oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 10, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 7 Danes se odpro pogajanja za odvmitev jeklarske stavke Mirna poravnava mezdnega spora na vidiku; cena jeklu bo očividno znatno zvišana Trije držani v JI zvezi z umorom Ugrabljene deklice g|: deli razkosanega I *rupla razen rok J najdeni 1 zan V preiskovalnem I y osebe, ki so osumljene ' n ^ Ijenja in umora osem-letne zane Degnan, ampak dokazi ( "iso zadostni, da bi pV! i« i izmed °Sla naperiti obtožba. I 80 Hector Ver- ' ženf ^ let, in njegova } slo • v apartment po- ^ ^ bližini doma družine se trojice egnan. nadaljni hišnik z '"•»»m D. Smith. V J) . (dekličinega drobovja U kier pranje v poslopju, di w^l^^®nika. Policija je tu-Ijj f s 14-palčno klino, jg jjjj očividno rabljena, ko na , ? ^^%lo otroka razkosano kot pet delov. v truplo najdeno kanalih Z * • že rok, so bili najdeni jih razkosanega trupla, y' oiorilec vrgel v štiri je jjjj ® ^Siiale. Glava deklice v ponedeljek, ' ot 12 ur po izginjenju enem izmed kanalov :., otroka fji'j P^-rtment hiše 2 v basementu, kjer je str, Plo deklice razrezano. Sta Odkrila tek, deklice razrezano, dva detektiva, ko Vajjj ^ preiskave vseh stano-razdalji šest blokov v bli- j Hov^j^. doma stopila v sta-^ H ^^koncev Verburgh. J bilo Verburgha takrat ni <' policija ga je , ^ koi _ J in z ženo vred ta- ' i 'iijsko na centralno poli- 1 Uiožn„ da se prepreči stra^.® "druhalskega nasilja od '' , v'Slekot ib mož" V' s.v^^licii 3' **' soai se, da je ž njim ^ ^ekle zadušil, ko jo je P^'avijo, da niso pri Sarjjg nikoli opazili niče-%del in da se jim je g (4 '''Jeten človek." g|i| žitii tudi odkrila v bli- ® ičnega doma kos žice, je bil privezan krvav doma staršev. Amerika poseda vse pogoje za delo in blagostanje Napisal ELMER A. BENSON, predsednik Izvršnega odbora National Citizens Political Action Committee Bodočnost pred nami je svetla. Amerika ima naravna bogastva in tovarne, farme in delavne sile, znanstvene in strokovniaške predpogoje za produkcijo vsega potrebnega za svoje državljane. jf.-- To je ona osnovna resnica, stvarnost, katero so progresivne politične organizacije in poslovne unije vedno iz-nova ponavljale in poudarjale v teku zadnjih mesecev in let. Ne le, da je to resnica, temveč istočzfcno je tudi izraz zaupanja dobrih ameriških državljanov v sposobnosti naše dežele, našega naroda in našega demokratičnega postopka, V protislovju s tem nazira-njem pa imamo pred seboj tudi izjave najbolj reakcionarnih in najbolj mogočnih krogov velikega ameriškega podjetništva, ki trde, da ne smemo pričakovati niti polne produkcije niti polne zaposlitve. Najbolj ekstre-mistični elementi med njimi so celo že objavili članke in pisma, ki nam hočejo dopovedati, da so "depresije koristne Ameriki". Propagandni organi reakcije s polno paro na delu Danes, ko si delavstvo prizadeva, da si ohrani izboljšani — četudi še vedno nezadostni — standard življenja, katerega je omogočila polna industrijska produkcija tekom vojne, se je vrgla vsa ogromna propagandna mašina velepodjetništva, skupaj s svojimi zavezniki pri vodstvu in ravnateljstvu velikih časopisov, na to, da naprti našim poslovnim unijam odgovornost za neuspeh pri uvedbi polne zaposlitve. Velepodjetniški krogi torej zagotavljajo, da ameriške poslovne unije škodijo farmarjem, veteranom in potroševalcem, ker zahtevajo, da ostanejo njihovi dohodki ^eprikrajšani. Toda prodrli ne bodo. Blagostanje farmarjev odvisno na delavski zaslužek Ameriški farmarji so namreč že spoznali temeljno stvarnost, da cene njihovih pridelkov vsakokrat padejo, kadar se znižajo dohodki delavstva, da vpraševanje po njihovih pridelkih utihne in da postane polna produkcija na farmi nemogoča. Nemogoče je zatajiti jdejstvo, da rodbine, ki imajo nekaj več denarja tudi nekaj več potrošijo. Ona dolga kampanja ameriš-(Dalje na 2. strani) GEN. EISENHOWER ZAGOTAVLJA BRZO DEMOBILIZACIJO r WASHINGTON, 8. januarja. — Medtem ko iz inozemstva še vedno prihajajo poročila o masnih protestih ameriških vojakov, je gen. Eisenhower danes podal izjavo, da bo kot načelnik generalnega štaba storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo vsi vojaki, ki niso nujno potrebni za okupacijsko službo, čim hitreje poslani domov in odpuščeni. O novih masnih protestih se poroča iz Frankfurta v Nemčiji i n Jokahome n a Japonskem. I Štiri velike sile I priznale Avstrijo 8,000 telefonskih tehničnih delavcev odšlo na stavko r/ P 'fošlo himen ^ Soboto sta se poročila ^ ' Mary Berkopec, || lOOo g • Anna Berkopec, J ^ liif ". St., in Bob