at fa tat Office of Chicago, III. By ordor of the president, A. S. Burleson, Postmaster General.
Majvečji sloven*! tednik y Združenih državah
Uhaja mk liaročninsi
Za člane, na leto...$0.©«
Za nečlane.........#1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV aredniitva in uprav-niitva:
1981 W. 2 2nd Place, Chicago, IIL
Telefoa: Ceaal 2487
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued erery Wednesday
Subscription price:
For members yearly .$0.M For nonmembers.. .$1.60 Foreign Countries..$2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1981 W. 22nd Piece, Chicago, IIL
Telephone: Canal 2487
1
r
Entered at 8econd-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chictco, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 20.—Štev. 20.
Chicago, 111., 21. riiaja (May) 1919.
Leto V. Volume V.
V da-iašnji štev. Jednotinega Glasila je priobčen žapisnik izvan-redne seje glavnega odbora K. S. K. Jednote z dne 5. maja t. 1. Poleg zapisnika je priobčena tudi resolucija, odobrena na seji glavnih uradnikov, ki je po sklepu odbora članstvu predložena na splošno glasovanje. Radi tega se prosi urednike(ice) krajevnih društev, da pri sejah članom in članicam prečitajo zapisnik, ki je v tej številki priobčen, ter potem obglasujejo zapisniku pridejano resolucijo. Zadeva radi "Reinsurance" (obnovljeno zavarovanje) je zelo važnega pomena in je potrebno, da članstvo Jednote o tem določi. Vsled tega je biio po odboru Jednote sklenjeno in določeno, da se predloži cela z;>deva članstvu na glasovanje.
Čas splošnega glasovanja je določen do 1. julija t. 1. Glasovnice, katere sem razposlal na vsa krajevna društva, morajo biti vrnjene najkasneje do 1. julija. Na glasovnice, ki bodo dospele v glavni urad •Jednote po 1. julija 1919, se ne bo oziralo in se jih ne bo vpoštevalo. Zaradi tega se prosi vsa društva, da glasovnice takoj po seji ali po izvršitvi glasovanja vrnejo na glavni urad Jednote.
Opozarja se tudi vse člane in članice, da se mesečnih se'j tekom prihodnjega meseca vdeležijo, ter tako vsak (a) posamezni (a) elan(iea^ izreče svoje mnenje za ali proti sprejemu in odobritvi te resolucije.	1
Drnstveni(e )uradniki(ice) se prosijo, da resoluciji pridejano uradno potrdili- pravilno izpolnejo in natančno označijo število za in proti resoluciji oddanih glasov. Izid splošnega glasovanja, naj se natančno vknjiži v društveni zapisnik.
Vsem društvom in posameznim članom ter članicam Jednote je dovoljeno, da zadevo potom Jednotinega Glasila razmotrivajo. Vsa-ixtcri izmed članov(ic) ima pravico izreči o resoluciji svoje mnenje.! Pro«im in opozarjani pa vse člane(ice), ki bodo potom uradnega Gla-J si'a debatirali o sklepu glavnega odbora, da se poslužujejo dostojnih izrazov in pišejo v lepem in mirnem tonu. Glavni urad Jednote ne želi in noče prepira, dobro vedoč, da se da mirnim potom več doseči v korist in napredek Jednote, kakor pa s kreganjem in napadi. Zaradi tega se pričakuje, da bode cela stvar rešena v najlepši slogi mirnim in dostojnim potom, kar bo celokupnemu članstvu v ponos in v napredek Jednoti.
Za glavni urad K. S. K. Jednote;
Joliet, 111., 15. maja 1919.	Josip Zalar. gl. tajnik.
ZAPISNIK
izvanredne seje glavnih uradnikov, vršeče se dne 5. maja 1919 v glavnem uradu K. S. K. Jednote.
Predsednik Schneller otvori sejo ob tretji uri popoldne.
Navzoči so sledeči glavni uradniki: Schneller, Sitar, Zalar, Gra-hek. Dr. Ivec, Kompare ter nadzorniki Dunda, Nemanich, Mravintz in Francic.
Predsednik Schneller povdarja, da so ga razne in zelo važne Jed-notine zadeve prisilile, da je sklical izvanredno sejo glavnega odbora. Te zadeve potrebujejo največjega vpoštevanja od strani glavnih uradnikov Jednote in se morajo v najkrajšem času urediti. Zadnja epidemija (influenca) je prizadela K. S. K. Jednoti zelo hud udarec. Vsled kužne influence je izgubila Jednota veliko število članov in članic, ki so podlegli smrti vsled omenjene bolezni. S tem je bila Jednotina blagajna zelo prizadeta. Da se opomore blagajni in nadomesti denar, izplačan dedičem članov in članic, ki so umrli vsled influence in pljučnice, določil je glavni odbor na svoji seji meseca jau. t. I. razpis posebnega asesmenta. Razpis posebne mesečne dole latle je povzročil med članstvom veliko nezadovoljstva. Veliko društev in posameznih članov se je pritožilo njemu kot predsedniku Jednote. proti posebni dokladi. Dobro vedoč, da je odbor Jednote, ko jc odločil razpis posebnega asesmenta ,postopal pametno in previdno ier v korist in blagor Jednote, je na drugi strani zopet premišljeval, kako bi se dalo opomoči, da bi se članstvo izognilo posebnim asesmen-ioni, kakor tudi kako bi se zamoglo zadostiti državnim zahtevam in zakonom. Nove določbe, ki stopijo v veljavno in moč skoraj v vseh državah dne 1. jan. 1920, določujejo, da mora vsaka bratska podporna organizacija z imenovanim dnem biti solventna. Organizacije, ki ne bodo solventne pričetkom leta 1920, bodo prisiljene povišati asesmente, da se solventnost doseže, drugače jim bo poslovanje ustavljeno. Na podlagi poročila aktuarja je razvidno, da je vrednost certifikatov K. S. K. Jednote manjša od one iz leta 1917. Temu je vzrok ogromno in nepričakovano veliko izplačilo smrtnin, nastalih vsled in-fluence. Jednotin primanjkljaj do solventnosti znaša $600,000.00. Z drugo besedo rečeno, poleg denarja, ki ga je imela Jednota na razpolago 31. decembra 1918, bi morala imeti še nekaj nad $600,000.00, če bi hotela biti solventna. Primanjkljaj je torej prevelik ,da bi ga bilo mogoče članstvu Jednote tekom tekočega leta pokriti. Asesmente sedaj zopei povišati je nemogoče, ker so že itak visoki. Treba pa je ukreniti nekaj, da se zadosti državnim zahtevam in pomaga članstvu do znižanja mesečnih asesmentov. To*je mogoče doseči le potom "reinsurance". Reinsurance pomeni, da Jednota zavaruje celokupno članstvo pri kaki jzavarovalni družbi "Life Insurance Co." V ta namen plača Jednoti taki družbi premijo za vsakega člana Jednote, nakar družba plača Jednoti vse smrtnine, katere bi Jednota izplačala dedičem umrlih članov in članic. Potom tega sistema je mogoče odstraniti sedanji posebni asesment in istega nadomestiti s posebnim ases-mentom 15c na člana. Reinsurance ne pomeni združenja Jednote z Life Insurance Co. Jednota upravlja svoje posle in nadaljuje svojo pot kakor dosedaj. Edino kar je pri tem, če se članstvo Jednote re-insura je to, da vsaka smrtnina, ki jo izplača Jednota dedičem pokojnih članov, je povrnjena Jednoti od zavarovalne družbe. Če se odobri reinsurance pri naši Jednoti, se ob enem zadosti tudi državnim zahtevam m predpisom, ki stopijo v veljavo 1. januarja 1920, in to radi tega, ker bodo vsi certifikati članov in članic Jednote zasigurani od strani rezerve zavarovalne družbe same.
JBrat predsednik dalje poroča, da je dolgo časa na tem deloval in premišljeval, kako bi se dalo celo zadevo pravilno rešiti, da bi bilo v korist članstva Jednote, ter je prišel do zaključka, da le potom "reinsurance" je mogoče zadostiti vsem zahtevam in tako zagotoviti ob-
stanek Jednote. Posvetoval se je z zastopniki American Bankers Insurance Co., ter dobil navodila, potom katerih se zamore Jednotino članstvo "reinsurati" pri omenjeni družbi. Če se sprejme pogoje imenovane družbe, je mogoče takoj znižati oziroma odstraniti sedanji posebni asesment. Zadostovalo bi le približno 15c mesečno na člana posebne doklade, namesto sedanje doklade $1.00, $50c in 25c. Nadalje brat predsednik predloži načrt, po katerem bi se zamogla zadeva rešiti. Povdarja*. da ima vsak uradnik pravico in je njegova dolžnost, da izrazi svoje mnenje.
Nadzornik Nemanich želi pojasnila od Jednotinega odvetnika brata Kompareta, če ima glavni odbor Jednote pravico in oblast reinsurati članstvo Jednote ali ne?
Brat Kompare izraža, da pravila Jednote nikakor ne dajejo glavnim uradnikom pravice do tega.
Predsednik Schneller vpraša, kaj naj glavni odbor stori, če do 1. januarja 1920 ne spravi skupaj primanjkljaja, ki znaša nad $600,-000.00? Kaj ima glavni odbor storiti potem?
Kompare: Povišati mora asesment
Predsednik Schneller: To smo že storili, toda kljub vsemu temu ne bomo mogli spraviti zadosti denarja skupaj, da bi bila Jednota spočetka prihodnjega leta solventna.
Nadzornik Dunda: Ali določuje newyorška konferenčna predloga, da mora organizacija popolnoma prenehati ,če nima predpisane rezerve na rokah 1. januarja 1920, ali se prepove taki organizaciji samo sprejemanje novih članov?
Predsednik Schneller: Predloga tega ne pojasnjuje popolnoma jasno, rekel je le: toda jaz si tolmačim, da določuje popolno prenehanje s poslovanjem.
Tajnik Zalar povdarja, da kolikor je njemu zakon in tolmačenje istega znan, bi se Jednoti ne prepovedalo poslovanje s člani, ki bi spadali k Jednoti koncem tega leta, pač pa bi bilo prepovedano sprejemati je Ulovih članov in članic. Če hoče pa Jednota obstati, je neobhodno potrebno pridobivanje novih in mladih moči.
Predsednik Schneller želi pojasnila od gl. tajnika, radi starosti ob starosti pristopa in sedanji starosti članstva Jednote.
Tajnik Zalar naznanja, da ob času, ko je stopila v veljavo sedanja vplačilna lestvica (N. F. C.) se je po določilu konvencije članstvo raz .klasificiralo in sicer na podlagi starosti ob času pristopa v Jednoto. Lela 1915, 1. januarja, stopila je sedanja vplačilna lestvica v veljavo Vsi člani in članice, ki so bili v Jednoti koncem leta 1914, so se raz klasificirali po starosti njih pristopa v Jednoto. V tem se je napravila velika napaka, ki danes povzroča veliko sitnosti in težav Jednoti. Če iii se članstvo ob času sprejetja sedanje vplačilne lestvice razdelilo po starosti, v kateri se je koncem leta 1914 nahajalo, bi ne imeli posledici s katerimi imamo danes opraviti. Razred B. plačuje pravilne asesmente in je vsled tega sol vent en, nasprotno pa razred A., katerega članstvo kakor preje omenjeno ne plačuje asesmenta po starosti, kakor bi ga moralo plačevati, ni solventen', marveč kaže čimdalje večji uri manj kija j.
Nadzornik Nemanich priporoča, da se cela zadeva pojasni članstvu Jednote in da na referendum.
Blagajnik Grahek se strinja s priporočilom nadzornika Nema-nicha.
Predsednik Schneller izjavlja, da cdklanja vso odgovornost kot predsednik Jednote. On zna kaj čaka Jednoto, kakor tudi vsako drugo organizacijo, če ne bo solventna do januarja 1920. Kot predsednik Jednote želi organizaciji in nje članstvu dobro in radi tega priporoča "reinsurance" kot edino dobro in pametno sredstvo v obrambo članstva . In če ostali glavni uradniki Jednote, ki znajo kaj čaka Jednoto pričetkom prihodnjega leta, nočejo tega priznati, marveč glasujejo proti "reinsurance", potem poda svojo resignacijo in prestano biti predsednik Jednote.
Nadzornik Dunda povdarja, da če se odobri "reinsurance' se takoj lahko opusti posebni asesment ali doklado. Članstvo bi plačevalo poleg rednega mesečnega asesmenta le majhno doklado..
Podpredsednik Sitar se strinja z nasvetom nadzornika Nemani-cha in priporoča, da se stvar razloži članstvu in pravilno reši potoni splošnega glasovanja.
Predsednik Schneller nato pozove zastopnika zavarovalne družbe (American Bankers Life Insurance Co.), da pojasni zadevo.
Zastopnik družbe poroča, da jt American Bankers Life Insurance Co. pripravljena izdati K. S. K. Jednoti pogodbo, v kateri se imenovana družba zavezuje zavarovati vse sedanje člane in članice Jednote brez zdravniške preiskave. Za vsak smrtni slučaj, ki bi nastal in ki bi Jednota plačala dedičem posmrtnino, povrne družba tako izplačilo Jednoti. Zastopnik dalje poroča, da si je od zadnje epidemije vse polno bratskih podpornih organizacij omislijo reinsurance, kot edino sredstvo za obstanek organizacij. V vseh takih slučajih je bila sklenjena pogodba medi glavnimi uradniki organizacije in Insurance Co. Če se zadfcva izroči članstvu na splošno glasovanje, povzroča to veliko dola in težav, ker je nemogoče članstvu organizacije potom publikacije zadostno raztolmačiti pomen zavarovalnine. Družba je pripravljena izdati pogodbo Jednoti za dobo enega leta ali do prihodnje konvencije. Stvar naj se pri prihodnji konvenciji delegatom predloži in če bi delegacija uvidela, da ni dobra in potrebna stvar, ima Jednota pravico pogodbo prekiniti in razveljaviti. Dalje predloži tabelo premije, katero bi Jednota plačala družbi za dobo enega leta, ter ob enem pojasnuje, koliko bi se s tem prihranilo Jednoti oziroma članstvu, če se vpošteva premijo, ki bi jo Jednota plačala družbi in primerja z ases-menti, ki jih bo mogla Jednota kolektati od članstva prihodnje leto, če hoče zadostiti zahtevam državnih zavarovalniških oddelkov. Ce Jednota sprejme "reinsurance", potem je odstranjena vsa nevarnost v kolikor se tiče novega zakona, kajti družba bo odgovorna državam za zavarovalnino celokupnega članstva. Ker se pa premijo računa na podlagi povprečne starosti članov, je mogoče isto znižati s tem, de se pridobi kar največ mogoče novih in mladih članov in članic.
Splošni razgovor:
Kompare povdarja, da glavni uradniki Jednote nimajo pravice podpisati pogodbe brez konvencije ali splošnega glasovanja članstva.
Nadzornik Nemanich ponovno povdarja, da naj se predloži zadeva članstvu v določitev potom referenduma.
Zastopnik družbe priporoča, da odbor Jednote podpiše pogodbo zo dobo enega leta oziroma do prihodnje konvencije.
Kompare izjavlja, da glavni odbor Jednote nima pravice sam ob sebi brez konvencije ali splošnega glasovanja podpisati take pogodbe, tudi če bi bila Jednota na robu propada.
Predsednik Schneller želi, da se izjava brata Kompareta priobči v zapisniku.
Kompare nato zahteva, da se označi v zapisniku, da brat predsednik priporoča reinsuranse za K! S .K. Jednoto.
Predsednik Schneller: "Ne samo, da priporočam reinsurance, marveč tudi prevzamem vtem pogledu vso odgovornost na svojo lastno osebo."
Nadzornik Mravintz priporoča, da predsednik in tajnik pripravita v to potrebno resolucijo, ki naj se da članstvu na splošno glasovanje.
, Nadzornik Nemanich povdarja, da ker je odvetnik Kompare izjavil ,da odbor Jednote nima pravice brez konvencije oziroma splošnega glasovanja pogodbe podpisati, radi tega stavi predlog, da se zadeva reši potom splošnega glasovanja. Predlog podpiran po podpredsedniku Sitarju.
Za predlog glasujejo vsi navzoči uradniki izvzemši brata predsednika.
Določi se, da se da zadevo kakor hitro mogoče na glasovanje. Ravno tako je določeno, da morajo biti vse glasovnice vrnjene v glavni urad Jednote do 1. julija 1919. Na glasovnice, ki bodo prejete po prvem juliju t. 1. se ne bo oziralo in se jih ne bo vpoštevalo.
Do glasovanja je opravičen vsak član in članica. Društvo predloži zadevo članstu na seji v debato in odglasovanje. Društvo mora natančno označiti, koliko glasov je bilo oddanih za in koliko proti resoluciji. Izid glasovanja naznani društvo na glavni urad in ob enem zabi-lježi v društvenem zapisniku natančno koliko glasov je bilo oddanih za ali proti resoluciji.
Predsednik Schneller nato poda sledečo izjavo: Iz vzroka, ker vidim nevarnost, katera preti Jednoti na podlagi "Mobile BiH" in New-vorške konferenčne predloge, sklical sem sejo glavnega odbora K. S. K. Jednote dne 5. maja 1919 v Jolietu, Illinois, v svrho, da se nekaj ukrene v pomoč proti temu in ker je bilo od navzočih uradnikov sklenjeno, da glavni odbor nima pravice brez splošnega glasovanja ali konvencije ničesar ukreniti, tudi če bi bila Jednota na robu prepada, rudi tega podajem svojo resignacijo kot predsednik Jednote, o kateri naj se razmotriva pri seji glavnega odbora Jednote meseca julija 1.1. v slučaju, da članstvo potom splošnega glasovanja ne odobri resolucije.
Naposled pride na vrsto zadeva pokojnega člana Josipa Mavric. Podpredsednik Sitar predlaga in nadzornik Nemanich podpira, da glavni tajnik nakaže izplačilo posmrtnine postavnemu od sodnijc postavljenemu administratorju, kot oskrbniku pokojnikove zapuščine.
Sprejeto.
Predsednik zaključi sejo ob pol sedmi uri zvečer.
Joliet, 111.. 5. maja 1^19.
Paul Schneller,	Josip Zalar,
gl. predsednik K. S .K. J.	gl. tajnik K. S. K. J.
RESOLUCIJA.
Ker je imela K. S. K. Jednota vsled influence in pljučnice veliko Število smrtnih slučajev, radi katerih je bila Jednotina blagajna zelo prizadeta; in
Ker jc bil glavni odbor Jednote prisiljen razpisati posebni asesment v pokritje izplačil nastalih vsled epidemije, radi katerega asesmenta se članstvo čuti preveč obdavčenega in opušča vsled tega Jednoto ; in
Ker glavni odbor ne vidi napredka Jednote pod sedanjimi ases-menti, ki bodo morali biti še povišani, če se hoče zadostiti državnim zahtevam in predpisom, ki stopijo v veljavo prihodnje leto.
Radi tega so glavni uradniki Jednote prišli do zaključka, da je najbolje za K S. K. Jednoto in nje članstvo, da se članstvo Jednote "reinsura" (ponovno zavaruje) ter s tem odstrani sedanji posebni asesment, ter tako zadosti vsem okoliščinam in zahtevam novega zakona, ki stopi v veljavo meseca januarja prihodnjega leta.
Dalje je bilo sklenjeno ,da se predstoječo resolucijo predloži članstvu Jednote v odglasovanje potom splošnega glasovanja, in če se večina članstva (pri tem se vpošteva večina oddanih glasov) izreče za resolucijo, se s tem pooblaščata glavni predsednik in gl. tajnik Jednote. da imata pravomoč skleniti in podpisati pogodbo z zavarovalno družbo v svrho reinsurance.
Joliet, 111., dne 5. maja 1919.
Paul Schneller, gl. predsednik.	Josip Zalar, gl. tajnik.
URADNO POTRDILO.
Podpisani (e) uradniki (ice) društva............................št........
K S K. Jednote, v......................................tem potom službeno
w>triujenio, da je'bila sledeča resolucija na seji zgoraj imenovanega driwtva'dne 1 .............1919 preeitana in od na seji' navzočega članstva odglasovana.
ZA resolucijo je bilo oddanih................glasov.
PROTI resoluciji je bilo oddanih................glasov.
' Dalic potrjujemo, da je bil'izid glasovanja vknjižen v druatVeJii zapisnik.
Za društvo.......... . . ......št......., K. S. K. Jednote v.
dne................
,1919.
-t .predsednik(iea). (Dr. pečat.)
tajnik(ica).
zastopnik (iea).
Večkrat se primeri, da eden ali drugi član(ica) odstopi od Jednote. V takih slučajih ima več društev navado, da odšteje za odstop-lcga(lo) člana(ico) mesečni asesment. Vsled tega tem potom opozarjam vsa cenjena društva iia Jednotina pravila člen 20, točka 136 "ODSTOPNI LIST". Pravila pod imenovano točko določujejo, da mora član, ki želi odstopiti od Jednote, plačati vse doneske, kazni in asesmente. Torej, če član ali članica želi odstopiti od Jednote, mora plačati ases. za oni mesec, v katerem odstopi. Društva morajo tak ases. poslati na glavni urad. Nobeno društvo ne more in ne sme za od-stoplega člana ali članico odšteti mesečnega asesmenta. Član(ica), ki dolguje društveni asesment, ne more odstopiti, marveč se ga su-spehda aH izloči.
Da ne bo kakega nesporazumi jen ja v bodoče, radi tega prosim vsa cenjena društva, da to vpoštevajo in za odstople ne odštevajo asesmenta. Ravno tako naj tudi društva vpoštevajo, da člana(ico), ki dolguje na mesečnih asesmentih in želi pretrgati zvezo z Jednoto, se ne more smatrat« za odstoplega(o) marveč, se ga suspenda, oziroma izloči.	Z bratskim pozdravom Jos. Zalar, gl. tajnik.
in Slovenke!
Kakor po raznih drugih naselbinah in mestih* tako smo se tudi mi s težkim srcem poslavljali od onih naših vrlih slovenskih fantov in mož, ki so se odzvali kmalu po napovedi vojne klicu domovine. V kolikor znano, je bilo iz Chicaga pozvanih pod orožje okrog 100 slovenskih fantov in mož.
Ali nas ne veže domoljubna in narodna dolžnost, da te slovenske bojevnike na primeren način pozdravimo: "Dobro došli zopet v našo sredino! Cast in slava tudi našim ameriškim slovenskim vojakom, ker tudi Vi sic pripomogli k sijajni zmagi!"
