2. 2?

§ito Županske z¥@z@ za Sloveniio.
Siev. 1.
Mesečna oriSo??a „^omol
Leto I.
Na delo!
ČLANI »ŽUPANSKE ZVEZE« — KODITE NAŠI SOTRUDNIKI!
Izvršujoč sklep zadnje odborove seje Županske zveze — pošiljamo danes v štiri I; rat desettisoč izvodih Vestni k županske zveze« prvič kot obno^ieno »Občinsko upravo« med naše slovensko ljudstvo sirom Slovenije. Negotovost v materialnem položaju nam danes še brani, da bi se lotili izdajanja samostojnega glasila Županske zveze — »Občinske uprave«, ničmanj pa tudi negotovost v zakonodaji.
Končno pa je dosežen prav tisti učinek, če izhaja »Občinska uprava« kot priloga »Domoljubu«, ker ima vsakdo tudi tako najlepšo priliko, to prilogo izločiti in jo — kot strogo strokovno — trajno shraniti.
Ne sme se prezreti tudi izdatkov. Če bi hoteli izdajati v današnjih razmerah lastno glasilo, bi to veljalo naročnike najmanj še dvakrat toliko na leto. A finančna plat je danes važna za vsakogar. — Naposled pa bo imelo na stotisoče čitateljev — 2,1 usti naš mladi naraščaj — priliko, razmišljati o poslih javne občinsko upravo in se vaditi v niih. Kajti pomniti je: občina je važen steber, važna celica države!
Velike naloge čakajo občin. — Ni samo izdajanje živinskih potnih listov, aLi dostavljanje spisov za razne urade namesto uradnih slug, — najvažnejša naloga občin. — Čakajo jih velika socialna vpra-Stiiiia, ki neizprosno trkajo na vrata: vprašanja ubožne oskrbe, sploh naloge, ki jih bodo morale izvrševati občine v dobrobit občanov na vseh poljih. In naše občine morajo biti pripravljene na to.
Pripravljajo naj se že danes — s temeljitim poukom in proučevanjem nalog, ki jih čakajo a tudi na ta način, da prihajajo z inicijativnimi predlogi. Pa ne samo občine ali župani: Vsak član Županske zveze naj gre na delo!
Kako si mi to mislimo? V svojih vrstah imamo člane — raz-borite, preizkušene v javnem delovanju. Vse vabimo in pozivljemo: Stopite v naS krog kot naSi sotrndniki, kot dopisniki! Ne prihajajte samo z vprašanji, marveč tudi s stvarnimi predlogi, z nasveti, izdelanimi ali pa tudi samo z zasnovanimi načrti! Več glav — več misli. Kličemo Vas: odlašajte se z razpravami. Vabimo Vas: pridite. In 7, združenimi močmi pojdemo na delo!
Odbor »Županske »vezo«.
Županski tečaj v Celju
ki ga je priredila »Županska zveza« za Slovenijo v nedeljo, dne 18. decembra 1921, je uspel nad vse lepo. Udeležilo se ga je nad 100 županov in občinskih odbornikov iz vseh okrajev Celjskega okrožja. Udeležili so se ga pa tudi trije narodni poslanci, gg. S t a n o v n i k , K r a n j c in Skoberne. — Tečaj je vodil načelnik Županske zveze, poslanec Stanovn!k. — Predavatelja-strokovnjaka, ki ju je na prošnjo Županske zveze poslala pokrajinska uprava, sta predavala o notranjem poslovanju občin in o domovinstvu. Kako srečno sta bili izbrani ti dve strokovni predavanji, so pokazala številna vprašanja, ki so jili stavili župani in občinski odborniki na predavatelja.
Vsi udeleženci so izrazili željo, da bi se še večkrat priredili taki zelo potrebni poučni tečaji. Ob sklepu je poslanec Kranjc med splošnim in živahnim pritrjevanjem vseh navzočih izrekel toplo zahvalo predsedstvu pokrajinske uprave za naklonjenost, izkazano s tem, da je določila dva uradnika-predavatel.ia in jih poslala na ta strokovno-poučni tečaj.
Sprejete so bile sledeče resolucije:
1.	Zupani in občinski odborniki, zbrani na županskem tečaju v Celju, zahtevajo od vojnega ministrstva, da pošlje v vsak okraj vojaške strokovnjake, ki naj na licu mesta razložijo občinskim funkcionarjem celotno poslovanje v zadevi vojaške evidence. Pozivamo gg. poslance, da zahtevo podpirajo.
2.	Zahtevamo, da vojaška uprava dd občinam vojaške tiskovine brezplačno na razpolago oziroma povrne občinam stroške za že nabavljene tiskovine.
3.	Za občinske tajnike, ki so vsled vojaških zadev težko obremenjeni, zahtevamo, da država prispeva občinam s tolikimi zneski, da morejo tajnika dostojno plačati.