Miller, o 4 ^^joči Frank Miller, bi- •s T ^ claui Md. Nevesta fg, ' ^^"skega armad&ga '^j n„ ^AC ter je prišla se-'''U ®PUst iz Calif or ni je, že-"^'ci j® nahajal pri morna-je bil pred dvema ^ častno odpuščen. Pri navzoča tudi ne-/ Danes bo mladi <0^ ^ Californijo, kjer ^ arjjja^^ ooooo>ooooooooc>ooooooooooooooo< inja v Trstu je velika, dela malo Dragi By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)---------- For Half Year—(Za pol leta)------------- For 3 Months—(Za 3 mesece) ------------------- _$8.00 _ 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year—(Za celo leto)-----------$9.00 For Half Year—(Za pol leta) ____________________________________________________ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1379. 104 Harold J. Laski (O. N. A.): MOSKOVSKA KONFERENCA-VELIK KORAK NAPREJ Moskovska konferenca nam daje p^ovoda za upravičeno zadovoljstvo. Čeravno je uspela, da razreši zapleteno vprašanje Perzije, kar je obžalovanja vredno, je vendar našla pota, da razmota zadeve velikanske važnosti kot na primer Kine in Japonske, Bolgarije in Romunije, Koreje in atomske energije. Najbolj zadovoljivi so zaključki glede zadev Daljnega vzhoda. Velesile so se zedinile glede poslovanja komisije 11 narodov, ki ima prevzeti od generala Mac Arthur j a kontrolo nad japonsko ustavo, druga komisija bo v Toki ju samem razreševala probleme, ki se bodo pojavili na Japonskem. Štiri velesile bodo sodelovale tudi pri ustanovitvi pro-vizoričnega režima na Koreji in bodo nekaj časa celo nadzorovale delovanje te vlade. Ker je bila Koreja skozi dobo enega pokoljenja pod trdo samovlado japonskih oblastnikov, modrosti tega sklepa ne bo mogel nikdo tajiti. Istotako ne more nikdo oporekati, da je velike hvale vredna zahteva velesil, da je treba ustanoviti popolnoma neodvisno in zedinjeno Kino. Bilo bi strašno, ako bi po dolgi vojni z Japonsko nanovo izbruhnila v velikem obsegu meščanska vojna. Ravno tako važno in nujno je, da se iz čungkinške vlade, odstrani vse zastarele vplive ter da se omogoči kitajskim komunistom, ki so pokazali toliko sile in predanosti, da se razvijejo in v polni meri prispevajo k preporodu svoje dežele. Kar je tudi važno je to, da sta se Molotov in Byrnes sporazumela glede delikatnega problema evakuacije ameriških in ruskih čet iz kitajskega ozemlja. Kajti največje važnosti je, da Kina ne postane torišče borbe za nadoblast med Sovjetsko unijo in Ameriko. Velike važnosti je tudi sporazum glede balkanskih dežel. V bistvu pomeni ta sporazum, da bo ostal ta del Evrope v ruski vplivni sferi, toda ne da bi bil radi tega popolnoma zaprt dostop vsem drugim doktrinam. Ker je bilo določeno, da se mora sestati mirovna konference najpozneje do prvega maja, je vsaj nekaj upanja, da bo nastopil v Evropi pravi mir približno v šestih mesecih. V pogledu zadeve atomske energije napredek ni bil velik, a je vendar važen, ker nam razodeva smer, v kateri se gibljemo. Posebni odbor treh velesil, kateremu bo poverjeno to vprašanje pod pokroviteljstvom organizacije zedinjenih narodov, bo gledal na to, da se bo vršila nemoteno izmenjava znanstvenih podatkov ter da bo atomska energij a »izkoriščana edinole v svrhe miru. Obenem bo cilj tega odbora, da v čim večji meri prepreči izdelovanje atomskega orožja in skrbi za zaščito proti kršilcem teh določb. Kar se mi vidi obžalovanja vredno, je to, da ni nobenih posebnih določb glede tega, da bodo znanstveni krogi dobili svoj glas v tem odboru. Po sedanjih določbah ne bodo imeli znanstveniki nobene možnosti, da dvignejo svoj glas in povedo svoje mnenje—a potrebno bi bilo, da bi bilo prisojeno njihovemu mnenju najmanj toliko važnosti kot na primer mnenju permanentnih uradnikov društva narodov, bodisi vojaških ali civilnih. Želeti bi bilo tudi, da bi imeli pred vsem mlajši učenjaki več vpliva, .kajti pokazali so, da imajo mnogo več razumevanja za socialne in gospodarske posledice sprostitve atomske energije kot njihovi starejši tovariši. Vsekakor pa je treba priznati, da pomeni moskovska ' konferenca in njeni zaključki v celoti velik korak naprej —v smeri miru. Na jasnem si moramo biti, koliko težav je še pred nami in i;azumeti, kako dolga je pot, katero morajo še premeriti. To nam najbolje pokaže dejstvo, da moskovska konferenca ni mogla razrešiti zapletljajev v Perziji in da nika- Mr. John Renko, zastopnik "Enakopravnosti", je prejel pismo od svojega brata Matije Renko, ki boleha že več let in se sedaj nahaja v bolnišnici v Trstu. Kot je razvideti iz pisma, so razmere v Trstu radi negotovosti, kam bo Primorska pripadala, skoro