Amerikanci in druge narodnosti zadnji čas med sabo tekmujejo, kako bi bolj na slovesen način sprejeli in pozdravili svoje, z vojne se vlačajoče junake. Ali bomo mi chicaški Slovenci v tem pogledu zaostali sedaj, ko se je že pretežna večina naših slovenskih vojakov vrnila domov ? Nastopimo sedaj vsi kot eden iz hvaležnosti do rijih.
Zveza Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu je sklenila na svoji zadnji seji prirediti s sodelovanjem in pomočjo vseh ostalih7890uuTH društev iz Chicaga in So. Chicaga, tako tudi z nastopom vseh chika-ških Slovencev in Slovenk, veliko plesno veselico in banket našim slovenskim vojakom v pozdrav. Ta veselica se vrši v nedeljo, dne 22. junija popoldne in zvečer v Češko-Ameriški dvorani, 1440 W. 18. St. Gotovo ne bo Slovenca in Slovenke iz Chieaga, da bi se označeni dan ne udeležil te pomembne in redke prireditve.
Že danes vabimo vsa cenj. slovenska društva in slovensko občinstvo iz Chicaga ter okolice na to veselico, o kateri bomo v kratkem
več poročale.
Odbor Z. J. Ž. I. D.
SREBRNI JUBILEJ ŠTEFANA.
DR.
Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago, 111., bode obhajalo dne 15. junija 25 letnico svojega obstanka, ali srebrni jubi-lej.
V ta namen priredi društvo veselico ali banket v Hoerber-jevi dvorani na Blue Isld. Ave, in 21. Place.
Odbor društva si na vse načine prizadeva, da 6i se ta redka slavnost izvršila v splošno zado-voljnost vsega občinstva.
Vstopnina k veselici in banketu znaša 50e za osebo, pri tem je pa vpošteta večerja za vse goste. Tiketi so že sedaj naprodaj pri predsedniku društva sobr. John Terselich, pri I tajniku in pri zastopniku, sobr. Anton Gregorich.
Tajnik.
VABILO.
Na veselico, katero priredi društvo sv. Jožefa št. 21. K. S. K. Jednote v Federal, Pa. ob priliki razvitja svoje društvene zastave, v dvorani Izobraževalnega Društva v Presto, Pa., dne 30 maja (Decoration Day.)
Spored:
1.	Od 12. do 1. ure opoldan sprejem društev.
2.	Ob 2. uri razvitje zastave.
3.	Kot govornika nastopita glavna odbornika K. S. K. Jednote: John Mravintz in George Flajnik iz Pittsburgha, Pa.
4.	Potem se vrši kratek pohod po naselbini.
5.	Slovenska godba igra od 12. do 7. zvečer.
6.	Ob 7. uri prične igrati izvrstna orkester godba za ples, kateri traja do 12. ure po noči.
Za dobro in točno postrežbo bode skrbel za to izvoljeni odbor.
Odbor.
SV. i Zato prosim, da se člani udeleži-j jo tako važne seje, ker bomo gla-i so vali zaradi Jednote ,kar je v današnjem "Glasilu" razpisano.
Opozarjam člane in članice, da naj bodo malo bolj točni pri plačevanju asesmentov, da mi ne bo delalo toliko truda s pisanjem opominov na dolžnike asesmenta. Če ste dolžni, niste nič na boljšem, kakor bi imeli naprej plačano, kajti enkrat morate asesment plačati ;več skupaj je pa težje plačati kot malo. In če ste dolžni društvu čez $3.00 se vam v slučaju bolezni odbije za vsak dolar en teden podpore. Seveda v takem slučaju so po vasem mnenju zopet vsega tega društveni uradniki krivi, čeravno je to celo društvo sklenilo.
Omeniti moram tudi, da bo obhajalo naše društvo 20-letnico obstanka letos dne 18. septembra v K. S. Domu. Tem povodom bo banket, do katerega bodo imeli vstop samo člani in članice ter njih družine. Vstop bo prost, tako bo tudi brezplačna ccla zabava in prigrizek. Zato pričakujemo velike udeležbe od strani (Hanstva. Sklenjeno je bilo na zadnji seji, da bomo isti večer žrebali dva cekina po deset dolarjev in vsak član mora vzeti 10 tiketov in sicer 5 pod črko A in 5 pod črko B. Tedaj bomo tudi najeli slikarja (fotografa), da nas bo skupno slikal.
Upam, da bo vzel vsak član oziroma članicapo eno sliko za spomin 20-letnice našega društva; nihče pa ni prisiljen do tega.
Kot večletni tajnik že danes želim, da bi se članstvo te redke slavnosti v kar največjem številu udeležilo. Slišali boste na tem banketu razne govornike, ki vam bodo očrtali zgodovino društva oc začetka do sedaj. Za dobro postre žbo bo skrbel veselični odbor. S sobratskim pozdravom
F. Trempuš, tajnik.
spanje pravičnega, da se ne zmenimo ne za pokojnikovo zapuščeno vdovo in ne za njene nedolžne otročiče.
V	polni protidokaz te neresnične trditve imamo zapisnik redne mesečne seje z dne 12; januarja t. 1., na kateri smo izvolili sobrate John Krumpačnika in Joe Rakuna, da sta šla nabirat prostovoljne prispevke med narodom, ter sta nabrala lepo svoto za ubogo vdovo in njene otroke.
Pokojni sobrat Maks Hanjžič je bil tudi član neke angleške organizacije. Nato sta si naša nabiralca izvolila še jednega člana te organizacije italijanske narodnosti, da jima je šel na roko pri kolekti pri njegovih rojakih, da so nabrali lepo svoto $145.00 (sto pet in štirideset dolarjev).
V	popolen dokaz naše trditve navajamo še tukaj zapriseženo izjavo in zahvalo vdove Agnes Hanjžič, katero je dne 9. t. m. podpisala pred javnim notarjem.
Sublet, Wyo., 12 maja 1919.
John Krumpačnik, preds.
Frank Kramar, tajnik.
Konst. Podlesnik, zast. (Dr. pečat.)	•
IZJAVA.
Jaz, spodaj podpisana izrekam društvu Marija Zdravje Bolnikov št. 94, K. S. K. J. v Sublet, Wyo., javno zahvalo pri ureditvi pogreba mojega pokojnega soproga.
Člani omenjenega društva so priredili dostojen pogreb v -čast pokojnemu in tudi v korist meni in mojih nedolžnih otročiče v, da "meni ni bilo treba trositi denarja za pogreb.
Torej izrekam zapriseženo pred javnim notarjem, da je moja izjava resnična.
Agnes Hanjžič.
State of Wyoming
County of Lincoln.
May 9th, 1919.
This day and date Agnes Hajn-zic appeared before me, a Notary Public and signed the above instrument.
J. M. Mott,
Notary Public.
My commiss. exp. June 20, 1921
svojo dolžnost o pravem času.» V slučaju pa, da se kak zadržek pripeti-kateri izmed članic našega društva, naj se ista zg^asi na taj-ničnem domu, ali pa naj telefonira: No. 1458 M. Vzrok neplačila mora biti naveden in naznanjen članstvu na seji.
Dalje še par besedi glede spo-vednih listkov: Ko vidite, da M velikonočna doba bliža že h koncu, zatorej prosim vse one, ki mi še* niste oddale listkov, da to storite zanesljivo na prihodnji seji dne 25. maja. Tudi vse članice na potnih listkih nii pošljite potrdila o opravljeni velikonočni dolžnosti o pravem času.
S sosterskim pozdravom
Katherine Manser, taj-
ZAHVALA.
Društvo sv. Ane št. 156 Chis-holm, Minn., se tem potom naj-topljeje zahvaljujem vsem, ki so
nas obiskali na dan naše veselice
♦
dne 27. aprila t. 1. Lepo se zahvaljujemo našim gospodinjam, ki so tako izvrstno preskrbele za prigrizek in tudi vsem onim, ki so pripomogli do lepega reda; hvala vsem onim, ki so prodajali tikete.
Nadalje se zahvaljujemo vsem cenjenim gostom iz Eveletha in Hibbinga ter so s tem pripomogli do lepe udeležitve.
Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so kaj pomagali na katerikoli način do lepega uspeha te veselice.
Odbor
dr. sv. Ane št. 156 K S. K. J. Chisholm, Minn.
PROTEST.
Društvo sv. Marije Magdale-
njo Jagaš, Miho Carin, Josip Stran jgar, Mate Žužinjak, Juro Prvonožac, Juro Majnar in Mato Milčevič.
Po $1.50: Benko Belič in Tomo Miletič.
Po $1.— (en): Juro Brozenič, Ignac Brozenič, Robert Brozenič, Josip Belanič, Ivan Belanič, Josip Bublič, Tomo Bosiljevac, Josip Bosiljevae, Marija Bosiljevac, Stjepan Ban, Ivan Butorajac, Marko Bunčič, Tomo Brajdič, Ana Belanič, John Delae, Nikola M. Fabac, Marko Gunja, Ivan Grgič, Ivan Jorebie* Janko Kešič, Juro Mahranič, Marko Milošin, Miho Micir, Janko Mikulin, Miho Mance, Ivan Muravec, Pavel Bajac, Miho Novosel, Pet ar No-vosel, Lazo Nikolič, Juro Oreš-ean, Niko Orihovič, Mato Priba-nič, Izidor Rat kaj, Josip Rožič. Martin Rožič, Nikola Rehar, Nikola Rebrovič, Josip Šebetič, Ljubomir Srebečič, Bara Skočič, Pavel Slačanin, Pavel iSvažič, Nikola iŠavor, John Stranj gar. Ilija Stimae, Marija Šurman, Ivan Vukelja, Josip Vukelja in Pet ar. Vr^anašivič.
Skupna svota nabrana od našega članstva za našo zvezdnato zastavo $163.90.
Torej še enkrat najlepša^ zahvala vsemu članstvu dr. sv. Mi-halja št. 163 K. S. K. J. Pbgh. Pa. in vsem drugim ki so -bili prisotni na naši minuli slavnosti. Pozdrav vsem Članom in članicam!
Odbor.
spadali k enemu ali drugemu društvu. Ker se društva radi prepovedi niso mogla udeležiti pogrebov, priredijo v ta namen na Memorial Day, dne 30. maja, veliko parado v cerkev in na pokopališče.
Parada se prične ob 8:30 dopoldne.
Društva naj se zberejo na Center Street, od lam odkorakamo v cerkev, kjer se bode brala sv. maša in od tam na pokopališče. Tam se bodo opravile molitve z nagovorom in par nagrobnimi pe-smami od strani si. pevskega društva "Zvon". Pripravljalni odbor vabi vse posamezne člane in članice vseh tukajšnjih društev, da se polnoštevilno udeležijo te parade in skažejo svojim umrlim sobratom dolžno zadnjo čast.
Pripravljalni odbor.
6-LETNA SLOVENKA V NARODNI NOŠI.
Rock Springs, Wyo.
Ko bi se našo slovensko naselbino, Rock Springs, sodilo po številu dopisov v slovenskih listih, bi marsikdo mislil, da smo
ne št. 162 K. :S. K. J. "v Cleveland, !se morda iz*e,ili iz teh Pus1ih
NAZNANILO
Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland. O., se naznanja članom in članicam gori omenjenega društva, da je bilo na seji 4. maja t. 1. sklenjeno in potrjeno, da bo imelo društvo svojo redno mesečno' sejo vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne; pričetek ob 9. uri. Plačevanje društvenih in Jednotinih asesmentov se prične že ob 8. uri zjutraj in traja do pol 12. ure. (11.-30 A. M.)
Uljudno prosim vse člane in članice, da to vpoštevajo in plačajo asesment za društvo ter Jed-noto v dvorani pri seji ne pa na domu tajnika.
To naznanilo velja do konca leta 1919.
S sobratskim pozdravom
Joseph Russ, taj.
NAZNANILO. Jz urada društva Marije Sedem
Žalosti št. 50. Allegheny, Pa.
Tem potom naznanjamo vsem članom in članicam našega društva, da mi blagovolijo poslati spovedne listke, kajti čas se bliža Ji koncu. 1. junija moram imeti vse spovedne listke doma, da jih pošljem duh. vodji K. S. K. J. Kdor mi ne bo poslal listka do o-nega časa, si naj posledice sam pripiše, ter ni treba potem z vračati krivde na odbor društva.
Dalje so naprošeni člani, da se rihodnje seje udeležijo v polnem evilu, ker imamo več važnih
ZAHVALA.
Društvo Marije Pomagaj št. 79 K. Ss K. J. v Waukegan, 111., se tem potom najprisrčnejše zahva ljuje vsem igralcem in igralkam za nam izkazano naklonjenost in požrtvovalnost, katero ste nam iz kazali s tem, da ste žrtvovali svoj prosti čas pri skušnjah igre in da ste isto na dan prireditve tako iz vrstno igrali.
Ravno tako se prisrčno in lepo zahvaljujemo cerkvenemu pevske mu zboru za krasno petje, s kate rim ste povečali našo slavnost. Le pa hvala tudi prodajalkam srečk za dobitke, ter darovalcem dobit kov, kakor tudi vsem udeležencem naše prireditve, in vsem onim, kateri so nam na kakoršenkoli način pomagali, da se je prireditev izvršila v popolno zadovoljnost Vsem skupaj še enkrat lepa hvala in lep pozdrav !
John Zalar, tajnik.
V POJASNILO.
Društvo Marije Zdravje Bolnikov št. 94. K. S. K. J. v Sublet, Wyo, tem potom odgovarja dopisniku, ki je priobčil dopis v listu "Prosveta" št. 77, z dne 1. aprila 1919, na povsem neutemeljen način.
Prvič napada oni dopisnik naše društvo, oziroma člane, da smo zanemarjali društvene in bratske dolžnosti pri pogrebu našega pokojnega sobrata Maks Hajnžiča. Drugič predbaeiva ta dopisnik
VABILO
na
spomladansko veselico
katero priredi Društvo Marije
Pomagaj št. 119 K. S. K. J.
Rockdale, 111.
v soboto, dne 31. maja 1919,
v Mavričevi dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer. Igrala bo izvrstna godba.
Prigrizka ne bo primanjkovalo, ker bodo imele istega naše domače gospodinje v oskrbi.
S tem uljudno vabimo vse fante, dekleta, može in žene in cenj. društva domačega mesta, kakor tudi iz sosednega Jolieta^ da nas obiščejo v obilnem številu, ko jo naklonjenost jim bomo rade skušale pri drugi priliki povrniti. Pridite vsi, stari in mladi, ker zabava bo izvrstna in prav doma ča.
Še enkrat Vas prav uljudno vabi v imenu našega društva Agnes Piškur, tajnica
O., je na svoji zadnji mesečni seji sklenilo, da najostrejše in odločno protestira zoper list "Enakopravnost", da naj pusti faro sv. Vida pri miru. G. urednika "Enakopravnosti", naj nič ne briga, koliko kateri za cerkev daruje, ker on ni še nič dal; ako je pa, naj pride iskat; zato naj se ne briga za stvar, ki se ga ne tiče. Društvo sv. Marije Magdale ne pa prosi vse zavedne katoličane in farane sv. Vida, da naj takemu listu pokažejo vrata, ker ni za drugo, kot za zgago v na sell) in i.
Za društvo sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. (Društveni pečat g.
Odbor.
čeravno
VABILO
na
sijajno zabavo
katero priredi žensko (gospodin sko) podp, društvo Marije Po niagaj št. 147 K S. K. J. v Ran kin, Pa.
dne 30. maja
v Maekovej dvorani na 4. cesti (St.) Pričetek zabave ob 4. uri popoldne; zabava traja do 2. ure v jutro, alo po popolnoči.
S tem najuljudneje vabimo brate in sestre Hrvate ter Sloven ce iz okolice, da nas čim v večjem številu posetijo na tej zabavi. Čisti prebitek te prireditve je namenjen v korist društvene blagajne. Na tej zabavo bo sviral Hrvatski Tamburaški zbor "Sla-vulj."
Že vnaprej vam kličemo Dobrodošli cenjeni gostje. Za dobro postrežbo jamči odbor.
Frančiška Jurinak, preds. Katarina Blazina, tajnica.
i
NAZNANILO.
Iz urada tajnice dr. Sv. Ane St. 127 Waukegan in North Chicago, 111.
Cenjene sosestre! Kakor vam je že nekaj znano, je članstvo našega društva na zadnji mesečni seji sklenilo, da se mora od sedaj naprej društv. asesment redno vsaki mesec plačati; katera clani-a se ne bo po tem sklepu ravnala.
mri ™ rpSiti n o	v v,	; 3 w a-- * Je P°držena suspendaciji. Zato u- ^1Koiu rauac. ahio.i oumai
ari za rešiti na dnewiem redu. članom našega" društva, da spimo pam, da bo vsaka članica storila'Nikola Baeurin, John Basa, Fra
JAVNA ZAHVALA. Iz urada društva sv. Mihaela št. 163 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa.
Dolgo časa smo čakali in odlašali s to zahvalo misleči, da bi bila že prestara za objavo v našem Glasilu". Pa srce nam ne miru je, da ne izvršimo svoje dolžnosti in da ne izrazimo na tem mestu srčnih čutil hvaležnosti že precej kasno.
Vsak izmed naših članov se se gotovo z veseljem spominja naše svečanosti razvitja ameriške zastave dne 29. sept. 1918 na dan patrona našega društva sv. Mihaela. Torej se iskreno zahvaljujemo vsem našim članom, ki so se tako lepo izkazali pri tej naši svečanosti. Zahvaljujemo se tudi deklicam (devojkam) ki so pri paradi korakale v opravi post režnic Rdečega Križa. Zatem se srčno zahvaljujemo društvu Nikole br. 54 N. H. Z. iz tna, Pa., dr. Mar. Dev. št 33 K. S. K. J. Pbgh, Pa. ki sta bila v paradni vrsti pri marčanju. Hvalo izrekamo za krasen govor našemu bivšemu dičnemu predsedniku Mike Sambolu, ki je nam predstavil našega g. župnik« g. Fr. Remžgarja iz Millvale, Pa. Prisrčna hvala temu g. župniku za krasen govor o pomenu društva in naše zvezdnate zastave. Hvala dalje vsem vdeležencem te slavnosti.
iSedaj se pa lepo zahvaljujemo vsem -darovalcem, ki so kaj prispevali za nakup naše nove društvene zvezdnate zastave in sicer: Kakor kum barjaka Matt Brozenič $20.00. — Kakor "bale-ktar" barjaka Matt Matan $10.00.
Dr. sv. Petra i Pavla št. 89 K. S. K. J. Etna, Pa. $10.00. Devojke 'Red Cross" nabrale $9.90. Blagajnik Ignac Rudar $6.00. Tajnik Tomo Belanič $5.00. Stjepan Držanič $5.00. Mike Sambol $3.-00. Simun Pribanič $3.00. Stjepan Tišljar $3.00.
Pa $2. — (dva): Juro Gunja, Fran jo Skočie, Mirko Sambol, Stjepan Klarič, Slavo Klarič, Gregor Horvat, Andrija Šurinan, Nikola Fabac. Anton Stimae,
wyominskih hribov kam v lepše in bolj prijazne kraje Stric Sa-move dežele. Da pa temu ni tako. smo videli dne tretjega maja zvečer v Slov. Domu, ko je društvo "Ilirija" št. 27. S. N. Z. priredilo veselico v prid Jugoslav Reliefu v New Yorku. Le malo kedaj je
Slov. Dom imel toliko obiskoval- poročali smo že. da se je vršila cev na en večer, kakor ravno ob dne 27. aprila t. 1. velika patrijo-tej priliki. Mnogo jih je pokaza-j tična parada v Chicagu živečih lo, da se zavedajo potrebe pomoči, inozemcev povodom minule kam-našim rojakom v stari domovini. J panje Posojila Svobode in Zmage. Bati se je bilo, da prireditev ! Te parade so se udeležili v vrsti morda ne bo gmotno uspela tako;28 različnih narodov tudi Jugoslo-dobro kot se je prvotno pričaka-' vani, ozir. SlovcncL valo, in to zaradi slabega obrato- Gornja s]ika nam predKtavlja 6_ vanja premogorovov, katero i- letno Ido Pow*arjevo, ki je bila mamo za znamovati'zadnji cas; I vozu v skupini -Columbia's prireditev je vsekakor pokazala Children" oblečena v . slovenski
nasprotno.	j narodni noši. Amerikanci so tr-
Kaj pa naj rečem o programu; m da je ,)ila fa noAa izmed vseh
večera m njega izvršitvi? Nek druj,ih najlepSa
slovenski mesečnik je svoj cas
pisal, da se med nami Slovenci v Ameriki hvali vse, pa če je hvale vredno ali ne. Morda je tudi i-me prav do gotove meje? Pa naj bo že stvar taka ali taka, resnica je, da moj namen ni bil nikdar peti hvale eni ali drugi stvari, če iste ni bila vredna. Mnogokrat se pa^ tudi v danih razmerah in z močmi, ki jih iniajo slovenske naselbine na razpolago, preveč pričakuje od prirediteljev.
Vsekakor je pa bil program tretjega maja zvečer eden izmec onih redkih programov pri kate rem se človek v resnici zabava in da se ni treba dolgočasiti z ne priietnim čakanjem na programu označene točke.
Predstavljalo se je enodejan-sko igro — "Ribičeva hči". Igra je že zaradi tega zelo kratkočasila, ker je skoz in skoz spremljana s petjem. Slovenec pa ljubi petje nad vse, pa naj bo star ali mjad. Igralci so brez izjeme, re šili svoje uloge zelo ^dobro.in sicer pa ne potrebujejo moje hva-e, ker isto so želi od vseh, ki so 3ili navzoči pri igri.
Videli smo tudi dve novi moči. ki sta, če se ne motim nastopili prvič, v večjih ulogah, in sicer Miss Anica Stalik in Miss Milka Kržišnik ki sta pa kljub temu rešili svoje uloge brez napjfke. Drugi igralci so bili tako rekoč veter»ni "Talije'\ ki so že mnogokrat zabavali občinstvo s svojimi nastopi pri različnih prireditvah, bili so: Leo Poljanec, Frank Plemel, Mrs. John Kržišnik in Mrs Frank Kržišnik.
Kakor sem že omenil delamo zadnji čas zelo slabo, iz tega sledi seveda da tudi slabo zaslužimo. Delo se težko dobi.
Pozdrav -vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike.