4.	Županska zveza za Slovenijo kot čuvarich pravic občin in občanov protestira proti nameri, da bi se nastavili po občinah državni tajniki.
5.	Pozivamo vlado, da nemudoma priskoči v živilih in denarju na pomoč prebivalstvu, ki vsled suše trpi pomanjkanje.
6.	Vsaka občina naj uvede »Opravilni redt za svoj občinski odbor. Oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo naprošamo, da izda občinam tozadevna navodila.
7.	Negativna poročila (posebno tedenska poročila glede kužnih bolezni) se naj ukinejo.
Resolucije so bilo soglasno sprejete in bo se odposlale na pristojna mesta.
Občiusko poslovanje in uradne knjige.
Uradovanje pri naših občinah in to zlasti pri manjših ni vedno tako, kakršno bi moralo biti. V občinski pisarni, odnos-no v sobi, ki se smatra za občinsko pisarno, vlada nered. Uradni spisi, razne okrožnice, uradni listi, zakoni, kolikor jih županstvo ima, leže razmetani po mizi, oknih in omarah. Za redno uradovanje tako potrebnega reda ni. Ni torej čudno, da spis, ki bi ga župan moral že zdavnaj rešiti in radi katerega je dobil od višjega oblasiva že ponovni opomin, pride šeie po dolgem času na dan ali pa se za vedno zgubi. Vsled nereda v pisarni trpe stranke, trpi župan, ki ima lahko vsled tega nepotrebna pota h okrajnem glavarstvu, nered v pisarni pa naposled lahko povzroči tudi občini sami veliko gmotno škodo. Župani, če hočete imeti redno uradovanje, skrbite predvsem za red v pisarni. Spise, ki pridejo na županstvo, rešite in odpravite kolikor mogoče kmalu. Jasno je in nikdo ne more zahtevati, da bi se vsaka stvar rešila takoj, ker vsakdo ve, da kmetski župan, ki dela cel dan na polju, ne bo šel zvečer v pisarno in tam ponoči reševal spise, ki jih je čez dan dobil. Porabi za to vsaj nedelje in praznike ter spravi iz pisarne, kar se ti je nabralo med tednom.
Poleg splošnega reda je nujno potrebno tudi, da ima župan v svojem uradu vsaj najpotrebnejše knjige. Prav mnogokrat se opazi, da nima župau ne vložuega zapisnika, ne občinske matice in niti ne zapisnika o občinskih sejah, kaj šele druge knjige. Da je uradovanje pri takem županstvu težko, je samoobsebi umljivo.
V nastopnem hočem v kratkih potezah navesti, kako naj župan postopa s spisi in katere knjige pri tem potrebuje.
Ko dobiš pošto, preglej vse ?pise natančno, da boš videl, če je med njimi kaj takih, ki jih moraš rešiti takoj. Vsak spis opremi nato zaporedoma s tekočo številko ter datumom (dan, me^ec in leto). Za to se rabi navadno štampiljka: došlo dne....
št.....Če to imaš in se ti zdi, da občinska
blagajna ne bi mogla prenesti stroškov za nabavo take štampiljke, napiši vse to na spis sam. Došle spise in vloge vpišeš nnto v v 1 o ž n i (opravilni) zapisnik. Ta knjiga je za vsak občinski urad nujno potrebna. Iz nje izveš kadarkoli treba, kdaj jo spis prišel na županstvo, kdaj in knlco jo bil rešen ter kam in kdaj se je odposlal. Brez tega zapisnika je redno uradovanje tudi pri najmanjših občinah skoraj izključeno. V vložni zapisnik vpišeš najprej tekočo številko, ki jo ima spis, nato v drugi presledek, kdaj je spis došel, v tretji, od
kod je spis ter kratko vsebino spisa, v četrto kolono pa, kdaj je bil spis rešen in kam je bil odposlan. To so najpotrebnejši podatki, ki se v zapisnik, če hočeš imeti vedno pregled, morajo vpisati. Spise vpisuješ v vložili zapisnik po tekočih številka!], kot si jih že preje zaznainenoval. Ob koncu vsakega leta zapisnik zaključiš in pričneš z novim letom s številko 1.
Poleg vložnega (opravilnega; zapisnika se vodi ponekod tudi kazalo (indeks). V kazalo se vpisujejo vloge, ki so se preje že vpisale v vložni zapisnik in sicer po abecednem redu. Kazalo služi samo kot pomožna knjiga k vlož. zapisniku. Kazalo jo za velike občine z velikim prometom nujno potrebno, male občine ga ne potrebujejo, ker se pri majhnem prometu spis hitro najde že po vloznem zapisniku.