obupne; draginja je velika, obnova porušenih poslopij in mest stoji, in prebivalci, tako Slovenci kot demokratični Italijani so na delu, da bi se Primorska priključila Jugoslaviji. Pismo je sledeče; "Trst, 11. nov. 1945. "Ljubi moj brat John! "V začetku mojega pisanja Te prav srčno lepo pozdravim, Tebe in Tvojo ženo. Franka, njegovo ženo, Albino in njenega moža ter otroke vseh skupaj. Želimo Vam to ljubo zdravje in vse najboljše. Dragi brat, dam Ti vedeti, da smo z velikim veseljem prejeli Tvoje pismo in ko sem ga začel citati, so me solze oblile. Po tolikem času zopet enkrat pismo, ki si nismo medtem mogli nič pisati in si dati vedeti v teh strašnih časih, ki smo jih pretrpeli. Kolikokrat smo premišljevali o Vas, 3 vseh, kako in kaj se godi z Vami. Tudi pri nas, kaj je vse bilo, se ne da popisati. "Zelo težko se nam je storilo, ko nam pišeš, da je Tvoja žena Ivanka bolana že pet let na vodenici. Vidiš, kako pride, ki ne bi nikdar mislili kaj takega, ker je bila zmerom zdrava videti. "Vemo, da je žena dosti trpela in tudi za Tebe ni bilo do slite, kako je tukaj. Če S3 v kratkem kaj ne preobrne, da pride kakšen gospodar tukaj, ne vem kaj bo. Mi vedno upamo, da bomo prišli pod Jugoslavijo, kamor spadamo in komur tudi Trst pristoja. "Leta 1943 sem bil v Prelo-žah, sem šel pogledati in kaj dobiti. To Ti malo popišem. Ko sem prišel v vas Kilovče — je ni več, ne mlina in ne žage. O vasi Bitinji ni niti sledu o njej in tako sploh povsod. Osem vasi tam na okrog ni več. Doma pri Boštjanu so zažgali štalo; v Zajevšju so zažgali tudi štalo. Sestro in svaka so živa vrgli v Ijenim veteranom približno iste možnosti. Velepodjetniki so izjavili, da 30 delavci nespametni in da s svojimi zahtevami pretiravajo. Ljudje, ki podajajo take izjave sedaj. Ako imate kaj obleke doma, ali če kupite, dajte si vzeti na znanje, da to je le za otroke in sicer od rojstva pa do 16. leta starosti. Euclidska naselbina je sedaj v prilog podjetništva, imajo pla- \ velika. Dajmo se pokazati, da če, ki jim prinašajo po $100 ali, jim tudi mi lahko pomagamo. $200 tudi v času, katerega pre-1 Vsakdo ima kaj, kar lahko utr-■5pijo. Njihovi otroci ne bodo mo-, pi in prinese. Če nimate obleke, rali jesti manj radi tega, ker je | tedaj lahko prispevate v denar-zdaj konec vojne. ju in s tem se bo potem kupilo Delavske unije pa so prepričane, daje popolnoma nepotrebno , da bi katerikoli ameriški otrok imel v miru n;ianj hrane ali. obleke, zdravniške nege ali vzgoje kot v vojni. Poviški plače, katere zahtevajo ameriški delavci, niso priboljški in ne presegajo tega, kar so že dobivali med vojno — gre le za to, da se dohodki ne bi znižali za 25 do 50 Gre za po višek mezde na uro, ki naj nadomesti krajši delavni čas, in ki odgo- ogenj; sta oba zgorela. Tako je, . . bilo v več tukajšnjih vaseh. produktivnosti. roparska brezčutna zverina, kaj,. eavs jc v ... . „ I interesu vsega liudstva so napravili iz naših krajev, se ne more popisati in se ne bo nikdar pozabilo. Nacisti in fašisti niso drugega vredni, kot da se jih vse pobije. Pri vsem tem, ko je slabo, so se Slovenci in Italijani zedinili skupno za boj proti i sega Ijudstv Oni med nami, ki imajo farme, ali mala podjetja, ali ki niso člani unij, morajo podpirati zahteve unij CIO in A. F. L. Ako delavske zahteve propadejo, bodo trpeli vsi v depresiji, ki bo nastala. Le oni, ki so delež- fašizmu, ker ranjena žival še, . ...... , v , . v. . dviga glavo. Fašisti se tudi tru-^^'^^l^kanskih plac.bi u^ivah se dijo netiti spore med delovnim!"^«!^^]« vse dobrote življenja, ljudstvom. Todanašiljudjede^l Tudiakobiimehl0,000,000 lajo na vse načine proti njim in i nezaposlenih v letu 1946, bo mo-za svobodo naroda. Tako Slo- industrija se vedno delati venci in pošteni Italijani, kateri 30 trpeli in se borili proti zverinski druhali in tudi zmagali za vedno, ^edaj delajo skupno, da se priključi Primorska k Jugoslaviji. Oboji, delavci in kmetje pričakujejo rešitve od Jugoslavije, ker brez Jugoslavije tukaj ni življenja. Mislim, da ste tudi Vi drugi v Ameriki propa ogromne dobičke, večje kot kdajkoli prej. Povišek v pro- blago na debelo. Nekateri moški pravijo, da se to njih ne tiče: ta "baby shower", da je to le za ženske. Jaz pa pravim, ker se gre za stari kraj, se nas vseh tiče, prav toliko moških, kot žensk. Apeliram na euclidska društva in Slovenski društveni dom, da bi vsak nekaj prispeval v ta namen. Pri "baby shower ju" se bo vršila tudi domača zabava. Progresivne Slovenke bodo skušale goste kaj najbolje postre-či. Tudi za muzikante je že preskrbljeno. Postregle bomo s prigrizkom in za suha grla bo nekaj na razpolago. Zato ste lahko brez skrbi, kot da bi bili doma. Torej na svidenje. Progresivne Slovenke krožek št. 3 se priporočajo za obilen poset! Mary Ster, tajnica. SLAVA! NIČ VEČ Hrbtobola Tukaj je čisti, moderni čin olajšati navaden bol. Johnson's Back Plastmi Olajša bolečine, otrpje. ^ tegnjenost. Vpliva V vseh lekarnah. Zahtevaj^ Johnson & Johnson kakov^ lepo kulturno prireditev. Po ključenem programu bo ples prosta zabava, in seveda v obilju bo tudi vseh telesnih dO" brot kakor tudi prijazne ve med prijatelji in znanci. S pevskim in narodnim P"" zdravorn vas vljudno vabi Odbori ID. SI v še, k Ci C: Pi 1. 