Izvanredna seja.
Vsi člani podr. Slov. Nar. Zveze "Woodrow Wilson" št. 7 in člani Mladeniškega kluba sv. Štefana v Chicagu so uljudno prošeni, da se zanesljivo udeleže izvanredne važne seje v klubovih prostorih 1823 W. 22nd St., jutri, t. j. v četrtek 22. t. m. zvečer ob osmi uri.
Odbor.
Ne položi roke na nasprotnika, če ne veš zanesljivo, da je udarec zaslužil; pri tem ga tudi premeri, če ni večji od tebe.
POZOR SLOVENCI V FOREST CITY, PA.
Splošno je znano, da je v minuli bodo škodovale. Laxcarin se ne
Takoj!!!
ustavi želodčne neprilike!!
Bolečine vsled neprebave. Ski-sano hrano v želodcu. Pekoč i co. Pline in kolcanje. — Prijetno zdravilo.
Čudite se, kaj ste jedli, da vas teži v želodcu?
Ne tarnajte preveč!! Tukaj je odpomoč!!
Čez eno uro, ko dospe Laxcarin tableta v vaš želodec, vse bolečine vsled neprebave, kisline, plini, glavobol i. 1 d. bodo prešle.
Velja malo, pale vredno m*:ijo-ne za bolnika. Dlluje kot ura.
Najbolje je, da vsled vedno večjega števfa naročil zahtevate dovolj tega zdravila za popolno zdravljenje, kar je šest zavojev za pet dolarjev; pomenja pa mi-jonkrat večjo vrednost za trpeče. En zavoj stane en dolar in ga pošljemo na naročila s priloženo svoto gotovega derarja v regis striranih pismih ali money ordru navadnih pismih naslovljena na Laxcarin Products Co., Dept. Z—1, Pittsburgh, Pa. Ne jemljite ponaredb, ker vam
jeseni pomrlo za špansko bolezni-
jo veliko tukajšnjih rojakov, ki so mo pri nas.
prodaja no lekarnah, ampak sa-
Začetek
Rev. J. Plaznik.
m? —
(Konec.)
Naravno je, da se je rimsko ljudstvo smatralo za posebne po danike svetega Petra in kneza a-postolov. Tedaj najdemo prvič v - zgodovini v uiadnih listinah bese do: "Rimska ljudovlada," "Sveta ljudovlada". Sicer bi težko določili natančen pomen besede, vendar je gotovo, da pomeni, da je bil sveti Peter prvi vladar v deželi. V tem se strinjajo tudi papeži in knezi. V apostolovem imenu piše Gregorij tretji Luitprandu, kralju lombardskemu, kjer zahteva, da mu vrne štiri trdnjave, katere mu je vzel. Ko je lombardski kralj vrnil Sutri sveti stolici, nam pove pontifikalna knjiga ,da je to mesto izročil apostoloma Petru in Pavlu. Ko je Pipin Mali izročil svoj "dar" sveti stolici, s čimer so, papeže ve države postale postavno papeževe, je rekel frankov-ski vladar, da se je boril za "sv. Petra in odpuščanje grehov", ko je oprostil papeža lombardskega nasilja.
Rim sc je zavedal, da se mora zateči k papežu v nevarnostih, da se more največ zanesti na "mojega gosp^^i y«^ra" in njegove naslednike .ne ja na patrijarhovega namestnika iz Ravene ali njegovega gospodarja ob Bosporu, kateri je bil komaj vladarska senca.
Od začetka Konstantinovega pa do Gregorija Velikega so vladarji dajali papežem nekake napol politične predpraviee, kakor: oblast, da so oproščali spreobrnje-ne sužnje; da so bili zagovorniki pri sodnijah, da so poklicali v potrebi civilno oboroženo silo, nadzorovali vago in mero ter jetniš-nice jčuvali nad posestvi vdov in sirot; imeli so celo popolno posta-vodajno moč na posestih svetega Petra. Zbirali in rabili so vojaško moč v Rimu in škofijskih mestih v okoliši. sta Ravena in iBza-cij zapusti Italijo, se je ljudstvo obrnilo do papežev za obrambo. V praktičnem oziru so bili papeži zgledni vladarji in rešitelji Rima. Okoliščine in ljudska volja so prisilile papeže, da so postali svetni vladarji. Njihovo slavno vladanje je zaslovelo tudi izven italijanskih mej. Ko je zasedel papežki prestol veliki papež sv. Caharija, leta 743., je nemoteno izvrševal vso svetovno oblast. Tako svest si je bil te oblasti, da sploh ni cesarja vprašal za kake pravice. Ko je Luitprand oblegal Rim in grozil Raveni, ko je njegov naslednik obkolil Perugio, se papež ni pogajal s Carigradom, ampak v svojem imenu »klene premirje z Luitpra-dom in ga prisili, da zapusti Ra-veno, medtem ko Račis pusti Perugio nepoškodovano. Deset let je Caharija vladal v "vojvodini rimski" kot neodvisen vladar. Večnemu mestu je dal zopet mir, katerega niso vživali že leta.
Toliko o resnični papežki vladi v Rimu do srede osmega stoletja. Da so imeli pravico odločevati v državnih stvareh, se vidi tudi iz tega, ker so francoski škofi in ljudstvo prosili Caharijo, da je razsodil, kdo je postavni dedič ni merovingijskem prestolu. Po papeževi odločitvi je bil Kilderik III. zavržen kot nesposoben in Pipin posajen na prestol. Pipin je že prej izvrševal kraljevo oblast. Ca-hariju ni bilo.težkn ndlnčiti. da naj vlada Pipin, ker je ta edini sposoben za vladarske posle.
Za papeža Caharije je papežka oblast dosegla svoj višek. Pod njegovim naslednikom Štefanom II. (752—757) je dobila določeno obliko. Tedaj je bil Aistuff kralj lombardski. Nemiren, pogumen in ne pretanko vest en je premagal vladarja iz Ravene, ga podil do Neapolja in šel do rimskih vrat, Štefan se je zavedal, da je eari-grajski cesar se njegov vrhovni gospodar po imenu, ter poslal pismo v Carigrad, v katerem je prosil pomoči. Cesar sploh ni odgovoril. Z molčečnostjo se je takore-koč odpovedal vsem pravicam Štefan je bil dolžan iskati boljše pomoči. Obrnil se je do frankov-skega vladarja, kateremu je prej prisodil vladarsko krono. Pipin Mali, oče Karola Velikega, četudi ni bil brez napak, je bil zna menita osebnost. Brez strahu, da-lekoviden, državnik, vojak, po-etovodajalec, trden v veri, kakor cela njegova hiša, med katere « šteje sveti Amuff in Karol Veliki, ni bil nevreden, da je sou stanovnik prave papeževe države . Štefan se je sestal z Aistulfom
=
v Paviji in ga prosil, naj odneha s svojimi napadi; če ne, bo prisiljen frankovskega vladarja prositi pomoči. Aistulf se ni brigal za proSnje. Tedaj je Štefan napravil korak, ki je odločil vso poznejšo zgodovino. Sestal se je s Pipinom blizu Pariza in ga prosil, naj pride napomoč Rimu, ki je bil zapuš čen. Pipin je skušal mirnim potom pregovoriti Aistulfa, naj pusti Rim namiru in se vrne domu. Aistulf se ni hotel vdati. Na narodnem zboru v Quiersy, 1. 754, so se Franki izrazili, da se ne bodo bojevali zoper Lombarde, da bi dobili nazaj Italijo za brezpomembnega bizantinskega cesarja, ampak, da hočejo z veseljem vihteti meče, da branijo pravice svete cerkve Petra in svete stolice.
Pipin je prvič šel čez Alpe s svojo armado leta 754, ko se je Aistulf izkazal, da ne drži obljub, da bi dal nazaj, kar je spadalo rimski cerkvi, Raveni in Pentapo-, lisu, je bil premagan. Pipin se je vrnil prihodnje leto. Ko je Lombarde popolnoma porazil, je oblegal Pavijo. Lombardi so prosili usmiljenja. Sedaj je Aistulf moral izpolniti obljube, katere je prelamljal, Konstantin Kopronim bi bil sedaj rad porabil frankov-sko zmago v svoj dobiček; prosil je Pipma, da bi dal Pazantincem dežele, katere je vzel Lombardom, toda Pipin je odklonil. Cesar se je oglasil prepozno. Česar ni mogel braniti, tudi ni spadalo njemu. Pipin mu je odgovoril: "Franki niso prelivali svoje krvi za Grke, ampak za svetega Petra in zveličan je duš." Pipin je držal besedo. Papežu je dal skoro vsa posestva, katera je vzel Lombardom, dežele med Apenini in morjem.
Od tedaj je obstojala v Evropi nova država. Eno stoletje in pol so bili že papeži pravi vladarji v Rimu; večkrat so ga rešili poru-šenja. Ljudstvo jih je imelo za prave vladarje. Carigrajski vladarji se. niso brigali za Italijo. Vsa odgovornost je prišla na papeže, kateri si niso krivično privzeli oblasti. Ljudstvo jih je izvolilo prostovljno,. ker so jih papeži rešili sužnjosti. Nobena evropska objast pred vojno ni imela boljše osnovane vladarske pravice. Brez papežev bi Rima sploh ne bilo. Odkar je Karol Veliki, sin Pipinov, položil uradno listino, s katero daruje države papežu, na grob svetega Petra, je že 11 sto let. Kaj je enajst stoletij z vednim obstojem svete cerkve! Italija je postala svetovna moč, toda Italija se ne počuti prav domaČo celo na svojih lastnih tleh. Med Alpami in Sicilijo tla niso popolnoma njena. Prav na sredi je palača obdana z vrtom: to je Petrova last. Noben italijanski kralj ne stopi-tja. Peter je jetnik v svojem lastnem domu. Ta kraj je protest nesmrtnega starega moža; ta protest jezi ministre in kralje.^ Kaj jim pomaga," če so v Rimu, če pa še vseeno rimsko vprašanje ni rešeno! Preveč si požrešna, Italija, tvoja požrešnost te bo še raznesla.
Ogrski Slovenci.
P. S. (Dalje.)
Zlasti slovensko prebivalstvo je pogosto prihajalo v mesto na semnje in cerkvene slavnosti, kar so luteranci za svoje namene dobro izrabili. Pri molivnici, ki so jo postavili izven mesta kraj Mure, so vzdrževali poleg nemškega tudi enega slovenskega pridigarja in na razne načine vabili ljudi k svojim shodom. Ko so bili leta 1598. predikanti izgnani iz avstrijskih dežel, so našli pri obmejnih ogrskih plemičih varno zavetje. Jurij Szechy jih je nastanil v gorenje-lendavskem in sobotskem gradu, odkoder so pogosto prihajali v štajerska in koroška mesta, posebno v Radgono. Protestantovska molivnica je nastala v Petanih blizu Tišine. Leta 1601. poroča ta-mošnji predikant Hans Walter, da je ob preteklih (binkoštnih) praznikih imel mnogo ljudi iz Štajerske, Koroške in celo iz Ljub ljane. S .pomočjo plemstva so se luterani polastili tudi katoliških župnih cerkva. Jurij Zechy jim je izročil okoli leta 1605. župniji Matere božje v Tišini in sv. Jurija (Viz-Lendova), ki slučajno nista imeli dušnih pastirjev. Velik v det je dobilo luteranstvo za časa Boč-kajevih nemirov. Štefan Bočkaj iz Debrecina je nabral močno vojsko iz ropa in boja željnih hajdukov, ki so se klatili po deželi,, se dvignil z njimi v obrambo protestant-
stva in kalvinstva proti cesarju Rudolfu II. in stopil v zvezo s Turki. Bazni boji in praske, ki jih je imel s cesarskimi četami na zapadu, so posebno hudo zadeli slovenske pokrajine. Njegovi "Kruci" so kakor Turki klali, plenili in požigali ob obmejnih pokrajinah. Ko je Rudolf sklenil z Bočkajem mir na Dunaju (23. junija 1606), so dobili državni stanovi, to je magnati, plemiči, mesta in kralju podložni trgi svobodo veroizpovedi, vendar naj bi katoličanom ne jemali cerkva in jim odvzete vrnili. Ka£or je z veroizpovedjo na deželi, o tem dunajski mir ni ničesar določil. Ogrsko plemstvo pa se ni brigalo za postavne omejitve, ampak je na svojih posestvih katoličanom odvzelo eerkvj? in vpeljalo luteranstvo ali pa kalvinstvo. Szechy Jurij, Batthyani Franc in Nadas-dy Tomaž so svoje slovenske pri-ložne kmete deloma z obljubami in darili, deloma z grožnjami in kaznimi pridobili za novo vero. Vse župne cerkve, kolikor je bilo slovenskih v Železni županiji, so prišle luteranom v roke. Predikanti se niso ipali takoj opustiti katoliških šeg in navad, da bi ne vzbudili med ljudstvom odpora. Opravljali so božjo službo v maš-ni obleki, kipe in slike Matere božje in svetnikov pustili v cerkvah, praznovali so Marijine praznike, pridržali izpoved na uho in nosili hostijo bolnikom, vpeljavah ženske po porodu in ukazali zvoniti ob hudi uri. Tako se je marsikje prevrat izvršil, da ne bi Jjudštvo opazilo velike iz-premembe. L. 1627. so bile na ukaz protestantskega konzistorija obiskane in popisane vse "slovenske cerkve" v železni županiji. Iz zapisnika posnamemo ,da so imeli takrat protestanti v posesti sledeče župnije; Sv. Helene v Pertoči, Sv. Jurija v Rogačevcih, Sv. Nikolaja v Soboti, Matere Božje v Tišini, Sv. Benedikta v Ivanovcih, Sv. Nikolaja v Selu, Sv. Nedeljo v Gornjepetrovcih, v Gorenji Len7 davi, Gornjem Siniku in v Marti-jancih. Škofje v Gjuru (Raab) so bili nasproti plemiški nasilnosti katoličanom kakega hrvaškega jezuita, da jih je potolažil in potrdil v zvestobi do stare cerkve. Za redno dušno pastirstvo pa niti duhovnikov niso mogli dobiti. Zato se je med katoliškimi Slovenci vpeljala izjemna naprava, da so neoženjeni možje svetnega stanu izvrševali duhovna opravila, v kolikor ni bilo nujno potrebno mašniško posvečenje. Tem možem, ki so tiobili za svoj posel od škofa posebno pooblaščen je, vso rekli "licentiatus" (pooblaščenec). V svojih opravilih so bili podložni in odgovorni bližnjemu katoliškemu župniku. Oblečeni v črn talar in koretelj so ob nedeljah čitali ljudstvu list in evangelij, krščevali otroke, poročali ženine in neveste, spremljali in blagoslavljali mrliče. Taki "liccn-tiatusi" se omenjajo v Copineih, v Dolencih in v Selu.
Verska zmeda med ogrskimi Slovenci se je še povečala, ker se je poleg luteranstva tudi kalvinstvo med nje zaneslo. Szeehy Tomaž je bil kalvincem bolj naklonjen kakor pa luteranom in je celo kalvinskega superintendanta k sebi poklical, da se z njim dogovori o daljnem postopanju (1631). Med predikanti obeh veroizpovedi je večkrat prišlo do razpora in prerekanja, ne zaradi bogoslovnih-vprašanj, temveč tudi zaradi dohodkov, ki so jih drug drugemu kratili. Poučno je v tem oziru neko pismo iz leta 1652., če-gar prepis hrani župni arhiv v Martijancih. Med luteranskim in kalvinskim predikantom, ki sta bivala v tej vasi, je nastal tak prepir, da je bilo treba poklicati na pomoč turško vojaško oblast v Veliki Kaniži (Nagy-Kanizsa).
Turški aga je nato izdal sledeči odlok: "Martijanskim prebivalcem v komitatu Vas. — Mi najvišji aga trdnjave Kaniža vam vsem, ki ste v Martijancih, od malega do velikega, damo na znanje, ko bodete to pismo brali, da je prišlo k nam izmed Vas 14 do 18 vaščanov s pismom, zapečatenim s pečatom vsega komitata. Razumeli smo vse, kar je v pismu pisano, da naj spada vsak k svoji veri, kalvinec naj vzdržuje kal-vinskega predikanta, luteran pa luteranskega in vsak naj plačuje svojemu predikantu. Mi kanižki aga to ukazujemo: prenašajte zvesto drug drugega, ako ljubite svoje glave. Živite v miru med seboj; tudi oba predikanta naj sta mirna, ker če se bodeta prepirala, plačala bodeta s svojimi glavami. Luteran naj plača lute-
ranu, kalvinec pa kalvinu. Tega se držite!"
Verska novotarija, ki se je razširila med ljudstvom po prizade-vanju zemljiške gospode, je-fegu-bila glavno oporo, ko se je plemstvo pričelo zopet vračati v katoliško cerkev. Ta prevrat se je izvršil deloma ž<> v drugi polovici 17. stoletja. Batthany Adam, Na-dasdy Franc in Szčchy Peter, tri je največji vlastelini na slovenskem ozemlju, so se takrat'povrnili v naročje katoliške cerkve. Batthany je v 15. dneh s svojih posestev okoli Novega Grada (Giissing) izgnal vse kalvinske pridigarje. Tudi Szechy in Nadas-dy sta se mnogo trudila, da izpre-obrneta podložne kmete. Župne cerkve v Tišini, pri Sv. Juriju, Soboti, Martijancih, Copineih in na Selu so po osemdesetih letih zopet dobile katoliške duhovnike; z gornjelenda^skega in sobotske-ga gradu so bili luteranski predikanti pregnani. Szechy Peter, ki je bil pri svojem spreobrnenjti zelo vnet katoličan, bi bil skoro gotovo tudi druge cerkve lutera-, nu vzel, ako bi bilo dobiti dovolj slovenskih katoliških duhovnikov. Umrl je brez potomcev kot zadnji svojega rodu leta 1684.
Novi mejnik v zgodovini ogrskih verskih homatij je postavil državni zbor v Odenburgu leta 1681. Na podlagi njegovih razprav je cesar Leopold I. izdal odlok, ki je sicer priznaval svobodo veroizpovedi, a dovoljeval lu-teranske in katoliške cerkve le na določenih krajih. V železni županiji sta bili za luterance taki "arti-kularni mesti" Csoba blizu Kise-ka Domolk pri Malem Celju, za kalvince pa Or. Po drugih krajih bi bili morali predikanti cerkve ki so jih bili 'papincem" vzeli, zapustiti. A vendar je še preteklo skoraj pol stoletja, preden je prišlo do popolne izvršitve tega sklepa dasiravno so jo že imenovam plemiči med Slovenci pripravlja-ljali. Gorenji 8inik je Batthyan-yijeva rodbina 1. 1817. luteranom odvzela. Karol VI.* je slednjič na prošnjo gjurskega škofa in kardinala Zinzendorfa, odločil, da se morajo v Železni županiji katoličanom vrniti vse cerkve, ki so nekdaj bile njihova lastnina. Zdaj je bila predikantom zadnji ura (1782)). Dva izmed njih, pri ^v. | Benediktu in v Gornjih Pe-trovcih, so morali pandurji izgnati, ker se nista hotela ganiti s svej-jega mesta, selski predikant je šel v Gobo za slovenskega pridigarja, križevski "farar" pa se je poka-toličanil in dobil na Štajerskem v nekem gradu skromno službo. Protestantski kantorji in učitelji so ob prihodu katoliških župnikov prisegli na katoliško veroizpoved in večinoma ostali na svojih mestih.
Cerkve so bile zdaj v rokah katoličanov, toda ljudstvo se vendar ni takoj izpreobrnilo. Preveč dolgo je protestantstvo tu gospodovalo. Skoraj poldrugo stoletje so luterani in kalvini rohneli zoper "paplinsko malikovanje" in več redov je bilo zapored vzgojenih v novi veri. Luteranstvo je že prešlo ljudstvu v meso in kri. Iz zapisnikov prve katoliške vizita-cije leta 1678 spoznamo, da so se med Slovenci Železne županije o-hranili komaj ostanki katoličan-stva. V Tišini je bilo na primer od 1492 prebivalcev le 255 katoliških ; v župniji sv. Benedikta, ki je imela še predikanta Blaža Ke-resturi, po rodu Hrvata, so nave-denci le 4 katoličani, v Selu.so bili sami protestanti, razen par o-trok, ki so jih menda stariši dali katoliškem župniku krstiti; pri Sv. Sebastjanu je bilo 5 katoličanov, v Zgornji Landovi, kjer je bil že katoliškr župnik Jurij Szikili, po rodu Madžar, je med 982 prebivalci priznalo katoliško veroizpoved. Umevno je, da se je spričo teh razmer katoličanstvo le polagoma zopet moglo osvajati tla in je bilo treba stoletnega podučeva-nja in vzgojevalnega dela, preden je bila večina prebivalstva
katoliška.
(Konec prihodnjič.)
VABILO
NA VELIKO VRTNO VESELICO ALI PIKNIK
(zadnji mokri piknik)
katerega priredi
SLOV. MLADENIŠKO SAMOST. PODPORNO DRUŠTVO "DANICA",
v SIMKUS GROVE PARKU (preje Mayer's Grove na 26th Street in 48th Ave., Hawthorne, III. na "Decoration Day", 30. maja.
Začetek ob 2. popoldne.
Rojaki, prvega julija postane splošna suša po Združenih državah, zato bode to zadnji slovenski piknik, ki bodemo zadnjikrat skupno, pri čaši mrzlega piva preživeli nekaj krasnih uric. Ker je piknik na petek, so naši ribiči obljubili, da bodo nalovili za ta dan svežih ribic, katere bodemo na vrtu pekli.
Društvo "Danica" vabi uljudno vsa sosedna društva iz Chicaga, South Chicaga, Waukegan, N. Chicaga, 111., West Pullman in druga ter vse slovensko občipstvo, da nas ta dan poseti, ker to je zadnja priložnost za vsakega udeležiti se piknika.
Vstopnina 35c za moške. Slovenke proste.
Svirala bo znana Slovenska godba iz Chicaga.. Za dobro postrežbo bode skrbel	ODBOR.
POZOR! POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu).
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu
zdravju. Pišite ponj le danes. Pošljem
ga brezplačno. , „
Math. Pezdir,
Box 772, City Hall Sta.,
New York, N. Y.
Farme na prodaj.
65 AKEOV, hiša in stala, svet ščiščen in se lahko orje okrog 40 akrov, sadnega drevja dovolj za domačo rabo. Cena $1,350. $400 se takoj plača, in drugo se plačuje po $100 na leto in obresti po 6%.