Tudi poštna knjiga se rabi le kot pomožna knjiga in je potrebna za večje županske urade, dččiin manjši lahko brez vsakih hujših posledic shajajo brez nje. V poštno knjigo se vpisujojo vsi po p^šti odposlani spk;i.
Druge knjige, ki jih pri uradovan ju rabiš, so naslednjo:
O b a blagajniška dnevnika f. j. dnevnik občinske in ubožne blagajne. V ta dnevnika vpisuješ vsak dan sproti, kar si prejel ali izdal. Dnevnika se vodita lo.eiio. Kar si prejel za občino vpiši v občinski blagajniški dnevnik, kar pa si prejel a.i izual za ubožno blagajno vpiši v dnevnik ubožne blagajne. Postavke vpisuj zaporedoma in jih opremi s tekočimi številkami in datumom. Za vsak izdatek zahtevaj potrdilo ter ga prideni potem, ko si ga zaznamoval s tekočo številko k dnevniku. Kavno tako postopaj tudi z dokazili o prejetem denarju. Morebitne pomoto v teli kr ;gah ne s.res radirati, temveč jih mora* prečrtati tako, da je beseda ali številka vkljub temu še vedno čitljiva. Denar, ki si ga prejel za občino bodi v ta ali drugi namen, imej vedno ločen od svojega lastnega. Ni je večje in mnogokrat nerednejše napake cd te, da se tuj denar meče z last- im v skupen žep, pa tudi tedaj, čo vodiš natančne in pravilno zapisnike o tu om denarju. Celo poslovanje z denarjem naj 1)0 tako, da blagajno lahko vsak trenutek brez skrbi daš pregledati revizorju ali jo izročiš svojemu nasledniku.
Za večje občine je priporočljivo, da se poleg blagajniških dnevnikov vodi tudi še takozvana taksna knjiga. V to knjigo se radi lažjega pregleda vpisujejo dohodki iz občinskih taks, kakor pristojbine od raznih stavbnih in drugih ogledov, policijskih ur, licenc za ples itd.
(Dalje priti.)
O posredovalnih uradih.
Poslovanje občinskih posredovalnih uradov v Sloveniji je urejeno s posebnimi deželnimi zakoni, ki so bili izdani večinoma že pred vojno in so še sedaj veljavni. Po zakonu z dne 18. maja 1914, dež. zak. št. 20, se m o r a j o na ozemlju bivše kranjsko dežele ustanoviti posredovalni uradi v v s a k i občini, kljub temu je še precej občin na Kranjskem, kjer posredovalnih uradov se nimajo.	I
Na bivšem štajerskem, kjer vela deželni zakon z dne 29. dec. 1914, dež. zak. št. 23 iz 1. 1915, pa v velikanski večini občin takih posredovalnih uradov še nimajo hi ravnotako na ozemlju bivše K o-roške, kjer velja deželni zakon z dne 14. julija 1910, dež. zak. št. 35.
Občinski posredovalni uradi so v veliko korist ljudstva, ker preprečijo mnogo zasebnopravnih pravd in poravnajo tudi zelo mnogo slučajev žaljenja časti, radi katerih bi se ljudje sicer tožarili. Tožarenje pa je danes zelo draga reč in že marsikdo se je bridko kesal, ker se ni hotel poravnati pred domačim posredovalnim uradom.
Po uradnih podatkih oddelka za pravosodje je v Ljubljani bilo leta 1918 pred občinskimi posredovalnimi uradi na Kranjskem 577 zasebnopravnih sporov, izmed teh so jih posredovalni uradi poravnali 290. Veliko večji pa je še uspeli v sporih radi žaljenja časti, katere je treba po zakonu najprej spraviti pred posredovalni urad in šele potem se sme viožiti- tožba pri sodišču. Leta 1918 je prišio na Kranjskem 623 takih sporov pred občinske posredovalce urade, preden so stranke vložile tožbe pri sodiščih. Od teh 623 sporov so jih posredovalni uradi poravnali 320, torej dobro polovico. So-dišča pa so poslala posredovalnim u- :n 1016 tožb v poravnavo in od teh so jih posredovalni uradi p o r a v n a 1 i še 335, torej s k u p a j 655 slučajev!
Za Štajersko in za Koroško žal ni nobenih uradnih podatkov o tem, kako so občinski posredovalni uradi delovali in koliko so imeli uspehov. Po uradnem izkazu 1. 1920 je bilo v okolišu okrožnega sodišča v Celju samo 19 občinskih posredovalnih uradov in v okolišu mariborskega okrožnega sodišča samo 58, dočim jih je bilo v letu 1920 na ozemlju bivšo Kranjske vseh skupaj 233. Te številke morajo odpreti oči pač vsem tistim občinam, kjer žal še do danes nimajo posredovalnih uradov. Zlasti Štajerci naj se z g i b 1 j e j o in ustanove posredovalno urade povsod. Zadnji čas so okrajna glavarstva razposlala vsem občinam pozive v tem oziru. Upati je, da bo več uspeha kakor doslej. Stroške občin za nabavo potrebnih uradnih knjig in za odškodnine članom posredovalnih uradov bo stotero odtehtala korist, ki jo imajo občani od teh uradov.
