osebnega dohodka v podjetjih, z boljšo notranjo organizacijo dela, ki je glavni pogoj za racionalnejšo razporeditev dela in ižrabo proizvajalnih sredstev. V. ta namen je treba tudi^ skrbeti za uvajanje novih tehnoloških postopkov, zlasti na področju avtomatizacije, ter za razvijanje kooperacije in specializacije v proizvodnji. Da bi hitreje naraščala produktivnost, bo treba tudi še nadalje razvijati razne oblike strokovnega izobraževanja v skladu s potrebami gospodarstva in družbenih služb. V tem okviru je treba zlasti poskrbeti za razvoj dn uveljavitev posameznih strokovnih šolskih centrov ter za strokovno izobraževanje zaposlenih na delovnih mestih. Nova delovna sila naj bi se zaposlovala predvsem v trgovini in gostinstvu, v storitveni obrti ter komunalnih službah, to je v panogah, ki zaostajajo za splošnim gospodarskim razvojem, a so njihov razvoj in kvaliteta storitev v znatni meri odvisna od zadostnega števila zaposlenih. 3. Splošni gospodarski pomen industrije in njen vpliv na razvoj drugih gospodarskih panog narekujeta/da se industrijska proizvodnja v letu 1962 ponovno pospeši tudi zato, da se nadoknadi delni izpad iz leta 1961, ki ga je povzročilo predvsem prepočasno prilagajanje gospodarskih organizacij razmeram novega gospodarskega sistema. Podani so pogoji, ki omogočajo, ■ da bi se industrijska proizvodnja povečala za približno 19 do 20 % v primeri s preteklim letom. Tako močno dinamiko v povečanju proizvodnje je mogoče doseči s tem, da se gospodarske organizacije bolj prilagodijo zahtevam tržišča tako glede asortimenta kakor tudi glede kakovosti proizvodnje. Tako povečanje predpostavlja tudi izboljšanje kooperacijskih odnosov in uvajanje večje specializacije v proizvodnji, hkrati pa odločnejše ukrepe za zniževanje proizvodnih stroškov. 4. Pospešeno razvijanje socialističnega sektorja v kmetijstvu in povečanje obsega kooperacijskega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in privatnimi proizvajavci bosta omogočila še stabilnejšo rast kmetijske proizvodnje in boljšo preskrbo tržišča. Pri kmetijskih kombinatih in drugih kmetijskih posestvih bo treba zlasti zagotoviti racionalnejšo izrabo danin zmogljivosti ob izpopolnitvi notranje organizacije dela. V obalnem pasu okraja pa je treba še bolj specializirati pridelovanje povrtnine in jo usmerjati na masovno produkcijo tistih pridelkov, ki jih tržišče najbolj potrebuje in ki zagotavljajo največjo rentabilnost. To mora biti odločilen činitelj, ki naj vpliva na povečanje sedanje razmeroma nizke proizvodnosti in rentabilnosti. V leiu 1962 naj kmetijske organizacije še nadalje uvajajo sodobne načine dela v proizvodnji, povečujejo obdelovalno površino svojih obratov ter število glav živine, razširjajo pa naj tudi obseg proizvodnih storitev zasebnim proizva-javcem. Pri odkupu kmetijskih pridelkov je treba zagotoviti zlasti prožnejšo politiko cen. Za pridobitev novih obdelovalnih površin naj Vodna skupnost še naprej pospešeno nadaljuje hidromelioracijske in namakalne gradnje. 5. V gozdarstvu so z načeli in cilji novega zakona o gozdovih zastavljene nove osnove za racionalnejše gospodarjenje, zlasti z vključitvijo komun pri vodenju politike na področju gozdarstva ter z večjimi pravicami, ki so dane neposrednim proizva-javcem gozdnogospodarskih podjetij pri urejanju gozdarskih problemov. Osnovni problem, ki ga je treba reševati tudi v letu 1962, je postopno prilagajanje gozdne proizvodnje zmogljivostim gozdov v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Talko bi se tudi letos nadaljevalo postopno zmanjševanje sečnje, zlasti na tistih področjih, kjer obstoji nevarnost, da se zaradi zabukov-Ijenja poslabša struktura in proizvodna zmogljivost gozdov. .. Tudi razpoložljiva sredstva za regeneracijo gozdov naj bi se vlagala predvsem v te namene, zlasti pa v pogozdovanje goličav, kjer erozija škodljivo deluje. Smotrnejše gospodarjenje je treba zagotoviti tudi v zasebnih gozdovih z enotnim izvajanjem določil novega republiškega zakona o gozdovih, zlasti pa z nadaljnjim podružabljenjem proizvodnje v teh gozdovih. 6. Intenzivnejša vlaganja v osnovne sklade, zlasti družbenega standarda, zahtevajo, da se hstrezno povečajo zmogljivosti gradbenih podjetij in obseg njihovih storitev. Zato bi bilo treba gradbeništvo usmerjati po eni strani k boljši izrabi notranjih rezerv in izboljšanju organizacije dela, z druge strani pa k sodobnejšim metodam dela, zlasti glede uvajanja industrijskih gradbenih načinov in uporabe tipiziranih elementov. Gradbena podjetja naj bi se lotila tudi proizvodnje stanovanj za prodajo, kar jim bo zlasti omogočilo boljšo časovno razporeditev dela med letom in s tem ekonomičneiše poslovanje. 7. Glede na specifične razmere našega okraja je promet tista gospodarska panoga, ki naj bi v letu 1962 v .največji meri pripomogla k povečanju proizvodnje in storitev. V danih razmerah bi se moral družbeni proizvod v tej panogi povečati za približno 23 %, Pri tem bo zlasti odločilnega pomena nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva. V gospodarstvu okraja že začenja zavzemati zelo pomembno mesto koprsko pristanišče, ki ima možnost, da poveča v letu 1962 promet na približno 300 tisoč ton. Še posebnega pomena v gospodarstvu okraja pa postaja razvoj raznih predelovalnih in storitvenih panog, ki jih pospešuje razvoj pristanišča. Razvijanju in utrditvi teh panog bi bilo treba posvetiti v letu 1962 še posebno pozornost, zlasti glede predelave in obdelave raznih uvoženih proizvodov, kar naj tudi pripomore, da bo zavzelo koprsko pristanišče svoje specializirano mesto v jugoslovanskem pomorskem gospodarstvu. Pri nadaljnjem razvijanju in izkoriščanju vseh pristaniških storitev bo treba poiskati tudi možnost za čimprejšnjo ustanovitev brezcarinske cone. za katero obstojijo že sedaj ustrezni ekonomski in drugi pogoji. Vse močnejše uveljavljanje in razvoj prista- niškega prometa pa zahtevata, da se že letos izvedejo vse priprave za začetek gradnje železnice Podgorje—Koper. Tudi obseg storitev v pomorski plovbi se bo pri enaki zmogljivosti ladij precej povečal. Povečanje storitev bo mogoče doseči z izboljšano organizacijo poslovanja, z utrditvijo že vpeljane linije s Severno Ameriko ter svobodne plovbe okoli sveta. Za uspešno uveljavitev našega pomorstva v mednarodnem gospodarstvu je zlasti potrebno zniževati produkcijske stroške. Velike važnosti bo pri tem tudi stimulativnejši način premiranja neblagovnega izvoza v tej panogi. Decentralizacija upravljanja v nekaterih pro-nietnih panogah in nadaljnje izpopolnjevanje gospo-drsikega sistema bosta omogočila prometnim podjetjem, da bodo poslovala na enakih osnovah kot druge gospodarske organizacije. Povečani vpliv organov delavskega samoupravljanja, zlasti v železniškem, prometnem, telegrafskem in telefonskem ter cestnem prometu, bo ob nadaljnjem postopnem opuščanju že obstoječih centralističnih in administrativnih posegov v delitvi dohodka odločilno vplival na smotrnejše izkoriščanje prometnih sredstev in na večjo zainteresiranost za ekonomičnejše poslovanje ter bo tudi omogočil postopen prehod na financiranje razvoja prometa na lastni materialni podlagi. To je treba pospeševati tudi z ustreznejšo tarifno politiko, ki bi morala biti bolj prožna in sproščena, da se s tem omogoči ob skladnejši porabi raznih prometnih sredstev tudi njihovo čim boljše izkoriščanje. Zaostalost cest, železnice, pošte, telegrafa in telefona negativno vplivajo tudi na razvoj turizma in mednarodnega tranzita, ki sta za naš okraj še posebno pomembna. Večja razpoložljiva sredstva bodo letos omogočila nekoliko intenzivnejšo modernizacijo in vzdrževanjem cest z najmočnejšim prometom, nvedba avtomatskega telefonskega omrežja v obalnem področju p-a bo znatno izboljšala PTT storitve. Podjetja javnega cestnega prometa bodo še nadalje Povečevala obseg svojih storitev v skladu s potrebami gospodarstva, s povečanjem zmogljivosti in z boljšim vzdrževanjem prevoznih sredstev. 8. Za razvoj turističnega gospodarstva bodo v letu 1062 zlasti pomembne nove gradnje, rekonstrukcije in modernizacije ne samo za pridobitev novih nastanitvenih zmogljivosti, ampak tudi za splošno poživitev turističnega prometa, zlasti inozemskega. Prizadevati .si je treba, da se kar največ nastanitvenih zmogljivosti, restavracij, avtokampov in dragih objektov, pomembnih zlasti za inozemski turizem, usposobi že do glavne sezone, da bodo že letos prispevali ic splošnim naporom za povečanje neblagovnega iz-'oza, upoštevajoč posebno ugodne razmere, ki so v našem okraju za razvoj te panoge. 0. Zaradi skladnega razvoja celotnega gospodarstva in zagotovitve realnega povečanja osebne porabe n treba močno povečati obseg proizvodnje in stori-Jev tudi v trgovini in gostinstvu ter v obrti. Odprav-Jati je treba pomanjkljivosti, ki povzročajo, da se e panoge prepočasi prilagajajo dinamičnemu večanju ^sebne porabe in turističnega prometa. Pospešiti je reba modernizacijo trgovskih in gostinskih lokalov mr razširjati mrežo storitvene obrti, , zlasti v centrih 2 večjim turističnim prometom. Zaostalost je treba odpravljati tudi v organizaciji trgovske mreže z združevanjem trgovskih podjetij v ekonomsko sposobnej-6a in sodobno organizirana trgovska podjetja. Poleg tega naj zbornice in občinski ljudski odbori poskrbijo tudi za večjo izobrazbo kadrov z izobraževanjem zaposlenih na delovnih mestih, novih kadrov pa v šolskih centrih. 'Posebno pozornost je treba posvetiti pospeševanju moderne tehnike poslovanja v trgovini in razvijanju storitvene obrti na sodobnih osnovah v okviru obrtnih centrov. 10. V okviru uveljavljanja novega gospodarskega sistema in splošnih naporov za povečanje proizvodnje je bistvenega pomena odločna preusmeritev proizvodnje v izvoz. To je treba upoštevati tudi piri razvijanju in povečanju proizvodnje v naših podjetjih. Večja vključitev v mednarodno menjavo, če po eni strani predpostavlja zmanjšanje stroškov, izboljšanje kvalitete in pospeševanje specializacije, je po drugi strani samo pogoj za uveljavitev cenene velike serijske proizvodnje, ki na omejenem notranjem tržišču ne more biti dovolj uspešna. Zato je treba usmeriti vse napore za hitro in močno povečanje izvoza ter v ta namen razvijati in izboljševati trgovske stike s tujino, razvijati stalna tržišča in prodirati na nova, hkrati pa tudi razvijati razne kooperativne odnose s tujino, ki poleg pospeševanja izvoza omogočajo tudi zmanjševanje uvoza. Izvoz blaga iz našega okraja bi se moral povečati v letu 1962 za okoli 28 %, razen tega pa bi se moral občutno povečati tudi neblagovni devizni priliv v okviru prometa, turizma in tranzitnih storitev. Tudi v okviru goriškega in tržaškega sporazuma bi morala biti letos glavna skrb na povečanja izvoza, da se uravnoteži lansko hitrejše naraščanje uvoza. V tej zvezi bo treba pri pristojnih organih storiti primerne korake, da se dosežejo nekatere dopolnitve v izvozno-uvoznem sistemu. S smotrno izrabo surovin in nadomeščanjem uvoznih materialov z domačimi, pa je treba tudi vplivati na zmanjševanje uvoza. III. Osebna poraba in družbeni standard 1. Realni osebni dohodki naj naraščajo skladno in v odvisnosti od povečanja proizvodnje in produktivnosti. N‘a tem načelu naj slonijo pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki jih -je treba po potrebi izpopolnjevati in dopolnjevati, da se zagotovi ta osnovni cilj. To mora biti skrb vseh zavestnih družbenih činiteljev tako v gospodarskih organizacijah kakor zunaj njih. Glede na predvideno povečanje proizvodnje in delovne storilnosti bi bilo mogoče povečati v letu 1962 osebno porabo za približno 12 %. da pa bo to povečanje prišlo realno do izraza, je treba v ustrezni meri izboljšati tudi materialne tehnične osnove osebne porabe, kot so predvsem rednejša in popolnejša oskrba v trgovski mreži, v obratih družbene prehrane ter v storitveni panogi. V letu 1962 je treba postopno uveljavljati odvisnost osebne porabe od uspeha pri delu tudi v javni upravi in v družbenih službah. 2. Področja družbenega standarda se morajo v letu 1062 še intenzivneje razvijati, zlasti na tistih področjih, kjer so bila do sedaj zanemarjena spričo posebno . intenzivnega gospodarskega razvoja, tako da njihova nerazvitost že zavira nadaljnji gospodarski razvoj in vsestransko izboljševanje življenjskih razmer prebivavstva. ( 5. Stanovanjsko graditev je treba pospeševati ne le z večjim vlaganjem, ampak tudi z ukrepi za ce- nejšo in skrajšano zidaro, za kar je treba kar najbolj uporabljati tipske projekte in elemente. Vse stanovanjske probleme je treba kompleksneje reševati v skladu z urbanističnimi zasnovami področja, da se tudi na ta način vpliva na pocenitev stanovanjske graditve, zlasti pa olajša reševanje komunalnih problemov, ki jih posebno v večjih centrih povzroča pospešena stanovanjska graditev. Potrebno bi bilo tudi, da občinski ljudski odbori poskrbijo za postopno usklajevanje najemnin z dejanskimi gradbenimi stroški. V komunalnem gospodarstvu je najbolj pereč problem preskrbe s pitno vodo, vodnogospodarskih objektov na vodotokih, hudournikih in erozijskih področjih. Te probleme bo treba še naprej reševati z vlaganji v rekonstrukcije vodovodnih omrežij, raziskave za pridobitev novih vodnih virov, za vzdrževanje že zgrajenih vodnih objektov ter gradnjo novih, ki bodo preprečevali škodljivo delovanje meteornih voda. Cene komunalnih storitev je treba postopoma prilagajati dejanskim stroškom teh storitev, ki naj vključujejo tudi pravo amortizacijo vloženih sredstev. Intenzivno je treba tudi vlagati sredstva v razne komunalne objekte in naprave, zlasti v, obalnih turističnih središčih. 