117	AKROV in vse potrebno poslopje in jablano Tih drevec dovolj za domačo rabo; ta farma je en del ravna in en del bolj opete, tekoča voda in vrelec zraven hiše; cena $1,700.00 takoj se plača $600.00 in drugo
21eti po $50.00 na leto in čez 2 leti po $100 na leto in obresti po 5 .
OPOMBA. Takih farm imam se več na prodaj ,ako kateri pride svet gledat bo lahko zbral eno ali drugo. To so farme prilične za samce, ali za revne ljudi, kateri bi šli radi na farme, pa nimajo dovolj denarja za začetek, toraj to so dovolj lahka odplačila. Ako mož pridela na leto 300 bušijov krompirja, pa ima dovolj za plačilne obroke, in tukaj je farmar, ki je na eden in pol akra pridelal več kot 300 bušljev krompirja, toraj če bi človek samo z motiko kopal, ako bi nemogel pluga kupiti, lahko pridela 1000 bušljov krompirja. Kje so potem pa še drugi pridelki; to pišem zato, da ljudem razjasnim, da se da živeti na farmah lepše kot po mestih.
F A E ME NA PEODAJ.
135 AKEOV, hiša 10 sob in dve stale, farma skoraj ravna ,ima tudi lep gozd in pašnik, velik vrt sadnega drevja, studenčna voda; cena $4,200, takoj se plača $2,000 in drugo na leto po $100 in obresti po 5.
230 AKEOV, poslopje in farma skoraj ravna, samo pašnik je bolj opet; telefon v hiši, na farmi je sedaj 50 glav živine, ampak farma brez blaga stane $8000. Takoj je treba plačati $2000 in drugo po $100 na leto in 5 obresti. Ako pa kateri hoče, lahko tudi "zgliha" posebej za blago, jaz nisem hotel blaga vzeti na račun, ker je preveč za eno družino.
OPOMBA Takšnih farm imam več na prodaj, so prilične za vsako stvar; ako pa kateri razume na čebele, ni je boljše dežele za čebelorejo kot je tukaj, ker ljudje tukaj pridelajo veliko ajde, in drugih stvari, kar čebele rabijo za med.
FAEME NA PEODAJ Z ŽIVINO IN OBODJEM.
104 AKEOV. hiša, 7 sob in nova štala, lep gozd, pašnik in ostali svet za orati. 7 glav živine, 90 kokoši, vse pohištvo, g laso vir, krompir, ajdo, fižol, vse za $4,500. Takoj $1,500 in drugo $100 na leto in obresti po 6.
139 AKEOV. hiša 8 sob in štala ta svet je polovico hribovit in tam je pašnik ia pa za kositi, in drugi del je bolj ravan, 7 krav, 2 telice, 1 bik, 1 prašič, in 2 konja, vse orodje in komate in vozove kar se jih rabi na farmi, vse skupaj $2600, takoj $1500 in drugo po $100 na leto in obresti po 5 .
232 AKEOV, to so dve farme skupaj, in dvoja poslopja, samo na eni je hiša bolj slaba, veliki gozdovi, pašniki, 5 akrov pšenice in veliko stane, $7500. Takoj je za plačati $4000 in drugo $200 na leto in obresti čiša, stroj za mlatiti in motor, vozovi in vse potrebno orodje, vse skupaj po 5 .
118	AKEOV, hiša 6 sob in dve štale, 13 glav živine, 2 konja in vse orodje; ta svet je ves raven, ampak ni nič oran ;lastnik samo mrvo kosi, ker on vozi mleko zase in za druge v mlekarno vsaki dan, in zato ne orje nič; cena vsemu je $4200, takoj se plača $1700 in drugo $100 na leto in obresti po 5
50 AKEOV, 6 sob hiša, in velika štala, svet večinoma že zoran, 6 krav, 3 teleta, 2 konja, 60 kokoši, 2 prašiča, orodje in vozove in semena, kar se tiče za pridelke; cena $3500, takoj se plača $1200 in drugo $100 na leto in obresti po 5 .
125 AKEOV, vse poslopje ,lepa lega, 14 krav, 8 telic, 1 bik, 3 teleta, 200 kokoši, 2 konja, 3 prašiča, 35 akrov že zorane zemlje, in vse orodje za $6500; takoj se plača $3000 in drugo po $200 na leto in obresti po 5-
OPOMBA, Te farme so vse od 2 do 4 milje od železniške postaje, in od mlekarne, od pol do ene miije od šole, in ravno tako od žage in nHna Vzrok da se prodajejo te farme je, ker so farmarji lastniki farm sami starčki in želijo iti v pokoj na stara leta, otrok pa ni, da bi delali.
Eojaki, če kupite, ne bojte se nobene goljufije, to ni kompanijska zemlja, če boste kupili, boste kupili direktno od farmarja in jaz sem zato tukaj, da pazim na to, da vsakdo, kateri kupi, dobi vse čisto.
Jaz zahtevam pri ys&ki kupčiji "search", katerega izdela County klerk in County je odgovorna za to delo, iii nobone farme prej ae prepišemo, .dokler nedobimo teh listin v roke.
Tukaj na teh farmah je največji biser, zdravo podnebje in pa studenčna voda, in trg je tako dober kot kateri drugI pri velikih mestih, vse pridelke spravite v denar, in to je ena najboljša dežela za krompir, kar jih je Ameriki, kar je bolj opeta zemlja toliko bolj krompir stori; raste pa tudi vse drugo kar sejete samo če o pravem času sadite, tudi je svet hribovit, in ko pridete na hrib so pa farme toliko opete, da se voda izteka da ne stoji po zemlji tako kot v ravnem. Dežja pade dovolj ,niti eden hrib pa ni takšen, da bi ne prišli z avtomobilom gor, ker tukaj ima več farmarjev svoje avtomobile.
Ssdaj pa pomislite, ali ni bolje kupiti svet, če ravno malo hribovit, pa če je dobra voda, dobro podnebje, dober trg in pa poceni zemlja. Eojaki ,kje morete dobiti takšne pogoje na izplačilo kot tukaj in to je vse moje delo, da dobim farme na prodaj na tako lahka odplačila, ne bojte se dolga, ker s temi pogoji boste plačali farmo, da sami ne boste vedeli kedaj, in tukaj ni nobene krize, samo da je človek zdrav.
Tukaj je že 7 slovenskih farmerjev, in so vsi tukaj z družinam, samo eden je kupil in dal v rent, sem pride drugo leto, ravno tako lahko stori marsikateri drugi; ako še niste pripravljeni iti na farme, kupite vseeno, zdaj je prilika, in ne bo dolgo trpela, in jaz bom skrbel, če kupite in če takoj ne pridete sem, bom jaz skrbel, da vam bom v jeseni davke plačal, ako vas ne bo tukaj, in vam bom vedno na raspolago v vsaki sili kar bo v moji moči, jaz se tudi mislim tukaj za stalno naseliti, narveč zaradi vode in pa zraka, in ne bo dolgo ko bomo ustanovili slovensko društvo tukaj in koliko nas bo več tukaj, toliko bo več zabave, borno imeli, seveda rojaki tako ne boste nikjer dobili farme, da bi bilo za vse prav, tudi po ravninah ni medu, zakaj ne, to že sami veste.
Eojaki ,sedaj še le slišim koliko je bilo že Slovencev goljufanih od tujih agentov, in pri tem še pošten človek zgubi kredit. Jaz sem že v tem buzinesu 8 let, in elevelandski Slovenci lahko pričajo, če sem kedaj kateremu storil krivico; toraj rojaki na goljufijo ni treba niti misliti ne.
Ako pa še kateri dvomi, naj piše na katero uredništvo hoče, ker tam me poznajo že več let, ravno tako glavni uradniki raznih Jcdnot. torej rojaki, le brez skrbi, kateri pride sem farme gledat in če mu kaj dopade, bo pošteno dobil vse, kar bo kupil.
Sedaj pa rojaki, če kateri dvomi, da ne more biti tako kot Jaz pišem, prinesite seboj ta oglas ,ako ni resnica kar tukaj pišem, van} bom jaz vse stroške povrnil, in povem vam, da moja beseda Je, kakor da bi imeli kontrakt že podpisan.
Pišite mi koliko imate denarja, ker te med nami ostane, in ko dobite pismo od mene tiskrat se pa na pot podajte in ne prej.
Nič zato, ako je že malo pozno za saditi ,kateri pride sem malo pozneje, bo pa dobil že pridelke s farmo, jaz imam sedaj na rokah čsz 30 farm, in za vsakega jo bom dobil, samo tistikrat pridite sem, ko vam bom jaz pisal in ko bom vedel koliko da imate denarja.
Najboljše je za vas, da kupite železniški tiket naravnost do Albany, N. V., in od tam pa do East Worcester, N. Y., ali pa do Binghampton, N. Y., in od tarn do East Worcester, N. Y., in tukaj kateregakoli vprašate za mene, vam bo povedal, da imam svoj urad drugo poslopje od hotela.
Opomnim vam tudi, da se zgovarja to mesto "ist vuster" po angleško se pa piše Ea3t Worcester.
Toraj od katerega dobim poprej pismo .tistega bom poprej klical sem.
JOHN Z U LIC H,
EAST WORCHESTER, N. Y.

K. S. K. JEDNOTE"
tolišk« jedaoto t Združenih drimfa
1M1 West
Uredništvo in npravniitvo: Telefon: Canl S487.
Chicago, HL
teto.
Naročnina:
.10.96 . 1.60 . 2.00
OFFICIAL ORGAN of the
WAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of tho
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned bj the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.
Iff 1 West 22nd Fines,
OFFICE: Phono: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
For Members, por year.
For Nonmembers.....
For Foreign Countries.
Subscription price:
eeoeoeoe
$0.96
1.50 2.00
Jugoslav Relief.
Od Jugoslav Reliefa iz Chicage nam poročajo: , Štirje odborniki so določeni, da bodo spremljali ladjo z zaboji v Evropo, in sicer predsednik Mr. Valter Predovich, Mr. Peter Mladineo iz Carthage, Texas, Josip Sitar iz Jolieta, 111., in George Trazivuk iz New Orleans, La. Dan odhoda še ni določen.
Natančen izkaz vseh dohodkov in stroškov sledi. — Za vsak cent, ki ag je sprejel Jugoslav Relief je odbor odgovoren.
Koliko zabojev se je nabralo skozi Jugoslav Relief.
Mesto	Nabiratelj
Butte, Mont.—Tomo Toanich .. Caluniet, Mich.—M. Ozanich .. Chicago, 111.—John Zvetina ...
Cleveland, O.—P. Sehneller----
Detroit, Mich.—Petar Vlasich.. Duluth, Minn.—M. J. Markovič Ely, Minn.—Geo. L. Rrozieh... Galveston, Tex.—-N. Maeela .. Gary, In«l.—Stojan Galieh ....
Joliet, 111.—Joseph Sitar -------
Kansas City, Kan.-Rev. J. Perše Milwaukee, Wis.—L. Zakrajžek New Orleans, La.—G. Trazivuk New York—Frank Sakser .... Pittsburgh, Pa.—K. Unkovich . Pueblo, Colo.—-Rev. C. Zupan... Bock Springs—Frank Plemel.. San Francisco, Cal.—P. Tornich St. Louis, Mo.—V. Buctkovich.. Taeoma, Wash.—8. P. Stambuk Waukegan, 111.—John Zalar ..
Mr. Holden pravi:
"Ne le da izkazujejo dežele blizu dejanskega bojišča večje dra-ginjsko razmerje, marveč so se cene v teh deželah začele pomikati kvišku poprej kakor v Združenih državah.
"Splošno podraženje življenskih potrebščin v vseh teh deželah je bilo spremljen« po znatno povišani svoti denarja v cirkulaciji in bančnih vlog. V Združenih državah je znašala povprečna svota denarja v cirkulaciji v 1. 1913, $34.65 za vsakega prebivalca. Dne 1. decembra se je to razmerje povišalo na $56.23, to je za 62%. Od tedaj se je to razmerje nekoliko zmanjšalo in je 1. marca znašalo $53.76, to je 55% nad onim v 1. 1913. V isti dobi so se bančne vloge v Združenih državah skoraj potrojile. V evropejskih državah so se bančne vloge več kot podvojile tekom vojne.
"Primerjanje cen tekom civilne vojne in sedanje vojne izkazuje mnogo sličnosti. Cene v sedanji prehodni *lobi in one tekom rekonstrukcije po civilni vojni po izkazujejo več različnosti kot sličnosti.
"Tekom obeh-vojn se je splošna cena življenskih potrebščin stalno pomikala kvišku. Povišanje tekom civilne vojne-, ako vzamemo za podlago 1. 1860, je doseglo nekoliko višje razmerje kot tekom sedanje vojne. Tekom obeh vojn se je stavbeni materijal podražil, ali v obeh slučajih ni dosegel iste višine podraženja kot cene drugih potrebščin."
Zaboje	v Vel. Malih Vrednost Teza				Prist oj.
70	6	64	10,800.81	10,081 1,988	1512.60
17	1	16	. 1,804.07		207.80
197	51	146	28,930.00	35,934	5098.25
371	113	256	50,068.00 6,516.00	72.906	10592.40
36	—	36		5,138	768.40
30	7	23	3/478.95	5,249	. 797.60
77 •	o	72	9,649.50	10,594	1591.40
50	18	41	9,410.30	11.949	1796.55
89	19	70	10,776.50 12,894.31	14,659	2189.00
134	14	120		20.781	3116.15
34	6	28	4^848.11	6,401	848.97
77	13	64	8,136.69	12,052 3,327	• 1807.56
22	4	18	2,452.45		484.05
60	18	42	9,174.95	10,7*85	1617.50
40	7	42	6,274.00 4,703.50	7,763	1141.35
38	3	35		4,864	728.75
51	16	35	6,293.75	9,911	1486.60
87	36	51	15,281.50	17,890	2883.45
7	7	—	1,725.00	1,502	223.80
53	5	40	6,332.96	8,491 7,891	1273.65
46	16	30	7,354.00		i 183.65
Skupaj............1604 367 1237 322,905.35 200,156 41239.66
Darovi za Jugoslav Relief v Chicago za reveže v stari domovini.
Mesto Nabiratelj Stev. zabojev Vrednost	Teža
But te, Mont.—Odbor Srpske Siročadi..... 4 845.00	536
Chicago, fll— Z v. Jugosl. Žena in Deklet.. 11 2,775.00	2,584
—	Glasilo K. S. K. Jednote........... 4 1,050.00 ) 1,014
—	Mabel and Betty O'Connor........ 4 400.00	626
—	Josip Poljak.................... 1	180.00 * 60
—	John Zvetina.................... 1 100.00	195
—	C. M. Squarcy................... 1 100.00	155
Joliet, II1..—Slovenian Red Cross Org.....18 1,125.00*	1,832
Kansas City, Kans.—Rev. J. Perše (darovi) 3 850.00	743
Pittsburgh, Pa.—Anton Hočevar ........ 2 200.00	344
Pueblo, Colo.—Z v. Jugosl. Žen in Deklet.. 2 175.00	209
Rock Springs-—Slov. Nar. Zveza št. 27____ 1 100.00	118
\\ aukegau, 111.—Zv. Juslov. Žen in Deklet 5 1,270.00	1,077
Cleveland, O.—Zveza Jugsl. Žen in Deklet 15 1,200.00	2,300
—	Trgovci v Newburghu............12 600.00	2,290
Morris Packing Co. darovala 1500 funtov masti v 30 zabojih................
84 10,970.00 14,083
600.00 1,500
Zaboji poslani v sledeče kraje:
Kranjsko 890.	Dalmacija 186.
Koroško 5.	Bosna 32.
k Štajersko 63.	Medjimurje, Banat, Bačka 6.
Gorica-Primorsko 36.	Črnagora 19.
Istrija 37.	Hercegovina 56. -
Hrvatska-Slavonija	230. Srbija 24.
Srbom, Hrvatom in Slovencem na znanje.
V nekem hrvatskem listu smo čitali nedavno sledeče važno naznanilo jugoslovanskega konzulata v New Yorku: ,
"V zvezi z že večkrat objavljenimi navodili za pridobitev potnih listin (potnih listov ali "posov") Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku, opozarja Srbe, Hrvate in Slovence, ki so državljani Združenih držav na sledečo važnost: 1. Oseba, ki prosi potni list od
ameriška oblast se zov£ v angleškem jeziku :
U. S. Department of Labor ali
U. S. Permit Agent.
Ko dobite dovoljenje od "Permit agenta", še le tedaj si preskr-bite od agenta (zastopnika) kake parobrodne družbe prostor na parniku. Ne prihajajte in ne potujte prej v New York, če še ni-mater od agenta zagotovljeno me sto na parniku za Evropo. Vsled malega števila parnikov in vsled velikeag števila potnikov, je treba običajno čakati v New Yorku po več tednov. Boljše je torej, da o-stanete v,svojem stalnem mestu, kjer delate in čakajte na poziv a-genta parobrodne družbe.
(FOREIGN LANGUAGE GOVERNMENTAL INFORMATION
SERVICE) JUGOSLAV BUREAU, NEW YORK. .
Takojšnja vporaba sovražniških ladij. — Razdelitev ladij med posa-mezne vlade nima vpliva na končno usodo istih.
Angleški, francoski, italijanski in ameriški delegatje na Zavezniškem Pornorsko-transportnem Svetu so se dogovorili, da naj njih posamezne vlade izdajo formalni razglas glede takojšnje vporabe predanih sovražniških ladij. Sklenilo se je tako radi tega> ker so razne govorice, raztrosene v inozemstvu, imele za posledico, da se je krivo tolmačilo postopanje spojenih vlad glede začasne vporabe dobljene so-vražniške tonaže.
Raymond B. Stevens, podpredsednik od U. S. Shipping Board je dobil brzojavno tozadevni razglas,, izdan od amerikanske delegacije.
V istem se naznanja, da so se Spojene vlade dogovorile glede vporabe in uprave sovražniških ladij, dobljene ali ki se* bodo še dobile od premirja sem. Te ladje se bodo v svrho uprave razdelile med posamezne Spojene vlade; koliko naj jih vsaka dobi, je odvsino od zmožno posameznih vlad, da spravijo ladije v hitro vporabo. Glede potniških parnikov odločuje potreba posameznih vlad.
Ladije bodo plule pod zastavo Zavezniškega Pomorsko-transport nega Sveta in ob enem pod zastavo upravljajoče vlade, j
Te uredbe se nikakor ne dotikajo končne dispozicije ladij na podlagi mirovnih pogojev, in je bilo dogovorjeno, da ne bo nobena vlada tokom pogajanja za končno dispozicijo smela opirati svoje zahteve na dejstvo, da je dobila dotične ladje v upravo in vporabo.
"Končno se je dogovorilo — glasi se — da bodo vlade s stališča končne dispozicije ladij smatrale za neveljavno vsako akcijo, kakor prenos delnic na sovražniških ladijah, kar bi le otežkočilo uveljavlje nje principa, da ne sme začasna razdelitev sovražniške tonaže v svrho uprave in uporabe na nikak način prejudicirati konečne dispozicije."
Draginja v Združenih državah razmeroma manjša kot v drugih
državah.
Ako primerjamo podraženje cen življenskih potrebščin od 1. 1913 do septembra 191®; ko je draginja dosegla svoj vrhunec, razvidimo, da so Amerikanci trpeli manj vsled podraženja življenskih potrebščin, kakor katerisibodi izmed zaveznikov.
T. S. Holden, Department of Labor, je izračunal, da je povprečno podraženje vseh življenskih potrebščin v Združenih državah znašalo 107 od sto nadpovprečno ceno v 1.1913; v Canadi pa so se cene za časa največje draginje povišale kar za 155 od sto in na Angleškem za 133 sto, dočim je to razmerje znašalo za Francosko v mesecu maju kar od, sto.
imajo po raznih večjih mestih svoje zastopnike in podružnice. Prostor. Prostor za parnik, ali karto lahko torej kupite že v. vašem mestu pri dotične m zastopniku parobrodne družbe to pa še le potem, ko imate že potni list generalnega konzulata in dovoljenje ameri* ške oblasti enkrat v rokah.
2.	Potnikom se priporoča, da naj ne nosijo seboj gotovega denarja, ampak da naj kupijo čeke na Pariz. Za čeke se dobi francoski denar; s posredovanjem naših konzulatov v Evropi se pa ta francoski denar lahko zamenja v naš denar; lahko vzamete tudi francoski ček za naše banke v domovini. Posebno opozarjamo na dejstvo, da je .prepovedano nositi s sabo zlate novce (denar) ali cekine. Te vrste denar se vam bo pri vkrcanju na parnik odvzelo in dalo zanj papirnati denar. Kdor bi pa morda skušal denar prikrivati (skriti), se dotičnika kaznuje in se mu tudi denar zapleni (odvzame).
3.	Kadar se kak Srb, Hrvat ali Slovenec pismenim potom obrne na Generalni konzulat, dobil bo pismena navodila in vsa ijotrebna pojasnila, kako ima ravnali. Dobil bo tudi prijavno listino za potni list.
4.	V Kanadi živeči Srbi, Hrvati in Slovenci naj se obrnejo v tej zadevi na sledeči naslov:
Royal Consulate of the Serbs, " Croats and Slovenes, 768 Sherbrooke W.
Montreal, Que. Vse slične posle v Združenih državah pa izvršuje podpisani konzulat:
Generalni Konzulat Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 443 W. 22nd Street,
New York, N. Y.
M. I. Pupin, 1. r.
druge dume in član narodnega sveta za časa Kerenskijeve vlade.
Tekom lanskega leta so boljše-viki ustrelili deset škofov in več sto duhovnikov.
Prof. Struve je na podlagi zapriseženih izjav pripovedoval, da je "rdeča garda" utopila v reki Nevi tudi dekana kazanske katedrale in dva njegova sinova. Blizu Kot lasa so boljševiki napadli nek samostan in postrelili vse menihe Permski nadškof Andronič je postal žrtev boljševikov s tem, da so živega pokopali. Ko je to žalo stno vest izvedel nadškof iz Čer-nigova, se je napotil proti Permi v iztočni Rusiji. Tudi ta nadškof je padel boljševikom v roke, da so ga umorili. Samo v Permi je bilo ustreljenih okrog 50 pravoslavnih duhovnikov.
Škofa Theophanusa so boljše viki dolgo časa mučili na grozne načine, končno so pa prebiii led v zamrznjeni reki in vrgli nedolžno žrtev v vodo.
