to to {(o
Ljubljana, t, januarja 1942*XX
DffnOTlNA
in KMETSKI LIST
Upravntštvo id uredništvo »DOMOV IN h!« L.jui>i|aim, • « •	• - «
Puccinijeva ulica St 5. 11 nad., telefoni od 31 a do 3i 20 IZ11313 VS3K ICOGII Račun Postne hranilnice, podruž v LjuhllanJ *t 10 7U	*
Naročnine ta tuzemstvo. četrtletno 4.50 L, polletno 9.- L, celoletno 18.- L: za inozemstvo: celoletno 30 40 L Posamezna Številka 50 cent
m mm® mm am
' *9 4 & -
Pregled vojnih In političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je ob-jsuril 29. decembra nasledno vojno poročilo: Sovražnik je z znatnimi oklopnimi silami poskušal , obkroževalno akcijo v pokrajini Agedabije.
bil pa je z našim ognjem in s protinapadi v bok. ki so jih izvršile italijanske in nemške mehanizirane divizije, takoj ustavljen in hudo poražen. 58 anglešk h tankov in veliko število oklopnih avtomobilov in motoriziranih vozil je bilo uničeno in delno zajeto Na bojišču pri Solumu in Bardiji ni nič posebnega. V ponovnih akcijah nemškfh letalskih sil na Malto so bila sestreljena tri sovražna letala. Nemški lovci so dosegli angleški trimotorni bombnik, ki je poskušal poleteti nad Katanijo, in ga prisilili, da je pristal med krajema Noto in Roznl ii Zajeta je bila posadka šes<:h mož. V vzhodnem Sredozemlju so naša tornedna letala napadla sovražni pomorski oddeVk in zadela težko križarko in dve lažji ladji. Izmed lovcev v spremstvu konvoja sta bila v bitkah v zraku sestreljena dva Cur-tissa, eno naše letalo pa se ni vrnilo Trt druga letala, ki so bila močno zadeta, so dosegla naša oporišča.
Is poroda vrhovnega poveljništva nemške vojske z d ne 29. decembra povzemamo, da
se na vzhodnem bojišču nadaljujejo ob-brambni boji z nezmanjšano srditostjo.
Pred Pelrogradom je nemško težko topništvo petkrat zadelo neko sovjetsko vojno ladjo. Pri ponovnih letalskih napadih na premikanja sovjetskih čet in ladij v prelivu pri Kerču je po istem poroč lu bila potopljena ena prevozna ladja, šert nadaljnjih prevoznih ladij pa poškodovano Tudi več manjših ladij je utrpelo škodo. —Isto nemško poročilo navaja, da so v Severni Afriki podvzeli Angleži napade proti nemško-italijanskim postojankam pri Agedabiji. V protinapadih pa da je bilo uspešno uničeno 58 angleških oklopn h bojn'h voz in večje število iz-vidniških voz in motornih vozil. Pri Marsa Ma-truhu Je nemška pdomornica potopila dve angleški prevozni ladji. Nemška bojna letala so z učinkom napadla Malto. Angleški bombniki so napadli v noči na 29 decembra kraie v zapadni Nemčiji in na severnonemškem obalnem porečju. Prebivalstvo je imelo zlasti v Emde-u mrtve in ranjene. Devet angleških letal je bilo sestreljeno.
Večje število mater in otrok je bilo obdarovano
Pred božičem je Ženski fašijo v Ljubljani obdaroval večje število najpotrebnejših mater in otrok. Obdarovanje se je vi šilo na sedežu Dopolavora na Taboru. Dvorana je bila okrašena z državnimi trobojnicami in slikami Kralja Cesarja in Duceja. Dvorano so napolnile siromašne matere s svojimi otroki.
Dobrodelno prireditev je počastil z obiskom tudi Visoki komisar Ekscelenca Emilio Grazioli. Gosta so pred vhodom v poslooje sprejeli številni zastopniki združenj in obla-stev V dvorani ie visokega gosta pozdravila zaupnica Ženskega fašija ga. Devecchijeva. ki se mu je naiprej zahvalila za obisk, nato pa ie v italijanščini imela nagovor, ki je bil preveden v slovenščino.