2. Ti BI Z: CI Koncert in 10-letnica pevskega zbora Slovan Slovenski pevski moški zbor Slovan, ki je bil ustanovljen dne 5. januarja 1936 bo priredil za duktivnosti in tehnični napre- j lO-letnico svojega obstoja kon- bro, ker ni mogla opravljati go-1 2a naš kraj, kam naj se spodinjskih del, kakor bi bilo j g^joči. treba. Gorje, kjer n i m a m o j zdravja. Ali kaj hočete. Bodite [ "Drugače je tukaj dela zelo pogumni in pomagajte si k zdravju, kar največ mogoče. Bili smo tudi vedno v skrbeh, kako je z Vašimi otroci. Hvalabo-gu, da so še vsi živi in zdravi in da jim ne gre slabo. Mislili smo, la so bili poklicani k vojakom. "Čudno se nam zdi, kako je Pavle dvakrat padel. Kako in na kakšen način si je glavo prebil. Samo, da mu ne škoduje. Kakor vidim, dela in je tudi že poročen. "Dragi brat! Neizmerna hvala Vam za denar, ki ste ga nam poslali v pomoč. Jaz se naha-1 jam v bolnišnici in enkrat bom | AMERIKA POSEDA VS)E že šel na banko ga vzdigniti. ^ POGOJE ZA DELO Drugače je tukaj še vedno sla- BLAGOSTANJE bo, glad in trpljenje za bolnike. Ko bi Vi vedeli, kaj dajo tukaj bolnikom, je nekaj neverjetnega. Ni prav nobenega mesa, ni juhe, ni enega jajca, zelo malo sirovega masla. Mineštra kakor voda, brez zabele in zelenjava malo. Razkopane hiše stojijo, kakor so bile. Kapitala noče nihče založiti, da bi se delalo, dokler ne pride pravi gospodar. Tega tako težko pričakujemo Ž3 osem mesecev. Da bi S3 tukaj kajizboljšalo, se vedno vršijo shodi in seje. Ljudstvo je zmerom na straži. "Drugega Ti ne bom nič pisal. Sprejmite pozdrave tudi od moje hčerke Zore in njenega moža in sina. Zbogom "Matija Renko". (Nadaljevanje s 1. strani) kega podjetništva, da se primerja mezda delavcev v vojnih tovarnah z dohodki onih, ki s strelskih jarkov vrše svoje dolž-nobenega olja ne vidi. Tako je j nosti — kampanja, katere cilj tudi za ta zdrave. Trpijo revežiije bil, da zabije zagozdo med tukaj. borce na fronti in delavce na "Delavci, špecijalisti imajo domači fronti — je zdaj udari-plače do 200 lir dnevno. Toda s i la nazšj. Ameriški vojaki, ki se lem si malo pomagajo, ker so j zdaj vračajo s fronte, dobivajo cene tako visoke, da si delavec ! ponudbe v industriji, ki dajejo ne more vzeti najbolj potrebnih IŠ3 nižje dohodke kot njihova dek sta to omogočila. Radi tega moramo zahtevati polno zaposlitev. in polno produkcijo, a kongres mora skrbeti za zakone, ki bodo uresničili in ustvarili te naše zahteve. Urednikova pošta čitalnica S. D. Doma se zahvaljuje Clevelaad, Ohio. — Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se najlepše zahvaljuje sledečim društvom in posameznikom za prostovoljne denarne prispevke: Po $5.00 so prispevala sledeča društva: V boj št. 53 SNPJ; Blejsko jezero št. 27 SDZ; Svoboda, štev. 748 SNPJ; Waterlo Camp, št. 281 WOW; Združene Slovenke, 22 SDZ in Cerniško jezero, št. 59 SDZ. Društvo Carniola Tent, štev. 1288 T.M. je prispevalo $6.00 in J. F. Durn $2.00. Ob tej priliki se vabi vse rojake in rojakinje v okrožju Slovenskega delavskega doma, kateri še niste člani čitalnice, da pristopite k tej važni ustanovi, bogati s knjigami in časopisjem. Čitalniški prostori so po dnevi vedno odprti. Tam lahko čita-te različno časopisje. Vsako sredo zvečer med 6. in 8:30 vam je na razpolago čitalniški knjižničar, Frank Petrich, da vam po- jih vzeti na dom na izposodo Poslužite se čitalnice in čitajte. Anton Jankovich, tajnik. stvari. Brezposelni imajo po 80'obupno nizka plača v vojski, streže s knjigami, ako hočete si lir. Blago se vidi po razložbah, mornarici in pomorski pehoti. ali večina tega ne more kupiti,' Veterani spoznavajo zavajal-ker tisto je samo za gospode, ki jnost pr3tid?lav;-,ke propagande imajo dosti denarja. Tako stane j Vojak z ženo in dvoje otrok kilogram fižola 160 lir; polenta' je dobival mesečno najmanj 16, meso 360 lir za kilogram,, $128. — V isti dobi, to je, v slanina 900 lir; olje 900 lir; li- času