V Moskvi so boljševiki izvrševali smrtne obsodbe nad duhovniki le po noči ,v Petrogradu pa popoldne. Petrograjski "moderni" rdeči rabeljni so izvrševali ta svoj krvavi posel na dvorišču glavnega stana eksekutivne komisije. Pred vsakim usmrčenjem je bil izdan ukaz, da morajo vsi v bližini stoječi stroji in motorni vozovi piskati ter ropotati, samo radi tega, da so povzročali več pozornosti na nečloveško početje boljševiške vlade. Preganjanje
7.	Nikar ne hodi k maši, kajti duhoven te bo opsoval, če si goljufal ljudi.
8.	Najprvo. prodaj smrdljivo meso, potem pa dobro, kajti tako gre biznes.
9.	Sluga in konj morata delati
Trsčat evangelski župnik govori ognjevito o slovaški preteklosti, o needinosti, o tisočletni sužnosti. V množici kar vre. Šele 3—4 tedne je tega, da je selo, v katerem je prišlo do protižidovskih izgredov, napadel židovski oddelek madžarske hučeniške posadke. Vojaštvo je
V prvih dneh svobode na Slovaškem.
Vse znane parobrodne družb«* <*»hovnikov na Ruskem je sedaj
od 5. zjutraj do 10. zvečer.
10. Tako si boš napolnil žepe [streljalo na neoboroženo množico, in mene lahko plačal.	[premožnejšim posestnikom so s si-
li. Goljufaj ,dokler moreš, sik) jemali zaloge živil, obleko in tem si zaslužiš peklensko kralje-J denar.
stvo:	najlepšega mladeniča, vitke-
12. Ubijaj svojega bližnjegaL,a kakor *mreka, krepkega kakor brata kolikor moreš, kajti čim j medved, so ustrelili prvega. Zve-manj ljudi bo, več prilike imaš ^ so ga jn mu&li. O da bi imel jesti vsak dan pasje meso.	I pr0ste roke, pobil bi jih bil deset
-A- D- I— toži župnik in solza mu sli v oko.
Čez teden dni sem zopet prišel v Novi grad. Na kolodvoru v Fi-lakovi je vse polno beguncev, u-radnikov, ki spešijo iz Slovaške v Budimpešto. Medli, bledi možje, zaspane ženske, vsake se drži eden »Ji dva otroka. Zdaj priropoče vlak iz Zvolina s češko-slovaškim osobjem. No, na filakivskem kolodvoru ze poizvedujejo madžarski gardisti v vjaku po živilih. Neki žjd se obrne k sopotnkopi, ki se peljejo v Zvolen:
"Prijatelji moji, mi smo zdaj tu vsi vrli madžarski rodoljubi, a ne bo pretekla ena tira, pa bomo vrli Čeh osi ova k i!"
Ta ali oni ugovarja, a slabo. Čez nekaj minut korakamo čez reko Ipol in pozdravljamo navdušeno prvo čehoslovaško stražo, legio-nurje z italijanske fronte. Madža-ronski in židovski sopotniki vleče-ju drug za drugim iz žepov čehoslovaško trobojnice, da bi si jih — sicher ist sicher — na suknjo pripeli.
V Lučancn nas pozdravljajo na kolodvoru bodri Sokoli. Oko zastonj išče madžarskega pomorščaka — komunista. Gledamo prve ;iarodne praporje, slovaške lepaki, naznanila. Slovaški kmet v kožuhu pozdravlja Žida, stoječega med vrati lepe modne trgovine: "Dober dan!" "Dober dan, očka!" ; "No, kaj že znate slovaško?" "Pa še dobro, očka." Očka je šel z nasmehom dalje in govoril tiho* zase: "Nestvori!"
bolj grozno kot za časa moritve prvih kristjanov.
Glede boljševikov se je prof. Struve dalje izrazil sledeče:
"Začetkom boljševiškega gibanja sem sam večkrat na lastne oči opazil, da niti Nemci niso hoteli občevati s kakim boljševikom vsled njegovega groznega početja in barbarstva. Kot ruski konstitucio-nalist sploh ne morem umeti, da se kaka zavezniška vlada še spušča v dogovore.z osebami, ki sc nazivajo boljševike.
Oni, ki mislijo, da je kak pakt mogoč med silami civilizacije in boljševizmom, sploh ne umejo pravega sedanjega položaja na Ruskem. Tudi najbolj primerni obliki za pričakovano uvedbo reda, miru in svobode na Ruskem bi boljševiki nasprotovali, ker ne spoštujejo nobene postave in ker čem mažarske častnike, železniške so največji morilci in roparji v uradnike, naj intervenirajo. Zastonj. Nadporočnik se izgovarja.
Na potu na Slovaško sem; peljem se v Novi grad. Na postajah so mažarske straže, po mestu vili rajo izzivalno petelinova peresa mažarskih orožnikov. Ali v dušah je že preobrat. V vlaku sem se spoznal z visokošolcem Slovakom. Kako navdušen je. Vojni dogodki so ga odtrgali od študij ; ne more «e več uglobiti v svoje strokovne vede, vedn oveč si dopisuje s slovaškimi študenti, ustanavlja dijaška društva ter pripravlja u-stanovitev dijaškega lista. — A zapravljam semester je pripomnil in vzdihuil.
Slovaški pogovor je privabil k r.ama nekaj Židov. Vračajo se iz Budiihpešte,* kamor so bili pred dobrim mesecem pobegnili, v Ora-vo in Trenčin.
No, v Budimpešti so razmere do malega slabše kakor pri nas. Verujem jim. Saj so vmes videti premožni ljudje. Komunistično gibanje v Budimpešti jih je vstrašilo.
V Lucencu je življenje jako nemirno. Brezposelni se gnetijo pred občinsko hišo ter zahtevajo podpor. Na voglih so gruče ljudi, večji del kmetov in žensk, ki berejo madžarske lepake, ki javljajo prebivalstvu, da bode v bližnji bodočnosti češko vojaštvo zasedlo mesto ter opominjajo ljudi, naj bodo mirni.
Obiskal sem z nekaterimi novimi znanci peka Nosald, ki je izmed' najodločiiejših slovaških domoljubov v Lučeneu. Bolan leži v postelji z razpetimi golimi rokami. V sosednji sobi je bolan triletni sinček. Pretresljiv priz6r. Nosal si je nakopal hudo pljučnico, ko je hitel v Bansko Bistrico na ljudski shod, kjer se je prehladih Ves potrt toži: Slovaško vstaja, jaz pa se odpravljam v grob. Kako bi še rad živel, ko je napočilo mojemu narodu novo življenje. Vsepovsod živahnost, a jaz gnijem ru na postelji. In v sosednji Staniči šivajo pridne roke njegove svakinje češkoslovaški grb na belo niodro-rdeči prapor. Rabili ga bodo ob prihodu češkoslovaških vojakov. Najmlajši otročički pa veselo skačejo: Kmalu, kmalu bodo prikorakali naši vojaki.
ldimo na ljudski tabor na Mal-niei. Na kolodvoru nam trgajo ma žarski vojaki češkoslovaške tro-» ujnice, dasi mi ugovarjamo. Kli-
IZOBRAZBA ITALIJANSKEGA VOJAKA.
največji svetovni zgodovini.
Boljševizem znači popolno ti-ranstvo, ki je popolnoma v na-sprotstvu s svobodo in konstitu-eionalno vlado. Popolnoma napačno mislite o boljševizmu, da tvori le-ta popularno obliko vlade. Če bi se podal Trocky le za nekaj milj iz Moskve, bi ga ljudstvo u-bilo. Noben car še ni živel v večjem strahu med. svojimi podaniki, kakor živiio dandanes voditelji boljševiške vlade. Povem vam odkrito, da se je pod carizmom bolj vpoštevalo postavo in pravico, kakor pa dandanes pod ruskim boljševizmom.
da ne more vojakov kaznovati, sicer bi se proti njemu vzdignili in! ž njim vred vse mesto. Uradniki tudi skomizgajo z ramami, češ, da jim ne morejo pomagati. Hočemo govoriti z mestnim mažarskim narodnim svetom, da bi posredoval, a postajenačelnik se izgovarja, da telefon ne fungira. Mažarski pomorščak z rdečo kokardb, ki je
(Iz zasedene domovine.)
Verska izobrazba italijanskega vojaka mora biti zelo pomanjkljiva Ce gre duhovnik s sveto popotnico mimo njih, se nihče mimoidočih vojakov za to ne zmeni. N-ti se ne odkrije, ne salutira, ne postoji, ne poklekne, ampak gre meni nič, tebi nič mimo. In to se dogaja povsod. Iz tega je razvidno, da je V&rska naobrazba zelo majhna. Temu se seveda ni čuditi, ker je veronauk iz laške šole deloma izključen in samo odvisen c " dobre volje starišev.
Sicer je pa tudi v drugih rečeh laški vojak velik siromak. Polovica jih ne zna ne brati, ne pisati. Ljudska šola je sicer obvezna, pa kdo se briga za izvedbo tega zakona. Če pride otrok v šolo je prav, če ne pride, je tudi prav. Laška vlada, kakor pravijo častniki, sama rada vidi, če otroci ne g edo v šolo, češ da se dajo nepismeni ljudje veliko lažje vladati kakor pa pismeni. Da, neumnost marsikomu prav pride. Redkokdaj je videti laškega vojaka s knjigo ali s časopisom v roki. Naši vojaki so imeli vsak svoj list, med Lahi so pa taki redko sejani. Po jo, Lvižgajo, se sprehajajo in pa čaka-
prideljen vojaškemu nadzorstvu,^ na "licenco" (dopust). Sicer so nam pojasnjuje:	fpa mirni, bolj plahe narave. Boje
Boljševiki morijo duhovnike. /
Začetkom meseca februaVja t. 1. je dospel v London Peter Struve, sloveči ruski ekonomist, ki je ube-žal iz Rusije preko Finske. V Moskvi se je $rof. Struve dlje časa skrival pred ruskimi boljševiki, kajti le-ti bi ga bili radi dobili v pest in umorili po naročilu Lenina in Trockija. Prof. Struve je bil pred leti petrograjski zastopnik
DVANAJST ZAPOVEDI. ZA BOLJŠEVIKE.
Pariški list "Matin" priobčil je dvanajst točk, ki se nanašajo na življenje boljševikov v Rusiji. — "Matin" piše:
1.	Za zajtrk jesti star kruh in smrdljive klobase. (Pasje ali mačje.)
2.	Kosilo je ob treh popoldne, tako da ni treba večerje.
3 Ko si s kosilom gotov, opravi kozjo molitev k luciferju in podaj se k počitku.
4. Zjutraj, ko se zbudiš, napij se hladne vode, toda nikar ne daj piti komu drugemu, ker voda je draga.
.5. Če si v biznesu, glej da dobiš pri igri ženo.
( 6. Nikar se ne pregreši nad mladimi dekleti* če pridejo v trgovino, ampak ugasni luč, da. te nihče ne vidi.
"Dokler smo mi tu, ne smete nositi čcvških znakov. Ko bodo tu Čehi, potem si pripnem ta znak še sam. Ti vojaki so pravi bedaki. Jaz sem Budimpeštanec, komunist. Ni se nam treba prepirati za ko-karde, prijatelji moji, ampak razdelimo med prebivalce bla#o, kar ga je še v zalogah, skladiščih in po vojnih mlinih. To bi bilo dosti bolj modro.
Malinec je lepa, gorska vas. Str-•»•■:, s snegom pokrite rebri so posejane z lesenimi kočami. V belem
se pa Srbov in karabinijerjev, teh laških "kozakov".
Šikane, ki se gode na zasedenem ozemlju, prihajajo odT^laške komande, vojaki so pri tem čisto nedolžni.
PARMSKO RODBINO IZŽENO IZ AVSTRIJE.
Dunaj, 10. marea. Jutri bo v dunajskem parlamentu stavljen predlog, da se izžene iz Nemške
Avstrije vladarsko rodbino Parm-morju vidiš vrste rdečih otročičev ?ko ter da se ji zapleni vse premo-— streh — l^ajti pobeljene stene ~ | luč se spajajo s snegom. Ljudje 30 bolj majhne, lepe rasti, tipa de-tvanskega rodu. Sredi vasi stoje v gručah mladeniči, dekleta, starki, de<?a v praznični obleki, oguljeni vjojaki s slovaškimi trobojni-cami. V gnječi plapola pet narodnih zastav, ki so jih prinesli va-ščani iz bližnjih občin. Vse vkup je jako pestra slika. Vse je polno cvetoče pomladi, mladega življenja, prava slika probujene Slovaške.
zenje. Predlog je utemeljevan v tem smislu, da je brat cesarice Zi-te princ Sikst Parmski služil za časa vojske prihajal na Dunaj z belgijskim vlakom v spremstvu avstrijskih častnikov. Predlog trdi tudi, da je v gradu Schwartzau med vojsko bila brezžična postaja. po kateri so Parmci brez ovire občevali s sovražnim inozemstvom.
Mušica (na trnku) dovede tudi z eft) veliko ribo v smrt.
^^X-^^X-X-X^X-WKK-X^O » » O »»»O 0 »»^X^X^X^-^KK^W
KL S. KL

Ustanovljena v Jolieta, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, , državi Illinois, dne 12. januarja, 1893. OIiAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. maja 1919 skupna izplačana podpora $1,647,715.73.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Panl Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 1. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. CI. podpredsednik: Math Jerwan, 321 Palm St., Pueblo, Colo. 31avni tajnik:* Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, Dl. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, I1L Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Franči«, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wia.	,
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UfrEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče at Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase- in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote«
SUSPENDOVAN ČLAN.
Od tir. Marija Majnika št. 154 v Peoria, 111. Certf. štev. 21500, Ma ras Matija. R. 20, $1000. Susp. 29. aprila 1919. Dr .šteje 11 članov in clanic.	'
PRESTOPILA ČLANICA.. Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eleveth, Minn, k dr. Mar. Pomagaj št. 164 v Eleveth, Minn. Cert. štev. 3633, Kvaternik Franca, i?. 26, $500. Prest. 18. maja 1919. 1. dr. šteje 198 članov(ic), 2. dr. 4i> članov (ic).
Josip Zalar, gl. tajnik.
SE ODPOVEDALI
V času, ko se odloča o usodi ne i samo našega jugoslovanskega na-
IT ALI J ANI
REKI? — JUGOSLOVANI ZA , ,	, . , , . .
HTEVAJO PLEBISCIT. SAMO ^ ampak sveta sploh, uaoja-
15% TRŽAŠKIH ITALIJANOV ™ PodPlsani »as,ovltl ,la V as sle'
ZA PRIKLOPITEV K ITALIJI.	, . , .
ITALIJANSKE GROZOVITOSTI//.ospod predsednik tekom sto-
leti j je zatiral tujec vsled številne
in materij-alne premoči naš narod, toda ta je obdržal prepričanje v ! končno zmago pravice. Števil o sovražnikov nas ni strlo, naša duša ie ohranila svojo vero.
Izvirna brzojavka Slov.
Zvezi.
Nar.
Slovenska Narodna Zveza je prejela 12. t. m. drugi kabelgram o<{ dr. Marušiča iz Pariza, v katerem razjasnjuje položaj glede vprašanja Reke po vrnitvi italijanskih mirovnih delegatov . Jugoslovanski delegatje odločno vztrajajo pri svojih zahtevah, isto-tako neomahljivo je pa tudi stališče predsednika Wilsona glede te sporne točke. Vse italijanske laži v zavezniških deželah o izmišljenih zahtevah prebivalstva v teh krajih, ki je baje enodušno v tem, da se marajo ti kraji priklopiti 1-taliji, ne morejo izpremeniti dejanskega položaja. S. X. Z. si je nadela nalogo, da pouči ameriško javnost o italijanskih lažeh in o stremljenju naroda na ozemlju, katero zahteva Italija zase.
Ko ste tekom te krvave vojne predložili, gospod predsednik, celemu svetu načela, po katerih rc edino- da ustvariti trajen mir, jc bil naš narod znova potrjen v svoji veri — naše sile so se znova o-krepile.
Svojih čuvstev nismo smeli izražati; tem odločnejše smo pa delali v terorju bajonetov in vešal za propast tiranstva. Udarec, ki smo ga zadali mi Jugoslovani svojim krutim zatiralcem je bil velike važnosti za stvar zaveznikov — predvsem pa odločilnega pomena za zmago Italije.
Pod stoletnim jarmom našemu narodu ni bilo dano, da si ustva,-ri organe, ki bi mogli vplivati na
. ,	. ... , svetovno mnenje, boj. ki ga je za-
Br/ojavka se glasi dobesedno v Meval naš odpol% je {,rpal vse naSe
moči. Nismo mislili na to, kako j bomo objavili ' svoje delo, vršili
prevodu Pariz, 11. maja. Ker sta se
Orlando in Sonnino prostovoljno Lm6 enoštavno našo dolžnost. Za vrnila na mirovno konferenco ,so -asa vej^e vojne smo se brigali diplomatični krogi prepričani, da|man^ 7A iaVnost. ker smo verieli v se je Italija zaradi neemajanega Wilsonovega* stališča definitivno odpovedala lički'. Italijanska de-
legacija bo najbrže v kompenzacijo zahtevala priznanje londonske pogodbe. Jugoslovani trdno verujejo, da ne bo Wilson v to privolil, ker je ljudstvo absolutno proti italijanskemu gospodstvuj in zahteva plebiscit.
manj za javnost, ker smo verjeli popolno iskrenost zaveznikov, ki so sprejeli načela, katera ste v prvi vrsti proglasili Vi, in mogočni narod amerikanski, čegar sestavni del tvori mnogo sinov naše krvi. Današnji rod naše tako izmučene domovine je red žrtev — in teh je brez števila.
Gospod predsednik, v Vaši na-jvzočnosti se danes sklepa o naši
Plebiscit, katerega je izvela vo- usodi. Je-li potreba novih žrtev?
Kot člani tega rodu brez imena, ki nima svobode, da,11a celi svoji zemlji prosto izraža svojo voljo, si štejemo v dolžnost, da objasnimo svetu, posebno pa sosedom Italijanom, čuvstva našega naroda.
Sledečo izjavo predlagamo Vam, gospe d predsednik, kajti do Vas goji naš nar*d naj globoke jše spoštovanje, Vaša načela za sklep miru so nam evangelij, ki od njega ne odstopamo.
Mi, to je, celokupni narod jugoslovanski, Srbi, Hrvatje in Slovenci, smatramo vse naše ozemlje za izključno svojo in nedeljivo last. Branili bomo Sočo kot najjužnejše po krvi in jeziku naše kraje . Dalmacija, zibel naše ju-Zastopniki slovenskega narod- goslovanske kulture, nam je sveta nega Sveta v Ženevi so poslali,m nedotakljiva, ne manj kot zem-predsedniku Wilsonn v Pariz sle-; lja goriška napojena z naso krvjo dečo spomenico z ozirom na mi- m mati najboljših nasrti sinov šljenje jugoslovanskega naroda v Pnmorje, ki ga imenujemo hr-
ivatsko ali slovensko, nosi eno
SPO,'c:osp™l'predsednik!	1 <*«Pno "ne *>«o«towta.ka.
jaška oblast v Trstu v svrho propagande, je pokazal camo 15% glasov za Italijo.
Položaj na Koroškem je neiz-premenjen. Nemci skušajo z oboroženo silo zadušiti upor na zasedenem ozemlju.
Dnevno prihajajo poročila o grozovitostih, ki jih uprizarjajo Italijani nad našimi ljudmi v primorskih krajih.
Odprto pismo
gospodu predsedniku Združenih držav Woodrow Wilsonu.
Tiskovni urad S. N. Z.
Vsaka kompenzacija je izključena. Italija nam ne more dati ni-kake odškodnine, naj živi celo na njenem predvojnem teritoriju naš narod. Udje našega telesa morajo ostati nedotaknjeni.
Krivici, ki smo jo trpeli stoletja, ne moremo dati sankcije.
Tla, ki. jih zahtevamo, so božja in naša; mi srtlo obdelovali to zemljo, mi jo obdeljujemo i danes, na nji smo se rodili* v nji počivajo naši očetje.
Tujec si je na tej zemlji ustvaril in vzdrževal postojanke za eks-ploatacijo, bil bi greh proti naravi, če bi nas prisilili, da postanemo privesek teh postojank.
Ne, gospod predsednik, nikdar ne bi mogli pristati na tak sklep.
Zato, da se Italija borila za pravico proti zločinu, naj dobi nagrado v novem zločinu?
Naši delegatje na mirovni konferenci so Vas zaprosili za arbitri j v našem sporu z Italijo.
Vsled neomajnega spoštovanja do Vas, gospod predsednik, je jugoslovanski narod odobraval ta sklep svojih delegatov.
Tisti, ki so pristali na Vaša načela, a odklanjajo Vaš arbitri j. odklanjajo uresničenje narodnih zahtev — vedo zakaj —.
Gospod predsednik, naj se uredi ta spor po Vaših načelih, to je, po pravici, mi se ne bojimo ljudskega glasovanja, nasprotno: kakoršna-koli drugačna rešitev bi rodila belo suženjstvo v srcu Evrope.
Trdno smo prepričani, gospod predsednik, da ne bodetc dopustili takega akta, ni Jugoslovana, ki bi ••a podpisal.
Pač se nam da vsiliti mir, toda za kako dolgo? Razpad nemškega militarizma nam je najboljši dokaz, da sila ne stre pravice.
Naš narod je preživel stoletja v trpljenju, ni pa klonil v svoji veri — on bo stal kljub temu.
Ne vemo, kakšno razsodbo prinese konferenca naši domovini, a v miru pričakujemo velikonočnih praznikov. Ne vemo, da-li' je Veliki petek že za nami, ali pa se šele pričenja naša pot na Kal varijo — nikdar pa ne bomo izgubili vere v Vstajenje.
Italijanski nared je užival pri nas velike simpatije, njegov genij občudujemo, narod ne bo imel jeze proti narodu; pozabili bomo na ta — upajmo trenutni — nesporazum, toda če bo sledil po poti, koder ga vedijo sedaj, naj italijanski nared ve, da bo pač dospel do hipnega uspeha, obenem pa do nejasne bodočnosti. To pa brezdvom-no ni v korist ne italijanskemu, ne našemu narodu.