»V Ljubljanski pokraiini in v vseh pokrajinah Italije.« je izvajala zaupnica med drugim, »se v Duceievem imenu v tem svetem dn^vu ob pričpkovanju rojstva bo^iega praznuje z ganljivimi obredi dan. v katerem se pov^Učuieta fašizmu nailiubši bitii: mati in otrok Po navodilih Va«e Eks^elpnce bnr^o razdelili v novi italijanski pokraiini naslona darila: 160 zavHknv. vsehu'0*ih 11200
kosov oblek in perila, 408 denarnih nagrad po 100, 150, 200 in 250 lir, pet zibelk in 50 oprem za dojenčke, izmed katerih bo 15 podeljeno materam v mestni porodnišnici. Za to slovesnost, katere namen je nagraditi mnogočlanske družine in zaslužne starše za dobro vzgojo otrok, smo izdali skupno 250.000 lir. Seznam nagrajenih družin je bil sestav*-ljen delno iz seznamov, ki smo jih prejelt od raznih mestnih uradov. Največ prisotnih mater pa se je prostovoljno javilo v naših uradih, kjer so nam z zaupanjem govorile o svojih družinah, o delu, o trpljenju, ki jih obdaja; deležne so bile naše brezpogojno vzajemnosti, ki je bistvena osnova očarljivega fašističnega vzora. Ekscelenca. to poudarjam zato, ker želim, da bo Vaše srce ozar-jaio upanje, ki je za nas fašiste največje in najdražje: da bo namreč v srcih številnih mater nove pokrajine kakor tudi ostale množice skromnega, delavnega in dobrega ljudstva vzklila z današnim dnem iskra ljubezni do njega, ki s trdno roko in mirn;m srcem vodi usodo vojskujoče se domovine: isk~-> H"b»Trn do r>n?ecra preljubega rtueein.«
Visoki komisar se je za ta pozdrav le«
Uradno poročajo iz Berlina, da je
Hitler z 19. decembrom I. 1941. sam prevzel vrhovno poveljstvo nad vso nemško vojsko.
Nemški poročevalski urad dodaja k temu sporočilu kratko razlago, iz katere povzemamo- ■»Do te odločitve je prišlo spričo ponosne zavesti, ki jo Adolf Hitler ima o svojem lastnem najvišjem poslanstvu in pa zaradi globokega čuta za odgovornost, po katerem morata državni poglavar in pa vrhovni poveljnik oboroženih sil nujno biti ena sama oseba. Potek zdajšne vojne je bolj potrjeval, kako umesten je omenjeni Hitlerjev sklep.« Dasi je Hitler sam prevzel poveljstvo nad vojsko, bo Brauohitseh po vesteh iz Berlina vseeno še ostal v službi In ni stavljen na razpoloženje. Vendar pa maršalu Brauchitschu še niso bile zaupane nove naloge.
Iz Tokija oornča Domej. da so
japonske čete prekoračile reko Perak na Malajskem polotoku in zavzele angleško oporišče Ipoh.
Po isti vesti napredujejo Japonci proti Singa-puru. Angleško utrdbo Hongkong so Japonci zavzeli pred nekaj dnevi. Na otoku Luzonu (Filipini) so se izkrcali Japonci in prodirajo proti Manili ki jo ameriške čete še komaj branijo. Pri Medarui na r^rnzemski Sumatri so se izkrcali japonski padalci.
Iz Tokia poročajo: Na posebnem posvetu tiska, ki je bil sklican v predsedstvu vlade, je bila spo« ročena
sklenitev zavezniške pogodbe med Slani n» in Japonsko. Pogodba je razsežna in obsega nekako zvezo na Življenje in smrt.
Službeno je bilo objavljeno v Budimpešti, da ja odpravnik poslov egiptskega poslaništva obvestil zunanje ministrstvo,
da je egiptska vlada 15. decembra sklenila prekiniti državniške odnošaje z madžarsko vlado.
Ta prekinitev sama po sebi pral:t:čno nii a: ;:•> meni.