4. Dosedanje zaostajanje pri gradnji osnovnih šol ob nadaljnjem povečevanju števila učencev in v zvezi z vsebinskimi in organizacijskimi spremembami v šolstvu postavlja med nalogami za.dvig družbenega standarda in kulturne ravni prebivalstva na prvo mesto nujnost povečanja osnovnošolskega učnega prostora v večjih središčih okraja. V tej zvezi je treba tudi utrditi nov sistem financiranja šolstva, zagotoviti stabilnejši priliv sredstev za osnovno dejavnost, še posebej pa za investicije. Da se bodo sredstva za razvoj šolstva mogla uporabiti učinkoviteje, je treba zagotoviti skupno financiranje posameznih objektov po prioritetnem redu potreb s pritegnitvijo tudi gospodarskih organizacij k temu skupnemu financiranju. Naraščajoče potrebe po kadrih prav tako zahtevajo pospešen razvoj ustanov za strokovno izobraževanje, zlasti strokovnih šolskih centrov, in izboljšanjem materialne oskrbljenosti strokovnega šolstva. Tudi v letu 1962 bi bilo treba nadaljevati poetopno urejevanje manjšinskega šolstva. Na področju kulture in prosvete ter telesne vzgoje smo do sedaj spričo pospešenega gospodarskega razvoja najbolj zanemarjali razvijanje ustreznih materialnih osnov za zagotovitev množične kulturne in telesnovzgojne politike, ki se mora nujno razvijati vzporedno z gospodarskim razvojem. Zato bo treba letos v skladu z materialnimi možnostmi začeti graditi in urejevati kulturne domove zlasti v industrijskih središčih, širiti mrežo prosvetnih klubov in ustanov ter omogočiti posredovanje prosvete in kulture s sodobnimi sredstvi. Urejati bo treba tudi telesnovzgojne objekte. Težke razmere v kurativni zdravstveni službi se bodo odločno izboljšale šele z novo bolnico, ki bi jo bilo treba začeti graditi že letos. Enak poudarek kot kurativni pa je treba dati tudi preventivni zdravstveni službi. . Vzgojnovarstvene ustanove naj z razširjanjem svojega delovanja1 skrbijo za razbremenitev zaposlenih žena in s tem pripomorejo k njihovi večji produktivnosti v proizvodnji. Prav tako naj se za razbremenitev gospodinjstev zavzamejo tudi stanovanjske skupnosti. IV. Osnove investicijske politike Investicijsko graditev, ki je v letu 1961 začela zaostajati na gospodarskih področjih, bi bilo treba zopet pospešiti, hkrati pa nadaljevati napore za okrepitev graditve v korist družbenega standarda. Skladnejše razvijanje obeh področij naj z ene strani zagotavlja rast materialne osnove našega gospodarstva, z druge pa nenehno izboljševanje življenjskih razmer prebivavstva. Investicijska vlaganja v gospodarska področja naj bodo skladna z osnovno usmeritvijo našega gospodarskega razvoja ob upoštevanju najboljših možnosti, ki nam jih nudijo specifične naravne, geografske in druge razmere za kar najuspešnejše vključevanje v splošni gospodarski razvoj države. V tem pogledu se postavlja na prvo mesto nadaljnje razvijanje prometnih strok, zlasti graditev koprskega pristanišča z vsemi drugimi objekti in dejavnostmi, ki bodo orno. gočile uveljavitev pristanišča kot pomembnega in specializiranega emporija v jugoslovanskem pomorskem gospodarstvu. Razvijati je treba hkrati tudi po in or s k. o p.ovbo in cestni promet ter modernizirati železniški in poštni promet. V industriji se je treba odločno preuismerti na rekonstrukcije, razširitve in nove gradnje za okrajno gospodarstvo najpomembnejših objektov lesne, kovinske, kemične, elektroin-dustrijske ter živilsko-predelovalne stroke. Po gospodarskem pomenu je treba dajati prednosti investicijam za razvoj turizma tako v obmorskih letoviščar-skih krajih kot v zvezi z vrednotenjem kraških podzemnih lepot ter investicijam v kmetijstvu, zlasti glede vlaganj, ki lahko v najkrajšem času vplivajo ua, povečanje proizvodnje. To so predvsem vlaganja v razvoj vrtnarstva v obalnem in živinoreje v zgornjem območju okraja.1 Končno je treba skladno s potrebami, ki jih narekuje sam gospodarski razvoj, pospeševati z investicijskimi vlaganji zlasti še grad-' beništvo, trgovino in storitveno obrt. V okviru investicij v razvoj družbenega standarda naj bi bil posebno poudarjen razvoj kulturno-socialnih in zdravstvenih strok, ker smo tu v največjem zastoju, zlasti na področju osnovnega in strokovnega šolstva, hkrati pa je treba še naprej pospešeno reševati s povečanimi investicijskimi vlaganji stanovanjsko-komunalne zadeve, zlasti v zvezi z vodno preskrbo ter objekte vodnogospodarskega pomena. Na splošno je treba dajati v okviru posameznih panog prednost vlaganjem, ki zagotavljajo popolnejšo izrabo že obstoječih zmogljivosti, predvsem vlaganjem v obratna sredstva in za odpravo posameznih ozkih grl v proizvodnji, nato vlaganjem, s katerimi se pospešuje proizvodnja, za izvoz, ter vlaganjem, ki zagotavljajo modernizacijo proizvodnih procesov ali pa pospešujejo kooperacijo in specializacijo. V. Smernice za uporabo sredstev okrajnih skladov Sredstva okrajnega investicijskega sklada naj se uporabijo zlasti za že sprejete obveznosti, nova posojila pa naj se uporabijo predvsem za soudeležbe pri financiranju temeljnih objektov investicijske graditve v okraju, ki so v skladu z osnovami investicijske graditve po določilih te resolucije. Od skupnih razpoložljivih sredstev naj bi se uporabilo za financiranje industrije 25 %, kmetijstva 17 %, gradbeništva 4 %, prometa 19 %, trgovine 6 %, gostinstva 19 %, obrti in komunalnih strok 4 % ter negospodarskih investicij 6 %. Sredstva sklada za negospodarske investicije naj bi se poleg že prevzetih obvez uporabila še za financiranje graditve kulturnega doma, nove bolnice, sodnega poslopja, gasilskega doma v Kopru ter Za zidavo stanovanj. Zaradi uspešnejšega financiranja graditve šol bi bilo potrebno, da se.po posebnem okrajnem skladu pospešuje skupno financiranje posameznih objektov po določenem prioritetnem redu. Sredstva okrajnega cestnega siklada bi bilo treba uporabiti za boljše vzdrževanje cest ter za postopno modernizacijo še nesodobnih cest, ki imajo najgostejši promet, začenši zlasti s cesto Sežana—Divača. Okrajni ljudski odbor Koper priporoča občinskim ljudskim odborom, gospodarskim organizacijam in zavodom, zbornicam in drugim organizacijam, ki sodelujejo v razvoju gospodarstva in družbenega standarda, da uporabijo vse sile za uresničitev v tej resoluciji postavljenih smernic in nalog. Okrajni ljudski odbor Koper naroča svojim organom, da stalno spremljajo nakazani razvoj, da ga občasno obveščajo o doseženih rezultatih ter po potrebi predlagajo ukrepe in priporočila. St. 30-6*'62 Koper, dne 20. marca 1962. Predsednik OLO: Albin Duje 1. r. 34. Na podlagi 19. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30-263/61) in odloka o določitvi stopnje splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ter o določitvi najmanjšega dela stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev, ki se mora pokrivati s prispevkom iz občinskih proračunov (Uradni list LRS, št. 32-302/6il) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1962 na predlog upravnega odbora sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev sprejel ODLOK o prispevku, ki ga plačujejo občine iz občinskega proračuna skladu za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev 1. člen Del stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev po 8. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki se mora Po 19. členu tega zakona kriti s prispevkom k občinskih proračunov, se določa na 50% kot enotna stopnja za vse občine v okraju. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vest-Uiku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1962. St. 420-013/62-3 Novo mesto, dne 24. marca 1962. 35. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30-263/61) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1962 na predlog upravnega odbora sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev sprejel ODLOK o višini premije kmetijskih proizvajalcev, ki je potrebna za kritje izdatkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja v okraju 1. člen Za leto 1962 plačajo kmetijski proizvajalci po 18. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev premijo v višini: 2.000 din, če znaša njihov katastrski dohodek- do 30.000 din 4.000 din, če znaša njihov katastrski dohodek od 30.000 do 50.000 din 7.000 din, če znaša njihov katastrski dohodek od 50.000 do 80.000 din 10.000 din, če znaša njihov katastrski dohodek od 80.000 do 120.000 din 13.000 din, če znaša njihov katastrski dohodek od 120.000 do 160.000 din 15.500 din, če znaša njihov katastrski dohodek od 160.000 do 200.000 din 18.000 din, če znaša njihov katastrski dohodek od 200.000 do 300.000 din 21.500 din, če znaša njihov katastrski dohodek nad 300.000 din. 2. člen Premije, določene v 1. členu tega odloka, plača vsako individualno kmetijsko gospodarstvo, katerega člani so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1962. St. 420-013/62-3 Novo mesto, dne 24. marca 1962. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. t. 56. Na podlagi 35. in 36. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140/0?), je akrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 27. aprila 1062 sprejel ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1960 tudi na leto 1962 1. člen Odlok o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1%0 (Uradni list LRS, St. 25-98/6© in Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 13-334/60) velja tudi v letu 1962. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v >Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 464-31/62-2 Novo mesto, dne 27. aprila 1962. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. , 57. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o okraj-Mili ljudski odborih (Uradni list LRS, št. 19-89t/52) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 24. marca 1962 sprejel ODLOK o obvezni odstranitvi ruševin in poškodovanih zgradb, nesposobnih za obnovo 1. člen Lastniki zgradb, ki so bile zaradi vojnih dogodkov porušene ali tako poškodovane, da niso sposobne 1 za obnovo ter predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje ljudi in živine, ovirajo' promet ali pa kazijo zunanji izgled naselja ali pokrajine, so dolžni te zgradbe porušiti in jih odstraniti v 2 mesecih od dneva, ko jih je k temu pozval pristojni organ. Nadzorstvo nad tem opravlja za gradbeništvo pristojni občinski upravni organ. 2. člen Ce lastnik sam ne odstrani ruševin in zgradb iz 1. odstavka 1. člena tega odloka, izda za .gradbeništvo pristojni občinski upravni organ odločbo o obvezni odstranitvi. 3. člen Pred odstranitvijo se opravi cenitev, da bi se ugotovili stroški rušenja. Cenitev opravi 3-članska cenilna komisija, ki 'jo imenuje organ iz 2. odstavka 1. člena tega odloka. En član komisije mora biti gradbeni strokovnjak. Če se po opravljeni porušitvi ugotovi, da vrednost ruševin presega stroške rušenja, pripada presežek lastniku ruševin. Ako pa stroški rušenja presegajo vrednost ruševin, bremeni razlika občinski proračun. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obvezni odstranitvi ruševin in poškodovanih zgradb, nesposobnih za obnovo, objavljen v »Dolenjskem listu«, št. 25 z dne 20. junija 1952. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. gt. 04-39-44/61 Novo mesto, dne 24. marca 1962. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič L r. 1 3a Časopisni cavna •Uradni ust l,KS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurac - i'istka tiskarna »Toneta TomSU««. vsi v Ljubljani - NaroftnJne letno 1200 Erjavčeva 15 a. po&tni predah 379 VII — TeL direktor in knjigovodstvo:. 20-701, uredništvo tn uprava* 23-579 — Čekovni ra<*un: (500-18 2-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XIX Razglasni del dne IT. maja 1962 Št. 16 Razglasi in objave Sprememba priimka St- 03^5-3-1661/1-62 4269 Z odločbo Državnega sekretariata S* ®°tral'je zadeve LR Slovenije, j ' 0^/5-8-1661/1-62 z dne 16. lil. 1962 o b. i 'Ij1 podlagi 21. člena zakona . osebnih imenih dovoljena s.pre-en?oa priimka jebačinu ing. Iva-, a Mihaelu, rojenemu 25. septem-ra 1925 v Senožečah, in njegovi l>;ni Jebačin Karmen Silvani roj. Jančič 22. julija 1936 v Gorici 32fi ' • ’ Prel)ivaj0čima v Šempetru l~°»I?ri Novi Gorici, v priimek >J e- St- 03/5-3-2723/1-62 614 Z odločbo Državnega sekretariata 5t .Iil>tranje zadeve LR Slovenije, ip i., 5-3-2723/1-62 z dne 26. 111. 1962 0 ■’da na podlagi 21. člena zakona osebnih imenih dovpljena spre-An'ri°a- Priiroka Žnidaršič-llovar i:.1’. raj. 4. februarja 1929 v Ljub-tm1’ J/ivajoči v Ljubljani, Smole-a ulica 14, v priimek »Ilovar«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Sprememba imena St203,5-S-62.1/2-62 4271 odločbo Državnega sekretariata št )Sn!^ imenili dovoljena spre-urba imena Blenkušu ing. Fran-24. marca 1926 v Travi, l-A"t*Va.i oče mu v Ljubljani, Pesjaka ulica 15, v ime »Go j mi r«. t705/5-S-5130/1;62 4945 z ■ odločbo Državnega sekretariata št Jlotran.je zadeve LR Slovenije, ie bp5'8-5130/!-62 z dne 7- iV- 1962 o '‘a na podlagi 21. člena zakona .afSfibnih imenih dovoljena spre-5 aha imena Brajnik Kdvardi, roj, Va očiUavr"JT ',9m> V T-i^jani prebi-u]j ' v Ljubljani, Einspielerjeva a 20, v me »E d a«. St '2 n,3'/5-S-2i722/l-62 4613 Za n°, f>čbo Državnega sekretariata 03,/c- 9lt*'ari.ie zadeve LR Slovenije, št. bj]g ~~?22/l-62 z dne 28. III. 1962 je osrk n-? Podlagi 21. člena zakona o Umini 1 . unenih dovoljena spre-iarin a-i,nena Umek Mariji, roj. 30. Joči ar,a v Voličini, prebiva- 80a V Mariboru, Limbuška cesta ’ v ime »M i j a«. StŽ 05,7'?-2?90/l-6'2 4615 Za oc;*0,£bo Državnega sekretariata -270A?,ranie zadeve LRS. št. 03/5-S-Tia ''kj^2 z rlnn 29. I!!. 1962 je bila nih • agj 21. člena zakona o oseb-■tnenih dovoljena sprememba imena Zgonik Andrejani, roj. 1'4. oktobra 1942 v Braniku-Vasi 64/71, prebivajoči v Braniku 72, v ime »J a d r an k a«. St. 03/5-S-2792/1-62 4616 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S--2792/1-62 z dne 29. III. 1962 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Zgonik Rudolfi, roj. 21. maja 1947 v Braniku — Vasi 64/71, prebivajoči v Braniku 72, v ime >R udica«. . Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo, 702. Besedilo: Poslovno združenje težke konfekcije »Eska«, Ljubljana, Dalmatinova 4. Poslovni predmet: Skupno opravljanje določenih poslov iz glavnih in postranskih delavnosti članov združenja, zlasti v zvezi s proiz-vodno-tehničnim sodelovanjem ter skupno opravljanje gospodarskih storitev in komercialnili poslov na domačem in tujem tržišču. Naloge združenja so med drugim tele: Zastopa in vsklajuje interese članov združenja, da proučuje domača in tuja tržišča, stanje in razvoj proizvodnje težke konfekcije, da svoje ugotovitve prenaša na člane ter preko njih prevzema in zagotavlja kakovostno in količinsko proizvodnjo težke konfekcije v skladu z letnim načrtom in s perspektivnim planom ter da predlaga po potrebi upravnim organom ukrepe za načrtno proizvodnjo in plasman težke konfekcije; vsklajuje med člani proizvodne programe in skrbi predvsem za skupno nabavo osnovnih surovin in materiala ter za skupno prodajo izdelkov na domačem in tujem tržišču, ne da bi pri tem omejevalo pravice, ki jih imajo člani združenja po veljavnih predpisih; pospešuje izvoz težke konfekcije in opravlja za člane določene zunanjetrgovinske posle in vsklajuje poslovne interese članov. Združenje je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru dne 22. 11. 