najvišjega takozvanega ter vina 120 lir; drva kvintal vojnega blagostanja, ie preje-1,000 ]ir. Kruh dobimo na kar- ^ mala tretjina ameriških delav-te, je 25 lir, in tako je vse eno cev od 10 do 30 odstotkov manj-za drigim. O obleki ali obutvi šo plačo kot ti slabo plačani vo-niti govora ni. Tako, pa pomi- jaki. In danes se nudijo odslov- "Baby Shower" v Euclidu V nedeljo, 13. januarja ob 2:30 uri popoldne pridite vsi v Slovenski društveni dom na Ke-cher Ave. Zakaj? Progresivni Slovenke krožek št. 3, bodo priredile "Baby Shower", ker je cert in opereto "Kovačev študent", ki se bo vršila v nedeljo, 20. januarja, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne. Pevski zbor Slovan se 'je v preteklosti vedno rad odzvali vstopnice ali prodane ali St. Clair Rifle and Hunting Club Naznanjamo, da bo naš priredil svoj letni banket, v se boto, dne 26. januarja, 1946 ^ Slovenskem domu na Holm®® Ave. Po običajni srnjakovi ^ kokošji večerji bo ples in P''"' sta zabava. Godba ko ista lansko leto in sicer pod vod' stvom John Urankar Jr., katC" ro vsak pohvali. Večerjo se b" začelo servirati ob sedmih čer. Ples in drugo pa do štir' zjutraj, oziroma kakor po vadi. Vstopnice dobite pri nih; priporočamo, da si jih skrbite takoj, kajti letos kujemo nenavadno veliko ležbo in bi radi vedeli za kolil^" pripraviti. Kakor hitro bomo videli, \ je za postrežbo v tej dvova®' prodanih dovolj tiketov hoi"" prodajo ustavili, ker želimo, ® bodo naši gostje postreženi zadovoljni, kar j 3 nemogoč-preveliki gneči. Naš m članom, posebno stim, ki se ne vdeležujejo se>" pa sporočamo, da v smislu bovega sklepa morajo biti VT- vsakemu povabilu za sodelovanje pri naših narodnih, kulturnih in dobrodelnih prireditvah, zato pevci in prijatelji zbora upravičeno pričakujejo, da se bo tudi naše slovensko občinstvo v častnem številu odzvalo njegovemu vabilu za obisk tega koncerta in operete, .katere s2 pevci pod vodstvom svojega pe-vovodje g. Vavtarja pridno vadijo. Pri programu igra Frank Slejkp orkester. Ker je taka prireditev v zvezi z velikimi stroški, boste s svojim posetom materialno podprli, pevcem samim pa boste dali moralno zadoščei^je, da njihov požrtvovalni trud ni bil zaman in da zna naša slovenska javnost ceniti njegovo prizadevanje za podvig slovenske pevske kulture, s čemer bodo dobili pevci nadaljno veselje do petja in kulturnega udejstvova-nja. njene do banketa, drugače bo članu računalo za nje. Pr'F" roča se članom, da sproti ščajo tajnika o prodaji vstoP'''" ali vsaj do 21. januarja. NjcS"" va telefonska številka je: 5722. Na letni seji z dne 6. janua[, ja, 194.6, je klub izvolil slcd^ odbor: Anton Novak, predse® nik; Anton Baraga, podpreds^ nik; John Papesh, 20583 Gol'^ Ave. Euclid, Ohio, tajnik; pold Kushlan, zapisnikar; ^ p old Kushlan, Andrew Boz'*'. in Stanley Dolenc, nadzoMii^j] Andrew Bozich, oskrbnik pu* gA' T, Stanley Dolenc, zastopnik ^ NSa, podr. št. 39 Seja se vršiJ vsako prvo nedeljo v meseCJ Slovenskem domu na Holo^ Ave., začetek ob 9:30 dopol^®^ Odbo^' Yale, Kan. — V tukajanj^ rovu je bil 3. januarja ubit Opereta "Kovačev študent" je i drej Cuder. Nanj se je vsU prijetna glasbena veseloigra, ki i plast kamenja in je bil na vam bo nudila mnogo duševne-! stu mrtev. Tukaj zapušča ga užitka pa tudi mnogo zaba-1 in hčer Mary, ki je prišla ve. Torej pridite in podprite to j obisk k staršem iz Chicaga-^^ kor ni razpršila težkih oblakov, ki se še vedno zbirajo na v Sloveniji v Jugoslaviji še ved- obzorju v deželah Srednjega vzhoda. Tudi Nemčija je še otrok brez obleke | : , ... ; . , . , , • u J - ,. m obuvala. Tem je treba poma-■ polna nerazrešenih vprašanj, ki so problemi bodočnosti. i Kaj bo z Bretton Woodskim sporazumom je tudi še pre-■ vabim vse članice in prijate-I cej nejasno. Naša potrpežljivost mora biti v pravem raz- ije, da se gotovo udeležite to , mer ju z vsemi temi težkočami. i priredbe. Partizani, pokažite se Gornja slika predstavlja Mrs. Rooseveltovo ii* dr. Neubaurja, člana misije Jugoslovanskega rde* čega križa, ki se sedaj mudi v Ameriki. Slika je bi' la posneta v uradu Ameriškega odbora za jugoslo'. vansko pomoč ob priliki časnikarske konference, je ga. Roosevelt sprejela častno predsedništvo teS^ odbora. VABILO NA PLES * V soboto, 12. januarja, 1946 Slov. delavskem domu na Waterloo IGRA PETE SOKACH ORKESTER Vstopnina 85c. Dobra zabava in fina okrepčila januarja, 1946 ENAKOPRAVNOST uti 30-V les iD ro-iO' )d-te-bo i'e- rib la-18-re* ;a-i? .k« da m' [O" dW ii) , v ti-;e} lu-/■e vr- S2 pove-ni" P'O" 5 IV. al" ,eši ed" od' [lef ef ef' icli ki: šk: ;A- r" [ICS # lOl"' e)' ^0' il» iif ,;lO Slovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, III. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 J ®*elandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl odborniki in člani šir-*£a. odbora* ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MiUord, N. J. castM podpredsednica; MARIE PRISLAND, 1034 DiUingham Avenue, Sheboygan, Wis. ' Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: l^edsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. «■'™®''®^ednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. PMpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, UUnois. Tajnik: mirkq q KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. ^^NCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. '®®JOVEC, 1840 W. 22nd PL, Chicago 8, HI. ^TON KEAPENC, 1636 W. 21st PL, Chicago 8, 111. ^OPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ^INA NOVAK, 6117 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio, »bank ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. , NADZORNI ODBOR: JOSl^ ^^'^EZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, lU. w SEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. ^ SIRSI ODBOR: 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. JOSPPu BURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10. Oliio. THPrpo ^ ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, lU. ANTov » ('ERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. Route No. 4, Princeton, 111. Rev m JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. Prank KEBE, 223—67th St., Pittsburgh 1, Pa. 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. KATBpw 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. JOBv ^^E KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. JOHN p 411 Station St., Bridgeville, Pa. Hjjj^^®^.W)CK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. Menahan St, Brooklyn, N. Y. tnPDr!; SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. Vai evirr^ SPECK,*4658 Rosa Ave., JOMV stroj, 1040 N. Holn St. Louis 16, Mo. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. JOHm oxiiuj ANDr^" 1634 Cedar St, Pueblo, Colo. ANTon Forest Ave., Johnstown. Pa. * F. U. Bldg., Ely, Minn. ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. ^ISMA IZ STAREGA KRAJA "T . ^ ^l®ga ne maramo, svojega ne damo .. Mr, 232 Durjava, 758 E. smo ori O., je prejel pi- tiii( if- sestre, Fan i Kraj- K 8ed^^ živela v Doblar- Dri jf stanuje v Ročinju So jQ Ha Goriškem, odkar rojgtjj pregnali iz njene te oijJ. Pismo je prvo iz deče T 7 letih in je sle- vsebine; "J Ročinj, 18. nov. 1945. brat! il^Nročam da sem z ve-_^P'^jela Tvoje ,j,. ovano pismo, za katero liin y dna srca zahva- vj ijj HiG, da ste vsi zdra-%i, }j ^ ^ imate dQ,bro. Tudi ^ vsi zdravi. e biin tio, s pisanjem, T srčno pozdra- in celo Tvojo druži- Ho gJ ® naj Ti opišem, preživeli v tej dolgi aj Qpj ' ^°jni. Hočem Ti le ne-%% ° našem zgodovin#-^ 2ave,j j'5'^ju. Pred vsem smo ^®^ska ^ '' je rodila slo- Wi, Zavedali smo se Vzeli smo isto pot, kot so jo začrtali naši stari pradedje že pred sto in sto leti. Torej na 28. januarja 1943 so prišli italijanski fašisti in so mi odpeljali starejšega sina, ki je bil rojen leta 1924, kot kakšnega razbojnika iz hiše in ž njim vse ostale fante -v vasi — pod orožje. Dne 2. maja 1943 so po-! novno prišli ter mi odpeljali drugega sina, ki je bil rojen leta 1925 in ravno tako vse ostale fante po vasi. Bilo je strašno gledati, kako so te fašistične zverine lovile te uboge fante v vasi ter jih odpeljale, nismo nič vedeli kam. Po par dnevih smo zvedeli, da so šli pod orožje. Po pravici pcrvedano, da bile so bolj težke -puške, kakor ti nedolžni. fantički. "Ostale so mi še dve hčeri ali tudi te za malo časa. Ti prokleti fašisti so si izmislili ponovno hudobni načrt. V naši družini so izbrali ravno mojo starejšo hčer Jolando, da mora postati izdajalka svojega naroda. Ne, tega, ne, rajši umreti, kakor iz- iC.'' srno v"".'." 'dajalka ali izdajalec postati. Od- • kiovenci suznii pod , .... .. , , . , : faXwv« _ / locili so 11, da ako v teku 14 dni ® DoHov ^^sizmom. Zato smo , , , , . , . . v hni , I ne bo povedala, kje se nahajajo proti krutemu _ ^ ,. . \ . , , A "'U, v v,^.; ........! nasi partizani, da jo bodo aretirali in mučili. Ona pa je rekla tako: a ta, mama, rajši unirem ^ boj proti krutemu v,.v.y za boljšo bodoč- otrok. V trpljenja je ? fašisti =0 nas Italijan- , ® tla C iz naše rojstne Katv, z nedoraslimi otro- . , , ,. . - podati kie zavetiel"^''^'^ pot .trpljenja. 