V pogorju ob izviru Soče živi jugoslovanska pripovedka o Zla-torogu, ki čuva neizmerne zaklade v votlinah naših gora. Lovec, ki bi ga ubil, bi našel ključ do vseh teh bogastev. Toda gorje mu, če bi samo ranil Zlatoroga. Iz krvi, ki bi potekla iz njegove rane, bi vzklili čudežni cvetovi ter mu v hipu izlečili rano in v svojem besu bi Zlatorog strmoglavil drznega lovca v zevajoče prepade.
Naj nam torej Italija izreže iz telesa funt živega mesa, ne da bi potekla kaplje krvi. Gorje, če bomo samo ranjeni!
Dobri sosedje vedno — podlož-niki nikdar!
Gospod predsednik, ob uri, ko okrog nas plameni svet,-smatramo za potrebo, da Vam naslovimo to pismo,- v njem smo izrazili resnična čuvstva našega naroda, in ta so edino merodajna za bodočnost.
Sprejmite, gospod predsednik, izraz našega globokega spoštovanja .
Ženeva, dne 8. aprila 1919.
Vladislav Fabjančič, ' Anton Lušin,
Dr. Matej Šmalc,
, Delegati Narodnega Sveta v Ljubljani.
Blalanje brez konca in kraja.
Zavijanje resnice in besno na tolcevanjc je glavna lastnost iy privilegij pristašev S. R. Z., ki hočejo s tem prikriti svoje tajne, zahrbtne namene proti celokupnemu narodu in svojo nedelavnost za narodno stvar. Ni se tedaj čuditi niti nesramnim izbruhom, katere je nagomilil urednik otročje-naiv-ne Enakopravnosti v dolgem zmazku, polnem protislovij, priučenih fraz in potvorb, v izdaji od 10. t. m. Obžalovati je le maloštevilne citateljc, ki morajo prebavljati take bedarije, ne smejo pa črhniti niti besedice, ker sicer bi jih takoj proglasili za monarhiste in izdajalce.
Naslednik razupitega Zvonko Novaka pri Enakopravnosti je po-
dedoval po njem tudi vso domišljavost, nadutost in njegovo fra-zeologijo, tako da stopa natančno po stopnjicah svojega prednika. Pri tem se seveda zelo pogosto zaleti, da pobija samega sebe in svoje trditve, katere je še malo prej zagovarjal. Navesti vsa protislovja, katera je nagomilil v omenjeni številki, in objednem navesti tudi vsa nesoglasja v "uradnih" objavah S. R. Z., je skoro nemogoče, ker jih je preveč, pač pa hočemo v naslednjem navesti samo največje nesmiselnosti iz Enakopravnosti, da bodo mogli rojaki sami spoznati resnicoljubnost in poštenost glavnih stebrov S. R. Z.
Predvsem: S. N. Z. je bila od strani S. R. Z. že neštetokrat proglašena mrtvim, in vendar dokazujejo besni napadi od iste strani, da mora še živeti in tudi delovati, ker sicev bi jim ne bila tako na poti. Mrtva organizacija ne more nil voniur škodovati, niti koga o-grožati, pač pa je delavna organizacija strah onim, ki kujejo za hrbtom naroda in proti njemu tajne spletke in ki skušajo nemoteno izvršiti svoje tajne naklepe.
S. N. Z. pač ne dela tako kričeče in cenene reklame sama sebi, kakor S. R. Z., ki stremi s tem le zadušiti pojavljajoče se pomisleke in pomiriti nezadovoljneže, ki rabijo svoj lasten razum za presojanje dogodkov in*"doseženih uspehov" (f) chicaške gospode. Nika-ka umetnosti ni, napraviti slona iz komarja na potrpežljivem prfpir-ju, vse kaj drugega pa je, podpreti namišljena dejanja in uspehe z dokazi, z dejstvi . Tega S. R. Z. pir vsem hvalisanju ni v stanu storiti, ker je veliko le v praznih besedah in široustenju, nad vse skromno pa pri činih.
Ko se je pričela kanipanja za milijondolarski sklad, so se gospodje v Chicagu zavili v rama skrivnostna namigovanja, za kaj vse se bo porabil nabrani denar. Mnogi pristaši S. R. Z. se niso zadovoljili s takim praznim obetanjem, zaradi Česar so zahtevali natančnejših pojasnil, v kakšne namene bo obrnjen njih denar. Pozvani in prisiljeni so tedaj deloma "izdali" svoj program, češ, da bo treba kupiti svobedo Slovencem, pošiljati deputacijc v Washington k vladi, odpreti tam tudi stalen urad, poslati zastopnika na mirovno konferenco, pobijati italijansko propagando in dvigniti v Italiji revolucijo, ako bi italijanska vlada sama nc prišla do pameti, in končno ter predvsem delati za jugoslovansko federativno republiko. Kakšne druge namene imajo še s tem fondom, je celokupnemu Članstvu r.eznano, ker jih pač nc smejo izvedeti, da bi ne ustavili svojih prispevkov.
Ta program je S. R. Z. seveda do pičicc izvršilo — na papirju. Zaradi tega je tudi postalo "velik strah med dvema velikima organiziranima vladama (Glej Gl. N. od 2. maja). Ameriška vlada tako v-pošteva S. R. Z., da je poslala zastopnika Jug. Nar. Sveta njega deputaeiji nasproti, ko je prvikrat in poskdnjič videla Washington. Seveda so reprezentanti vlade tedaj izrazili globoko obžalovanje, j da niso imeli časti poznati že prej teh gospodov, ker bi morda mogli izvedeti od njih isto, kar so že slj-tali pred poldrugim letom od drugih, ki so jim dali svoje moči in zmožnosti na razpolago. Vsekakor pa so jim morali zagotoviti uresničenje njih idealov, ker sicer bi se ne mogli toliko ponašati s svojimi uspehi in biti tako samozavestni.
Na podlagi obljub, katere so dobili ?1ani deputacije S. R. Z. pri vladnih zastopnikih, so opustili tudi misel na otvoritev urada ameriški prestolnici, dasi sc jim je nudila najlepša prilika za to, ko se je preselil Jug. Nar. Svet. v New York, tako da bi ne imeli nobenega konkurenta v Washingto-nu. Zlobni jeziki sicer namiguje jo, da niso zaradi tega otvorili u-rada v Washingtonu, ker je tam glavno gnezdo kralje vaške agen-ture. toda to so le podla podtikanja, kajti oni so sami uvideli, da bi tam sploh ne bilo mesta za nje.
Da S. R. Z. še ni poslalo svojega zastopnika na mirovno konferenco, je vzrok to, ker še ni prišla odločilna ura, nikakor pa ne to, kakor se nekateri grdo lažejo, da ne more delegat ali delegati dobiti potnega lista od Amerike za potovanje v Pariz, medtem ko ga nikakor nočejo vzeti od kraljevskega srbskega poslanstva. Ako bo mirovna konferenca prej zaključena, predno bo prišel delegat S. R. Z. v Pariz, ne de nič, vsaj se je članstvo molče strinjalo s tem, da porabi delegat po tisoč dolarjev na mesec v Parizu, in te se tudi
lahko zapravi po sklenjenem miru. Za zagovarjanje jugoslovanskih prane je že tako več Slovencev in Hrvatov v Parizu, medtem ko bi se zastopnik S. R. Z. ne hotel in ne maral sniti s srbskim delegatom.
In italijanska propaganda t; O,
Italijani in italijanaši so se poskrili pred ognjevitim zagovarjanjem jugoslovanskih pravic od strani S. R. Z., kakor miši pred mačko, ampak izdali so pa le par milijonov za podkupljevanje ameriškega časopisja, medtem ko je milijondolarski sklad S. R. Z. še nedotaknjen in varno naložen na banki (glej Gl. N. od 2. maja). Sicer pa je za Italijane pripravljenih 'okoli 300,000 jugoslovanskih vojakov, medtem ko morajo člani S. R. Z. varovati in hraniti svoje moči, ker bodo potrebne za drugi važnejši in varnejši boj — izza plota.
Ne samo S. R. Z., temveč vsak nošten in zaveden Slovenec je sodeloval na javnih shodih proti imperialističnim težnjam Italije. Shoda, katerega je priredila S. N. Z ali S. R. Z., se niso udeležili samo "je člani, temveč tiidi* Člani nasprotne organizacije, ker je vsakdo se zavedal, da je treba vsaj tu skupnega delovanja. In proteste, ki so bili sprejeti na takih zborovanjih, so odobrili pristaši obe hstrank in istotako tudi prispevali, da je bila brzojavka poslana na pristojno mesto. Poslanih jo bilo lepo število brzojavnih protestov, ne samo v Washington, temveč naravnost v Pariz na predsednika Wilsona in zavezniške državnike sploh, in to od posameznih organizacij in društev, kakor tudi od rodoljubnih posameznikov. Prva dolžnost je bila narod-no-obrambnih organizacij gotovo ta, da ^50 sporočili zavezniškim vladam odločnost Slovcncev in Jugoslovanov sploh, ne popustiti niti za las od zahtev1, kar se tiče narodnega ozemlja. Ako je poslalo S. R. Z. brzojavke v Pariz (meij-da v celoti tri), jih je tudi S. N. Z., njene podružnice in Z. J. Ž. in D., in to gotovo več, kakor S. R. Z., dasi nimate milijondolarskega sklada na razpolago, da bi se hvalile, koliko stane vsa K." u~seda, ki se brzojavi v Pariz. Milijondolarski sklad S. R. Z. pa bo ostal še dolgo lahko nedotaknjen, ako se bo porabilo vsakega pol leta samo par deset akov za brzojavke v Pariz. seveda, ako bo mirovna konferenca tedaj še zasedala.
Že pred poldrugim letom je o-pozarjal dr. Vošnjak na javnih shodih na italijansko nevarnost ter poživljal člane S. N. Z. in rojake sploh, da se pravočasno pripravijo za izpodbijanje laške propagande. Istotako je tudi. na raznih vseučiliščih, pred raznimi klubi, zlasti pa pred ameriškimi oblastmi, senatorji in kongresniki z živo besedo povdarjal, da bo krivica napram Jugoslovanom od strani Italije le povod za nove boje, katerih se bo mogla brezbrižno gledati Evropa, pa tudi ves ostali svet ne. Neposredno pred svojim odhodom iz Amerike je napisal krasno spomenico, ki je prišla predsedniku v roki1, ne pa, kakor se navadno zgodi s sličnimi spomenicami, da jih spravi predsednikov tajnik, ki se odpošiljatelju lepo zahvali v predsednikovem imenu, nc da bi sploh vedel, kaj je v njih. Istotako pa so sc tudi mnogi drugi odlični naši somišljeniki obračali pismeno in ustmeno na kongresmane, opozarjajoč jih na krivienost italijanskih zahtev. Zlasti odkar je postala italijanska nevarnost akutna, se je podvojila delavnost S. N. Z. in nje članov, nc da bi zaradi tega peli samim sebi hvalo po časopisju in ne da bi povdarjali, koliko so izdajali za brzojavke. Storili so le to, kar je bila njihova dolžnost, in ničesai drugega, ker ne delajo za plačilo ali za javno pohvalo in priznanje.
Tudi S. R. Z. je izdalo par brošur ,'ie proti Italijanom, ampak proti S. N. Z., Jug. Nar. Svetu in Krfski deklaraciji, par revij, ne za Amerikanee, temveč za naše rojake. Vsak nov napad od strani S. R. Z. je najboljše znamenje, da je S. N. Z. storila zopet nekaj dobrega in koristnega, kar so pristaši S. R. Z. zamudili. In še tedaj, ko je prišlo med obema organizacijama do nekakšnega sporazuma, da bodeta vsaj v tej zadevi delale roko v roki, je S. R. Z. smatralo za potrebnejše, da izliva ves svoj žolč na člane S. N. Z., mesto na Italijane in proti njim pred ameriško javnostjo. In ravno tako je tudi danes: izpodbijanje italijanskih teženj je veliko manj važno, kakor pa prazno udrihanje proti ba-tinam, katere deli srbska vlada v
starem kraju in s katerimi se bo obračunalo, ko bo rešeno važnejše vprašanje: ali bo ostala naša država enotna, ali pa bo razkosana, da jo bodo ugrabili en del Italijani, manjši del tudi Nemci. Čut vsakega poštenega in zavednega Slovenca se upira proti takemu počenjanju od strani srbskih oblasti, ki so sedaj le začasno na krmilu, toda še bolj pa se upira proti italijanski' pohlepnosti po našem ozemlju. Treba se je predvsem u-braniti večje nevarnosti, manjše zlo se bo pozneje lahko odpravilo.
Dejstvo, da so ameriški časopisi povečini naklonjeni Jugoslovanom, toda ne toliko zaradi propagande Jugoslovanov samih, tem -več .-uradi tega, ker uvideva pošteni Amerikanee, na eegavi strani je pravica in ker je že vsakdo sit laške bahavosti in megaloma-nije. V državi Ohio je do 500 ameriških listov, ki zagovarjajo v pretežni večini predsednikovo stališče glede Reke. In v koliko teh listov je poslalo S. R. Z. ali njega člani agitacijske članke, da bi v njih razlagali ameriški javnosti, v koliko so Italijani upravičeni do Reke in do ostalega ozemlja? V koliko je S. R. Z. sodelovalo v propagandi proti Italijanom in koliko je v tem doseglo, se ne da posneti iz baharij, katerim nihče ne verjame, dejstvo pa je. da so bili vodilni ameriški listi že pred dobrim letom na strani Jugoslovanov, ko je S. R. Z. videlo največjo nevarnost v S. N. Z. in v Jug. Narodnem Svetu z londonskim odborom vred.
Na eni strani se S. R. Z. sedaj hvali, da je postalo velik strah dvema velikima organiziranima vladama (italijanski in 1 srbski), na drugi strani pa jadikuje brezplodno za naše kraje ter dolži S. N. Z., da je ona kriva, ako bo Italijan ugrabil Reko in vse ostale pokrajine, katere so bile Italiji zagotovljene v londonski pogodbi. Tako nesmiselno bedastočo je v stanu napisati samo oni, ki se čuti sam krivega, da ni izpolnil svoje dolžnosti ter bi zaradi tega rad zvalil krivdo na drugega. Več konstruktivnega, pozitivnega dela in manj napadanja rojakov, več dejanj in manj besed, več in boljše propagande, pa manj hvalisa-nja, pa bi ne bilo treba jadikovati, temveč se resno pripravljati na bodočo odločilno uro, kajti nihče ne veruje, da bi se Jugoslovani mirno in brez odpora podali v ita-jansko suženjstvo.
Italijani importirajo v naše kraje svoje podkupljence, da kričijo med svetom, da so naši kraji popolnoma italijanski. Pošiljajo de-putar-ije v Pariz, ki zahtevajo pri-klopitev k Italiji, pošiljajo resolucije in peticije na laškega kralja. vojaške in civilne oblasti, da jih ja rešijo barbarskih Jugoslovanov. Ako še to ne zadostuje, pomaga še uradna Italija z raznimi zvitimi spletkami. Tako je bilo slišati v zavezniških deželah zahtevo italijanskih žensk v Gorici, da mora biti odrešena, tako se je baje Trst enodušno izjavil za talijansko krono, dasi je komaj 15 odstotkov prebivalstva za priklo-pitev k Italiji, po italijanski statistiki ni v Reki, Zadru in Šibeniku nobenega Jugoslovana, itd. In pri vsem tem se S. R. Z. pripravlja na odločilni trenutek, ko bo moglo obračunati — s srbskimi palicami ! Zadobilo je s tem nov namen in pomen, nov razlog za svoj obstoj in tudi nov povod za nabiranje milijonskega sklada.
Jugoslovani so poslali v Pariz svoje najboljše sinove, da pomagajo jugoslovanskim delegatom v težkem boju proti italijanskim spletkam. Tu so zgodovinarji, geografi, etnografi, vseučiliščni profesorji, inženirji, najboljši pravniki, itd., in vsi ti so posvetili vse svoje moči v obrambo jugolovan-skega ozemlja, v ohranitev sleherne pedi naše zemlje. V odličnem številu so zastopani Slovenci, meti njimi dr. Gregorin, dr. Žolger, dr. Ribaf, inženir MačkovŠek, dr. Vošnjak. Šve»reli. medtem ko so tudi v Ženevi zastopniki Slov. Nar. Sveta, namreč Vlad. Fabjančič, Anton Lušin in dr. Matej Šmalc, in od teh so vsi, ki.so bili tekom vojne v inozemstvu, delali za iste in na item programu, kakor S. N. Z. z dr. Marnsičem vred, ki je sedaj istotako v Parizu, da pomaga pri velikem delu v prid celokupnega naroda. Zastonj pa iščemo med njimi delegata ali vsaj zastopnika in pristaša S. R. Z.... morda zaradi tega, ker niso še nobenemu izmed njih ponudili ministrskega ali konzulskega stolčka ali vsaj popoln milijon dolarjev.
Kabelgram, katerega je
; m m m
iza S. N. Z., je zmešal urednika Enakopravnosti, tako da niti čitati ni *wiaJ, kar je bilofnapisano." Podtaknil je Čisto drugo besedilo in vsebino, samo da more toliko lažje hujskati na člane S. N. Z. in zavijati resnico. Prečitajte si še enkrat Wilsonov memorandum, katerega je dal izročiti Orlandu pred njegovim odhodom iz Pariza in ki je bil priobčen v vseh ameriških listih; njega omenja dr. Ma-rušič v kabelgramu, položaj glede Reke pa omenja šele v drugem ka belgramu, katerega je prejela S. X. Z. 12. t .m. Prečita jte si I udi tega, da bodete spoznali, kakšen je položaj in kje je nevarnost, in kaj zahteva v prvi vrsti celokupen nas narod.
S. N. Z. in njej naklonjeno časopisje je neprestano povdarjalo, da je treba predvsem delovanja od naše strani, da se ne smemo zanašati le na Ameriko in na predsednika Wilsor.a, ker bo Amerika pomagala našemu narodu le tedaj, ako bo videla, da ta narod sam v
prvi vrsti deluje za svojo svobodo in neodvisnost. Ravno iffesloga med ameriškimi Jug6slqva^i. njih razcepljenost In strankarstvo je mnogo krivo, da je položaj takp težak za naš in za naše prijatelje, ker vse to naši narodni .sovražniki izkoriščajo sebi v prid. S. N. Z. bo tudi v bodoče/lclovSla po začrtani poti, pozivajo«' vse Slovence, da se strnejo v eno kolo za odstranitev te največje nevarnosti, da dajo vse svoje moči na razpolago narodu doma, ko bo treba. S. R. Z. do-sedaj ni videlo Škode in nemarnosti, ki, preti narodu.iz razcepljeno sti, uvideti je noče niti sedaj, temveč vidi povsod drugod strahove in sovražnike, le resničnih ne. Posledice tudi ne bodo zaradi tega izostale, toda tedaj se bodo pokazali pravi krivci, ki so odvračali narod od resnega delovanja, ko bi bilo še mogoče odvrniti nevarnost. In teh krivcev ne bo iskal narod doma pri S. N. Z., temveč pri onih. ki ovirajo vsako delovanje in begajo narod, zavajajočega na kriva pota.
GLASILO K. S. K.
'- 1 1 1 - " -'
vlada je indirektno že temu pritrdila. Poverjeništvo za notranje zadeve je namreč z naredbo dne 16 dee. 1918. ("Uradni List" št. 23. naredba 124) zaukazalo, da morajo vse tiskarne dostavljati po 1 izvod tiskovin tudi knjižnici Zgodovinskega društva v Mariboru, ki s tem dobi značaj javnosti. Čim sc dobe in urede primerni prostori, bo knjižnica občinstvu na razpolago. Rodoljubi, ki imajo na razpolago, knjig, se prorijo, da jih odstopijo za bodočo državno knjižnico v Mariboru. Pred vsem se prosi za znanstvene knjige katerekoli panoge in starejše časopise. Tudi v oporokah določajte svoje knji-žnjiee za mariborsko javno knjižnico,
ZRAČNA POŠTA MED BEL-GRADOM IN LJUBLJANO.
Dunes priplove prvi poštni eroplan v Ljubljano.
(Izvirno poročilo "Slovencu".) Belgrad, 8. marca. Jutri ob 9. mi dopoldne odplove iz Belgarda prvi poštni eroplan v Ljubljano,
k; bo nosil seboj povšto. .
NEMŠKA AVSTRIJA.
Za spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo. Berlin, 3. marca. S pooblastilom obojnih kabinetov so se v Weimerju vršili pogovori nemško avstrijskega državnega tajnika kovi gostiji za dijaško kuhinjo za zunanje stvari dr. Bauerja z 312 K. V imenu naših oslepelih državnim predsednikom in s čla-vojakov in revnih slovenskih dija- ni nemške državne vlada o spoji-kov prav iskrena zahvala!	tvi Nemške Avstrije z nemško dr-
^ . M . .	. _ , jžavo. »Spojitev naj se izvrši po
General Maister na notu v Rad- «	3	A
wc«; ai xraio^x ixa, ywm *	koi|canih dogovorih o posamez-
£0n0,	nih vprašanjih potom državne
Ko se je nedavno peljal gene- pogodbe, ki se predloži v odobri-
______ ral A,aister mi 1ahwr prekmors-jtev obema narodnima skupščina-
i soidatcskF Kardi- kih Slwvenccv v Radgono, so gajma. Po ratifikaciji pogodbe se bo
je obečal, da hoče o-!na vseh P™tajah ^pilja do kršila spojitev na podlagi dr-
Protest jugoslovanskih škofov }za dobrodelne namene: Na Koren-prcti okupaciji.	Juhartovi gostiji za Oalepele voja-
Ob priliki bivanja angleškega ke okoli 300 K, na Pušnik-Močni-
kardinala Bourneja v Ljubljani, so katoliški škofje Hrvatske, Slovenije in Bosne zaprosili Bourneja, da v imenu jugoslovanskega naroda protestira pri papežu, Lloyd George ju, Clemeneeau-ju in predsedniku Wilsonu proti nasilni okupaciji naših dežel od strani I-talije in trpinčenje našega naroda po italijanski nal Bburne je
sebno p jset iti vse imenovane go.| Radgone nase posadke ltavdušc- j žavnega zakona, pri čigar osnovi-
spode in da hoče kot nepristran-ino Pozdravljale z "Živijo klici. tvi in odobritvi bodo nemško-av-
ska priča zahtevati, da niti ena Xa postajah so visele slovenske | strijski zastopniki v zakonodaj-
vas južnih Slovanov ne pade pod j trobojniee. General jc povsod kot nih skupščinah nemške države
oblast Italije, -ako* Evropa želi, da poveljnik in tovariš šel. k voja- j* delovali. Pogoji za prehod
obvaruje mir.	j kom, jih povpraševalo raznih j Nemške Avstrije k markini valu-
Pmvi	™ pravih n^iih zadevah in jim v znak zadovolj-(t| Fe bodo proučili kar najskrb-
Pra/i mozje na pravih mestih. stva po bratski stiskal rokc. To!nejše ter se vse potrebno uredilo
N ems ai državni svet bo imeno- demokratično občevanje vrhov- L- kl«„in nriU,inn,t
val zastopnike spodnještajerskih Nemcev v dunajski parlmen';, ker vedno Nemci .še upajo, da pride Spodnja Štajerska pod nemško
\vstrijo. Graški vsc/iemški Ihti li]i svoje in so si govorili:
anje vrnov- za bližnjo prihodnost. Dogovor je nega poveljnika z vojaki je na-j^i tudi 0 stališču, katerega naj pravilo na Nemce poseben utis. j zavzema v prihodnjosti mesto Osobito v Cmureku so tamošnji j Dunaj, ki naj postane drugo gla-Nemci, zbrani na kolodvoru bu- Vno mesto države. V tem oziru so
so kar iz sebe, ker se baje med kandidati ne nahaja ime moža, ki bi bil po njihovem mnenju edino sposoben za poslanca, namreč mariborski Wastian. Ta Wastian je pa tisti mož, ki se je svojčas pri
„	Wg i zastopniki nemške države nem-
"Shau, schaiydos is der jugi- ^kim Avstrijcem šli zelo na rok*, slawische Generol. Er is so frein- i
dli mit die Leut. Die deutsehen Posdrav novim in zahvala od-san oba die Mannschoftn bloss slopivšim članom deželne vlade, sekieren." (In ,kako je prijazen V zadnji seji deželne vlade je z moštvom! Nemški generali p »predsednik pozdravil nove člane
cev je torej ta Wastian pravi moz na pravem mestu!