po zahvalil in je na to takole odgovoril: 1
»V vsej kraljevini Itai.ji je danasni dan posvečen slavljenju matere in otroka, to je posvečevanju družine. Fašistična vladavina je po volji Duceja z mnogimi raznovrstnimi ukrepi uvedla dobrodelne pobude v korist družine, in to posebno v kor st družin z velikim številom otrok. Z uvedbo italijanske zakonodaje v tej pokrajini bodo zgoraj omenjeni ukrepi koristili tudi družinam te pokrajine. Medtem ko komunizem družino uničuje, fašistična vladavina priznava v njej poglavitno osnovo naroda in zaradi tega jo ščiti in krepi Ni si mogoče zamisliti obstoj kulturnega naroda, pri katerem ni ohranjena poleg vere visoka nravna vrednost družine. Danes se v imenu Duceia v vseh krajih pokrajine podeli 384 denarnih nagrad :lru-ž nam z velikim številom otrok, katerim 'e pomoč najpotrebnejša. in sicer v skupnem-znesku 25 000 lir. poleg tega se izroči tudi 1695 otroških oprav, odnosno zavoiev z oblačili. S tem bo obdarovano skupno 2038 družin. Zdravi in pošteni del slovenskega pre-b'valstva bo bre? dvomi 7nal ce"!fi ta novi čin velike dobrohotnosti Duceia. Ob tej priliki izrekam željo da se bo prebivalstvo z vdanostio znalo izkazati hvaležno velikemu
Sv. oče Pij XII. je imel 24. decembra 0"K>ldne po radiu krščanskemu svetu govor, v katerem je med drugim dejal, da pošilja na večer pred božičem vsem svojo očetovsko besedo, da bi jih opomnil, naj bi ost-°' trdni v svoji veri. Pogled v zdajšnost mu zbuja trpka čustva, ker se zdi, da ni nobene stezice, ki bi držala do sporazuma med bo jujočima se taboroma. Ko se iščejo vzro' i za zdajšni položaj, se pogosto sliši trditev da krščanstvo ni izDolnilo svoiega poslan stva. Krščanstvo, zatrjuje papež, se ni izneverilo svojemu poslanstvu, pač pa so še ljudje uprli pravemu krščanstvu. Kristusu .i njegovemu nauku. Mnoge narode Evrope h. sveta je prevzela verska mlačnost. Bodoč preosnova bo moTla nuditi mrofe -rednosti za ponovni dvie dobreea. a teriala bo previdno in zrelo razmišljanje ne le SDričo težav teea dela. temveč tudi zaradi hudih Dosledic ki bi nas zadele, ako bi to delo propadlo
Dalje bo zahtevala široka obzorja in voljo do trdnih sklepov, pogumne in delovne In di, a predvsem zavest o pravi odgovornosti ki se ne bo izmikala božiim Dostavam,
Zgodovina uči, da mirovne pogodbe, ki s« bile sklenjene ob nasprotujočih si pogojih ali zaradi slabe nravnosti ali šibke politične modrosti, niso imele dolgega življenja Po-rušenje, ki izhaja iz te vojne, pa je preveli ko, da bi mu pridružili še slab in neustre-zaioč mir Ako se hočemo tolikfini nevarnosti izogniti, je potrebno, da sodelujejo z odločno voljo, z vsemi svojim silami in s plemenitimi nameni vsi narodi človeštva. Gre ta splošno reč, ki je splošne koristi in ki zahteva sodelovanja vsega krščanstva, kolikor gre za verska in nravna načela nove stavbe Zato papež izpolnuie svojo dolžnost, ako z ugledom svojega apostolskega poslanstva opozarja vesoljni svet na nevarnosti, ki groze miru. ki ne bi ustrezal pričakovanju vseh narodov za boljšo bodočnost.
Ta novi red mora biti postavljen na ne-porušni in nepremagljivi osnovi nravnostne-ga zakona, katerega spoštovanje mora biti sestavni del javnega mnenja vseh narodov in vseh držav, in sicer tako soglasno, da ne bo mogel nihče o niem dvomiti ali zmanj-Se"nti njegovo obveznost.
Pii XII. je nato naštel nekaj pogojev mednarodnega reda. ki naj bi zagotovil narodom pravičen in trajen mir in ki naj bi bil začetek blagostanja in napredka V tem redu no nravnoetnih načelih zlasti ni mesta za kršitve svobode, nedotakljivosti in varnosti dm^rh narodov, pa naj bi bilo njihovo zimsko raz^rjenle kakršno koli in kakršna koli tudi njihova obrambna sposobnost. Na drugi
I italijanskemu narodu s tem, da bo reagiralo proti oni peščici komunistov, ki kot plačanci nam sovražnih držav in pod krinko po-tvorjenega nacionalizma ubijajo, ropajo, zavajajo zaslepljene in zapeljane ljudi v pogi-bel in ustvarjajo nered, kjer bi bilo potrebno mirno sožitje. Ponovno vam zagotovim, da je naša vlada vlada neomejene trdote, istočasno pa tudi izredne pravičnosti. Italija je večkrat dokazala svojo dobrohotnost. Slovenski narod naj si z isto vdanostjo zna ohraniti to dobrohotnost in istočasno mora imeti pred očmi, da bo njegova prihodnost zelc težavna, ako ne bo naposled sooznal, da je v korist njegove bodočnosti potrebno prijaviti neizprosno vse one, ki ga hočejo za-peliati na katero koli pot, ki ni istovetna z najbolj vdanim sodelovaniem. Želim vam in vaš;m družinam, da bi si ohranili mir in boljšo bodočnost.«
Po govoru Visokega komisaria, ki je bil takoj preveden v slovenščino in ki so ga pri-sotrv snrep^lipli 7 naivno r>ri7ornoctio. se 'e začelo razdeljevanje daril. Razdeljevanje je otvoril Visoki komisar, ki se je z vsako ma-terio posebei in tudi z otroki očetovsko prisrčno pogovarial. Na priredit-i je vladala topla domačnost.