Ker so od mnogih strani dohajali glasovi, da v nekaterih občinah na bivšem Štajerskem nimajo še nikakega tarifa, po katerem bi se članom (zaupnikom) posredovalnih uradov plačevale odškodnine za zamudo časa in pristojbine za pot, izide v kratkem nov tarif, veljaven za vso Slovenijo, ki določa času primerne odškodnine.
Občinske ceste in pota.
Županstvo K. — vpraša:
V naši občini imamo občinsko cesto, po kateri se vrši velik promet z lesom. Kako raj napravimo vlogo, da rotovo dobimo opravičeno odškodnino od dotičnih
lesnih trgovcev. Koliko ee lahko zahteva od vagona speljanega lesa?
Odgovor:
Izredne prispevke za posebno porabo občinskih cest imate pravico zahtevati od lesnih trgovcev po določbah § 22 cestnega zakona z dne 21. februarja 1012, deželni zak. št. 22 iz leta 1913.
Četrti odstavek tega paragrafa pravi: »Prispevek se določi po dogovoru.« —< Torej po dogovoru med občino in dottčni-mi lesnimi trgovci. — Zato je pred vsem treba, da se določi ta izredni prispevek. Ker pa spada določanje sredstev za vzdrževanje občinskih cest in poti po § 35 navedenega zakona v delokrog občinskega odbora, naj sklepa ta o zahtevku občine za izredni prispevek, ki naj se zahteva od lesnih trgovcev za posebno porabo občinske ceste, in na podlagi tega sklepa najj so potem županstvo dogovarja ž njimi. — Ako se pri tem dogovor ne doseže, naj se še-le obrne županstvo na oddelek za javna dela pokrajinske uprave za Slovenijo, da ta določi izredni prispevek na podlagi 11. točke § 25 navedenega cestnega zakona, ker ima sedaj ta oddelek pravico, ki je je imel po navedenem paragrafu bivši deželni odbor.
Koliko naj bi se zahtevalo od vagona speljanega lesa, — mi pač nismo v stanu povedati. To bo vsekako ložje presodil občin: k"i e'bor po krajevnih razmerah oziraje se na to, a!i so glede na kakovost in lego c: te stroški 'a vzdrževanje višji ali nižji. (Ta odgovor velja le za občine bivše dežele Kranjske.)
Kdo postavlja šolske nadzornike ?
Kdo postavlja krajne šolske nadzornike?
(Vprašanje županstva L.)
Na to vprašanje nastopno pojasnilo:
Po še vedno veljavnih določbah zakona o šolskem nadzorstvu (za bivšo voj-vodino Kranjsko) z dne 23. oktobra 1912, dež. zak. št. 63, imenuje krajnega šolskega nadzornika okrajni šolski svet.
Glede tega doioča § 10 navedenega zakona: »Krojni šolski svet oskrbuje naloženo mu šolsko nadzorstvo predvsem po krajnem šolskem nadzorniku, ki ga imenuje okrajni šolski svet, ko je zaslišal krajni šolski svet, za poslovno dobo krajnega šolskega sveta, in si'er izmed oseb, ki stanujejo v šolskem okolišu, imajo pasivno volilno pravico v občinski zastop in za to opravilo potrebne zmožnosti, iz-vzemši učitelje ljudskih šol.«
Čo je več šol, ki spadajo pod delokrog krajnega šolskega sveta, sme biti tudi več krajnih šolskih nadzornikov. — Z imenovanjem postane krajni šolski nadzornik član krajnega šolskega sveta. Pred-' sednik krajnega šolskega sveta pa ne more biti obenem krajni šolski nadzornik.
Preko teh določil okrajni šolski svet ne sme iti pri imenovanju krajnih šolskih nadzornikov, posebno ne imenovati jih samovoljno, no da bi popred zaslišal krajni šolski svet.
Brezplačna učiteljska stanovanja.
Županstvo N. vpraša:
1.	Imajo li nadučitelji in učitelji od tedaj, ko so postali državni uradniki, pravico zahtevati od občine brezplačno stanovanje v šoli, ali ne, ker si morajo tudi državni uradniki sami plačevati stanovanje?
2.	Ali inm dotični, ki ima prosto stanovanje, pravico zahtevati, kadarkoli se mu poljubi, popravila, ne da bi bilo za to preskrbljeno v proračunu? Krajni šolski svet je popravila dovolil, ni pa dovolil pokritja za to občinski odbor. Zato županstvo ne more i/plačati zahtevanega zneska, in je župar fudf o tem obvestil predsednika krajnega šolskega a vet a.