61a je dn@ To -je uj, ' . 110. maia 1943 leta v hribe k na- . %iHu '' bilo za pomisliti. L. kot pcštena Slovenka, kakor pa d)i postanem fašistična izdajalka. Mi smo ji dovolili, da si je >n Smo šim partizanom, da se je skup- 14 let stara. Srečo je imela, da je imela dobro teto Marijo, ki jo je vzela k sebi in ji bila kot njena mama, Jaz pa sem bila v zaporu tri tedne, nato sem bila odpeljana v taborišče Fraschetti, toi je še naprej od Rima. Tam sem bila do razpada Italije. Potem pa sem pobegnila iz taborišča ter prišla srečno domov. Mož je bil tudi interniran v taborišču Savono. Po razpadu Italije pa je bil revež odpeljan v nemško taborišče Mathausen. Ko sem jaz prišla domov, nisem našla nobenega, ker tudi hčerka Ida je šla v hribe in se borila proti sovražniku. Vrnila se je koncem novembra 1943 leta, da sem zopet imela družbo. Nič nisem vedela za ostalo družino, kje se nahaja, ali je še kakšen živ ali ni nobenega več. Po dolgem času sem zvedela, da sta šla tudi oba sinova v partizane. "Dne 10. decembra 1943 so mi Nemci ujeli mlajšega sina, kot partizana. Neusmiljeno je bil mučen in odpeljan v Goriški zapor. Dne 26. januarja 1944 se je nepričakovano povrnil mož iz nemškega taborišča. Bil je živa smrt. Tehtal je 32 kil. Torej misli, kaj je moglo biti. Dne 28. januarja 1944 pa so mi odpeljali sina iz zapora v Nemčijo v taborišče Dachau. Šestnajst dolgih mesecev nismo vedeli, ali je živ ali mrtev. Nič novic nismo imeli od njega, dokler se ni srečno povrnil 14. junija 1945. Kaj je on v tem času prestal, pa ni mogoče opisati. Čudimo se, kako je ta revež še ostal pri življenju. "Ko je Ivan malo ozdravel in prišel k sebi, se je pojavilo novo trpljenje. Dne 4. maja 1944 ob 5. uri zjutraj so se pojavili nemški nacisti in fašisti, ter nas ponovno aretirali, mene, Ivana in Ido ter sestro Marijo in njenega moža ter še dva druga moža iz Ročinje. Odpeljali so nas v Tolmin v zapor. Tam smo bili tri dni brez vsake hrane in na vse načine mučeni, da bi kaj izdali. Ali ostali smo trdni in vztrajni. Ničesar nismo povedali, da bi škodovalo našim bratom in tovarišem. Od tam so nas peljali v Gorico v zapor. "Dne 19. maja 1944 smo bili zopet izprašani, ali tudi tam niso imeli uspeha. Ostah smo trdni. Dne 23. maja 1944 so odpeljali v nemško taborišče hčer Ido, sestro Marijo in njenega moža in še ostala dva Ročinjca. Jaz in Ivan pa sva bila 30. maja 1944 izpušena domov. Ali doma smo bili malo časa. Kaj delati doma, ko so nas vsega oropali, živino, hrano, obleko, denar in vse, kar smo imeli. Oboji so nas izropali, nekaj Italijani, nekaj Nemci, tako da nam ni ostalo nič. "Dne 8. julija 1944 sem jaz šla v hribe k partizanom, Ivan pa je ostal doma. Dne 18. julija 1944 pa so Ivana ponovno iskali Nfemci, ali bil je srečen, da je ušel. Skočil je skozi okno, in je tudi on pobegnil v hribe. Potem smo se borili vsi proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu. Ida pa je koncem septembra 1944 pobegnila n; -Va v Ha« i V, , no z njimi borila proti krutemu "Časi STv, je slo naprej.' sovražniku. „ dr,r> ^ počasi privadili ??®gli, zopet nekaj o po ijj^ si kupili nekaji "Kaj je postalo pa potem? y vzeli nekaj zem- Dne 36. maja 1943 so prišle te da smo se fašistične zverine ter nas odve- (ja Otroci so dorasli in dli v zapor, mene, mož^ in hčer ali zečelo iti že do- Ido. Odpeljali sa nas; v< Trst. "Naš kri"^^ "lalo časa. Ida je bila v zaporu 12 dni po- ^ 1943 pot se jo začel le- tem je bila zopet izpuščanajdo- ' Zgopg. ^ JG tako, kakor sem mov. Kam iti in kam se podati, ^^®dali da smo se ko ni imela več ns očeta in ne je rodila slo- matere, ne brata,, ne sestre. Bi-i la je popolnoma sama, sirota, ženske in moški Za čiščenje uradov Stalno delo — dobra plača '^ETNa window cleaning co. 1^^ 1430 E. 27 St., vogal Superior Ave. iz Nemčije ter srečno prispela v hribe k partizanom. "Ni še bilo konec trpljenja. Dne 9. aprila 1945 so zopet Nemci ulovili Ivana kot partizana, ga odvedli v goriški zapor ter mučili in pretepali so ga, kot bi bil živina, ne pa človek. To je trajalo do razpada Nemčije. "Dne 1. maja 1945 smo pa prišli domov, jaz, Ivan in IJa. Za ostale pa nismo vedeli nič, kje so, tako da prva za nami je prišla domov sestra Marija dne 15. maja 1945, sama, brez moža, ker njega so umorili v nemškem taborišču Dachau. Tako je ostala reva sama, brez vsakogar in tudi njej se vse oropali, da danes ne moremo pomagati ena drugi. Edino si pomagamo s to-lažilnimi besedami za boljšo bodočnost. Potem je prišla hčerka Jolanda ali samo za videti nas, ker nismo mislili, da se bomo videli še kdaj. Potem je prišel domov