1962 s pogodbo med člani združenja: celjsko krojaško oodjetje »Elegant«. Celje, konfekcija »Oblačila«. Rogaška Slatina in krojaštvo »Elkroj«, Mozirje. Pogodbo je po- trdil Obč. LO Ljubljana-Center, odločba št. G/2-023/62 z dne 27. III. 1962. Sekretar biroja združenja: Korošec Koloman. Ljubljana, 7. aprila 1962. Rg VII 1016/1 1130 703. Besedilo: Komunalno podjetje »Brinje-Bežigrad«, Črnuče 173. Poslovni predmet: • Vzdrževanje, rekonstrukcija in novogradnja ulic, trgov, cest in objektov na njih; vzdrževanje in novogradnja kanalizacije; vzdrževanje in novogradnje drugih objektov nizkih gradenj v okviru komunalnih delavnosti, vi-sokogradnje za lastne potrebe in v zvezi z objekti nizkih gradenj: pridobivanje kamenja,' gramoza in mivke za lastne potrebe in za prodajo odvisnih zalog; izvrševanje gradbeno-strojnib in gradbeno prevoznih storitev; komunalno urejevanje zemljiških kompleksov; rušenje vseh vrst objektov; projektiranje gradbenih objektov v svojem delokrogu; izvrševanje remontnih del, obrtnih delavnosti, potrebnih za redno izvajanje osnovnih delavnosti; storitve v lastnem delokrogu za Obč. LO po posebnih pogodbah; upravljanje pokopališč na območju občine razen tistih, za katere mora skrbeti komunalno podjetje »Pogrebni zavod. Žale«, Ljubljana. Podjetje je ustanovil Obč. LO Ljubljana-Bežigrad z odločbo št. 313-29/62-5 z dne 7. IV. 1962 o pre-osnovanju Zavoda za komunalne delavnosti občine Ljubljana-Bežigrad v komunalno podjetje. Direktor do konstituiranja: Kuntarič Vinko. Ljubljana, 17. aprila 1962. Rg III 506/1 1240 704. Besedilo; Komunalno podjetje »Usluga«, Hrastnik 399. Poslovni predmet: Upravljanje vodovodov in preskrba s pitno in industrijsko vodo, uporabljanje pokopališča Dol pri Hrastniku, upravljanje in vzdrževanje cest IV. reda, služba snage, vrtnarstvo — cvetličarna, upravljanje javnega konali-šča, pridobivanje kamna in peska, betonarna — cementni izdelki, prevozniške storitve, kovinska delavnica — vodoinštalaterstvo. toplovod, ključavničarstvo in kleparstvo, režijska skupina za nizke gradnje. Podjetje je ustanovil Obč. LO Hrastnik z odločbo št. 03/2-119/1 z dne 17. I. 1962 s preosnovo Zavoda za komunalno gospodarstvo Hrastnik v komunalno podjetje. Podjetje je bilo konstituirano 30! I. 1962. Direktor: Urbajs Ivan. Poleg direktorja podpisujeta za podjetje še Mencin Ivanka, knjigovodkinja in Klemen Marica. Ljubljana, 18. aprila 1962. Rg IV 162/1 1248 705. Besedilo: Komunalno podjetje Novo mesto, Novo mesto, Vrbovceva ulica. Podjetje bo poslovalo po potrjenih pravilih; med drugim bo gradilo ceste, opravljalo rekonstrukcije in modernizacijo cest, ulic in trgov; obnovo in vzdrževanje mostov preko voda in terenskih globeli, opornih zidov, vodnih objektov in vodnih nabrežin; gradilo, opravljalo razširitve, rekonstrukcije ter vzdrževanje javne kanalizacije, in podobno. Podjetje je ustanovil Obč. LO Novo mesto z odločbo št. 023-81/62-1 z dne 29. III. 1962 o preosnovanju dosedanjega zavoda Komunalna uprava občine Novo mesto v komunalno podjetje. Direktor do konstituiranja: Di-mitrić Milorad. Ljubljana, 19. aprila 1962. Rg II 208/1 1284 706. Besedilo: Obrtno podjetje Litija, Litija, Brodarska 2. Poslovni predmet: Zidarstvo, tesarstvo, soboslikarstvo' in pleskarstvo, izdelava betonskih izdelkov, splošno mizarstvo, vodovodne inštalacije, kleparstvo, stavbno ključavničarstvo, eksploatacija gramoza, kamna in mivke; prevoz blaga z motornimi vozili. Podjetje je nastalo s spojitvijo Splošnega obrtnega podjetja, Litija in Splošnega mizarstva, Litija po sklepih delavskih svetov z dne 24. XI. 1961 in 20. XI. 1961 v zvezi z odločbo Obč. LO Litija z dne 20. XII. 1961, št. 03,/5-63/1-61. Podjetje je bilo konstituirano 14. IV. 1962. Direktor: Upelj Stane. Poleg direktorja podpisujejo za podjetje še Krhlikar Franc, tehnični vodja, ki podpisuje tehnične listine samostojno, finančne listine pa le v odsotnosti direktorja, Kranjc Rozi, računovodkinja, Trampuž Jelena, pa odpisuje v odsotnosti računovod-inje. Ljubljana, 27. anrila 1962. Rg III 597/1 1338 707. Besedilo: Komunalna banka Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, Kolodvorska 6. Poslovni predmet: Banka zbira od družbeno pravnih oseb, civilnih pravnih oseb in posameznikov prosta denarna sredstva (hranilne vloge, depozite z rokom, izdajanje obveznic in blagajniških zapisov), če ni z zakonom o bankah drugače določeno; daje kredite družbenim pravnim osebam in civilnim pravnim osebam; daje potrošniške in druge kredite posameznikom: opravlja plačilni promet v državi za civilne pravne osebe in posamez- nike, po sporazumu z narodno banko pa lahko opravlja blagajniško službo ter vodi račune sredstev in opravlja plačilni promet za hišne svete in stanovanjske skupnosti; daje bančne garancije; sprejema v hrambo vrednostne papirje in predmete, določene v 81. členu zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih; daje posojila proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari; opravlja druge bančne posle, ki jih prepustijo njej narodna banka in specializirane banke; opravlja posamezne posle za Državni zavarovalni zavod in Jugoslovansko loterijo po pogodbi s tema dvema organizacijama; opravlja službo občinskih investicijskih skladov in drugih skladov v skladu s predpisi, ki veljajo za te sklade; opravlja druge posle, ki so ji naloženi po zakonu ali odloku občinskega ljudskega odbora, ki je banko ustanovil. Ustanovitelj: Obč. LO Slovenska Bistrica, odločba št. 03/3-01-47/2-60 z dne 30. XII. 1960. Direktorica: Godec Marija. Za komunalno banko podpisujejo: Godec Marija, direktorica, v vseh zadevah skupaj z računovodkinjo, po zakonitih določbah in po statutu, Vernik Angelca, računovodkinja, sopod-pisuje vse listine v vseh zadevah skupaj z direktorico, Cernuša Sonja, šefinja kreditov, podpisuje vse listine v kreditnih zadevah skupaj z direktorico, Kovač Jože, predsednik upravnega odbora banke, podpisuje kreditne pogodbe, ki jih banka sklepa z drugimi bankami skupaj z direktorico. Flaher Ernest, podpredsednik upravnega odbora, podpisuje kreditne pogodbe, ki jih banka sklepa z drugimi bankami, v odsotnosti predsednika upravnega odbora skupaj z direktorico. Maribor, 29. aprila 1962. Rg 247/11 1210 Spremembe Okrožna gospodarska sodlSCa razglašajo: 708. Besedilo: Kino, Polzela. Izbriše se upravnik Sande Branko in vpiše Čehovin Marjan, v. d. upravnika. Celje, 13. aprila 1962. Rg II 111/2 1091 709. Besedilo: »Kostroj«, tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev. Slov. Kpnjice. Poslovni predmet in pravila podjetja v 3. členu se spremenijo in se odslej glasi: Proizvodnja in popravilo strojev, opreme, konstrukcij ter nadomestnih- delov za potrebe usnjarske, čevljarske in druge industrije; oskrbuje podjetja usnjarske, čevljarske in druge industrije z deli za stroje in opremo, ki pa niso izdelki tega podjetja, s tem, da opravlja servisno službo in montažna dela pri omenjenih pod- jetjih ter storitve drugim podjetjem. Celje, 16. aprila 1962. Rg II 246/5 1143 710. Besedilo: Pohištvena industrij8 »Garant«, Polzela. Vpiše se, da je v. d. direktorja Pinter Stane odslej direktor. Celje, 18. aprila 1962. Rg VI 103/3 1168 710. a Besedilo: Obrtno podjetje »Čevljarstvo«, Celje. Izbriše se poslovodja Košič Jože in vpiše Krajnc Jakob, pooblaščen za podpisovanje podjetja. Rg I 65/3 1237 Besedilo: Kmetijski kombinati Žalec. Pri samostojnem obratu Kmetijska strojna postaja se izbriše Šketa Martin ter vpiše Janše Jože, novi računovodja. Rg VI 106/7 1235 Celje, 23. aprila 1962. 711. Besedilo: Gostišče »Taverna«, K®' per. Vpiše se računovodja Čandek Jož' ko. Rg I b 287/4 1155 Besedilo: Komunalni servis, Koper. Izbriše se Čandek Jožko ter vpi' še Vrabec Jože, novi računovodjo- Rg I b 291/5 1170 Koper, 30. marca 1962. 712. Besedilo: Trgovina s sadjem in zelenjavo »Hruška«, Koper. Vpiše se računovodja Cotič Zdravko. Rg I b 302/2 1157 Besedilo: Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Piran. Besedilo odslej: Gostinsko-trgoV-sko podjetje »Delikatesa«, Piran. Podjetje bo odslej poslovalo P° novem poslovnem predmetu tak0’ kot nadrobno naštevajo potrjen8 pravila. Vpišejo se tele poslovalnice: št. 1 Piran. Zelenjadni trg 2, p°' slovodja je Veselič Jože; št. 2 Portorož, poslovodja je Žagar Miha; št. 3 »Istrska klet«, Piran, Tartinijev trg, poslovodkinja je Trunk* Adela. Poslovalnice poslujejo P° potrjenih pravilih podjetja; samf^ stojnih pravic nimajo. Dovoljenj® za ustanevitev poslovnih enot j® izdal Obč. LO Piran z odločbo s*’ 72-1/62-2 z dne 9. II. 1962. Vpiše se, da podpisuje Butin8 Anton odslej kot direktor. , Rg I b 179/6 H74 Koper, 31. marca 1962. Postojna k temu podjetju, in r'i 0'Pratni enoti — soboslikarski F ,P'eskarski obrat, Postojna, ob ,-n /^9vor,ski cesti se vpiše spre-j- knba sedeža na Starovaška pot- PreV ,pt>cIjelju se razširi poslovni sjjg j^jt na soboslikarska pleskar- Rg II b 59/11 1160 »Naprijed«, tvornica Zagreb. ni r' Prodajalni v Kopru je poslov-drohn61 16 ■odslej: Proda ja na te« i.0'kratkega in oletenega blaga izvoH 1^fekc’ie izdelkov lastne prosili ikaBor tudi izdelkov dru- 0111 Proizva ialcev. v Rg 1 b 105/2 Noper, 15. aprila 1962. 1152 715. Besedilo: »Embalažni servis«, Koper. Podjetje je bilo konstituirano 21. XI. 1961. Izbriše se upravnik do. konstituiranja Kemperle Ciril ter vpiše Leban Jože, direktor. Rg I b 247/5 Iil54 Besedilo: Trgovsko podjetje »Telmoservis«, Koper. Poslovni predmet odslej: Trgovanje na debelo na območju okraja Koper: barve, laki, kemikalije, naftni derivati, mazivna olja in masti (od tega le naftni derivati), droge-rijsfco blago, pohištvo '(od tega lesno in kovinsko), železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine (od tega železnina in Kovinski izdelki), elektrotehnični material (od tega elektroinštalacij-ski material), gradbeni material (brez lesa), sanitarni in instaJacij-ski material, kmetijsiki stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin (od tega le poljedelsko orodje). Rg I b 9/7 1151 Besedilo: Kinematografsko podjetje, Piran. Izbriše se direktor Bončina Srečko ter vpiše Maslo Anton, v. d. direktorja. Rg 1 b 174/2 1153 Koper, 14. aprila 1962. 716. Besedilo: »Opekarna Kobarid«, industrija gradbenega materiala, Kobarid. Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkov »v likvidaciji«. Likvidator je Stih Ignac. Poleg likvidatorja podpisujeta za podjetje Še Fraiina Mirko in Skočir Branko, oba člana likvidacijske komisije, izbrišeta se podpisovalca Podreka Ivan in Skrt Cilka. Koper, 22. aprila 1962. Rg II a M/3 1257 717. Besedilo: Podjetje za nakup in predelavo mleka »Planika«. Tolmin. Izbriše se direktor Ivančič Franc ter vpiše ing. Klanjšček Stefan, v. d. direktorja. Koper, 25. aprila 1962. Rg II a 126/5 1258 718. Besedilo: Avto-turistično podjetje »Slavnik«, Koper. Izbriše se poslovalnica Portorož 159, potovalni urad Tourist office, zaradi prenehanja poslovanja. Vpiše se poslovna enota Slavnik turist, Portorož, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Štrumbeli Janez, ki podpisuje za enoto. Poslovno enoto je ustanovil delavski svet nodjetia na podlagi sklepa z dne 25. I. 1962. dovoljenje Obč. LO Piran z odločbo št. 332-5/62-2 z dne 22. IH. 1962. Poslovna enota samostojno sklepa pogodbe, s katerimi se ustvarjajo pravice in obveznosti za podjetje. Nabavo osnovnih sredstev opravlja do zneska 500.OOl) din, preko tega zneska pa odloča centralni DS. Rg I b 26/28, 29 1260 Besedilo: »Piranske soline«, Portorož. Pri v. d. direktorja Medveščeku Severinu se vpiše, da podpisuje odslej kot direktor podjetja. Poslovni predmet odslej: Pridobivanje, oplemenjevanje in prodaja morske soli in njenih stranskih proizvodov; prevoz, prekladanje in razkladanje ter vskladiščenje domače in uvožene soli na in ob lastni operativni obali; pomorski prevozi z lastnim plovnim parkom tretjim osebam; storitve tretjim osebam v lastnih delavnicah (mehanična, mizarska, ladjedelnica, gradbena), Rg I b 15/9 1259 Besedilo: »Pekarna Sežana«, Sežana. Vpišeta se tile poslovni enoti: poslovalnica Sežana, komunalni blok, poslovodja je Požar Milan; poslovalnica Divača št. 36, poslo-vodkinja je Gustinčič Marija. Poslovni enoti nimata samostojnih pravic, poslujeta pa po potrjenih pravilih podjetja. Dovoljenje -za ustanovitev poslovnih enot je izdal Obč. LO Sežana, z odločbama št. 330-1/62-3 z dne 2. III. 1962 in št. 03/2-170/1 z dne 4. XI. 1961. Rg III b 54/5, 6 1266 Kopef, 24. aprila 1962. Besedilo: Cestno podjetje v Kranju. Vpiše se podpisovalec podjetja šef gospodarsKo-računskega sektorja Primožič Anton. Ljubljana, 15. marca 1962. Rg III 338/3 900 720. Besedilo: »Iskra«, industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj. Pri tehle podpisovaicih se spremeni funkcija in se glasi odslej: Vengust Albin, pomočnik generalnega direktorja — koordinator za orga-nizatorsko-kadrovsko področje, ing. Železnik Milan, pomočnik generalnega direktorja — koordinator za perspektivni razvoj in kapitalno izgradnjo, ■'Fatur Slavko, pomočnik generalnega direktorja — koordinator za komercialno področje, Kermavner Janez, pomočnik generalnega direktorja — koordinator za proizvodno področje. Kralj Janko, pomočnik generalnega direktorja — koordinator za finančno področje. Ljubljana, 26. marca 1962. Rg 1 134/58 990 721. Besedilo: »Iskra« industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj. Vpiše se Hujs Jože, pomočnik direktorja prodajno servisne organizacije podjetja »Iskra«:, ki podpisuje v odsotnosti direktorja te organizacije. Ljubljana, 29. marca 1962. Rg I 154i/5'9 1049 722. Besedilo: »Tehtnica«, obrtno kovinsko in mehanično podjetje, 2e-lezniki. Izbriše se podpisovalec Mohorič Jože in vpišeta Primožič Štefko, komercialist in Lotrič Janez, obra-tovodja, ki podpisujeta v odsotnosti upravnika. Ljubljana, 50. marca 1962. Rg I 125/3 1050 723. Besedilo: Krneli jsko-gozdarsko predelovalni kombinat, Novo mesto. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice »Mesarija«, Šentjernej k temu kombinatu. Ljubljana, 5. aprila 1962. Rg II 206/3 1138 724. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje, Grosuplje. Poslovni predmet podjetja se razširi na prodajo lastnih gradenj (stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb ter objektov), stanovanj, izdelkov in polizdelkov ter prodajo izdelkov stranskih obratov. Rg I 40/45 1131 Besedilo: Lesno industrijsko podjetje, Ribnica. Poslovni predmet podjetja se razširi in se glasi odslej: Nakup in izkoriščanje lesa na panju, žaganje in predelovanje lesa ter nakup in prodaja drugih gozdnih sortimen-tov in proizvodov lesne industrije; proizvodnja in prodaja pohištva, gradbenih opažev, furnirja, vezanih plošč, embalaže in izdelkov lesne galanterije; režijska gradbena grupa za visoke in nizke gradnje. Rg I 43/18 1187 Besedilo: Podjetje za predelavo grozdja, izvoz in promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami »Istravinoexport«, Umag. Vpiše se prodajalna v Trbovljah, Kolonija 1. maja 21, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače, na drobno pa tudi v odprtem stanju od t litra dalje. Poslovodkinja je Blažič Marija, ki podpisuje za podjetje račune, oddajnice in prejemke. Prodajalna nima samostojnih pravic; ustanovil jo je delavski svet podjetja, sklep z dne 27. IV. 1961, dovoljenje Obč. LO Trbovlje z dne 15. Ul. 1962, št. 530-1/62-3/3. Rg IV 161./1 1439 Ljubljana, 7. aprila 1962'. 