Pojasnilo:
K i. Stalni učitelji (učiteljice) imajo j vatiisli« ci. 33 odrt*. 5 naredb« r dne 23. julija /91°/ št. t>43 Uradni list pravico do brezplrjčnegs stanovanja ali do povračila v denaTiy sa to. Ker pa ni izvršilna r^-ec'-i i'i k :s>i naredbi, se vporoblja šo vod'< 0 5 zakona z dne 29. nov 1890, dež. za'-, št. 23, ki določa: Vsak voditelj (voditeljica) javne 'judske šole ima pravica tio najmanj iz dveh sob bi iz potrebnih otrcmsk?1! prostorov obstoiečega stanovanja, katero je. nko možno, odkazati v šolskem poslopju. Kadav s« mu stanovanje more dati, mu gre stanarina ... ite-
Kakor vidite, gre tu le /a eolske voditelje (voditeljice), ne pa za učitelje (-ice) snioh.
Učifeli: razpj. voditelje*' imajo piwV<-.lo prosteg* stanovanja ali stanarine tedaj, če imeli pravico do njega že pred uveljavi icnjeir navedenega zakona. •
Pekle se *ort>! šolski iakon, k« velja še vedno, ne razveljavi ali ne nadorrssti z novim ali sploh spremeni, imajo šolski voditelji (ce) še vedno pravico do prt tega stanovanja, četudi drugi državni uradniki povečini pogrešajo te udobnosti.
K 2. Dotični, ki ima prosto stanovanje, oa zato še nima pravica, da bi zahtevai po pravila kadarkoli se rr.u poljubi, ne da bi bilo za to preskrbljeno v proračunu. — Iz-ieme so mogoče le v izrednih," nujnih in neodložljivih slučajih. Ako je bilo popravilo v itsnici potrebno in nujno, potem mor« občinski odbor pri navedenih službenih (prostih) stanovanjih dovoliti potrebna sredstva za plačilo popravil, četudi ni bilo v pioiačunu krajnega šolskega sveta poskrbljene za pokritje, za katero je skrbeti v naslednjem proračunskem letu.
O takojšnjem plačilu in izdatku za to pa mora seveda sklepati občinski odbor.
Za izvrševanje popravil zakon nt določa posebei ničesar. Kaj je nujno, bodete presodili pač sami.
Pobiranje samos+ojnih občinskih doklad.
Vprašanje:
1. Ali more občina pobirati samostojno občinsko naklade po organu, ki si ga
določi sama, ali mora imeti za to posebne' ga dacarja?
2. Ali more občina (pravilno: županstvo) sklep občinskega odbora glede samostojnih občinskih naklad izvršiti v lastnem delokrogu, ali mora to popred prijaviti višji oblasti?
Odgovor:
K 1. Pobiranje samostojnih občinskih naklad lahko izvršuje nW.inn po komurkoli občinskem uslužbenk, w'rr,ma po osebi, ki jo določi občinski o^hor po § 32 z ozirom na § 84 občinskega reda za Kranjsko. — Za to ni treba noben^c-a -»da-^rja«. Pač pa bi se dale te naklad^ pnvšaPrati — z letnimi odkupnimi zneski n^ obrtnikov, ker bi se s tem prihranili stroški in trud.
K 2. Te samostojne naklade mora županstvo enako kakor v?" druge občinske | dcvščine •' ?vno razglasiti, nato pa prositi pokrajinsko upravo — oddelek za notranje zadevo, da jih odobri. — V razglasu mora bit! v- 'k<> posameT" naklada po-. drobno navedena. Naveden to"i biti tudi j pouk, da se morajo vlagati mo-Foitne pri-! tožbe tekom 14 dni pr" župr "stvu. Prošnji za dovolitev pobiranja morat° 'iti oriložo-< na rrzglas in prepis senega zapisnika.
(Velja analogno seveda tudi za bivši j štajerski in koroški de' Slovenije.)
j Določitev množim izteče-
;	ni h pijač:,
i
Iz raznih vprašanj posnemamo, da si županstva niso prav na jasnem glede po-I bi ran i a občinskih da"žču. na pijrče. Zlast! ; jir • "iv» vsa lo, kakj ugotovil množine teh pijač občini.
V poštev pridejo: vino in vinski mošt, . ki pa tvorita pcg!av|e za e; dalje: sadj«-■ ve? 'sadro •i.no in sadni mošt), pivo in ! vseh vr?t žganie.