. . Novi nadzorniki.
Kakor izvemo iz zanesljivega
istega dne se je general zopet vrnil v Maribor. . * •
Žalostna smrt
je zadela mlado. dekle v Veliki Nedelji na Štajerskem. Cilka Je-
sto v slovenski zbornici. Izreče se jim pismena zahvala.
Potovanje predsednika in podpredsednika v Belgrad. Predsednik in podpredsednik sta prili-kom potovanja v Belgrad izposlo-vala pri zemaljski vladi v Zagrebu 20 vagonov pšenične in 30 vagonov koruzne moke za Sloveni
vira, do imenovan učitelj M. Lich- ,en ki je doma iz Doberdoba ter tenwallner v Rušah za nadzornika j se nahaja sedaj v Veliki Nedelji, ljudskih šol mariborskega okraja,. jc -la na polje Tam sta bili tudi profesor Fr. Sijanee pa za nad-igegtri Ana in ^arija Bratusa. — zornika ljudskih in meščanski Med delom sta se sprli in barija Šol v mestu Maribor. Začasni nad-|Bratuga -e vrgja naž proti SVoji jo. Ministrstvo za prehrano v Bei-zornik je prideljen šolskemu sve-|sestri zadela pa Ciiko ,Jelen
tu v Ljubljani.	j v hrbet neposredno pod srcem,
Živahno gibanje dunajskih Slo- jter ji prerezala glavno srčno žilo.
vanov.	Cilka se je takoj zgrudila ter
Kakor znano, so se pri zadnjih čez par ur izdihnila svojo mlado volitvah v nemško-avstrijski dr- dušo. Namesto da bi se po treh žavni zbor priborili dunajski Slo-'letih begunstva povrnila v Do-vani en mandat. Sedaj so pa du- berdob ter da bi bila v tolažbo najski Slovani sklenili, da se še i svoji materi, je morala vsled tudi udeleže občinskih volitev v krute usode v hladni grob. dunajski mestni zastop.
Nemci še vedno upajo.
Neki dunajski vsenemški listi	I I | I JjJ I | I
piše: "Ni sile na svetu, ki bi mo- z glavnega kolodvora šli da ^i
Strašna nesreča
se je zgodila na železniškem mostu v Maribojru. Štirje vojaki so
gla Nemcem na južnem Štajer skem iztrgati iz srca upanje, da
skrajšajo pot čez most. Sredi mosta sta jih srečala križajoča se
bo prišla ura osvoboditve in ko se: brzovlaka. Eden vojak je bil ta bodo vračali v veliko nemško očet-j koj ubit enega f je zmečkalo do njavo, v mogočno — "Veliko smrti tretjega je vrgla lokomoti-Nemčijo." Naši Nemci še torej va čez most v Dravo in le četrti vedno upajo in čakajo, da bo pri- ^ je rešil ter pribežal nazaj na šla cela južna Štajerska pod nem- glavni kolodvor povedati, kaj se ško Avstrijo. Bodi jim pa po veda- je zgodilo, no, da bodo pri tem čakanju dosegli Metuzalemovo starost.
Umrla je
v Radencih dne 14. marca tamoš
nja poštarica in vrla rodoljubki-nja gdč. Josipina Spende iz znane narodne rodbine v Gornjem gradu. Ob napadu na Radgono si je v petdnevni neprestani službi nakopala hudo bolezen ter prezgodnji grob.
Slovenska Bistrica.
Dne 24. svečana sta bila poročena dva naša vrla zavedna mladeniča: Fran Koren z Antonijo Juhart iz Zgornje Polskave, in Anton Pušnik z Marijo Močnik iz fVešnjevca. Bili srečni! Na obeh gostijah se je nabrala lepa svota
Javna knjižnica v Mariboru.
V severni meji Jugoslavije bo v bodoče Maribor najvažnejša kulturna postojanka. Tu bo sedež mnogoterih učnih zavodov: bogoslovnega učilišča, gimnazije realke, moškega in ženskega učiteljišča, morda Šb kakih novih zavodov. Maribor naj torej tudi postane ognjišče živahnega slovstvenega in znanstvenega dela V ta namen se mora tukaj ustanoviti velika javna državna knjižnica, ker graške knjsmice bode odslej v tuji državi. Zgodovinsko društvo je že storilo prve korake za ustanovitev take knjižnice in prepusti državi v ta namen svojo knjižnico. Tudi narodna
gradu je na njiju intervencijo dovolilo, da se odpošlje 48 vagonov moke iz Zemuna v Ljubljano; pravilno odpremo moke bode nadzoroval v Zeipunu ravnatelj Jovan, ki ima tudi pooblastilo, da nakupi v Banatu iz proste roke večje množine masti, moke., ječmena in drugih potrebnih živil. Od ameriške moke, ki se nahaja v Trstu, se prepelje v najkrajšem času večja množina moke v Ljubljano.
Italijani proti Trumbiču. Laški časopisi odklanjajo jugoslovanske zahteve, predložene mirovni konferenci z vso odločnostjo in vsem cinizmom, na katerega smo pri njih navajeni. Razsodnosti bi pri njih zaman iskali. Ker pa u-pravičenosti jugoslovanskih teženj ne morejo ovreči, skušajo si pomagati s tem, da napadajo posamezne jugoslovanske zastopnike na mirovni konferenci. Zolget-ja imenuje "Corriere della Sera" nekdanjega člana avstrijske vlade, ki je pripravljala svetovno vojno.'O Trumbiču pa pravi, da je v političnem izpitu propadel, če tudi se mora priznati, da se na-Jiaja jugoslovanski minister zunanjih zadev v zelo težavnem položaju* Sprva se je zdelo ,da bode nastopil kot zmeren in odkrit politik proti trdnemu in zavratne-mu Pasiču. Krfski pakt, ki je ze-dinil Slovence in Hrvate s Srbi in osvojevalnemu in fanatičnemu panserbiZmu odvzel ves dotedanji ugled, bil je njegova prva pridobitev. V notranji politiki bil jc več ali manj za nekak federali-
zem, v zunanji pa za prijateljsko razmerje med Italijani in Jugoslovani. Sedaj pa ne zaostaja za svojim slovenskim in srbskim kolego, ki se oba zavzemata za centralizem in za prusijansko nesprav-Ijivost Belgrada, ki nam prepušča Goriško in en otok. Sedaj ga lahko Korošec i^ vsi ostali v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. ki so ga že imeli na sumu, da je odpadnik in prijatelj Italijanov, odvežejo tega greha .
VELIK IZBOR NA KOROŠKEM
Pliberk, 2. marca. — Danes se je vušil tukaj pod milim nebom sijajen rhod na glavnem mestnem trgu. Prvi govornik odvetnik dr. Oblak iz Ljubljane je izzval s svojim govorom o ljubezni do rodne zemlje in jezika veliko navdušenje. Dr. Fred. Myller je v nad eno uro trajajočem govoru pojasnil pomen Jugoslavije v vsakem oziru, slikal trpljenje in vstajenje kor. Slovencev, jim pokazal gospodarske in narodne koristi nove države. Tisočglava množica je sledila z napeto pozornostjo in burno pritrjevala. Govorili so še Kandut, dr. Štefančič, Oset, Šerf ter želi občno priznanje, ki Fe bodo posebej objavila. Koroški Slovenci vstajajo.
Plemenitost koroških Slovencev.
Ljubljana, 3. marca. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. marca iz uradnega vira: Četovod-ja Franc Lužnik celjskega pehotnega polka je s 13 možmi, ki so bili v nemško-avstrijskem ujetništvu, izjavil glede ravnanja nastopno: "Ko so nas razorožili, .>o nam pobrali vse zasebne stvari. Potem ko so nas oropali, so nas začeli pretepati, pljuvati v obraz ter suvati semintja. Izpraševali sO nas, zakaj da se borimo zoper Nemce. Odgovarjali smo jim, da hočemo rešiti svoje jugoslovanske brate, ki še vedno trpe pod tujini jarmom. Nato so jeli kričati: "Jugosiavisehe Rauberhunde, OcsindeV itd. Slišati ni bilo nobene lepe besede, ampak samo zmerjanje. Dne 28. dec. 1918 so nas odgnali proti Št. Pavlu. Gnali so nas skozi več vasi. kjer so nas zopft civilisti začeli psovati: :"lhr windischc Hunde! Hangt sie auf. die Schweine!" Jeli so nas pretepavati ter vnovič pljuvati v obraz. Okoli 12. ure opoldne smo dospeli' vsi potrdi v Št. Pavel, odkoder so nas z vlakom odpeljali proti Vošperku. Drugi dan so nas odvedli proti Celovcu in po em v Špital ob Dravi. Dos-pevši v Špital, so nas gnali v taborišče. Za živež so nam dajali večinoma le puhlih kolarab. Kruha smo dobili 4 možje po 200 gramov. Življenje je bilo zelo slabo.
ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU.
Dunaj, 10. marca. Včeraj se je vršil občni zbor češkega društva Komensky na Dunaju. Na občnem zboru je bilo naznaujeno, da se v jeseni otvorita na Dunaju dve češki meščanski šoli, ena češka realna gimnazija, pozneje pa še češka trgovska in če^ka cbrtna šola.
Južna želcznica. Denarne razmere južne železnice so vsled jako •skrajšanega prometa siabe: Do-* iiodki ne zadoščajo niti za pokritje obratnih stfoško\\ Uprava juž. železnice je prisiljena, da se obrne do jugoslovanske, avstrijske in čeh csl o vaške vlade, da ji dajo p redu j c m, d a z a m o r e vzd rža vati velikanski obrat do ugodnejših razmer. Kot izvemo, je zastopnik južne železnice že do-Šel do naše vlade v Belgrad.
Nemška Avstrija za premembo valute. V Avstriji vidijo, da je s tem, da Jugoslavija in Čehoslova-šl;a resno delajo na osnutku lastne valute, nastala za njih neposredna nevarnost državnega bankrota. Sedaj hočejo, da nadoknadijo zgubljen čas in so začeli z vsemi silami se pečati, da uredijo svojo valuto. Radi bi uvedli marko in se tako naslonili na Nemško republiko. No, Nemci ne bodo veseli tega ne-1. ubega priveska!
Darilo Bosancev za trpeče Slovence. Predsednik Deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc je cd predsednice " Dobrotvorno - prosvetne zadruge Jugoslovenk" v Sarajevu, gospe Lucije Sunariče-ve. prejel znesek 4790 K, ki ga je imenovana zadruga kot čisti prebitek dne 9. februarja prirejene "Slovenske akademije" naklonila rrpečim Slovencem. Deiiar se je iz-i čil Slovenskemu odboru za go-:*iške begunce v Ljubljani.
Konja sta se splašila dne 8. marca predprihajajočim vlakom posestniku Alojziju Brolihu na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Konja sta dirjala naravnost domov in zavila na dvorišče. Bro-
fih pa je padel r voza in padel /, voza in priletel i glavo v vogal •>iše s tako-silo, da je obležal nezavesten in zadobil težke poškodbe v glavi. G. dekan V. Zabret mu je oodelil sv. poslednje olje zdravnik g. dr. Dereani pa prvo zdravniško pomoč. Ponesrečenec bo te-?.\-o okreval.
BELGRAD.
Ponatis iz "Slovenca."
Stoji, stoji, tam Beligrad..
Čez noč, da sami nismo veseli, kdaj je postal Belgrad naSe stolno mesto. Naše oči so se obrnile od severa proti jugovzhodu. Pa tudi naši koraki so se zasukali tja doli. Koliko naših ljudi je bilo že v teh prvih mesecih našega edin-stva — kljub slabi vožnji, velikemu mrazu in še večji draginji — v Belgradu! Naše misli bodo tam doli zlasti v prihodnjih dneh, kp bodo ljudski zastopniki Jugoslavije prvič zbrani v važne posvete o ureditvi naše nove domačije.
Zato ni čudno, če se vsak Jugoslovan zanima za Belgrad — ali če hočete rajši: za Beograd. Če si bil doli in se srečno vrnil nazaj med svoje znance, te vsak izpra-šuje: Kakšen pa je ta Belgrad? Da ne bo treba vsakemu posebej razlagati, bodi tukaj — iz <prem-st va naše deželne vlade, ki se jc te dni vrnila od zaprisege nazaj — podanih par površnih črt o naši novi prestoliei.
Tega menda ni treba praviti, da je Bel grad. jako daleč od nas. Naš posebni vlak, ki je pfleeej dobro brzel, je vozil od Ljubljane do Zagreba 3 ure, in po štiri urn i pavzi od Zagreba do Zemuna 12 ur. vsega skupaj torej 15. Nazaj pa ma-/arski uradniki za nas niso imeli stroja na razpolago, zato sta se naša dva vagona, ki sta v Zemunu čakala, priklopila navadnemu vlaku, ki je vozil od Zemuna do Zagreba 24 ur. Železniških mad-
Tvedno taka, ali je to poslediea kopnečega se snega po kakih gorah. mi ni znano. Istotako Donava. Vodovja je torej tukaj ogromno; počasi iii veličastno se pomika dalje.
Tostran mesta, takoj nad Donavo, stoji velika in stara trdnjava Kalimegdan. Pred Belgradom in okoli njega se je bila marsika-Itera bitka in se potočilo nekaj človeške krvi, kakor pravi naša narodna pesem tako drastično-lepo, kakor zna povedati samo narodni pevec:
, . . • . ' j
Stoji, stoji tam Beligrad, za gradom teče rdeča kri,
za gradom teče rdeča kri,
da b' gnala mlinske kamne tri...
Vrh Kalimegdana je šetaliSce, odkoder je krasen pogled na Savo, Donavo in vso okolico. Sem ne zamudi'priti nobeden obiskovalec Belgrada!
Kakšen je Belgrad? Ali je kaj podoben, večji ali manjši, lepši ali manj lep kakor Ljubljana ali Zagreb T tako povprašujejo radovedneži. Odgovor: Ta tri mesta je težko med seboj primerjati; nimamo riobene podobnosti, razen da so v vsakem hiše in ulice. Vsako mesto ima nekaj zase. Tako krasnega vhoda v mesto nima menda nobeno mesto kakor Zagreb z državnega kolodvora:, in tako revnega nobeno, kakor je ljubljanska Kolodvorska ulica —: nekdanja blatna vas. Sicer pa ni samo Kolodvorska ulica, ampak cela Ljubljana je velika blatna vas. Hiše ima Zagreb večje, bolj velikomestn'e, kakor Belgrad; da, tudi Ljubljana ima večje hiše. A kljub temu Je Belgrad jako lepo mesto.
Lepota Zagreba so zgradbe, zlasti stolnica, trgi, ulice; lepota Ljubljane je Grad in razgled raz njega — česar se pa Ljubljančani ne zavedajo — in recimo tudi Ti-
žarskih uradnikov je na ITrva- V°]\ Lepota ^el^rada škem, tako se je izrazil neki Hr- Ua lega na	m jako široko
vat, 101 docent. Med potjo smo ra™ ni zelo snažne ulice. Docim slišali gorostasne reči o ni.,džai, ; Jf v Ljubljani vse tesno in zavito,
skem gospodarstvu po Hrvaškem.!da *Q\drU? v drugefa /aleravamo Ti so pa znali še drugače kakor!111 balan*lra™ ™ed trotoarjem
Nemci pri nas! To je šlo v hitrej- 111 V0ZU0 (,°Sto' v Be^r5ldu šem tempu. V vsakem večjem 111 treba, prostora je dovolj. Od
kraju velika madžarska ljudska enc?a ]\om'a do dru*eša rfe me-šola - v Zemunu smo jo videli - ?to sm>ka' Tavna ,m lepa uhca' kl po nčkaterih mestih tudi že mati	in raz,lična imena: na
žarske gimnazije. In to v krajih, sredi, kjer je najširša, se zove kjer ni bilo pred par desetletji gJTera*ye, na gornjem koncu Kne-nobenega Madžara! Vs* sveže na- xa -Mllia-lla- lla spodnjem kralja
novo importirano. Zadnji čas je iMllana ullca- 1,1 do*im v
že bil, da smo se otresli teh krvo- n! kor»aj.noge dvigamo iz blata.
sesov, ki bi nam bili sčasoma vso H" V Bel*radu skoro nobenega kri izpili!	blata. Po ceh tej dolgi ulici je ši-
Vožnja po Slavoniji in Sremu rok asfaltiran trotoar in na njem je zanimiva —vsaj prvikrat. Zem- !nasajena mlada drevesca, ogra-Ija ima zelo drugačno lice od na-|jena 8 prav tak,mi Plesnimi še. Seveda, če bi se vozili večkrat I Krajami kakor so po Ringu na — kakor se bodo naši noslanci — punaju; vozna cesta sama pa je bi utegnila biti dolgočasna. Za ta ! vsa lepo ?lakana 2 lesenimi koe-slučaj bi se bilo dobro preskrbe- i kaml- Enako tudl "ekatere dru-ti s čtivom ali kakim drugim raz- uhee so pač tlakane precej ne-vedrilom. Neki potniki so si želeli! rodll°' z debellm okroglim kame-čas pri vožnji nazaj krajšati s1	tako da ho-ia po nJ*ih
kartami; a cela Jugoslavija, koli-! preceJ težka; a tlaka»e so večino-kor smo ie prevozili, ni premogla | ma vsc> ^otoar in eeste *ame. Ka-kart, ki bi jim bile vožnjo malo ko lepa na primer costa osladil«g. Toda modre glavice so sj Velikega, kako široka in vsled tc-znale polagati drugače, in tako i sa ^Pozantna, Aleksandrova uli-
se niti štirindvajturna vožnja ni zdela predolga. —Občudovali smo Obširne poljane in na njih poseja-
ca! Po obeli so lepi nasadi. Ravno zato, ker je dovolj prostora, zra-i ka in svetlobe, se bo Belsrad 11-
ne redke, a zelo velike vasi. Pri illk? leP° razvijal
nas, kjer se kak kraj imenuje Poljane ali Ravne .tam so vam gotovo sami griči in klanci, a tudi doli so prave poljane s razsež-nimi njivami in travniki z najboljšo zemljo, po kateri se pasejo cele črede prešičev, ovac, kokoši, gosi, pur in puranov, semtertje tudi govedo. Pa vsem tem soditi, se slavonskemu seljaku ne godi slabo in mu ni treba otepati samo močnika, celo ne nezabeijenega. Na severni strani se v daljavi vleče Fruška gora, na kateri se je menda zbiral zeleni kader; v vzhodnem delu Srema izgine tudi ta — nikjer naokoli ne vidiš griča. O razliki med poljedelstvom
Belgrad ima precej- večjih in modernih poslopij, vobče so pa zgradbe manjše, zlasti po stran skih ulicah. Na Kralja Milana u-lici stoji kraljeva palača, konak. Ta obšlo ji iz dveh enakih sime-stričnih poslopij, eno starejše, a ne še staro, drugo novo, komaj dodelano. Poslopji sta precej im-pozantni, ne preveliki; dostojno bivališče za vladarja. V enem teh poslopij bo zborovalo državno ve-če. Ne daleč od tam, nekoliko v ozadju, pa stoji že novo mogočno poslopje za državno skupščino, začeto pred vojsko, surovem delu dodelano, a še ne ometano. Ko bo dovršeno, bo imel naš državni
tu doli in med našim bi so dalo zbor prav lepo zbornico.
veliko pisati, a to ni moj namen. Naš cilj je Belgrad, in hiteti moramo, da ga čimprej dosežemo.
Železniški most v Belgrad vodi čez Savo, in sicer je nekoliko oddaljen od mesta sem proti nam. Ker je ta zdaj pretrgan in v Saw I
Ravno nasproti konaku na Kralja Milana ulici ima svoj urad ministrski podpredsednik dr. Korošec. Istotam ima svoj dom družba "Trezvenost", kjer se pol drugim imenom zbirajo pra\ taki nebodijihtreba" — abstinent jc
pogreznjen se ne moreš ? železni- — kakor pri nas pod praporom co prepeljati v Belgrad. Treba je izstopiti v Zemunu. Zemun je prav čedno mesto s kakimi 17,-000 prebivalci. Tam stopiš na par-nik. ki te pelje nekaj časa po Donavi, potem jo zavije v Savo. Sa-
"Svete vojske", Samo da so srbski še hujši, strožji — dasi imajo bolj nedolžno ime, "treznost" — a nočejo o alkoholu nič slišati, do-čini se z našimi da že kaj govoriti, četudi so napovedali "voj-
va — naša domača znanka, bistra sko". Ti nevarni ljudje — nav-hči planin, ki nam prinaša poz- zoč je bil tudi zastopnik zagreb-
drave z naših domačih trat. je tu kai kalna. Tudi po več lepih soln-
ške organizacije — se bodo zdaj vtoliko vkup vzeli, da bodo skup-
čnih dneh je bila še kalna. Ali je J no zahtevali od nase mlade drža-
ve takih postav, ki ne bodo na Široko odpirale vrata pijancem in pijančevanju, kakor je to bilo v stari Avstriji. Samo to je vpraša-
nje, s kom bodo naši postavoko- žithiea Evrope. Samo>to je neum-
vači, poslanci bolj držali, s pijanci ali z abstinenti oziroma trezni-ki. To bomo videli. . . .