723. Besedilo: Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja«. Brežice. Izbriše se poslovalnica št. 13 — Obrežje, zaradi ukinitve. Rg V 103/14 1194 Besedilo: »Itas«, industrija transportnih sredstev in opreme, Kočev- je. Podjetje je bilo konstituirano 26. III. 1962. Izbriše se računovodja Zbačnik Rudi, na novo pa se vpišeta Cetinski Andrej, vodja računsko-gospo-darske službe, Hadžič Vida, vodja plansko-unalitske službe, pa podpisuje v odsotnosti vodje računsko-gosipodarske službe. Dosedanji direktor do konstituiranja Čuk Anton je odslej v. d. direktorja. Rg I 131./3 1189 Vpiše se Kolovič Dragica, voditeljica knjigovodstva, ki podpisuje v odsotnosti računovodje . Rg I 170/31 1134 Besedilo: Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce. Pri tehle poslovnih enotah se izbrišeta: trgovina št. 2, Lesce 5 Božič Marica in vpiše Zupan Antonija, nova poslovodkinja; trgovina št. 5, Lesce 121 Tripiat Mara in vpiše Magdič Rozalija, nova poslovodkinja. Rg I 10/11 1183 Besedilo: Mesarsko podjetje »Meso«, Trbovlje. Besedilo odslej: Industrijsko podjetje »Meso«, Trbovlje, skrajšano: »Meso«, Trbovlje. Poslovni predmet odslej: Eksploatacija surovin živalskega izvora: proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, slanine, masti, drobovine, kož in živalskih odpadkov; nakup velike živine in drobnice, prašičev in divjačine za lastno proizvodnjo. Dopolnilna delavnost: prodaja mesa in mesnih izdelkov, rib, gorčice, konzerviranega mesa, industrijskih mesnih izdelkov lastne in tuje proizvodnje; prodaja surovih kož velike živine, drobnice, telečjih in svinjskih, dlake in živalskih odpadkov lastne proizvodnje; prodaja velike živine in drobnice za zamenjavo in prodaja prašičev. Postranska delavnost: priprava delikatesnega blaga (sendvičev in podobno) za lastno prodajo v svojih posebnih prostorih. Vpišejo se tele poslovne enote: •mesnica »Sava«, Trbovlje, Ulica 1. junija 2, poslovodja je Janžek Ivan; mesnica »Mura«, Trbovlje, Voden-ska 24, poslovodkinja je Žerko Mil-xa; mesnica »Bevško«, Trbovlje, Bev-šlko 1, poslovodja je Jamšek Jože; mesnica »Vrba«, Trbovlje, Novi dom 33, poslovodkinja je Cerk Štefka; mesnica »Trg«, Trbovlje, Trg svobode, poslovodja je Košir Štefan; mesnica »Križišče«, Trbovlje, Ke-šetoV'0 5, poslovodja je Tratnik Albin; mesnica »Mrzlica«, Trbovlje, Trg Franca Fakina 19, poslovodja je Cerk Jože; mesnica »Kum«, Trbovlje, Opekarna 2, poslovodja je Bec Martin. Mesnice nimajo samostojnih pravic, poslujejo pa po potrjenih pravilih podjetja. Poslovne enote je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 4. XII. 1961, dovoljenje Obč. LO Trbovlje z dne 4. IV. 1962, št. 720-2/62-3/3. Rg’ V 148/4 1247 Ljubljana, 9. aprila 1962. 726. Besedilo: Industrija pohištva »Stol«, Kamnik. Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Kandija«, Novo mesto. Vpiše se gostilna Pri Rotovžu, Novo mesto, Glavni trg 8, ki streže s toplimi in mrzlimi jedili ter s pi-' jačami. V. d. poslovodje je Zajc Albinca. Gostišče nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 29. III. 1962, dovoljenje Obč. LO Novo mesto z dne 4. IV. 1962, št. 332-6/62-5. Rg I 87/9 1185 Besedilo: Trgovsko podjetje z mešanim blagom »Jelka«, Ribnica. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ribnica. Poslovni predmet podjetja se razširi na prodajo mesa in izdelkov, perutnine in divjačine, izdelkov sladkorja in kakava. Izbriše se poslovalnica »Prehrana«, Ribnica, zaradi ukinitve. Rg I 97/9 1188 Ljubljana, 11. aprila 1962. 727. Besedilo: Mizarska delavnica, Brod. Izbrišeta se podpisovalca Jevšček Miloš in Klemenčič Marija ter vpiše Mehle Rudi, knjigovodja. Rg I 26/3 1184 f Besedilo: Gostinstvo, Polževo Ivančna gorica. Izbrišejo se Lieber Franc, Rozman Vladimir in Strojan Majda, finančna knjiigovodkinja ter vpišeta Kramberger Maks, novi direktor in Marinšek Vida, nova računovodkinja. Pri hotelu Polževo — Višnja gora se izbriše poslovodkinja Lieber Francka in vpiše Kramberger Maks, upravnik. Rg HI 367/7 1242 Besedilo: Čevljarstvo, Zagorje. Besedile odslej: Obrtno podjetje »Zaščita«, Zagorje. Rg IV 44/5 1250 Ljubljana, 12. aprila 1962. 728. Besedilo: Komunalno podjetje »SAP turist«, Ljubljana. Izbriše se podpisovalec Koman Boris in vpiše Tomšič Franc, šef splošnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg II 520/23 11S0 Besedilo: Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana. Izbriše se direktor Žnidaršič Sta-5? in vpiše Smrkolj Darko, v. d. direktorja. Rg II 328/17 1181 Besedilo: Veleprodajno skladišče »Istravinoexport«, Ljubljana, Ulica Moše Pijada 43. Izbriše se poslovalnica, zaradi ukinitve. Rg V 753/3 1344 Ljubljana, 13. aprila 1962. Besedilo: Mesarija in prekajevalnica, Litija. Izbrišeta se podpisovalki Lap Vi-I * in Petek Martina ter vpišeta Go-I$'b Marija, nova računovodkinja in L>radišiek Andrej, ki podpisuje v ods oinos t i r a e u n o vodk inje. Rg I 27/17 1243 Besedilo: »Slovenija — les«, pod-•Jclje za izvoz lesa in lesnih izdel-koTv> Ljubljana. p Izbriše se Kušar Karel in vpiše Petkovšek Anton, novi direktor. Rg II 255/57 1177 Besedilo: Veletrgovsko in uvozno Podjetje »Steklo oprema«, Ljublja- Iz briše ta se Hladnik Marjan, d.i-ektor in Avsec Vladimir, sekretar. “‘usedanji direktor notranjega trsa Miklavčič Hinko je odslej direk-td* podjetja. Dosedanji podpisovalci: vod ja ko-nierciale Ravnik Draga podpisuje v osotno'Sti direktorja, Konte Iva je Udja računovodstva, Radovič Mile-a> šefinja finančnega kuj igo vod-. 'a, pa podpisuje v odsotnosti vod- e računovodstva. Rg III 441/15 1246 . Besedilo: Lesno industrijsko podaje, Preddvor. „ ^Piše se pripojitev podjetja Ža-ka> Britof in obrata Parna žaga, 'rad iz obrtnega podjetja, Cerklje K temu p0diet;u_ - r.0,slovni predmet podjetja se ra.z-vb ^ ^as’ uilslej: Nakup hlodo-v P® in rezanega lesa ter predela-rvnir- a v vsakovrstne finalne in iii,t-Inalne izdelke ter prodaja istih UTd> na drobno. zbriše se podpisovale c Slane Jo-pj vpiše Tičar Jože, šef komer-, lriega oddelka, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. T . Rg I 8/5 1239 Ljubljana, 14. aprila 1962. ?30. nipii^d'Io: Gostinsko podjetje »Pla-ka«, Kamnik. BPviP^eT,se podpisov alka podjetja iec Ida, računovodkinja. Rg III 557/5 1287 jpjffedilo; »Standard, trgovsko pod-nrestoUa debelo in drobno, Novo Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »S'ulia krajina«, Dvor k •temu podjetju. Izbriše se prodajalna »Manufaktura — Dolenjka«, Novo mesto, zaradi izločitve. Vpišejo se tele poslovne enote: prodajalna »Ajdovec«, Ajdovec, poslovodkinja je Primc Pepca; prodajalna. Dvor pri Žužemberku, poslovodkinja je Slak Anica; prodajalna »Sela — Sumberk«, Se-la-Sumberk, poslovodkinja je Hrovat Angelca. Poslovne enote nimajo samostojnih pravic. Prodajalne so nastale s pripojitvijo trgovskega podjetja »Suha Krajina«, Dvor pri Žužemberku; prodajalna »Moda«, Novo mesto, Glavni trg 12. poslovodkinja je Saje Zinka. Poslovna enota samostojno sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga. Prodajalna je nastala s pripojitvijo poslovne enote iz sklopa trgovskega podjetja na debelo in drobno »Ikdenjka«, Novo mesto. Vse poslovalnice poslujejo’ po potrjenih pravilih podjetja. Rg II 197/7 1285 Besedilo: Krojaštvo — šiviljstvo, Trbovlje. Izbriše se poslovalnica »Moško krojaštvo«, Trnovlje, Vodenska 12, zaradi ukinitve. Rg IV 110/5 1249 Ljubljana, 16. aprila 1962. 731. Besedilo: Komunalno podjetje »Vodovod«, Bled. Izbriše se Urevc Nada in vpiše Hudovernik Cita, nova računovodkinja. Rg I 41/4 1254 Besedilo: Brivsko frizersko podjetje, Črnomelj. Izbrišeta se podpisovalki Šturbej Mija in Keber Štefka ter vpišeta Judnič Anica, brivska mojstrica, ki podioisuje v odsotnosti upravnika, in Petek Angela, blagajničarka, pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg I 51/10 1251 Besedilo: Parne pekarne in slaščičarna, Jesenice. Izbriše se upravnik Kavčič Ivan in vpiše Kejžar Rudolf, direktor. Izbrišeta se prodajalna Javornik. Kidričeva 22 in prodajalna na tržnici, Jesenice, zaradi ukinitve. Rg I 57/'13 1253 Besedilo: Trgovsko podjetje, Logatec. Izbriše se prodajalna »Pepelka«, Dolenji Logatec, zaradi ukinitve. Rg II 196/19 1292 Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-versal«, Jesenice. Vpišeta se Klajnšek Ivan, šef komerciale. ki podpisuje vse komercialne listine samostojno, Kramar Marija, glavna knjigovodkinja, pa podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva. Vpiše se prodajalna št. 9, Jesenice, Cesta maršala Tita 69, poslovodkinja je Vrbovšek Vida. Poslovna enota nima samostojnih pravic, posluje pa po potrjenih pravilih podjetja. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja, dovoljenje Obč. LO Jesenice z dne 26. III. 1962, št. 023-20/62-5. Rg I 77/6 1252 Besedilo’: Gostinsko podjetje »Zelena jama«, Ljubljana. Zaradi preimenovanja ulic in pre-številčenja hišnih številk se pri podjetju in pri poslovni enoti gostilna »Pri Kajžarju«, Ljubljana spremeni sedež v Ljubljana, Pokopališka 15. Izbriše se Mijič Franja in vpiše Povše Jože, novi računovodja. Rg III 412/9 1274 Besedilo: Obrtno podjetje Kovino — servis, Rakek. Izbriše se podpisovalec Ileršič Vinko in vpiše Volonte Jože, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg III 430/5 1286 Besedilo: Tovarna lepenke, Tržič. Izbriše se Markelj Franc in vpiše Cerar Lovro, novi direktor. Rg I 135/6 1255 Ljubljana, 17. aprila 1962. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tekstil — promet«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja se razširi in glasi odslej: Trgovanje na drobno v telile trgovskih strokah: Tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in ba-zarsko blago ter igrače; steklo, porcelan in keramika. Vpiše se potujoča prodajalna brez stalnega poslovnega mesta, ki posluje po potrjenih^ pravilih podjetja. Poslovodja je Zorman Miroslav. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 28. II. 1962, dovoljenje Obč. LO Ljubi jana-Bežlgrad z dne 5. IV. 1962, 'št. 350-9/62-5. Ljubljana, 18. aprila 1962. Rg I 8/11 1272 Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tonios«, Koper. Pri servisu v Ljubljani se izbriše ing. Pavlič Franc in vpiše Ogra-jenšek Rudolf, novi poslovodja. Ljubljana, 19. aprila 1962. Rg VI 965/5 1279 Besedilo: Trgovsko podjetje »Napredek«, Domžale. Izbriše se trgovina »Železnina«, Domžale, zaradi ukinitve. Podjetje je predložilo nova pravila. Rg II 209'/’16 1289 Besedilo: »Avtotehna«, zastopstvo tujih firm, Ljubljana. Pri poslovni enoti GM in BOSCH ■servis, skrajšano: Avtotehna servis, Ljubljana se vpišejo pravice enote: Servis samostojno sklepa kupoprodajne pogodbe v svojem imenu in na svoj račun do zneska 100.000 din, preko te vrednosti pa z odobritvijo podjetja, to pa le za tehnični material za vzdrževanje prevoznih sredstev, potrošni material, drobni inventar in embalažo. Servis samostojno določa cene storitev in materiala za vzdrževanje prevoznih sredstev. Poleg podpisovalcev podjetja in poslovodje podpisuje za poslovno enoto še Družnik Ivanka, računovodkinja. Rg II 187/22 1273 Ljubljana, 20. aprila 1962. Besedilo: »Lik«, podjetje za ekonomsko propagando in publicistiko, Ljubljana. Izbriše se S'termenszky Julp in vpiše Križane Milutin, novi direktor. Rg IV 603/6 1275 Besedilo: Kino Delavski dom, Trbovlje. Podjetje je bilo konstituirano 7. XII. 1961. Dosedanji direktor do konstituiranja Kovač Vilko je odslej v. d. direktorja. Rg IV 151/2 1282 Besedilo: Komunala, Trbovlje. Vpiše se obrat »Cvetličarna«, Trbovlje, Rudarska 2 a, ki prodaja cvetlice lastne proizvodnje in drugih proizvajalcev. Poslovodja je Iglič Vladimir. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 26. II. 1962, dovoljenje Obč. LO Trbovlje z dne 21. III. 1962, št. 330-26/62-3/3-62. Rg IV 145/4 • 1283 Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika. Izbrišeta se podpisovalca podjetja Tretinjak Zvonko in Dobrovoljc Vera ter vpišeta Dobnik Marica, nova računovodkinja in Grom Minka, nova finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodkinje. Rg II 194/28 1293 Ljubljana, 21. aprila 1962. 736. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tanin«. Maribor. Vpiše se, da je Skrjanc Janko odslej namestnih direktorja, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja z istimi pooblastili. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na debelo sredstev in predmetov, ki služijo za zaščito delavcev pri delu. Maribor. 15. marca 1962. Rg 57/1-21 938 737. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Stavbar«, Maribor. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na pripravo in izdajanje toplih in mrzlih jedil, točenje brezalkoholnih pijač članom delovnega kolektiva. Vpiše se obrat družbene prehrane v Mariboru, Ulica Osvobodilne fronte, ki pripravlja in izdaja topla in mrzla jedila, toči brezalkoholne pijače elanom delovnega kolektiva. Upravnica je Turičnik Marija, ki podpisuje v vseh zadevah, ki jih enota samostojno opravlja, v vseh računskih in finančnih poslih pa skupaj z vodjo gospodarsko-računskega sektorja podjetja Skače j Franjom, v odsotnosti Skače j Franja podpisuje šefinja knjigovodstva podjetja Zidar Silva z istimi pooblastili kot vodja gospodar-sko-računs.kega sektorja. Ustanovitelj je splošno gradbeno podjetje »Stavbar«, Maribor, sklep delavskega sveta z dne 15. Vlil. 1960, dovoljenje Obč. LO Maribor-Tezno z odločbo z dne 12. X. 1960, št. 05/3--85,/2-60. Obrat nabavlja v svojem imenu in na svoj račun material za tekoče potrebe, sklepa ustrezne pogodbe, odgovarja za obveznosti s svojim premoženjem, s katerim upravlja in je lahko stranka v sporu. Maribor, 16. marca 1962. Rg 93/1 959 738. Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Lendava. Pri prodajalni »Hrana«, Velika Polana 111 se razširi poslovni predmet še na opravljanje trgovske stroke delikatese-bife. Rg 210/1-15 961 Besedilo: Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk. Izbriše se Tomažič Ivgnka in vpiše nova podpisovalka delavsko uslužbensike restavracije Vidic Mirjana, nova računovodkinja, ki bo skupaj z direktorjem podjetja ali namestnikom sopodpisovala vse finančne listine. Rg 20/IV 954 Besedilo: Kovinsko podjetje »At-mos«, Maribor, Strossmayerjeva 3. Vpiše se novi sedež podjetja: Maribor, Šentiljska 42. Rg 267/1 957 Maribor, 17. marca 1962. 