sin Alojzij iz Nemčije, tako da manjkal mi je še starejši sin. Za njega nismo vedeli, kje je, ah še živi, ali je mrtev. Dolgo časa ni bilo glasu od njega, potem pa se je oglasil. On je bil na Hrvaškem v bolnišnici. Bil je ranjen, ima pokvarjeno desne roko. Sedaj pa se nahaja v podoficirskih šolah, tam nekje blizu Reke. "Tudi Jolanda se nahaja še vedno v vojaški službi v Ljubljani, mlajši sin pa v Tolminu pri Narodni vojski. Ostali snio doma in je tudi Marija z nami. Brat Andrej je še vedno v Tr-bovlju. Kako se je z njim godilo, ne vem, ker nismo imeli še možnosti za iti ga obiskati. Ber-to je bil za časa vojne pri sv. Luciji pri sorodnikih. Sedaj pa dela v tovarni v Anhovem, da si služi vsakdanji kruh. Stric Miha se ima dobro s svojo družino. Zdravi so in nič jim ne primanjkuje. Od strica Albina pa nimam nobenih novic in nič ne vemo, kje da se nahaja in kako je ž njim. "Dragi brat, ne misli, da to kar sem Ti pisala, da se je samo z nami godilo, ne. Bilo je na sto in sto in še več družin, še na hujši način prizadetih, če ravno ne iz naše vasi ali vedno iz naših krajev. Itahjanski fašisti ii) nemški nacisti go na vse načine uničevali vasi in morili ljudi. Požigali so vasi, ljudi so metali žive v ogenj, so jih obešali, so jih žgali, so jim vžigali zvezdo v čelo, živim so vrtali oči in še na sto drugih načinov so mučili uboge, zavedne Slovence. Kljub vsemu trpljenju sedaj hočejo, da bi se n)i vdali, ker fašizem je uničen, ali fašisti še živijo. Mi pa se ne bomo vdali, hočemo doseči to, kar smo si namenili. "Na grobovih naših padlih borcev smo prisegli, da njih žrtve ne smejo biti zaman in tudi ne bodo. Tudi, če je potrebno, bomo šli ponovno v boj, ker mi smo taki, da tujega nočemo a svojega ne damo. "Prosim Te, ako dobiš to pismo, da ga daš čitati vsem Tvojim znancem, da bodo vedeli, koliko smo morali zavedni Slovenci trpeti pod fašističnim terorjem. "Končam to moje pismo. Sprejmi najlepše pozdrave od nas vseh Ti in cela Tvoja družina. Obenem pa Ti voščimo vesele božična praznike in srečno novo leto 1946, da bi uživali srečni in veseli še mnogo let, to Vam želim jaz in vsa moja družina in tudi sestra Marija. "Ako dobiš to pismo, prosim, da nam takoj odpišeš. Tukaj Ti pošiljam naslove od brata Andre ter moje hčere. "Fani Krajnik". POGLED V DAVNINO Znanstveniki so nedavno odkrili v državi Irak ostanke seli-šča, katero smatrajo za najstarejšo dosedaj znano poljedelsko naselbino. Kraj je v bližini mesta Hasuna, nekako v sredini med Sredozemskim, Črnim in Kaspiškim morjem in Perzijskim zalivom. V tistih krajih še zdaj raste divja pšenica, ki je prednica sedanjih kultiviranih pšeničnih vrst. Tam, sodijo znanstveniki, so se naši davni primitivni predniki prvič začeli ukvarjati s primitivnim poljedelstvom. Izkopanine na gori omenjenem kraju so pokazale ostanke hiš, zgrajenih iz nežgane opeke .Najdeni kosi lončenih posod kažejo starost osem tisoč let. Najbolj zanimiva . najdba za znanstvenike pa je primitiven srp, izdelan iz ostrih ploščic kremenca, ki so vložene v otrdelo zemeljsko smolo. Ta srp je še vedno tako oster, da je mogoče z njim žeti žito. Znanstveniki, tako zvani an-tropologisti, so mnenja, da se človeški rod ni razvil na kakem določenem delu sveta, ampak se je razvil na raznih mestih in v raznih časih. Davni naši primitivni predniki, kakor še danda- nes tako'zvani divjaki, niso imeli stalnih bivališč, ampak so pohajali iz kraja v kraj ter se preživljali z divjimi sadeži, ki so jih našli, in z lovom. Prva civilizacija se je pričela, ko so se ljudje kje za stalno naselili in začeli kultivirati divje rastline, katerih sadeži so bili primerni za hrano. Najstarejša taka dosedaj znana človeška naselbina je bila pri Hasuni v državi Irak; po mnenju znanstvenikov so nekoliko civilizirani ljudje tam živeli že pred osem tisoč leti. Posneto iz Nove Dobe, glasila Ameriške bratske zveze. PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI! Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? Če j ne veste, čitajte "A Nation of i Nations," knjigo, ki je najnovej-|še literarno delo našega ameri-I ško-slovenskega poznanega in j spoštovanega pisatelja Louis j Adamiča. Za vsakega naseljenca I ali tu rojenega Slovenca ali Ju-, goslovana je zelo važno, da ve! IV uredništvu Enakopravnosti jo I lahko nabavite. Oglašajte v Enakopravnosti INFANTILE TORAIYSIS JANUARY 14-31 ■■■■■■■ Tht NoHonol Fouftdotlon for infanttU PoralvsTi oglašajte V •ENAKOPRAVNOSTI" «a ^ "» M4tUP»^tW yiotntts 4M. «««UM«Mlt ## or ««»».A KM« ^ fcowte'Tsr Mtt ant^li VSU >« MMniM ai«mu>»u«BUUr 1» J ee'"«»vie*ew