V Ljubljani in Zagrebu se dela politika po kavarnah. V Bel gradu ne tako. Tem ni takih kavarn kakor pri nas. Kavarna in gostilna sta navadno združeni. Neka bel-grajska posebnost so takozvani "zdra vijaki", male kavarne, kjer se dobi jako dobra kava in še kaj drugega dobrega, sladkega.
S cerkvami pa Belgrad ni ravno preobkožen. Največja je "sa-borska", katere zvonik se precej mogočno dviga na gričih iz nad drugih poslopij. Bil sem v njej v nedeljo pri slovesni "liturgiji". Ljudi, samo mestnih, je bilo še precej; tudi petje ni bilo napačno. Razen tega pa ima Belgrad sicer Š3 24 župnij pa le 7 cerkev. Torej kaže, da ima več župnij po eno cerkev skupaj. Pa »e te so majhne. Zgraditi hočejo novo, veliko cerkev v čast sv. Savi. Zbranih i-majo zanjo menda že nekaj miljo-nov. Gotovo se poda stolnemu mestu krasna katedrala; a če bi smeli mi kaj svetovati, bi deloma po hotelih, deloma po privatnih hišah rekli, da bi bilo bolj praktično in potrebno za ta denar sezidati več manjših cerkva, kakor v en sam objekt vtakniti preveliko vsoto, kajti cerkve so na^nrej za potrebo, potem šele za parado.
Katoliška cerkev je ena sama — seveda mala. Stoji ob hiši bivšega avstrijskega poslaništva. Ni pa to, kakor se je slišalo, samo kaka hišna kapela, marveč prava cerkev, s stebri celo na tri ladje predelana, razmeroma zelo visoka, tudi dovolj široka, le prekratka. a bi se dala lahko podaljšati. Pred vojsko je bilo katoličanov v Bel gradu menda kakih 5000, večinoma Nemcev; zdaj jih je 2— 3000. Ko bi bili to goreči kristjani, bi bila kajpada taka cerkvica premajhna. A verski indiferenti-zem je tudi med katoličani tako velik, da ta cerkvica zaenkrat zadostuje. Vsled tega, ker so katoličani večinoma Nemci in ker je avstrijsko poslaništvo pospeševalo le nemštvo, je nastala usodna napaka. da se v Belgradu katoliean-stvo istoveti s "svabstvoni". Poleg tega ima sedanji dušni pastir po nesreči tudi nemško ime, Wagner, dasi ni Nemec, kakor je poročal "Slovenec", ampak Hrvat izBaranje, pečuške škofije; jako priden in zelo izobražen duhovnik, ki pa je tukaj samo začasno, Bogočastni minister Alavpovič, ki je velik prijatelj bosanskih franjencev, želi te naseliti v Belgradu in jim izročiti dušno pa-stirovanje. Po srbskem korikorda-tu se ima ustanoviti v Belgradu katoliška nadškofija in torej tudi zidati katoliška stolnica. Sedanja cerkvica sctoji v "-Poslanički ulici" (prej se je imenovala "Krcni-ska", a so jo Nemci prekrstili, kakor še več drugih, ljudstvo pa jo imenuje še po starem). Ulica se prične ravno za konakom, a cerkev stoji bolj v spodnjem koncu na levi strani, pomaknjena nazaj, na dvorišču ali vrtu, tako da se je treba nekoliko po nej ozreti. Svete maše so od pol S. ure dalje — ono nedeljo jih je bilo 6 — slovesna s pridigo je ob 10. uri. To je zato tukaj natanko povedano, da ne bo kdo izmed naših katoličanov pozabil, da je treba tudi v Belgradu v nedeljo biti pri maši.
Javni napisi so vsi v cirilici, samo ulični napisi so pisa'H z latinico, ker so jih napravili Nemci. Dozdaj nič kaj ne kaže, da bi i-meli Srbi voljo opustiti cirilico, kakor se nam je nekaj napovedalo valo. Z našega stališča bi bilo to seveda želeti, da bi vsaj ta stena med nami padla. Cirilica je sicer častitljiva in naj bi se za gotove prilike, zlasti v cerkvenih knjigah, vsekako ohranila; z nepraktična je v toliko, ker je ostali kulturni svet ne zna brati, kar je na vsak način ovira v obetvanju z drugimi kulturnimi narodi.
Nemško- madžarska -bolgarska krutost je mnogo Srbov pobila, a na belgrajskih ulicah je zelo živahno, polno občinstva. Mestno prebivalstvo je kakor civilni svet drugod; seljaki pa imajo (deloma narodno nošo, a pe bele kakor Hrvatje, marveč nosijo le po obleki pisane okraske.
Če se dobi kaj jesti v Belgradu in kako je s stanovanjem? To je za obiskovalce Belgrada zdaj najbolj aktualno vprašanje. Jesti se dobi lahko — hrana je taka kakor pri nas — samo račun je slan. Me-
sa ne manjka in kruha dobite dovolj — belega. Bilo bi čudno, ko bi ga ne bilo, ko je vendar takoj onstran Save in Donave največja
ljivo, zakaj so porcije prikuhe časih take, da bi si jih bilo skoro treba z mikroskopom pogledati. Ali raste v Banatu samo pšenica in nič ali malo krompirja? Toda, kakor rečeno, naješ se končno lahko, če le denarnico odpreš na ši-riko. Za obed boš plačal kakih 20 kron, za večerjo vsaj 30, pa si zopet "podstavljen". — Mnogo težje je s stanovanjem. Došli smo v Belgrad ob 3. uri popoldne in do večera smo končno po mnogem i-skanju vsi dobili stanovanja. Plačali smo za posteljo po 20 K pa tudi več. Neki petični gospodje, ki si lahko privoščijo take "špa-se" — pa tudi drugega stanovanja dobili niso — so stanovali v nekem sanatorju, kjer so plačevali po 20 dinarjev za eno noč, to je 54 kron; ttri noči torej z darili vred 200 kron. Draginja torej strašna! In vendar če se prav premisli, ni tako drago. Vsote so na nas le zato tako velike, ker ima krona tako malo vrednosti. Računa se v dinarjih, plačuje in izplačuje pa večinoma le v kronah. Dinarja skoro videli nismo. Dinar računajo ali 2 K 50 vin. ali tudi 2 K 70 vin. Po vsem tem si približno lahko zračunate, kako si mora denarnico nabasati, kdor se odpravlja v Belgrad.
Od vojske je Belgrad kajpada poškodovan. A hvala Bogu, da ne hujše! Noben« primere z Gorico! Dočini v Gorici skoro ni hiše, v kateri bi bilo mogoče brez popravljanja stanovati, je nasproli v Belgradu malo hiš, v katerih bi brez popravljanja ne bilo mogočo stanovati. Po nekaterih hišah so okna pobita; najbolj menda v Ko-naku.^Zato regent, kakor je v Belgradu, ne stanuje v njem, ampak v neki drugi pritlični a elegantni hiši na Terazijah. Pred hišo stoji straža.
Na zahodni strani Belgrada, precej oddaljen od mesta, je lep izl®tni kraj Topšider. Tam so menda krasni nasadi in sprehodi. Mi nismo imeli časa obiskati ga. Sicer pa bližnja okolica Belgrada ljani in Novem mestu, kar najbolj odločno protestira proti nasilni i-nima ravno posebne lepote. Bre-govita je in semtertja posejana s seli. Pač pa j® Srbija onstran teh brd, bolj protu jugu romantično-lepa.
V nedeljo, dne 25. svečana ob 10, uri dopoldne je bila v poslopju ministrskega predsedstva zaprisega naše vlade. Navzoči so bili min. predsednik Protič, podpredsednik dr. Korošec ter ministra Pribičevič in dr. Kramer. Pri nas take uradne zaprisege izvrše višji uradniki sami. Pri pravoslavnih je navada, da jo izvrši svc-štenik. Zato hočejo imeti pri katoliških prisežencih tudi katoliškega duhovnika. Pravoslavni i-majo za to tudi poseben obred, molijo in menda celo nekaj pojejo. Katoliški obred je bilo treba šele temu primerno sestaviti. Tudi naši zapriseženci so torej morali moliti. Navzoča gospoda so rekli, da jim jc obred ugajal, ker je bil nekoliko podoben pravoslavnemu.
Tri dni smo bili v naši novi pre-stolici. Opravili smo, kar imeli, menda še dosti povoljno; naša deželna vlada in mi vsi, ki smo se njenemu posebnemu vlaku obesili na soro; uradniška deputaci-ja pri svojih visokih kruhor®z-cih, abstinent je pri 'Trezvcnosti', drugi zopet pri drugih. Vozeč se po Donavi, smo se s paznika ozirali nazaj na mesto, ki je ravno od te strani videti pravo velemesto, dasi sc niti vse ne vidi. S prijetnimi spomini smo se vračali, iz Belgrada — kljub »temu, da smo šli na žepih precej olajšani domu. A najbolj ponosno je stopal naš poveljnik Verstovšek, kajti nesel je iz Belgrada v sicer izpraznjenem žepu — slovensko univerzo.
K.
venskega občinstva. — Pozdravljamo prvo slovensko banko v Mariboru, kakor tudi prevzetje hotelskega podjetja, ki je za Slovence v Mariboru nujno potrebno.
Imenovanje v rudarski službi.
Inž. V. Str gar, je imenovan višjim rudarskim svetnikom iii rudarskim glavarjem SHS. v Ljubljani Inž, M. Pirnat, prevzame vodstvo • osrednjega urada vseh montanističnih obratov SHS. v Ljubljani. Inž. Jo,s. Močnik, rudarski komisar, prevzame vodstvo okrožnega rudarskega urada SHS v Ljubljani. Inž. Kralj, je imenovan rudarskim praktikau-tom. Inž. Frank Petrič, dosedanji stavbni svetnik v ministrstvu za javna dela na Dunaju se prevzame v isti lastnosti v službovanje pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani, luž. Jos. Pavlin, dosedaj stavbni nadkomisar v ministrstvu za javna dela na Dunaju, se prevzame v isti lastnosti v službovanje pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani Dr. J. Maze k, dr. Alb. Kan-dare, odvetniška kandidata, Ivan Goričnik, eksportni akademik in Karol Detela, se imenujejo pogodbenim uradnikom poverjeni-štva za javna dela in obrt v Ljubljani. Inž. Leo Novak, je imenovan stavbnim praktikantom pri poverjčhištvu za javna dela in o-brt v Ljubljani.
Nič strahu pred prohibicijo!
Prohibicijske postave so ljudstvo že precej razburile. Dosti takih, ki znajo, da je edino zdravilo za slab okus, napenjanje, zabasanost, glavobol in druge želodčne neprilike: Trinerjevo a-meriško grenko zdravilno vino— nam je že pisalo: "Ali bo prohi-bicija prizadela tudi to zdravilo:' Ali je bom lahko lahko dobil še po 1. jui.f —"Gotovo boste to vino lahko še dobivali tedaj ravno tako kot danes, ker Trinerjevo ameriško zdravilno vino je legitimno zdravilo, pri poznano in zopet potrjeno dne 2. maja 1919 po U. S. nternal Revenue Dept, v Washingtonu, I). C. To vino je sestavljeno v vseh zadevah tako, | da odgovarja prohibicijski postavi. Tako je bila potrjena in zopet odobrena tudi Trinerjeva Angelica grenka tonika. — Ali vam je znano to izborno zdravilo? Isto pretvarja živijensko moč ter e-neržijo. Breme težkega dela pretvarja v lahko bodisi že za far-merja ali drugega delavca. Nabavite si torej ta zdravila sedaj, da jih boste imeli vedno donia pri rokah. Na prodaj so po vseh lekarnah. — Joseph Xriner Company, 1333—1343 S. Ashland A v. Chicago, 111. — (Adv.)
NAZNANILO.
I« urada Kranjsko - Slove__
Doma 57th St., Pittsburgh, Pa
Tem potom naznanjam vsem delničarjem Doma, da bomo zabeli dne 1. junija plačevati obresti od delnic, to bo prihodnjo sejo; zatorej veže dolžnost vsakega delničarja. da se zanesljivo udeleži te seje ; ker imamo zelo važne stvari za rešiti na dnevnem redu.
Na tej seji bomo glasovali za večje obresti od delnic, namreč 6 od sto.
Dasiravno je bilo priporočilo gl. odbora in zapisnik prečitan v celoti in tudi soglasno sprejet na glavni seji, zdaj to par članov (delničarjev) vseeno kritizira; zato bo ponovna volitev zaradi obresti, da li naj ostanejo iste po starem ali po novem ?
Dalje bomo ohajali praznovanje osemletnice obstanka K. S. Doma dne 29. maja; to bo na četrtek zvečer. Zato vabim vse delničarje in člane, da se zanesljivo udeležijo te veselice. Moram omeniti, da na to veselico bodo imeli vstop samo delničarji in člani in nihče drugi. Vstopnina bo prosta. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
Pričakujemo torej velike udeležbe od strani delničarjev in članov. #Zal, da se ne morejo te veselice udeležiti skupni Slovenci kot po navadi, da si nam to državna oblast prepoveduje; drugače ne moremo točiti ječraenovca ,ne žganja; če so pa sami delničarji (člani) na veselici, nam pa državna objast tega ne prepoveduje. Zatorej naj prinese vsak delničar in član karto od kluba s sabo; to karto se bo od vsakega posameznika zahtevalo pri vhodu pri vratih.
Omeniti še moram, da je bilo v priporočilu -glavnega odbora odobreno in sprejeto na glavni seji. da se da vsakemu uradniku za minulo leto en dolar poboljšanja plače na mesec in tudi je bilo sprejeto enoglasno proti prigovoru. Pro sim torej še enkrat, da se vsi del uiearji in člani udeležijo prihod nje seje dne 1. junija t. 1.
K sklepu pozdravljam vse delničarje in člane K. S. Doma.
Z del nič, pozdravom
Frank Trempuš, tajnik K. S. Doma
(Advert i s.)
JS& , m
MARIJA SLUGA
182S W 22nd SI. Chicago, IIL
Telephone Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim ženam in ogrskim Slovenkam.
i Če bi nekateri ljudje stvar preje dvakrat premislili, predno o nji govorijo, bi raje molčali.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM 2A. LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J* N. S. PITTSBURGH. PA.
3G
□ G
200 železničarskih družin iz Tr
sta se v kratkem preseli v Ljubljano, ker jim je bivanje v Trstu onemogočeno. Nastanijo sc v belgijski vojašnici.
Slovenska banka v Mariboru.
Ljubljanska kreditna banka je kupila v Mariboru na najbolj prometnem mestu na vogalu Gosposke in Graiske ulice hotel "Erz-herzog, Johann" in otvori v tej hiši v pritličju v najkrajšem času svojo novo podružnico. — Hotel bo banka renovirala in ga prila godila potrebam potujočega slo-
BRATJE JUGOSLOVANI!
SLOVENCI! SLOVENKE!
Delo po brezzračnih, zaduhlih in « plinom okuženih tovarnah vam uničuje vaše zdravje in skrajšuje vaše življenje.
Združene države ameriške vam nudijo priliko •delati kot nje uradniki na poštah, na vlakih/kot pismonoše i. t. d.
Za pojasnila pišite na uslužbenca strica Sama s priloženo znamko za odgovor. Vaš rojak
F. Omerza,
5014 Proeser Ave., Cleveland, Ohio.
□ E
□E3E
=3
ima stojo redno mesečno sejo mko drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in -Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1919:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
.1. tajnik: Frank Trempus, 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. cdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od
i 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri Še niste pri nobenem društvu,spadajočem h K S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnit« na «§o-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti,dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
MINERS STATE BANK.
CHRISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DR2AV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
Je najdr&gocennejii zaklad in U ga bilo valid tega treba varovati zelo oprezno napram vsem izpostavljenim boleznim. Po prvih znakih oslabelosti naj si bo želode ali drobja, vzemite
ica, Jeter
Severa's
v Balsam of Life
(Severov Življenski Balzam), Id je dobro poznan tonic za prebavo in gre naravnost za vzroki, la provzrc-eajo sitnosti in odstranijo komplikacija. Deluje na jetra, omogočuje njih delovanje in konča neprebav-ljanje, zaprtje in dtapepsijo. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 85c.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA) CHOSHOLM MINN.
"Hranite, da boste kaj ime*i." je zlati pregovor, vreden p »mo-nianja. Vložite vaa denar, malo ali veliko v našo močno in zaupno hranilnico, v slučaju bolezni ali nesreče vam bode vedno prav prišlo. Vaš sorojak Jakob Osbolt, je tukaj zato, da vam pomaga v vseh bančnih potrebah. Oglasite se pri njemu, on vam točno postreže. Banka je odprta vsak dan ob 9 do 3 ure, v sobotah večer pa od 7 do 8 ure.
POZOR ROJAKI!
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakorsno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati.
# . ,
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite n naslov :
Ignac Česnik, Willard. Wis.
Kila umori 7000 ljudij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto sa— kilo,—tako s« glasijo namreč mrtvaftki listi. Čemu? Ker so nesrečniki sami ttebs zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrranja, aH kile. Kako je pa z Vami? Ali se tudi Vi zanemarjate s tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega T Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drsne tudi oslabele mišice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa Iznašla nač
■s
nosi sedaj kako obvezo, ali pas z«»ei kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način j« ie svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teti. Ta blazinica je mehka kot fta-met. lahka pri noinji in po cent Rabit« jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrgan ja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louis, Mo., da Vam pošljemo ZA8-: TONJ na poskušnjo Plapao in vsa po-( trebna navodila.
Emil Bachman inc.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska t vomica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naroČilom pri nas in dobro boste postrežem.
wssmi
^VVVVVXV vv\\x\vw\v\w\v\\x\v\\\x\xx\^ \\\\\\\\\V\\\>
\ I
srn?
Telefon: Canal 80
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, IU.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
£
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
.......3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudho postreženi po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje yednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem m tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nsm bank« je depozitni urad sa zvezno postno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in sa vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet Netionel Bank,
JOLIET, ILLINOIS	|
Kapital $150.000. Rezervni sklad $360.000 J
GLASILO K. 8. K. JEDNOTB. _ 2i. MAJA 1919
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
lST l .
se"« največjo slo^sniko"uaTjsko^lf'^arno v Ameriii, u
NARODNO TISKARNO, 2I4!-** Bine Island Ave., Chicsfls. 01.
Ta Vam bode Izgotovlla tiskovin« v pcpoJuo zadovoljit gleo* cene, topnosti in okusnega d<ia. Osobito vam p.ijH.r**ame Mi0 pr.pravne Vplačilne knjišiee *» flane M Manien, izuelar-e v mul »m šepnem formatu in trdo v»«*as. Uelje imamo v zalogi pnzladoe Nakaauice ss bla-rajnike za i/plavanje bolniake podpor- ia drugih izdatkov, ter po botniee. T!.kane 'mar* tudi Bo;ni5Re Ust«, <ovjeln »aajie in poeobne pole za vodstvo članov, da *e ima na podlagi toj pol lahko vedno natančen pregled števila članov po akuMlih, aH nwrrdih.
t7 zahtevo polijemo vsakem* društvu vzore« gori izvedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMJ1A: V naši tiskarni ae tlaka "Slaailo K. a K. Jednote".
btavbinsko in posojilno
DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM*
CHICAGO, ILi • Staro tez 10 let. t^o, najstarejše in največja slo lensko društvo te vMte v Chie igu. Posluje v navadnih prostorih vsak torek zvečer od pol 8. do 9 ure. Izdaja nova serije vsak prt. t»rek me-aaca januarja, aprU% julija, iu oktobra.
Posojuje donar po I procentov od sto na hiše, ali kr.Jigo.
Dni 31. decembra 916 je imelo društvo posojeni Na poaaatva ... 96,300.00 Na knjiga ....■] 8.600.00
ZNAMENJE ŠTIRIH
Londonska povest Angleški spisal/A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
Skupaj ........ «103.800.00
tJradniki tega driktva so večinoma vsi hišni po* stniki, ter jamčijo za varnost društva s vsem avojim premoš njem. Torej denar je varno nalošm, kakor je bil doaedaj.
Uradniki. Joka Zefran, predaečnik: Josip Zupančič, tajnik,* 1821 W 22. Pl. — Telefon: Canal 71'S. John Ter-sellch, blagajnik.
Nadzornik u Anton Oregorich, Alton Kreme-aae, Martin Senica, frank OriU. Maka Omerzel, A. Batiateg U Anton Banlch.
TELEFON CANAL 90*?
Frank drill's Dairy
Prva sloveu^ke-hrvaika
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbin«.
Vieko razvaiam strankam po hilah točno vaak dan.
t vtoicspoš to vajeno Frank Grill, alovenako hrvaški mW '

Imr » /* i * I IMIBSEMT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlaati fT 4 mV	A	PN i v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lun.
bllllllliill ■ bago, otrpelosti glešnjev ia drugih, najhitrejša - 4. Jake dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje šiveev ia za ma •ajc a*«. Dobit* je v vseh lekarnah.
irinerjev An tipu trio
MAJNOTSJ8B P AOSADE SO DOBILA TRINERJRVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: G»LO MRr AL—SAN FFUfCISOO 1916. ORAND PLIX—PANAMA 1916
JOSEPH TRINER CO.
Manufactu ring Chemists
1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
Ustanovljena
leta J8S7
Nacionalizirana leta 1864
je ta banka varno čuvala m držala prihrani e ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj kr", že 14,000 ulagateljcv. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavmee in čisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite to? 3j Vaše prihranke ▼ NAJSTAREJŠI IN »AJVEČJI BANKI V JO LIETU.
OQL Narasti« obresti si psllstns pripisujejo k glavnici, On/ Oyu ali pi Izplačujejo na hrinllno uloge od $1.00 naprej. OvO
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
• *
Jollet, r	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".