740. Besedilo: Tovarna avtoopreme, Ptuj. Izbriše se Rola Vladimir, računovodja in vpiše Gajzer Marija, v. d. vodje finančno-računskega sektorja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisovala vse finančne listine. Rg 49/IV-38 1206 Besedilo: Gostišče »Smučarska koča« pod Uršljo goro, Ravne na Koroškem. Izbriše se Gros Marija, poslovod-kinja in vpišeta Oder Slavica, v. d. poslovodk;nje, ki bo za gostišče podpisovala samostojno, po zakonitih določbah in pravilih gostišča, Košutnik Viktor, pa bo skupaj z v. d. poslovodkinje sopodpisoval vse finančne listine. Rg 208/1II 1220 Maribor, 10. aprila 1962. Besedilo: »Apis«, veležganjarna — tovarna likerjev in sokov, Šentilj v Slovenskih goricah. Izbriše se Antončič Alojz in vpiše Pestiček Mirko, novi direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Maribor, 29. marca 1962. Rg 79/11 1096 741. Besedilo: Gostinsko podjetje »Tabor«, Maribor. Vpišejo se tale gostišča: »Boč« v Mariboru, Masarvkova 24, pO'slovodkinja je Drašler Zlata; »Triglav« v Mariboru, Radvanjska 59, poslovodja je Žele Jože; »Lokomotiva« v Mariboru, Gorkega 29, poslovodja je Pavčič Franc; »Pekre« v Mariboru, Ulica Moše Pijade 20, poslovodkinja je Kora-žija Danica; »Korotan« v Mariboru, Crtomiro-va 6, poslovodkinja je Kanop Než- »Tekstilec« v Mariboru, Ruška 45, poslovodja je Petrišič Anton; »Pri vojašnici« v Mariboru, Gorkega 55, poslovodja je Mileta Ivan; »Limbuš« v Limbušu, poslovodkinja je Roškar Anica. Za gostišča podpisujejo podpisovalci gostinskega podjetja in pa poslovodje, vendar le v mejah poslovanja gostišč j11 samostojnih pravic. Ustanovitelj j® gostinsko podjetje »Tabor«, Maribor, sklep delavskega sveta z dne 24. I. 1962, dovoljenje Obč. LO Mfl" ribor,-Tabor z odločbo z dne 9. Ib 1962, st. 332-4/62-4. Gostišča nabavljajo živila in pijače za tekoče P0' trebe, ter drugi drobni in potrošniški material, in opravljajo svoj P0' slovni predmet, vse pa delajo v ime' nu in na račun podjetja. Gostiše® poslujejo po potrjenih pravili*1 P<’die,i’- Rs 556/1-13 Besedilo: »Naprijed«, tvornic® odjeće, Zagreb. Pri prodajalni te tovarne v Pt®' ju se vpiše razširitev poslovneg® predmeta še na proda jo na drobno konfekcije, kratkega in pleteneg® blaga — lastne proizvodnje, kakor tudi proizvodnje drugih proizvaja*' cev Rg 160/IV-6 H03 Maribor, lil. aprila 1962. ?42. Besedilo: Obrtno krojaško in ši-VltIsko podjetje »Moda«, Maribor. kri obrtni delavnici »Izdeloval-?,lca moškega in'ženskega perila« v o!4riboru, Gosposka 5 se izbriše “ternad Elizabeta in vpiše nova po-. vodkinja Urbič Dana, ki bo pod-Pi so vala v mejah poslovanja in samostojnih pravic obrtne delavnice Se pogodbe in druge listine. Rg 21/1 i2m Besedilo: Podjetje'Tapetništvo in 'mivoracija, Maribor. Izbriše se Rebec Sonja in vpiše ppo-všek Gustav, novi računovodja, 1 bo skupaj z upravnikom ali nje-sovim namestnikom sopodpisoval se finančne in materialne listine. Rg m‘M-20 1204 Besedilo: Tovarna umetnih bru-So^ Maribor. jPiše se obrat družbene prehrane j. Mariboru, Tržaška 60, ki priprav-to”-11«. iizdaia f°pla in mrzla jedila, j m brezalkoholne pijače ter pro-■paJa tobačne izdelke in vžigalice. Oslovodja je Ulašič Franc. Za obrat pnapisujejo podpisovalci podjetja Pa poslovodja, ta pa le v mejah Poslovanja obrata in njegovih samostojnih pravic. Ustanovitelj je ?Tarna umetnih brusov, Maribor, delavskega sveta z dne 28. VI. rpbl, dovoljenje Obč. LO Maribor-aboir z odločbo z dne 19. III. 1962, j,1/62-4. Obrat nabavlja mate-Sv . za tekoče potrebe in opravlja poslovni predmet, vse pa dela imenu in na račun podjetja. Rg 136/1 1219 . Besedilo: »Teksta«, tovarna su-ncev in pozamenterije, Maribor-*ezno. jT^biše se pripojitev podjetja *’ Maribor-Studenci k temu Codietju. jja esedilo odslej: »Teksta«, tovar- riboSrU nCeV *n Pozamenierije’ Ma- Rg 103/1 1208 Kmetijski industrijski Bota lna* ^Pomurka«, Murska So- UcJ?*®6 se pripojitev kmetijskega gospodarstva, Rakičan in , tujskega gospodarstva, Beltinci remu kombinatu. Pred86 SCv razširitev poslovnega ek'St)imeIa ,?e na vzgojo, nego in etej-v.tecijo gozdov; pridobivanje v0 .lcnib olj; uslužnostno predela-g02dn. Predelav° za lastne potrebe skr.1111 Proizvodov; storitve skonj-Uj. vprego, mlatilnico in kombaj-Proizvodnfo redilnih konzerv. .. Rg 221/1-7 1223 Maribor, 18. aprila 1962. ?43. jofe^dilo: Gostinsko podjetje »Ma-K.n»’ Maribor. Mar;V stišću gostilni »Izletnik« v 0ru, Betnavska 39 se izbriše Deučman Marija in vpiše novi poslovodja Rep Stanko, ki bo podpisoval v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Pri gostišču — restavraciji »Veseli kmet« v Mariboru, Partizanska 38 se izbriše Rep Stanko in vpiše novi poslovodja Kous Anton, ki bo podpisoval v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Izbriše se gostišče »Koča ob žičnici« na Pohorju, zaradi ukinitve. Maribor, 19. aprila 1Q82. Rg 250/1 1195 744. Besedilo: Obrtno podjetje »Mehanika«, Lendava. Besedilo odslej: Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas »Mehanika«, Lendava, skrajšano: Mehanika, Lendava. Poslovni predmet odslej: Izdelovanje kovinske galanterije, galanterijskega blaga iz plastičnih mas, strojno ključavničarstvo in mehanika. Rg 84/1 1216 Besedilo: Premogovnik Presika, Ljutomer. Izbriše se podpisovalec Tratnik Janko, knjigovodja in vpiše Fijavž Sonja, blagajničarka, ki bo v odsotnosti računovodje podjetja so-podpisovala z istimi pooblastili. Rg 1/II-18 '1198 Besedilo: Mariborska mlekarna, Maribor. Vpiše se zajtrkovalnica št. IV v Slovenski Bistrici, Kolodvorska 3, ki prodaja na drobno mleko in mlečne izdelke, kruh in pecivo ter delikatese. Poslovodkinja je Fišin-ger Cecilija. Za prodajalno podpisujejo podpisovalci podjetja in pa poslovodkinja, ta pa le v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj je Mariborska mlekarna, Maribor, sklep delavskega sveta z dne 26. VIL 1961, dovoljenje Obč. LO Slovenska Bistrica z dne 27. X. 1961, št. 03/3-181/1-61. Prodajalna prodaja v imenu in račun podjetja. Rg 310/1-43 1196 Besedilo: Prevozniško podjetje »Avtoprevoz«, Maribor. Izbriše se Muhič Ivan in vpiše Sabeder Stanko, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine. Rg 279/1-14 1215 Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Gradnje«, Maribor. Izbriše se Povh Franc in vpiše Bedenik Franc, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisoval vse finančne listine. Rg 40/1 1197 Besedilo: Zadružno trgovsko podjetje »Semena«, Maribor. Izbriše se Dic Bruno ter vpišeta Košmerl Zora, nova računovodkinja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sapodpiso-vala vse finančne listine, Verbo-ten Ivan, namestnik direktorja, pa bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. ' Rg 187/1 1199 Maribor, 20. aprila 1962. 745. Besedilo: Opekarna Ljutomer. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na nakup in prodajo na drobno v svoji prodajalni in sicer: Gradbenih proizvodov drugih proizvajalcev, kolikor je to potrebno za izpopolnitev izbire blaga gradbene delavnosti, zlasti opeke, živega in gašenega apna, betonskega železa, cementa, strešne lepenke in bitumena. Vpiše se prodajalna gradbenega materiala v Ljutomeru, Ormoška 42, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Mihelič Mirko. Za prodajalno podpisujejo podpisovalci podjetja in pa poslovodja, ta pa le v mejah poslovanja prodajalne in samostojnih pravic. Ustanovitelj je Opekarna, Ljutomer, sklep delavskega sveta z dne 6. II. 1962, dovoljenje Obč. LO Ljutomer z odločbo 7 dne 14. III. 1962, št. 02-10/62-5. Prodajalna opravlja posle poslovnega predmeta v imenu in na račun podjetja. Rg 11/II 1203 Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota. Vpiše se, da je Ho j er Ernest odslej direktor. Vpišeta se Eri Geza, komercialni vodja, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili, v odsotnosti računovodje pa tudi z istimi pooblastili, Majerič Stane, sekretar, pa bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili, v odsotnosti računovodje pa tudi z istimi pooblastili. Rg 223/1-1 i 1202 Maribor, 23. aprila 1962. 746. Besedilo: Opekarna, Maribor — Radvanje. Vpiše se pripojitev Opekarne, Razvanje k tej opekarni. Izbriše se Faletič Ignac, direktor in vpiše Kobal Evrcn, v. d. direktorja, ki bo za podjetje podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih podjetja. Rg 81/1-16 1517 Besedilo: Obrtno podjetje »Inštalater«, Prevalje. Izbriše se Kugovnik Ivan, direktor in vpiše Pristovnik Franc, v. d. direktorja, ki bo za podjetje podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih podjetja. Rg 220/IIT 1295 Besedilo: Ptujski vodovod in kanalizacija, Ptuj. Izbriše se Cvetko Jože in vpiše Joba Stefan, novi direktor, ki bo za podjetje podpisoval samostojno, vendar le v zadevah, katere opravlja v mejah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53). Rg 197/IV-6 1315 Maribor, 26. aprila 1'9'62. 750. Besedilo: Vinska klet »Belo- kranjska vina«, Metlika. Zaradi ukinitve. Ljubljana, 7. aprila 1962. Rg I 10/3 1186 751. Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo, Jarenina. Rg 232/11 1109 747. Besedilo: Brivsko frizerski salon, Crna na Koroškem. Vpiše se, da je Škrubej Ida odslej poslovodkioja, ki podpisuje samostojno, po zakonitih določbah in pravilih obrtne delavnice Rg 72/III-20 1297 Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo, Kozjak. Rg 230/11-22 1111 Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo »Pohorje«, Maribor. Rg 224/1 1112 Besedilo: Gostinsko podjetje »Majolika«, Maribor. Pri gostišču — gostilni »Predor« v Mariboru, Šentiljska 110 se izbriše Rižner Josipina in vpiše nova poslovodkinja Rus Mara, ki bo podpisovala v mejah poslovanja go- • stišča in njegovih samostojnih pravic. Rg 250/1 1299 Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo, Velka. Rg 231/11 1110 Zaradi pripojitve h kmetijskemu gospodarstvu, Košaki. Maribor, 10. aprila 1962. 752. Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo, Beltinci. 755. Besedilo: Trgovsko podjetje »P«' horje«, Oplotnica. Zaradi pripojitve k trgovskemu podjetju »Planika«, Slovenska Bi' S't ri Tri Rg 185/11-28 1306 Besedilo: Trgovsko podjetje »Planika«, Slovenj Gradec. Zaradi pripojitve k trgovskemu podjetju »Zarja«, Slovenj Gradec. Rg 80/111-13 1296 Besedilo: Trgovsko podjetje »Me-trop«. Slovenska Bistrica. Zaradi pripojitve k trgovskemu podjetju »Planika«, Slovenska Bistrica. Rg 158/11-34 1305 Maribor, 27. aprila 1962. Register samostojnih zavodov Vpisi Tajništva tjudsKib odborov razglašajo: Besedilo: »Oblačila«, modno kro-jaštvo, Maribor. Izbriše se Jelen Ivan, računovodja in vpiše Gorjup Tatjana, honorarna računovodkinja, ki bo skupaj s poslovodjo sopodpisovala vse finančne listine. Rg 165/1-12 1314 Besedilo: Gradbeno podjetje »Granit«, Slovenska Bistrica. Izbriše se Škofca Adolf in vpiše Pušnik Vlado, novi računovodja, ki bo poleg dd rektorja sopodpisoval vse finančne listine. Rg 81/11 1304 Maribor, 27. aprila 1962. 748. Besedilo: »Keramičarstvo in pečarstvo«, Maribor. Izbriše se Heričko Pavel, komercialni tehnični vodja. Rg tl3/1 1302 Besedilo: Tovarna pletenin in konfekcije »Pik«, Maribor. Izbriše se Kocmur-Orešič Mara in vpiše Wigele Alojz, novi na- mestnik direktorja, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. Zairadi pripojitve h kmetijskemu industrijskemu kombinatu »Pomurka«, Murska Sobota. Rg 186/1-59 1221 Besedilo: Podjetje »Trak«, Ma-ribor-Studenci. Zaradi pripojitve k podjetju »Teksta«, tovarni sukancev in po-zamenterije, Maribor-Tezno. Rg 128/1 1207 Besedilo: Kmetijsko gozdno gospodarstvo, Rakičan. Zaradi pripojitve h kmetijskemu industrijskemu kombinatu »Pomurka«, Murska Sobota. Rg 136/1-59 1222 Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo »Javornik«, Ravne na Koroškem. Zaradi pripojitve h kmetijski zadrugi, Prevalje. Rg 81/III 1213 Maribor, 18. aprila 1962. 753. Besedilo: Parna pekarna, Gornja Radgona. Rg 24/11-11 1211 756. Besedilo: Zavod za prosvetno pedagoško službo, Ajdovščina. Zavod skrbi za napredek in izpopolnjevanje vzgojnega in izobraževalnega dela na šolah, šolskih centrih, centrih za strokovno izobraževanje delavcev, tečajih za izobraževanje strokovnih kadrov/ki imajo trajnejši značaj, v domovih, v vzgojno varstvenih zavodih ter drugih ustanovah za vzgojo in izobrazbo; daje pedagoško pomoč učiteljem, vzgojiteljem in inštruktorjem v podjetjih; opravlja nadzor nad pedagoškim delom šol pri uresničevanju njihovih vzgojnih in izobraževalnih nalog. Ustanovitelj: Obč. LO Ajdovščina, odločba št. 06/1-02-2-5-19162 z dne 9. IV. 1962. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za šolstvo Obč. LO Ajdovščina. Organa zavoda sta svet zavoda in direktor. Zavod zastopa in zanj podpisuje: Direktor Čopič Venceslav, v finančnih zadevah pa sopodpisuje uslužbenka Bratina Ema, v odsoT nosti direktorja podpisuje zanj uslužbenec Tomažič Milan. Ajdovščina. 11. aprila 1962. St. 02/1-022-5-1962 1041 Rg 29/1 1303 Maribor, 28. aprila 1962. Izbrisi OIcrožna gospodarska sodišCa razglašajo: 749. Besedilo: Pleskarstvo, soboslikar-stvo in črkoslikarstvo. Postojna. Zaradi pripojitve k splošnemu gradbenemu podjetji] »Gradnje«, Postojna. Koper, 13. aprila 1962. Rg II b 59/11 116( Besedilo: Parna pekarna, Slatina Radenci. Rg 67/11-18 1212 Zaradi pripojitve k mlinskemu podjetju, Crnci-Apače. Maribor, 20. aprila 1962. 754. Besedilo: Opekarna. Razvanje. Zaradi pripojitve k Opekarni, Maribor-Rad vanje. Maribor. 26. aprila 1962. Rg 59/1-19 1316 Spremembe Tajništva ljudskih odborov razglašajo! 757. Besedilo: »Dečji dom«, Ljubljana, Ulica Stare pravde 4. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za zdravstvo OLP Ljubljana. Delovno področje in naloge zavoda: Dečji dom v Ljubljani i® stacionarna zdravstvena preveriti''" no-kurativna ustanova, ki da je sodobno strokovno oskrbo zdrav- stveno ogroženim ter zdravljenje obolelim dojenčkom in malim otrokom ter s tem skrbi za njihovo zdravstveno zaščito. . Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Dr. Vendramin Dragica kot ^Pravnica ali po njej pooblaščena namestnica pom. upravnice Zdouc Meta in računovodkinja Potočnik blavka. s Št. 2-022/62 1042 _ Besedilo: Zdravstveni dom Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Ljubljana, Kidričeva 2. . Zavod zastopajo in zanj podpisu-Jejo: V. d. upravnika dr. Domitro-vic Vinko, podpisuje neomejeno, v Ujegovi odsotnosti ga nadomešča Pomočnik upravnika Herga Alojz, trnančne listine podpisujejo poleg d. upravnika ali namestnika tudi ^okovšek Ivan-Jan, kot predsednik veta, nadomestuje ga Mužič Du-umila, dr. Brežic Danijel, predsed-upravnega odbora, Kosec Veko-^v.Jef računovodstva in Babšek rančiška. Podpisujeta dva podpi-uvalca.^ Prvih pet podpisovalcev Podpisuje samostojno z enim od adnjih dveh podpisovalcev. T Št. 4-022/62 1086 LJub]j,ana-Center, 20. aprila 1962. ?58. Besedilo: »Revizijsko tehnični avod«, Ljubljana, Kresija. Besedilo odslej: Revizijsko teh-n,cni zavod, Ljubljana, Kresija. Prgan zavoda je individualni, direktor zavoda. Za zavod podpisuje v. d. direk-,0rja Jelenič Jernej. Št. 4-022/62 1089 Besedilo: Vzgojno varstveni za-, od »Ajdovščina«, Ljubljana, Puharjeva 14. Besedilo odslej: »Vzgojno varstve-Buhaa^0d ^i^ov^eina«, Ljubljana, i^^vice in dolžnosti, ki jih je nt eL Obč. LO Ljubljana-Center do ne- ■ ega vrtca, Ajdovščina se pre-sl '*0 °B L I. 1961 na stanovanjsko rpnost, Ajdovščina. t . , Št. 4-022/62 1088 Jabljana-Center, 11. aprila 1962. 09. LipmDBlo: »Lekarna Levstik«, 2 “klana, Levstikov trg 9. ieio.V°rr zastoPa.i° 'n zanj podpisu-^lari' ^Pravnica mr. ph. Zelenik Srip-',a’. rraareslnica upravnice dr. h in; 0rIi,0 Katarina in računovod-L^JMazi Krista. kiana-Center, 12. aprila 1962. Št. 4-022/62 108’ to,, iec^Bo: Zdravstveni dom »An Bpf?.an<< Mozirje. Nazarje. \n(„e< ll° odšlei: Zdravstveni don xAnh °?.Zupan -, Nazarje. Mozirje, 20. marca 1962. Št. 77/62-2/1, Izbrisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 761. Besedilo: »Okrajni zavod za produktivnost dela«, Ljubljana-Kresi-ja. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana-Center, 16. aprila 1962. Št. 4-022/62 1141 Zadružni register Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 110. Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Dom 62«, Ljubljana, Trg VIL kongresa ZKJ l/II. Zadruga bo poslovala po poslovnem predmetu tako, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru z dne 7. II. 1962. Pravila zadruge je potrdil Obč. LO Ljubljana-Vič-Rudnik z dne 14. III. 1962 z odločbo številka 023-13/62. Člani upravnega odbora so: Burger Ludvik, predsednik, Seunig Vital, podpredsednik, Dežman Marija, Klabijan Josip, Pečnik Melanija, Lipovec Angela, Drobnič Tone, Šavli Drago, Mlakar Viktor in ing. Likar Eli, člani. Za zadrugo podpisujejo: Burger Ludvik, predsednik u. o., sopodpi-suje skupaj z upravnikom zadruge v finančnem in komercialnem poslovanju zadruge ter v zadevah splošnega značaja, Žibert Viktor, v. d. upravnika, sopodpisuje s predsednikom u. o. v finančnem in komercialnem poslovanju ter v zadevah splošnega značaja, samostojno podpisuje v spisih oz. dopisih nedenarne narave v rednem poslovanju zadruge ter denarne in materialne dokumente v internem poslovanju zadruge, Seunig Vital, podpredsednik u. o., podpisuje v odsotnosti predsednika u. o. v istem obsegu, Pečnik Melanija, v. d. vodje računovodstva, sopodpisuje s prej navedenimi v finančnih in komercialnih zadevah. Ljubljana, 22. marca 1962. Zadr VI 576/1 994 Spremeni be Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 111. Besedilo: Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah v Rogaški Slatini. Vpiše se kmetijski strojni servis KZ Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Jelšah, ki posluje po potrjenih zadružnih pravilih. Upravnik je Taš-ner Ferdo, računovodkinja pa Ja-koš Tatjana. Obrat je ustanovil zadružni svet kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah s sklepom z dne 17. I. 1962, dovoljenje Obč. LO Šmarje pri Jelšah, št. 023-11/62-4/5 z dne 6. IV. 1962. Celje, 23. aprila 1962. Zadr II 31/28-345 1238 112. Besedilo: Kmetijska zadruga, se podpisovalca Drobnič Marija in Ponikvar Franc ter vpišeta Mohar Bernardka, računovodkinja in Hren Janez, kmet. tehnik. Za zadrugo .podpisujeta vedno po dva pooblaščenca. Ljubljana, 7. aprila 1962. Zadr II 2011/15 im Dobrepolje Izbrišeta 113. Besedilo: Kmetijska zadruga, Kočevje. Izbriše se Briški Ivanka in vpiše Kuhar Avgust, novi računovodja. Ljubljana, 9. aprila 1962. Zadr III 333/7 1194 114. Besedilo: Kmetijska zadruga, 1 rzisce — Šentjanž. Poslovni predmet zadruge se razširi na nakup živine na debelo, na predelavo mesa in izdelkov na drobno in debelo, ter na prodajo mesa na debelo. Ljubljana, 14. aprila 1962. Zadr V 441/21 1268 115. Besedilo: Kmetijska zadruga, Prevalje. Vpiše se pripojitev kmetijskega gospodarstva »Javornik«, Ravne na Koroškem k tej zadrugi. Zadr 115/1-62 12127 Besedilo: Kmetijska delovna zadruga »Staneta-Rozmana«, Žepovci. Izbriše se podpisoval ec Peternelj Tomaž in vpiše Koračin Jožefa, računovodkinja, ki bo. skupaj z upravnikom sopodpisovala vse finančne listine. ‘Zadr 203/1-15 1225 Maribor, 18. aprila 1962. 116. Besedilo: Kmetijska zadruga »Haloze«, Ptuj. Vpiše se tale poslovni predmet: Gojenje, varstvo in izkoriščanje' zasebnih gozdov; gradnja in vzdrževanje gozdnih komunikacij, objektov in naprav; odkup in prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov iz zasebnih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam. Zadruga lahko opravlja navedene delavnosti tudi na območju kmetijskih zadrug Lovrenc ua Dravskem polju, Hajdina in Cirkulane in to na podlagi posebne pogodbe s temi zadrugami. Vpiše' se dovoljenje za začetek dela v delavnosti s področja gozdarstva, ki so navedene v citirani odločbi občinskega ljudskega odbora. To delavnost , bo zadruga ooravljala po svojem gozdarskem obratu. Vpiše se gozdarski obrat v Ptuju, Zagrebška 11, ki posluje po potr je- URADNI LIST LRS St. 16 — 17. V. 1962 Stran 242 nih zadružnih pravilih. Poslovodja oz. obratovodja je ing. Suvurdžič Stevo, gozdarski inženir v Ptuju. Za obrat podpisujejo: Dreu Vinko, direktor zadruge, ki podpisuje samostojno za gozdarski obrat, po zakonitih določbah in po sklenjeni pogodbi, finančne listine pa so-podpisuje računovodja zadruge, ki vodi tudi knjigovodstvo samostojnega obrata; Strafela Jože, računovodja zadruge, sopodpisuje vse finančne listine skupaj z direktorjem zadruge, v njegovi odsotnosti pa skupaj z obratovodjo gozdarskega obrata; ing. Savurdžič Stevo, obra-tovodja gozdarskega obrata, pa bo v odsotnosti direktorja zadruge samostojno podpisoval za gozdarski obrat. Ustanovitelj je kmetijska zadruga »Haloze«, Ptuj, sklep' zadružnega sveta z dne 21. VIL 1961, št. 606/62, dovoljen je Obč. LO Ptuj z odločbo z dne 25. IV. 1961, številka 05/1-23/2-61. Gozdarski obrat lahko v imenu in na račun kmetijske zadruge »Haloze«, Ptuj sklepa pogodbe v mejah svoje delavnosti, vendar največ do zneska 1,000.000 din. Kmetijska zadruga »Haloze«, Ptuj jamči za pogodbe, ki jih sklene gozdarski obrat le do vrednosti 1,000.000 din, to je do vrednosti osnovnih sredstev, ki jih je zadruga dala gozdarskemu obratu. Maribor. 20. aprila Ii962. Zadr 6/1-60 1226 117. / Besedilo: Gozdarska kmetijska proizvajalna poslovna zveza, Dravograd, v redni likvidaciji. Izbriše se redna likvidacija. Izbriše se likvidator in podpisovalec ter njegova pooblastila Borovnik Stefan. Vpiše se prisilna likvidacija. Pri sedanji firmi se izbriše pristavek IeBni likvidaciji« in vpiše »v bkvidaciji«. Doležal Lojze, likvidacijski upravitelj, bo za zvezo v prisilni likvidaciji podpiso-val samostojno, po zakonitih določbah. Maribor, 25. aprila 1962. Zadr 215/1-48 1319 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 118. Besedilo: Kmetijska zadruga, Šmartno ob Savi, v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 29. marca 1962. Zadr I 104/5 1053 119. Besedilo: Okrajna zadružna zveza z o. j., Novo mesto. Zaradi ukinitve. Ljubljana, 7. aprila 1962. Zadr I 115/21 1192 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 145/62-17 5173 Dne 12. septembra 1962 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin vi. št. 1179 k. o. Runik, obstoječih iz nenacionali-zirane parcele št. 1540/2, stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in pritiklin. Cenilna vrednost je t,360.920 din, najmanjši ponudek 907.284 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje do začetka dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdraži-telja. Sicer opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče II v Ljubljani, dne 3. maja 1962. Oklici dedičem 0 71/62 5104 Trček Franc si, roj. leta 1898, reužitkar iz Zaplane 50, p. Vrhni-a, je umrl brez oporoke 23. XI. 1961 v Zaplani. Sin Trček Franc ml., roj. leta 1925, zdaj neznanega bivališča, se poziva, da v enem letu od te objave poda pri tem sodišču izjavo ali sprejme dediščino ali pa se ji odpove, ker bo sodišče sicer odločilo o njegovi pravici po podatkih, s katerimi bo razpolagalo, in pa s skrbnikom. Okrajno sodišče na Vrhniki, dne 26. marca 1962. Amortizacije vrednotnic, katerih Imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje oravice. sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne 1 R 18/62 5038 »Sodarstvo Tacen«, Ljubljana, prosi za amortizacijo obveznice mestnega ljudskega posojila na ime »Sodarstvo Tacen«, Ljubljana, p. Šentvid, številka obveznice v prilogi. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 28. januarja 1962. 1 R 137/62-3 5124 Strah Anton, upokojenec, Ljubljana, Rudnik 101, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 254910 s saldom 1,500.000 din pod geslom, na ime Strah Anton. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče II v Ljubljani, dne 26. aprila 1962. I R 28/62 5291 Jenko: Vital, Ljubljana, Rakov-niška ulica 3, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Dravske banovine. Ljubljana, št. 199076-147/476 na ime Plevčak Vinko, s saldom 3.088 din, ki jo je prevzela MHL v Ljubljani. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče II v Ljubljani, dne 10. maja 1962. Razne objave Razpisi Št. tl0-l/62 5125 Komisija za razpis delovnih mest pri Obč. LO Črnomelj razpisuje delovno mesto šefa katastrskega urada. Pogoj: višja strokovna izobrazba z najmanj 15 let službe na položaju šefa katastrskega urada. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkova-ne s 50 din takse, z opisom dosedanjega službovanja, z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom komisiji za razpis delovnih mest pri Obč. LO Črnomelj v 15 dneh po tej objavi. Komisija Št. pers 316/62 5355 Svet biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta: — fakultetnega učitelja za zo-ohigieno, — asistenta za primerjalno anatomijo vretenčarjev, — asistenta za prehrano domačih živali, — asistenta za varstvo rastlin, — asistenta za kmetijsko obrato-slovje. Pismene prijave kandidatov z biografskimi in bibliografskimi podatki sprejema tajništvo fakultete v Ljubljani, Krekov trg 4, 14 dni po tej objavi. Svet St. 03/104-62 5259 Upravni odbor Zdravstvenega doma, Izola razpisuje delovno mesto zdravnika splošne prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Upravni odbor Št. 110-1/62 5258 Komisija za uslužbenske zadeve pri Obč. LO Ljubljana-Vič-Rudnik razpisuje na podlagi 164. člena in 3. odstavka 36. člena zakona o javnih uslužbencih delovno mesto referenta za skrbništvo — višja šola za socialne delavce nad 2 leti prakse v stroki. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o izobrazbi ter strokovni praksi naj kandidati vložijo pri Obč. LO Ljublja-na-Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta, toda najmanj 15 dni od te objave. Komisija Št. 15-71/1-62 5039 Svet kolektiva zavoda za zaposlovanje delavcev v Mariboru razpisuje zasedbo delovnih mest: 1. tajnika zavoda, 2. psihologa, 3. referenta za ' zaposlovanje moške delovne sile, 4. strojepiske. Pogoji: pod 1 pravni referent — fakultetna izobrazba ali višja pravna šola z nekaj let prakse v pravni službi; pod 2 fakultetna izobrazba; pod 3 socialni delavec; pod 4 administrativna šola. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Svet Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bode dolgovi sodno izterjali St. 1/62 4678 Z odločbo Obč. LO Tolmin, št. 023-12/62-1/3 z dne 31. III. 1962 je prešla v likvidacijo Krojaška obrtna delavnica v Kobaridu in sicer z dnem 31. III. 1962. Sedež gospodarske organizacije je v Kobaridu, Volaričeva 9. Za likvidatorioo je bila imenovana Kodeli Sonja,' Kobarid, Gregorčičeva 8, šefinja obratnega knjigovodstva TIK iz Kobarida. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Bajič Anka, Ljubljana, Tovarniška 41, osebno izkaznico, reg. štev. 2508 (Banja Luka) in zdravstveno izkaznico, številka 051702 (Ljubljana). 5147 Bajrič Sulejman, Ljubljana, Ko-lezijska 4, zdravstveno izkaznico, izdano v Kninu. 5274 Bandič Lili, Celje, Stanetova ulica, zdravstveno izkaznico, številka 606641. 5193 Baranja Marija, Vanča vas 57, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. štev. 52601 (Murska Sobota). 5292 Benedik Anton, Ravne 12, p. Tržič, spričevalo o opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca, št. 25/V, izdano od OLO Kranj. 4855 Bertalanič Franc, Korovci 41, p. Cankova, osebno izkaznico, reg. št. 107586 (Ljubljana). 4453 Binkar Vladimir, Koper, Gram-sciev trg 5, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 249970. 4031 Bitenc Anton, Slov. Konjice, Mariborska cesta, zdravstveno izkaznico, št. 880142. 5194 Bobanec Edvard, Maribor, Ptujska 19, osebno izkaznico, reg. štev. 143. 5048 Bobovec Marija, Lendava, Partizanska 114, osebno izkaznico, reg. št. 377. 4802 St. 7/62 4662 Z odločbo Obč. LO Tolmin, št. 023-11/62-1/5 z dne 31. III. 1962 je rešlo v likvidacijo podjetje Gpe-arna Kobarid v Kobaridu in sicer z dne 31. III. 1962. Sedež gospodarske organizacije je v Kobaridu, Markova 7. Za likvidatorja je bil imenovan Stih Ignac, uslužbenec krajevnega urada Obč. LO Tolmin v Kobaridu. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Bolte Jože, Ljubljana, Fabianijeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 519 (Koper) in prometno dovoljenje za moped. 5148 Borinc Ivan, Strmec, Polže 4 a, osebno izkaznico, reg. številka 12779. 5195 Borštner Janez, Studence 62, p. Hrastnik, osebno izkaznico, reg. št. 52501 (Trbovlje). 4803 Božič; Marija, Koper, Levstikova 4, zdravstveno izkaznico, številka A-061672. ' 5010 Izgubljene listine preklicujejo Adam Matilda, Razvanje 4, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, štev. 908663. 5316 Adamič Marija, Mala Račna 26, P; Grosuplje, osebno izkaznico, reg. st 138143/58 (Grosuplje). 5339 Alibegovič Ibrahim, Jesenice, Ruparjeva 8, zdravstveno izkaznico, st A-189301. 5129 Andrlon Rudolf, Košnička gora p. Desinič, zdravstveno izkaznico številka 130259 (Rogaška Sla-tlna). 47)1 Aubreht Anton, Višnja gora 24, T t ž telico za avtomobil, številka cd 60-32, znamke »Opek. 5083 n Ar^oštiner Marija. Dražen vrb 8. inn-rf k;a’ OSRhno izkaznico, reg. št. 0032- 5109 Bregar Franjo, Ljubljana, Titova 93, osebno izkaznico, reg. št. 1633 (Ljubljana-Bežigrad)). 5340 Brezar Janez, »ZORA«, lesna predelovalna industrija, Črnomelj, osebno izkaznico, reg. štev. 12199 (Črnomelj). 4276 Brežič Ivan, Log pri Brezovici 47, osebno izkaznico, reg. štev. 100199 (Ljubljana). 5275 Bric Janez, Ljubljana, Kozarje 26 a, osebno izkaznico, reg. številka 218/59 (Ljubljana-Vič). 5149 Brumec Franc, Klokočovnik 14, osebno izkaznico, reg. številka 93122. 5196 Brumen Mirna por. Pavčič, Ljubljana, Hudovernikova 4/II, zdravstveno izkaznico, številka 890135 (Maribor). 5084 Bržan Cvetka, Dekani 6, propust-nico, št. 42209. 5175 Bučan Jakob, Celje, Lisce 48, zdravstveno izkaznico, številka A-430161. 5197 Burič Anton, Šmarje, zdravstveno izkaznico, št. 180179. 5198 Bužinel Franc, Medana 21, p. Dobrovo v Brdih, osebno izkaznico, reg. št. 2024 (Gorica). 4277 Cap čar Marija roj. Učakar, Loke 39, osebno izkaznico, reg. številka 10094. 5199 Čermelj Vladislav, Kočevje, Rožna 1 a, osebno izkaznico, reg. štev. 22901 (Kranj). 4644 Černesi Ludvik, Krčevina 34, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. številka 1499 (Ptuj). 5085 Dajčman Franc, Sladki vrh 52, p. Zg. Velka, osebno izkaznico, reg. št. 239. 5517 Dajčman Marta, Ljubljana, Trg revolucije 7, spričevalo III. letnika trgovske šole v Ljubljani, izdano leta 1961. 5376 Derganc Jože, Studenec 13, ' p. Ivančna gorica, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5341 Dernikovič Franc, Brežice, Prešernova 11, osebno izkaznico, reg. št. 5835. ' 5295 Dobrišek Jože, »Polzela«, tovarna nogavic in drobne konfekcije, Polzela, zdravstveno izkaznico, štev. 779120 (Žalec). 4521 Dokl Edvard, Maribor, Roška 19, osebno izkaznico, reg. št. 411. 5318 Dolinar Janez, Brezovica 105, osebno izkaznico, reg. štev. 49721 (Ljubljana). 5086 Drčar Ida roj. Svetko, Laikova vas, osebno izkaznico, ser. številka 0363991. 5200 Drnovšek Jano, Kisovec 89, pošta Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 839. 4857 Drobne Ana, Store 4, osebno izkaznico reg. št. 7474. 5201 Drobne Friderik, Store 4, osebno izkaznico, reg. št. 4798. • 5202 Drolc Ivanka por. Hribar, podjetje »Kamnik«, Kamnik, tovarniško propustnico, št. 573, izdano od podj. »Kamnik« v Kamniku. 5297 Duh Jožef, Lipa 59, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. štev. 12502 (Lendava). 5110 Duščak Janez, Smrjene 19, p. Škofljica, osebno izkaznico, reg. št. 50636 (Ljubljana ok.). 5542 Dukič Anica, Brežice, Cankarjeva 20, zdravstveno izkaznico, številka 21280. 4712 Eržen Pavla, Kranj, Staneta Žagarja 2, osebno izkaznico, reg. št. 8943 (Kranj). 5114 Faninger Marija, Ljubljana, Medvedova 9, osebno izkaznico, reg. št. 31518 (Murska Sobota). 5237 Fartek Karel, delavsko naselje Belca, Mojstrana, zdravstveno izkaznico, št. 30338. 4804 Fašmon Alojz, Šomat 8, p. Zg. Velka, osebno izkaznico, reg. štev. 13678. 5050 Felicijan Franc, Migojnioe 108, osebno izkaznico, reg. številka 22246. 