stram ne more biti mesta za odkrito ali zahrbtno zatiranje jezika in kulture narodnih manjšin. Na tretjem mestu je potrebno, da odpadejo sebični nameni po polastitvi vseh glavnih gospodarskih virov in potrebščin za splošno uporabo, tako da so nekateri naiodi izključeni od njih Na četrtem mestu ;e treba izključiti totalno vojno ;n tekmovame v oboroževanju Za izvedbo razorožitve naj se določijo primerna sredstva ki naj bodo častna za vse in dovoli uspešna da bi mogla dati življenjsko in nravno silo pravim odnošaiem med državami V okviru novega reda ki «x. temeljil na nravstvenih načelih, ne more biti '.-rv>*»>r) tn°?ta 7a 7atiranip vere in cerkve
St Rupert na Dolenjskem, decembra Oni dan sem se pomudil pri Birčavi Lojzki v vasi Grmovju Ker s svojim možem tolčeta siromaščino, sem jo pobaral, kako to. pa mi je takoj rekla, da bi bila lahko prav bogata, če bi vedela, kako naj izkoplje zaklad v ajdovskem gradu Povedala mi je tole:
Naš oče so včasih pripovedovali, da je stal nad našo hišo ajdovski grad, v katerem je bival zidarski mojster s svojim sinom, ki je bil tudi zidar Oče je zidal cerkev v St Rupertu, sin pa na Okrogu Ker sta imela oba le eno kladivo, sta si ga kar podajala iz St Ruperta na Okrog in obratno Bilo je to že pred 700 leti.
3\i, kjer stoji danes naš skedenj, pa je imel zidarski mojster hram za vino. Hram je bil zidan pod zemljo, tako da je hodil po stopnicah navzdol V hramu je imel tudi kad cekinov, ki jih je hranil za slabe čase
Pa Je zagorela na Debencu grmada in oznanila grozno vest. da so prišli Turki v deželo Silen poplah je zajel tedaj ubogi slovenski narod, ki je zbegan iskal zavetja, koder ga je mogel, medtem ko so se graščaki varno tiščali za svojimi zidovi
Tudi graščak-zidarski mojster je zapazil grozečo nevarnost. Takoj so mu ušle misli v hram k zakladu, toda kmalu so ga mračne m>sli minile zamahnil je z roko. češ da tia ne bodo našli. Se sam da bo bolj na varnem, če se skrije v hramu Sel je še v Prad, da bi vzel pipo in tobak s seboj Komaj pa je stopil spet ven, je videl, da so se Tur k' nodili ro grmovski vasi in že zažgali neko hišo.
V smrtnem strahu je stekel proti hramu in se zapodil navzdol po stopnicah Toda naglica ni nikjer dobra, nesrečni mož se je
Delavci, zaposleni pri }a\ub gradbenih delih, dobe izpkčaiao razliko
V »Službenem listu« od 24. decembra je bila objavljena odredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, s katero so bile z veljavnostjo od 17. okt. 1. 1941. določene za delavce, zaposlene pri javnih delih, katera izvršujeio bodisi zasebni stavbni nodietniki ali pa državne in samoupravne ustanove r lastni režiji, nastopne minimalne mezde:
1)	za navadne delavce do 18 let starosti 2.40 lire, nad 18 let pa 3.20 lire na uro;
2)	za kvalificirane delavce (zidarje, tesarje itd.), zaposlene do enega leta v svoji stroki, 4 lire, z več kakor enoletno zaposlitvijo r svoji stroki 4.50 lire na uro.