I Pojasnili smo že — in danes pišemo ; Se enkrat:
1.	Na vino in vinski mošt se pobirajo i občinske doklad o na državno trošarina (vžitnino), ki ..e morajo skleniti vselej 1(3 v odstotki/i, nikdar p«-', ne » kakih določenih zneskih, i\. pr. 50 vin. od litra. To je napačno.
Ker pobirajo državno trošarino in ob-čirko doklado r.-a vinv ir« vinski mošt organi finančne kontrole, ni trebn, o'a bi se za množino teh potočenih pijač v občini posebej brigala županstva.
2.	Nekaj drugega je glede ostalih pijač: piva, sadjevca, žganih pijač.
Na te pijače pobirajo občine samostojne naklade v izmeri, kakršna je določena v okrožnici poverjeništva za notranje zadeve z dne 7. jar.uara 1921, štev. 30.
Te naklade morajo pobirati županstva sama po lastnih organih. Za to pa je treba, da zvedo, kolike množine teh pijač so pri posameznih obrtnikih (gostilničarjih). — Je pač človeška slabost — četudi grešna — (v tem oziru vsaj proti javnosti, ker ;e nepoštena), — da ta ali oni rad kaj »pri-krije^.
Kako torej ugotoviti množine teh pijač?
Mi priporočamo to-Ie:
Kakor hitro so naklade na te pijače pravomočne uvedene (odobrene), ima občina (županstvo) obsebi umevno pravico, da zahteva od vsakega posameznega obrtnika prijavo vseh množin navedenih pijač takoj, ko jih prejme in vkleti.
Kakor ima županstvo pravico pobirali naklade po lastnih organih, ima prav tisto pravico po ravno tistih organih izvrševati tudi nadzorstvo nad prejetimi množinami pijač.
V	ta namen se nasvetuje županstvom, da določijo rok za prijavo zalog, kakor tudi rok za prijavo sproti prejetih in za poto-čenje namenjenih pijač.
Ti rok naj se obrtnikom na primeren način objavi oziroma tudi javno razglasi.
—	Pri paznem izvrševanju kontrole in rednem pobiranju naklad se te pijače ne bodo mogle odtegniti obdavčenju.
Vsekako pa je priporočljivo, da se naklade kolikor mogoče pavšalirajo, to je dobe pogodbenim potom od obrtnikov dogovorjene vsote potom odkupa, ker bi s tem odpadlo s stroški za občino združeno nadzorovanje in pobiranje.
Če bi kdo protivil plačilu te vrsta davščin {samostojnih naklad), ima županstvo po določbah občinskega reda pravico izterjati jih izvršilnim poioin, — če ne gre drugače — pa i politično rubežnijo. za katero : e je obrniti .na okrajno glavarstvo.
V	tem oziru so merodajne določbe § 84 obč. reda za bivšo Kranjsko in § 80 ob<\ reda za bivšo Štajersko.
Glede pobiranja nalelad na pivo in i žgane opojne pijače v občinah bivše Kranj« ; opozarjamo po ebe na ukaz bivše c. kr. ! deželne vlade za Kranjsko f. dne 31. dec, ; 1994, št. 24.743, dež. .tak. št. 1 iz 1. 1905. j Pi 3 14 tega ukaza so se morale te pijače i odjaviti v 24 urah, a prestopke je kazno-| valo po § 15 politično oblastvo (okrajno glavarstvo) — torej tudi radi prikrivanja
—	po ministrskem ukazu z dne 30. sept. 1857, drž. zale. št. 198 z globami od 2 do
i 2C0 K.
Ta določila veljajo za bivšo Kranjsko i tudi še danes.
Če so bila izdana podobna določila tu-, di od bivših Štajerskih deželnih oblastev, danea ne moremo povedati. V tem pogledu prosimo, da se oglasi kak strokovnjak iz bivše Štajerske.
Volitev aospodarskih odborov.
Prejeli smo vprašanje: Kdo ima pravico voliti gospodarske odbore? (ne gospodarske »odseke«, ker Tod ek« lahko voli za razne panoge občinske uprave vsak občinski odbor izmed sebe —). — V zvezi s prvim smo dobili tudi vprašanje, če gospodarski odbori še obstoje, in če naj 60 volijo?
Nafto nekaj pojansil:
O volitvi gospodarskih odborov smo pisali že v 28. številki »Domoljuba« dne 13. /i:.tiju 1921. (Mi bi le želeli, da se take razprave tudi pazno čitajo!)
Institucija gospodarskih odborov (to pa velja le za bivšo Kranjsko) obsebi umevno še vedno obstoji, dokler obstoji
eoseskino ali vaško premoženje, ki je imajo oskrbovati gospodarski odbori po te vedno veljavnih določbah zakona z dne 1. avgusta 1912, dež. zak. št. 49 (za bivšo Vojvodino Kranjsko).