5203 Fellacher Katica. Ljubljana, J,e-žica 106, osebno izkaznico, reg. št. 352/57 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani. 5087 Ferš Ivan, Maribor, Tekstilska 10, osebno izkaznico, reg. številka 15728. ' 5051 Finazin Vera, Maribor, Pobreška 38/6, zdravstveno izkaznico, številka 33031. 5052 Flander Iva, Ljubljana, Prekmurska ulica, osebno izkaznico, reg. št. 9527 (Ljubljana). 5345 Frbežar Vinko, Ljubljana, Viž-marje 1%, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5344 Gabron Jože, Celje, Lopata 11, zdravstveno izkaznico, številka A-157290. 5204 Gasparič Marija, Laze 51, p. Šentilj pri Velenju, osebno izkaznico, reg. št. 22754 (Šoštanj). t 5150 Gašperič • Leopold, Sela pri Dra-gatušu 12, p. Dragatuš, osebno izkaznico, reg., številka 887 (Črnomelj). 5131 Globovnik Marija, Modrič 26, p. Oplotnica, delovno knjižico, štev. 402634/15954 (Slov. Bistrica). 4973 Gmajnar Janez, Mihovce 46, p. Cirkovce, invalidsko izplačilno knjižico, št. 41185 na ime umrlega , Gmajnarja Antona. 4496 Gobec Jože, Šmarje, zdravstveno izkaznico, št. 428077. 5205 Godec Nada, Maribor, Zmavčeva 9,- zdravstveno izkaznico, številka 944930. 5319 Goljevšček Jožef, Anhovo, delovno knjižico, št. 1400 (Kanal). 3621 Goričan Terezija, Maribor, Sara-novičeva 48, delovno knjižico, št. 227. 5054 Guček Alojz, Vrh pri Boštanju, p. Boštanj, osebno izkaznico, reg. št. 42995. ' 5144 Guček Alojz, Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 602934, zdravstveno izkaznico, št. 996662 na ime Guček Antonija in zdravstveno izkaznico, številka 223826 na ime Guček Jožica. 5146 Guček Antonija, Podgorica 14, p. Razbor pri Loki, osebno izkaznico, reg. št. 155 (Sevnica). 5145 Hajšek (prej Bračko) Milica, Maribor, Metava 39, zdravstveno izkaznico, št. 526450. 5055 Hari Avgust, Gerlinci 103, p. Cankova, osebno izkaznico, reg. št. 48196. 5296 Herman Jože, Mala vas 53, p. Ljubljana-Ježica, osebno izkaznico, reg. št. 9841/51 (Ljubljana). 5152 Horvat Anton, Černelavci 74, osebno izkaznico, reg. št. 1627 (Murska Sobota). 4498 Horvat Karel, Ljubljana, Fabianijeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 19611 (Ljutomer). 51153 Horvat Rudolf, Vanča vas 67, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. št. 18529 (Murska Sobota). 5299 Hriberšek Angela, Rosika 13, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 9862. 5176 Hrovat Feliks, Dolga vas 8 a, p. Kočevje, delovno knjižico, številka 196283/110. 5177 Iljaž Franc, železniški dijaški dom, Maribor, Preradovičeva 33, zdravstveno izkaznico, reg. štev. 313560. 5320 Ivančevič Jože, Celje, Titov trg zdravstveno izkaznico, številka 096332. 5206 Ivmik Jože, Brod 5, p. Podbočje pri Kostanjevici, osebno izkaznico, reg. šj. 32947. 4499 Jakomin Lidija, Pridvor 134, p. Dekani, zdravstveno izkaznico, št. 764245. 5178 Jakša Jože, Črešnjevec pri Semiču 5, p. Semič, orožni list, štev. 2074 (Novo mesto). 5132 Jakša Roman, Kamnik, Titov trg 1, zdravstveno izkaznico, številka 206474 (Kamnik). 5277 Jamnik Niko, Radovljica, Gorenjska 33 b, zdravstveno izkaznico, št. 517908. 5042 Jarc Ana roj. Zalar, Ljubljana, Vižmarje 220, osebno izkaznico, reg. št. 86297 (Ljubljana). 5088 Jarc Boris, Rače 198, zdravstveno izkaznico. 5179 Jež Janez, Spodnje Gameljne 17, p. Ljubijana-Sentvid, osebno izkaznico, reg. št. 447 (Ljubljana-Sent-vid). 5345 Ježovnik Franc, Ogljenšak 16, p. Zg. Polskava, osebno izkaznico, reg. št. 63395. 5321 Jurak Ferdo, Kamnica 16, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Celju. 5056 Kajtna Silvester, Ogeče 2, osebno izkaznico, reg. št. 1033. 5207 Kastelic Karel, Dolgo Brdo, p. Polšnik, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 089940 (Litija). 5346 Keber Teodor, Maribor, Maistrova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 69059. 5322 Kelnarič Zvone, stanovanjska skupnost, Sevnica, delovno knjižico, reg. št. 5465/60, ser. št. 609295.' 5139 Kenda Anton, Ljubljana, Gornji trg 24, osebno izkaznico, reg. št. 261 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani. 5238 Kepe Jožef, Petišovci 25, p. Lendava, orožni list, št. 1755 za »Flo-bert«, št. 8431 (M. Sobota). 4832 Knezar Franc, Kamnica 52 d, osebno izkaznico, reg. številka 32972. 5059 Knezar Franc, Kamnica 52 d, zdravstveno izkaznico, številka 992252. 5060 Koban Mirko, Rače 336, osebno izkaznico, reg. št. 57463/51. 5057 Koban Zora, Rače 336, osebno izkaznico, reg. številka 4823 (Maribor). 5181 Kofol Danilo, Dekani 26, evid. tablico za motor, št. KP 10-318. 5182 Kokol j Pavla, Polica, gramoznica, Kranj, zdravstveno izkaznico. 5183 Kokot Anton, Maribor, Cesta XIV. divizije 97, zdravstveno izkaznico, št. A-103390. • 5323 Konšak Alojz, Uršlja gora 4 a, p. Črna na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 634686. 4716 Koritnik Ana, Zibika 46, p. Pristava pri Mestinju, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju. 4681 Korman Valter, Maribor, Kremp-Ijeva 3, indeks strojne fakultete. Univerze v Ljubljani. 5240 Kos Božidar, Kranj, indeks fa- -kultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelka za kemijo. 5115 Kos. Marija, Zg. Radvanje, Lackova 6, osebno izkaznico, reg. št. 26837. 5058 Kosmač Bogdana, Škofja vas 23, osebno izkaznico, reg. številka 3588. 5208 Kotar Frančiška, Velika Loka 19, osebno izkaznico, reg. štev. 6953 (Trebnje). 5043 Kotur Milan, IRŠ Velenje, Prežihova 2, zdravstveno izkaznico, št. 419210 (Šoštanj). 5184 Kovač Franc, Moravci, p. Fokovci, delovno knjižico, reg. številka 456, ser, št. 549528. 5185 Kovačevič Todor, Ljubljana, Runkova 20, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. 5089 Kovačič Marija, Pristava 23, p. Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico, reg. št. 23776 (Krško). 5300 Kovačič Milan, Rače 318, evid. tablico za motor, št. 14426, znamke »Ztindapp«. 5324 Kochler Marjanca, Ljubljana, Hudovernikova 8, osebno izkaznico', reg. št. 125287 (Ljubljana). 52i39 Kozamernik Jožefa, Ljubljana, Podsmreka 32, osebno izkaznico, reg. št. 154232 (Ljubljana). 5090 Krajnc Antonija, Sovjek 73;" pošta Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 42319. 5325 Krajnc Janez, Tabor, Kaplja 8, delovno knjižico, št. 583355. 5209 Kristan Olga, Celje, Cesta na grad 32, zdravstveno’ izkaznico, št. 427369. 5210 Kristen dr. Brane, Zg. Bistrica 17, p. Slov. Bistrica, orožni list, kal. 16-16-7-65 za lovsko puško 3-cevko, petelinko. 4377 Križan Irena por. Hauptman, Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. številka 558 (Šmarje pri jelšah). 5154 Krznar Robert, Pivola 13, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 952. ‘ 5326 Kržan Ivan, Mali vrh 21, pošta Globoko, osebno izkaznico, reg. št. 1990 (Brežice). 5092 Kržovski Gerasim, Franj, Savska 52, zdravstveno izkaznico, številka 240606. 5301 Kuder Stanislava, Polje 11, pošta Zagorje, osebno izkaznico, reg. št. 16920 (Trbovlje). 5155 Kukec Štefan, Celje, Ulica 29. novembra, zdravstveno izkaznico, št. 424976. 5211 Kukman Olga Mihaela, Maribor, Vrbanska 19, osebno izkaznico, reg., št. 548. 5061 Kuralt Ivan, Zgornja Senica 4, p. Medvode, spričevalo o pomočniškem izpitu iz ključavničarske stroke. izdano v Ljubljani leta 1954. 5093 Kurnik Marko, Ljubljana, Martina Krpana 29, osebno izkaznico, reg. številka 1574/61 (Ljubi jana-Šiška). ' .5278 Lahajner Rudolf, Hlebce 7, pošta Lesce, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Radovljici. 5094 Lapornik Irena, Ljubljana, Šišenska ulica, blok 13, zdravstveno izkaznico. št. 054242 (Ljubljana). 5279 Lazarevič Vojislav, Turnišče 1, p. Domžale, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Nišu. 5280 Ledinšek Friderik, Maribor, Cesta XIV. divizije 3, osebno izkaznico, reg. št. 997. 5062 Legiša Frančiška, Ljubljana, Trstenjakova 2, osebno izkaznico, reg. št. 69215 (Ljubljana). 5156 Lesar Marija, Sodražica 127, zdravstveno • izkaznico, štev. 662118 (Kočevje). 5241 Lešnik Erika, Jareninski vrh 57, osebno izkaznico, reg. št. 73389. 5327 Ličen Marija, Branik 152, zdravstveno izkaznico, štev. 677845 (Nova Gorica). 4524 Lojen Frida, Gregorčičeva 2, zdravstveno izkaznico, številka 613314. 5212 Lorger Irena, Šmartno v Rožni dolini, zdravstveno izkaznico, štev. 624197. 5213 Lorger Ivan, Bukovžlak 34, zdravstevno izkaznico, številka 0699031. 5214 Ludvik Jurij, Store 139, vojaško knjižico, izdano v Celju. 5215 Luštrek Andrej, Medvode 3, osebno izkaznico, reg. štev. 24486 (Ljubljana ok.). 5095 Mahne Frane, Župeno 2, p. Begunje pri Cerknici, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, st. 054801. 5269 Makar Krešo, Ljubljana, Sveto-savska 26,, zdravstveno izkaznico, 'zdano v Ludbregu. 5157 . Makovšek Anton, Zg. Dolič 21, p. Misihija. osebno izkaznico, reg. št. OM63 (Slovenj Gradec). 4619 Makovšek Anton, Zg, Dolič 21, P- Mislinja, delovno knjižico, reg. Mev. 6698, ser. štev. 235052 (Slovenj kradec). 4620 Malus Igor, Tržišče 24. osebno izkaznico, reg. štev. 9612 (Trebnje). 5270 Marič Stojana. Maribor, Jadranska 6. osebno izkaznico, reg. številka 68160. 5328 Marolt Anton, Podmolnik 35, p. Dobrunje, osebno izkaznico, reg. št. 151606/57 (Ljubljana). 5281 Martinčič Mihaela, Ig 157, pošta Ig pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 1997/61 in zdravstveino izkaznico, št. 082368, obe izdani v Ljubljani. 5242 Mastnak Justina, Sevnica, osebno izkaznico, reg. št. 50008 (Trbovlje). 5145 Matjašič Bogomir, Sl. 'Konjice, Mariborska 15, zdravstveno izkaznico, št. 100625. 5063 Matoh Janez, Ljubljana, Dolomitska 2, osebno izkaznico, reg. štev. 131611 (Ljubljana). 5245 Maver Mojca, Ljubljana, Alešev-čeva 22, zdravstveno izkaznico, št. 127798 (Ljubljana). 5158 Medjeral Slavko, Ljubljana, Parmova 36, zdravstveno izkaznico, izdano v Križevcih. 5347 Medvešek Marta, Zurkov dol 31, p. Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 333522 (Videm-Krško), 51*0 Mejač Frančiška, Zg. Zadobrova 129, osebno izkaznico, reg. številka 20092/50. 5116 Merčun Helena, Bišče 1, p. Domžale, osebno izkaznico, reg. št. '17827 (Domžale) iu potrdilo o znanju pro-metuih predpisov, številka 1678, izdano v Domžalah. 5096 Mihelič Helena roj. Henigman, Ljubljana, 'Tržna 8, osebno izkaznico, reg. štev. 50143/51 (Ljubljana). . , ' 3097 Milanič Antonija. Maribor, Fluk-sova 4, zdravstveno izkaznico, štev. 962976. 5064 Milojković Dragoljub, kamnolom, Preserje, zdravstveno izkaznico, št. A-954759. 5117 Mirt Rezka, Presna Loka, p. Sevnica, zdravstveno izkaznico, številka 550134 (Ljubljana). 5142 Mitok Ernest, Ljubljana, Hrenova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 19874/50 (Ljubljana). 5159 Mlakar Janez, Ljubljana, Ljubeljska 19, osebno izkaznico, reg. št. 22745 (Trbovlje). 5244 Mujič Redjep, podjetje »Inštalacija«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 218098. 5243 Murič Murat, Borovnica pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Vrhovnjem, Lika. 5348 Nabernik Marija, Danijel, pošta Trbonje, osebno izkaznico, reg. št. 16309 (Dravograd). 5302 Naglič Frančiška, Ljubljana, Linhartova 86, duplikat osebne izkaznico, reg. številka 133215 (Ljubljana). 5118 Nagode Marija, Cevica 10, pošta Dol. Logatec, osebno izkaznico, reg. št. 19187 (Kranj).. 5303 Novak Marija, Celje, Zg. Hudinja 43, osebno izkaznico, reg. številka 10183. 3216 Novak Stane, Srn rjene 11, pošta Škofljica, spričevalo o pomočni- škem izpitu za avtomehanično stroko, izdano od ŠVG-TAM leta 1949. 5103 Ocepek Stane, Ljubljana, Vide Pregarčeve 21, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5246 Ocvirk Jože, Arja vas, zdravstveno izkaznico, št. 647189/7676. 5217 Ogrizek Srečko, Ljubljana, Vošnjakova 7, delovno knjižico, štev. 2990/521627 (Ljubljana). 5160 Orešič Pavla, Obč. LO Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, štev. 512706 na ime Orešič Marjan. 5186 Ošabnik Maks, Tržič, Cesta JLA 6, orožni list,, št. 25 za lovsko puško, znamke »Betelinka« in flobert, kal. 6 mm, št. 10841 (Tržič). 5247 Ošlak Irena, Maribor, Heroja Staneta 18, osebno izkaznico, reg. št. 49236. 5329 Ošterijaš Vinko, »Mineral«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 255879 (Celje). 5119 Ovčar Ivan, Ljubljana, Polje 351, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5161 Pa j tl er Vlado, Gaj 19, p. Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, štev. 891314. 5065 Patty Stanka, Ljutomer, Prešernova 3, osebno izkaznico, reg. štev. 21114 (M. Sobota). 5305 Peče Šimen, Ježica 53, osebno izkaznico, reg. številka 667 (Ljubljana). 5120 Pečnik Vida, Celje, Stanetova 5, osebno izkaznico, reg. številka 3075. 5218 Penca Martina, Ljubljana,/ Vod-matska 9, osebno izkaznico, reg. št. 110380 (Ljubljana). 5349 Perčič Antonija, Brežice. Prešernova 12, osebno izkaznico, reg. št. 97. 5188 Peserl Rupert, Maribor, Obrežna 27, osebno izkaznico, reg. številka 35273. 5066 , ^ Pesjak Marija, Landek 7, pošta Strmec, zdravstveno izkaznico, št. 192888. 5219 Peterca Alojz, Dobrunje 57, osebno izkaznico, reg. št. 129135 (Ljubljana ok.). 5098 Peternel Anton, Spodnja Idrija 84, zdravstveno izkaznico, številka A-346402. 5121 Petja Ferdo, Komunalno podjetje, Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 548349. /• 4862 Pizzato Marjeta, Ljubljana, Lovčeva 11, osebno izkaznico, reg. št. 10563 (Novo mesto). 5099 Plestenjak Polda, žabnica, Sutna 50, osebno izkaznico, reg. številka 2541 (Kranj). 4918 Plesnik Cecilija javorje 5, pošta Črna na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 458525. 5135 Podboj Breda, j.jubljana. Majaronova 2, osebno izkaznico, reg. št. 1231 (Ljubljana-Bežigrad). 5350 Podgoršek Slava, Belašek 16, p. Leskovec pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 333992. 5330 Podgrajšek Anton, Gorica, pošta Oplotnica, zdravstveno izkaznico, št. 867734 5220 Pongračič Marija, Ljubljana, Apihova 16, osebno izkaznico, reg. št. 77744 (Ljubljana). 5282 Popotnik Jana-Marija, Zagorje ob Savi, Kopališka 8, osebno izkaznico, reg. št. 276/59 in zdravstveno izkaznico, št. 297268. 4865 Poteko Anton, Vojnik 114, osebno izkaznico, reg. št. 90346. 5221 Potočnik Franjo, Maribor, Kneza Koclja 24, zdravstveno izkaznico, št. 935833. 5067 Potočnik Franjo, Maribor, Kneza Koclja 24, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Mariboru. 5068 Potrata Zorka, Griže 26, osebno izkaznico, ser. št. F-0668864. 5222 Prah Vladimir, Piran, Gallusova 4, zdravstveno izkaznico, številka 035843. 5272 Prebil Lcopoldina, Ljubljana, Vodnikova 42, osebno izkaznico, reg. št. 81198 (Ljubljana). 5283 Primc Anton, Domžale, Ljubljanska 114, zdravstveno izkaznico, št. 172758 (Ljubljana). 5284 Pristavec Franc, Brezovica 96, potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 107, izdano od AMD v Podpeči. 5351 Prunk Miloš, Bolnica, Ljubijana-Polje, osebno izkaznico, reg. štev. 564 (Ljubljana-Polje). 5352 Pungartnik Dušan, Ljubno 70, osebno izkaznico, reg. št. 378 (Šoštanj). 5248 Radovan Jože, Ljubljana, Okiš-kega 37, zdravstveno izkaznico, št. 148144 (Ljubljana). 5100 Rajter Cvetka, Ljutomer, Glavni trg 14, zdravstveno izkaznico, štev. 309760 (Ljubljana). 5162 Rajšter Irena, Maribor, Moše Pi-jade 50, zdravstveno izkaznico, št. 940793. 5069 Ramšak Ivan, Mala Mislinja 41, p. Mislinja, zdravstveno izkaznico, št. 492085. 4864 Recek Konrad, Plitvički vrh 44. p. Gornja Radgona, osebno izkaznico. reg. štev. 266 (Gornja Radgona). 5044 v Repolusk Milan, Maribor, Brun-čičeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 1138/60. 5070 Repolusk Milan, Maribor, Brnn-čičeva 1, potrdilo za vožnjo z mopedom. št. 9/977. 5071 Rink Pavle, Spodnji Kašelj 26, p. Ljubljana-Polje, potrdilo o znanju prometnih predpsiov, izdano od AMD L jubi jana-Moste. 5285 Robnik Ivan, Tovarna meril. Slovenj Gradec, zdravstveno izkaznico, št. 798457 in delovno knjižico, reg. št. 479157, ser. št. 507870. 4143 Roj Franc, Piran, Trubarjeva 11, zdravstveno izkaznico, številka 757050, zdravstveno izkaznico, štev. 747982 na ime Roj Marija, zdravstveno izkaznico, št. 162608 na ime Roj Graciela in zdravstveno izkaznico, štev. 214747 na ime Roj Edi. 4441 Romih Franc, Dunaj 3, p. Krško, osebno izkaznico, reg. štev. 53322 (Trbovlje). 5306 Rotar Franc, Podsmreka 7, pošta Brezovica, zdravstveno izkaznico, št. A-024659 (Ljubljana). 5286 Rous Štefan, Ljubljana, Celovška 134, zaključno spričevalo gradbene šole v Ljubljani, izdano leta 1957. 5287 Rovan Roman, Ljubljana, Gosposka 6, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani. 5249 Rovšek Karolina por. Brdnik, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 1131/50 (Celje). 5250 Rupar Valentin, Dolenja Žetina 15, p. Poljane nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. štev. 30067 (Kranj ok.). 4379 Sabo Vera roj. Magyar, Centiba 428, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 32616 (Murska Sobota). 3869 Saftič Mustafa, gozdna uprava Pokljuka, Bled, zdravstveno izkaznico, številka 237739. 5136 Schlosser Štefan, Ljubljana, Celovška 124, osebno izkaznico, reg. št. 94583/51 (Ljubljana). 5167 Sever Jože, Loka 38, p. Črni kal, zdravstveno izkaznico, številka 753726 (Koper). • 4387 Simonovič Miodrag, Portorož 28, osebno izkaznico, reg. št. 13467 (Koper). 5112 Sinko Vesna, Celje, Levstikova 6 a, zdravstveno izkaznico, številka 426498. 5223 Skledar Alojz, Turnišče 48, zdravstveno izkaznico, šf. 396716, (Lendava) na ime Skledar Marija. 4442 Sl a ček ^ Štefanija, Cogetinci, pošta Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 47212 (Maribor ok). 5308 Sluga Jožef, Celje, Trnovlje 8, zdravstveno izkaznico, številka 425704. ' 5224 Smrekar Lojze, Ljubljana, Luize Pesjakove 16, zdravstveno izkaznico, št. 108252 (Ljubljana) na ime Smrekar Robert. 5122 Smrekar Marija, Beričevo 14, p. Dol, zdravstveno izkaznico, številka 161878 (Ljubljana). 5163 Sobočan Ivan, Sp. Ivanjci 20. vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka v Lendavi. 4226 Sotošek Justa, Celje, Teharska 34, zdravstveno izkaznico, številka 614917. 5225 Spasović Rodoljub, Zminec 5, p. Škofja Loka, delovno knjižico, izdano v Čačku. 5164 Spetič Franc, progovni odsek, Pivka, zdravstveno izkaznico, štev. 769738 (Postojna) na ime' Spetič Jožefa. 4889 Stajneker Avgust, Maribor, Pohorska 21, osebno izkaznico, reg. št. 33. 5331 Starc Ana, Podsmreka 6, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico, štev. 176367 (Ljubljana). 5165 Stegenšek Ljudmila, ‘ Sevnica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 318241. 5141 Stenko Cecilija, Ljubljana, Vrhovci 79, zdravstveno izkaznico, izdano v Murski Soboti. 5166 Stojilkovič Cvetan, Ljubljana, Goce Deleeva 30, osebno izkaznico, reg. št. 233/58 (Leskovec). 5288 Stojkovič Simon, Maribor, Ben-kova 3, zdravstveno izkaznico, št. 002806. 5552 Stopar Jožef, Novo Tepanje, osebno izkaznico, reg. št. 221. 5226 Strah Marija, Zg. Radvanje, Ob Ribniku 49, zdravstveno izkaznico, št. 245948. 5533 Štraus Alojzija roj. Jakopič, Rečica 22, osebno izkaznico, reg. štev. 51389. 5227 Štraus Karel, Rečica 221 osebno izkaznico, reg. št. 54401. 5228 Štrukelj Alojz, Vrtojba 282, osebno izkaznico, reg. štev. 9362 (' urica). 4415 Suban Olga, Ljubljana, Povšeto-va 71, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5251 Sušnik Jožefa roj. Skumavce. Zabreznica 42, p. Žirovnica, osebno izkaznico, reg. št. 6963 (Kranj). 5123 Svet Vladimir, Ljubljana, Stros-smayerjeva 5, osebno izkazpico, reg. št. 104546/53 (Ljubljana). 5252 šantič Ana, Semedela 181, pošta Koper, propustnico, štev. 48305 (Koper). 5510 Šegula Alojz, Drakovci, pošta Bučkovci, osebno izkaznico, reg. št. 11832 (Ljutomer). 5511 Šehovič Redjep, Ljubljana, Titova 53, osebno izkaznico, reg. štev. 30/57 (Nevesinje). 5101 Šimnovec Romano, Ljubljana, Medvedova 3, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 102il37l /47312, izdani v Ljubljani. 5102 v Šinkovec Vinko, Srednja Kanomlja 26, osebno izkaznico, reg. št. 53569. 5190 škreblin Matilda, Brezula 16. p. Rače, osebno izkaznico, reg. štev. 2206. 5534 Skril jak Valent. Celje. Riharjeva 4/7, zdravstveno izkaznico, številka 547926. 5229 Šprajcar Franc, Vavpča vas 10, p. Semič, .osebno izkaznico, reg. št. 12168 (Črnomelj). . 4527 Strigel] Danica. Dom na Bokal-cah. p. Ljubijana-Vič. osebno izkaznico, reg. št. 22106 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Šoštanju. 5289 Štruc Alojz, Maribor, Dominku-ševa 6, zdravstveno izkaznico, št. 899305. 5335 Štrukelj Dane, Ljubljana, Vodnikova 35, delovno knjižico, reg. št. 1365, ser. št. 521241, izdano v Ljubljani. 5253 Švajger Dušica, Ljubljana, Kidričeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 89332/51 (Ljubljana). 5254 Talič Šerif, Ljubljana, Šišenska ulica, delovno knjižico, št. 18/6-1962 (Ljubljana-Center). 5168 Tegelj Marija, Dolnja Brezovica 8, p. Preserje, osebno izkaznico, reg. št. 35965 (Preserje) in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano v Podpeči. 5255 Tibaut Terezija, Celje, Ljubljanska 93, zdravstveno izkaznico, št. 968732. 5230 Timošenko Peter, Maribor, Maistrova 16, osebno izkaznico, reg. št. 2695. 5072 Todorovič Helena, Celje, Ulica 29. novembra, spričevalo ll. gimnazije v Celju, izdano leta 1958/ 59. 5231 Tom Metka, Ljubljana, Ambrožev trg 2, osebno izkaznico, reg. št. 77734/51 (Ljubljana). 5169 Tomase vič Tomislav, Mojkovac, osebno izkaznico, reg. št. 213 (Mojkovac). 5170 Tomazin Marjan, Kranj, Kidričeva 19, zdravstveno izkaznico. 5191 Topič Rade, Ljubljana, Tomačeva 11 a, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Sombom. 5353 Topolovšek Vinko, Ljubljana, Tovarniška 4, osebno izkaznico, reg. št. 45814 (Senovo). 5256 Topolovšek Vinko, Poljčane, Pod Bočem 6, evid. tablico »preizkušnja 3-145«. 5171' Tovornik Stanko, Povčeno 2, p. Rimske Toplice, zdravstveno izkaz- nico, št. 253108 in vojaško knjižico, izdano v Kninu. 5232 Tropinauer Mirko, Lešane 46, p. Apače, osebno izkaznico, reg. štev. 59032 in zdravstveno izkaznico, št. 208241. 4381 Turin Antonija, Maribor, Ptujska 44, osebno izkaznico, reg. štev. 65318. 5073 Turk Terezija, Nova vas, delovno knjižico, št. 8338. 4382 Uranjek Ivan, Maribor, Meljska 11, osebno izkaznico, reg. številka 750. 5074 Urleb Jože, Rifnik 8, p. Šentjur, zdravstveno izkaznico, številka 620938. 5233 Uršnik Marija, Maribor, Praprot-nikova 27, osebno izkaznico, reg. št. 30191. 5075 Valenčič Aleksander, Mala Pristava 25, p. Košana, orožni list, št. 1536 za lovsko puško. 5192 Vehovec Vida, Dragočajna 13, p. Smlednik, osebno izkaznico, reg. št. 14799 (Medvode) in zdravstveno izkaznico, številka 044450 (Ljubljana). 5354 Velenšek Marinka, Zadobrova 15, zdravstveno izkaznico, številka 258469. 5234 Verznarc Karel, Maribor, Heroja Vojka 25, zdravstveno izkaznico, št. 378451. 5336 Vezjak Hinko, Maribor, Istrska 27, osebno izkaznico, reg. številka 2375. 5076 Vidovič Jože, Gradišča 42. pošta Cirkulane, zdravstveno izkaznico, št. 460311 na ime umrle Vidovič Ane. 5314 Viher Hildegarda, Maribor, Obrežna 9, zdravstveno izkaznico, št. 956320. 5357 Vild Helena, Lendava, Rudarska 22, zdravstveno izkaznico, številka 285434 (Lendava). 4890 Vrban Branka, »Tehnog'radnje«, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. (6416. ^ 5077 Vrban Milenka, »Tehnogradnje«, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 315505. 5078 Vrblač Leopold, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, št. 100045. 5079 Vrbnjak Franc, Ljutomer, zdravstveno izkaznico, št. 116970 (Gornja Radgona). 4866 Vrenko Nikolaj, Maribor, Stros-smayejjeva 17, vojaško knjižnico, izdano od vojaškega okrožja v Celju. 5080 Zabret Anton, Celje, Mariborska 157, osebno izkaznico, reg. številka 14601. 5235 Zamuda Jože, Maribor, Slovenska 4 pri Burjak, osebno izkaznico, reg. št. 4925. 5081 Zakrajšek Marija, Gozd — Martuljek 40, delovno knjižico, številka 522243/Ž366 (Jesenice). 5315 Zebec Franc, Maribor, Stros-smayerjeva 17, zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 5290 Zorec Julij, Maribor, Prekmurska 65, osebno izkaznico, reg. št. 18997 (Maribor). 4629 Zver Marija, Lipovci 55, p. Beltinci, zdravstveno izkaznico, štev. 117866 (Murska Sobota). 4923 Zakrajšek Franc, Krampi je 6, p. Nova vas, zdravstveno izkaznico, št. 244644 (Cerknica). 5172 Žager Danica, Celje, Mariborska 123, zdravstveno izkaznico, številka 199154. 5236 Žarn Ana, Veliko Mraševo 46, p. Podbočje, osebno izkaznico, reg. št. 27849. 4654 Žižek Ernest, Razvanje 70, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 70496. " 5082 Žuner Ludvik, Maribor, Nasipna 67, osebno izkaznico, reg. številka 50887. 5338 Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1960 s kratkimi izvlečki iz poročil AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din RUDNIK RJAVEGA PREMOGA, KANIŽARICA 652 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 337,817 Denarna sredstva osnovnih sredstev , » , 15,379 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe 98,959 Denarna sredstva skupne porabe • • • 1,582 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .••••••. 36,033 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in dru- drugih skladov ................................... 439 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 156 K- Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve.......................... 43,064 Druga aktiva ..................................... 2,929 Skupaj . . 556,358 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev.................... . 142,165 Drugi viri osnovnih sredstev..................212,726 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe ...... § . . 26,461 Drugi viri sredstev skupne porabe . , , . 74,051 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev........................ 8,885 Drugi viri obratnih sredstev 21,735 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . ( . 2 Viri nerazporejenih sredstev .... 912 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 5,400 Dobavitelji in druge obveznosti ..... 42,945 Druga pasiva.................................. 1.078 Skupaj . . . 536.358 Proizvodnja je Pila višja za 19 %. proizvodni načrt pa je bil dosežen z 82,8 zaradi nedokončanih investicij. Rudniška storilnost je bila povečana za 10 %. Zaposlene so bile povprečno 304 osebe. Vodja računovodstva: Matija Držaj Predsednik u. o.: Jože Kolenc Direktor: Ing Gido Rozman AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din, St. 1959/1-62 MARIBORSKA MLEKARNA, MARIBOR 650 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . ....... t t . Denarna sredstva osnovnih sredstev . » , B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe.................. t » Denarna sredstva skupne porabe • • • • C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in dru* drugih skladov............................ Denarna sredstva nerazporejenih sredstev L. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva ................ 1,15518 10,550 4,000 153 57,146 1,1,19 5,812 25,108 3,965 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . , < Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe............... Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ... Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . , E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . Dobavitelji in druge obveznosti............. Druga pasiva ............................... 45,053 82,095 1,08,1 4.125 2,701 50,080 504 7,710 26,458 1,346 Skupaj 221,131 Skupaj 221,151 V sklopu podjetja je obrat predelave mleka in 35 poslovalnic s prodajo na drobno. Realizacija je bila za 2,3,86 % višja in načrta. Povprečno je bilo zaposlenih 156 oseb. Na poedinca odpade 3,147.471 din povprečnega celotnega dohodka, 410597 din dohodka in 387.339 din čistega dohodka. Vodja računovodstva: Roman Blasin Predsednik u. o.: Ing. Erika Lampret Direktor: Leo Šarman St. 1950/60 TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA«, PTUJ 649 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . ............. • • > Denarna sredstva osnovnih sredstev . > » B. Sredstva sknpne porabe Sredstva skupne porabe.................. • • Denarna sredstva skupne porabe « • « « C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .<«••••• D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov.................................. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve...................... Druga aktiva................................. 9,511 1,545 98,250 5,686 137 29,805 819 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev................ • » 7,471 Drugi viri osnovnih sredstev 5,204 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe . . > . . 309 Drugi viri sredstev skupne porabe . « » • — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . 1,869 Drugi viri obratnih sredstev ...... 68.624 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi .... 4,52] Viri nerazporejenih sredstev ... 1,963 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . — Dobavitelji in druge obveznosti...... 41,499 Druga pasiva 12,300 Sknpaj 145,760 Skupaj . . . 145,760 Podjetje je v 21 prodajalnah opravilo s 84 zaposlenimi 839.000 din prometa. Vodja računovodstva: Vera Muršič Predsednik u. o.: Maks Šprah Direktor: Bruno Valentin ŽVEPLARNA, PTUJ 655 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ......•••ii. Denarna sredstva osnovnih sredstev . . B. Sredstva sknpne porabe Sredstva skupne porabe ....«••• Denarna sredstva skupne porabe . • . C. Obratna sredstva ■Skupna obratna sredstva . ••••••> D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in dru- dmgih skladov........................ Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve ........ Druga aktiva .................... 2,298 251 3,025 205 5,064 270 2.83" 153 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... Drugi viri osnovnih sredstev , . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe . . . . Drugi viri sredstev skupne porabe G Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . Dobavitelji in druge obveznosti............ Druga pasiva ...................... 2,581 1,844 2,054 1,599 364 295 2.600 2.363 417 Skupaj Načrt realizacije je bil presežen za 32 % Vodja računovodstva: M. Berden 14.097 ( načrt proizvodnje pa za 18 %. Predsednik u. o.: M. Petrovič Skupaj . . . Direktor: B. Urbančič 14.097 izdaja »Ur'adni lisi LKS. — Direktor in odgovorni nrednikf lote Juraž — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča, f Ljubljani