V omenjenem članku (28. štev. domoljuba«.) smo že pojasnili, da se volijo gospodarski odbori po določbah občinskega volilnega reda za Slovenijo, v koKkor se nanaša zakon o gospodarskih odborih na določbe p J^njega občinskega volilnega reda, ki jih spreminja novi volilni red.
Volilci so torej vsi vaščani, ki bivajo v soseski ali vasi predpisano dobo, ne glede na to, če plačujejo davek ali ne. Razume ee, da volijo samo moški. — Število članov gospodarskega odbora: 3 člani in 2 namestnika — ostane nespremenjeno, kakor določa navedeni zakon. —
Enako ostanejo v veljavi vsa določila zakona z dne 1. avg. 1912 dež. zak. št. 49 glede reklamacijske komisiie, kakor tudi glede volilne komisije. Treba je pač, da župan, ki ima nalogo, da izvede volitve gospodarskega odbora, ta zakon pazno prečita in prouči.
Ker so dcbila okrajna glavarstva — kakor smo se informirali — že davnej nalog, da naj se izvedejo nove volitve gospodarskih odborov, ni prav nobene ovire, da bi se olitve ne izvršile brez odlsčanja. Županstva naj torej enostavno sestavijo volilne imenike, jih razpolože na vpogled, določijo reklamacijske komisije itd., skratka: postopajo tako, kakor določa občinski volilni red v zvezi s preje navedenim deželnim zakonom.
Le na to opozarjamo še posebej, da se volijo člani gospodarskega odbora in namestniki — kar je sicer po prejšnjih izvajanjih obsebi umevno — tudi po proporč-nem sistemu na podlagi kandidatnih list in z volilnimi skranjicami in krogljicami.
»Upravičenci« volijo gospodarske odbore enako, kakor vaščani glede so-seskincga ali vaškega premoženja — s to spremembo, da smejo voliti le tisti, ki so upravičeni do užitka dotičnega posestva. — Solastnina (skupna last) lo gotove skupine posestnikov ne spada pod določbe tega zakona, ampak se opravlja (oskrbuje) po § 833, in §§ 836—838 občega državlj. zak.)
Vpogled v sejne zapisnike.
Kakor razvidmo iz nekega na mdošle-ga vprašanja, vlada vkljub pojasnilom, ki smo jih že dali, še vedno nejasnost glede pravic, ki jih imajo občani z ozirom na javnost odborovih sej, in pa radi vpogleda v sejne zapisnike. — Tembolj smo se morali začuditi nam došlemu vprašanju, če je župan upravičen zahtevati od vsakega občana 20 kron, če hoče zvedeti, kaj se sklepa pri občinskih sejah.
Kajti da se dobe župani, ki tako zlorabljajo svojo uradno oblast — kaj pa je tako ravnanje drugega, če ne zloraba uradne oblasti? — si nismo mogli misliti.
Zato naj navedemo v kratkem, kaj pravijo postavne določbe občinskega reda. Treba si je zapomniti to-le:
1. Seje občinskega odbora so predvsem Jame, torej splošno pristopne vsakemu ob-V
čanu in vsaki občanki. Tako določa § 47 občinskega reda za bivšo Kranjsko oziroma § 43 občinskega reda za bivšo štajersko.
Vsak občan naj se torej kar brez skrbi poslužuje svoje postavne pravice in naj prihaja k sejam občinskega odbora — seveda le kot miren poslušalec, kajti govoriti vmes ali posegati v razpravo — prepovedujejo ravno navedene po;tavne določbe občinskih redov. — No, ker pa naposled ni ravno priporočljivo, da bi prihajali morebiti občani k občinskim sejam v preštevil-nem številu, bi bilo najprimerneje, da pošljejo gotove skupine tja svoje zaupnike.
Le ne se zapirati pri reševanjih — vseh občanov se tičočih zadev in javnega gospodarstva — za štiri stene! To dela slabo kri, in to naj pomnijo naši župani,
2. Vpogled v zapisnik odborovih sej mora biti prost vsakemu občanu. — To je zopet postavna določba občinskega reda. (Glej § 48 o. r. za bivšo Kranjsko, ali § 44 o. r. za bivšo Štajersko; § 46 za bivši koroški del Slovenije.)
Noben župan nima pravice odrekati občanom vpogleda v sejni zapisnik, najmanj pa zahtevati za to od strank kako plačilo. — Edino izjemo dopušča § 48 občinskega reda za bivšo Kranjsko, ki pravi, da se mora vsakemu, ki to zahteva, izročiti na njegove stroške tudi prepis sejnega zapisnika. Tega določila pa občinska reda za bivšo Štajersko in Koroško nimata; velja torej le za bivše kranjske občine.
Pomniti je treba, da je mogoče zahtevati za prepise sejnih zapisnikov le občinsko takso, če je v občini postavno uvedena, to je, če jo je po sklepu občinskega odbora določilo poverjeništvo (ozir. sedaj oddelek) za notranje zadeve deželne vlade odnosno pokrajinske uprave za Slovenijo. V nobenem drugem slučaju nima župan absolutno nobene pravice zahtevati kako plačilo za kakršnokoli pojasnilo glede odborovih sklepov, najmanj pa za dovolitev« vpogleda v sejni zap*isnik, ker to ni odvisno od kake morebitne milosti župana, marveč je to postavna pravica vsakega občana.
Sodelovanje vse javnosti pri občinski upravi in pri občinskem gospodarstvu naj bo v prihodnje načelo, ki naj se ga vsebolj zavedajo tako občani kakor ne v najmanjši meri župani sami. Le tako bo omogočeno vspešno skupno delo v skupni iavni blagor. Vsak župan naj se zaveda, da je prevzel z izvolitvijo ne le gotove pravice, ampak še v večji meri gotovo dolžnosti nasproti vsem občanom brez razliko, ki pa na drugi strani seveda tudi nimajo pravic, z brezobzirnimi nagajivostmi nadlegovati županstev in županov brez vtemeljene potrebe.
Obveznice vojnih posojil
Je precej naših državljanov, ki imajo svoje vrednostne listine deponirane v Avstriji, zlasti na Dunaju. Ne malo je tudi število občin, ki imajo deloma predvojne, več pa obveznice vojnih posojil zastavljene v Avstriji, zlasti pri dunajski poštni hranilnici. — Vse take vrednostne listine so sedaj v Avstriji pod zaporo.
Na neko konkretno vprašanje, kaj bo s temi obveznicami, je odgovorila delegacija ministrstva iinanc v Ljubljani z dopisom z dne 16. decembra 1921, št. 4400/Val., da bo sklenila naša drsava glede vrnitve premoženjskih vrednot (torej tudi obveznic vojnih po.-ojil) naših državljanov posebno pogodbo v zmislu čl. 265 senžormen-sko pogodbe. — Ni tedaj pričakovati, da bi občina tipela kako škodo radi tega, ker ima obveznice deponirane v Avstriji.
Na ta odgovor opozarjamo vsa županstva radi tega, da pazijo na uradni poziv radi pravočasnih prijav, da ne zamude roka, ko izide tozadevni razglas v Uradnem listu. — Vendar pa moramo opozoriti vse prizadete — predvsem županstva, da velja vse to, kar smo povedali tukaj glede obveznic vojnih posojil le v toliko, da se jim ni bati raili zapore v Avstriji in da se jim bodo vse te vrednostne listine vrnile oziroma na drug način zajamčile pravice do obračuna.
Vse obveznice pa so morale biti pravočasno bodisi žigosane ali pa prijavljene.
Co je kdo, ali kako županstvo zamudilo rok za prijavo, se je bati, da je vsaka neprijavljena obveznica brez veljave. Vendar pa naj vsak, zlasti vsako županstvo, tudi v tem slučaju napravi naknadno prijavo na Ministarstvo finansija, direkcija direktnih državnih dugova, Beograd. — Seveda je treba zamudo zadostno utemeljiti in opravičiti.
Županom in občinskim odbornikom.
LJUBLJANSKE OKOLICE, KAMNIŠKEGA, KRANJSKEGA IN LITIJSKEGA OKRAJNEGA GLAVARSTVA.
. Županska zveza za Slovenijo priredi 18. januarja ob devetih dopoldne na verandi hotela Union tečaj za župane in občinske odbornike. Predavali bodo priznani strokovnjaki v občinskih zadevah. Na dnevnem redu je predavanje o domovin-stvu in pa o notranjem uradovanju v občinah. Strokovnjaki bodo dajali tudi strokovne odgovore na vprašanja, ki jih bodo udeleženci stavili. Ker e ta tečaj za poslovanje občin zelo važen, vabimo nujno vse občinske odbornike in župane, zlasti člane Županske zveze, da se tega tečaja v kar največjem številu udeleže. Predavanje so bo začelo točno ob deveti uri dopoldne.
Ivan Stanovnik 1. r. t. č. predsednik Županske zveze za Slovenijo.
»Hranilnica kmečkih občin«
(Dunajska cesta št. 32 v hiši Zadružne zveze)
je pupilarno varen denarni zavod, namo-njen v prvi vrsti kmetskim občinam in zanje ustanovljen. Kakor smo že poročali, jamčijo za to hranilnico gospodarsko krepke občine. Zato je tudi dolžnost vseh kmet; skih občin, da nalagajo svoje denarje pri tej hranilnici, in dolžnost županstev, da zahtevajo zlasti od sodišč, da se nalagajo ondi denarji mladoletnih oseb in pa talcih, ki so pod skrbstvom (lairatelo).