Ker je večina delavcev že odšla zaradi prekinitve dela na svoje domove, opozarjamo vsa delavce, ki so bili zaposleni pri javnih delih, da takoj sporoče z navadnimi dopisnica-mi svojim bivšim delodajalcem natančne naslove, na katere jim bodo delodajalci nakazali pripadajoče zneske. Kdor pa ne ve za natančen naslov delodajalca, naj sporoči podatke, kolikor jih ima, Pokrajinski delavski zveri, Ljubljana. Miklošičeva cesta 22, in bo Pokrajinska delavska zveza zanje ukrenila r>ot-*»b-no, da bodo dobili pripadajoče zneske izplačane.
X Stoletnica plzenskcga piva. Prhodno
leto bo prva in največja pivovarna v P!?nu na Češkem obhajala lOflletnico svoie ustanovitve Ta dogodek bodo svečano proslavili in bodo pri tej priložnosti imeli kar vrsto predavani o plzenskem pivu
X Judje v Evropi. Ob pričetku zdajžne vojne je bilo na Poljskem razmerno več Judov kakor v kateri koli drugi evropski državi. Bilo jih je tri in pol milijona a.i 10 odstotkov vsega prebivalstva V zapadnih delih. Sovjetske Rusije pa je živelo 2.7 milijona ali 2.3 odstotka vsega tamošnjega prebivalstva. V Pinsku je bilo 74.6 odstotka Judov, v Varšavi 33 odstotkov, v Moskvi 5.5 odsto(ka, to je okrog 250 000 Odesa jih je imela 20 odstotkov, Lwow 15 odstotkov. Minsk 42 in Riga 1.11 odstotka
spotaknil in strmoglavil na tla. Bil je takoj mrtev.
Imel je pa nekaj na duši in zato njegova duša ni našla pokoja. Se zdaj hodi na ta svet in prosi, da bi vzdignili podsuti zaklad, s čimer bi njegova duša zadobila svoj pokoj.
Lojzka je pripovedovala dalje, da je že večkrat videla ves skedenj ožarjen od rdeč« m modre svetlobe, prihajajoče iz kleti, ki stoji tam, kjer je bil nekdaj zidarjev hram. Slišala je tudi že milo tožeč glas: »Lojzka, Lojzka, Lojzka, reši me in odkoplji zakladlc
Večkrat sem ga slišala hoditi po veži in hiši ob polnočni uri in klicala moža Janeza na postelji, je nadaljevala Lojzka. Toda Janez ni tako dovzeten za te reči. Včas:h mi je priznal, da ga je tudi on slišal, včasih pa mi je rekel, da se mi vse le sanja Jane/ bi rad izkopal tisto kad, ali ne ve natančno, kie bi začel. Nedavno sta mu pokazala z blagoslovljenimi šibami neki prostor v bližini Hribernikov Jurij in Rugljev France. Jane« je ročno začel odkopavati. Izkopal je že dwa metra globoko jamo in je našel kltuček. C« bi se natančno ravnal po navodilih, ki jih j« imel, bi bil izkopal tudi zaklad. Je bi! pat neroden in ni imel sreče.
Kad s cekini in mož, čigar last ao bi* zlatniki, torej še čakata odrešenja, ki ne4« priti od nikoder. Temelj starega gradu J« res še viden. Kdo je bival v tem gradu, pa neznano. Za danes naj bo dovolj, ▼ eni !•» med prihodnjih številk bom pa opisil, kak« so zakladokopni veščaki kopali isti zs»k!*4 kar v kleti.	G-
Obnavljajte naročnic!
Papež je govoril o potreb) pravičnega re4a, ki na zagotovi narodom mir
iM a d ceteincc Itecejc izSop^ti
* 8te». 1
^ ,, ., „	—H
Mali in veliki gospodar
Brez strokovne izobrazbe
Mi Slovenci se radi ponašamo, kako smo prosvetljeni in kulturni, in navaijamo v dokaz za to trditev, da v naši sredini izhaja veliko število raznovrstnih časopisov Tod?i če bi pogledali, koliko se zanima naš narod za svojo gospodarsko kulturo, torej za stro kovno izobrazbo, pa bi našli, da ie ta skrb zelo, zelo skromna Posebno velia to za kmeta, ki nima priložnosti n možnosti nadaljevati svoio liudskošolsko izobrazbo še n<* strokovnih šolah Ta naš mladi kmečki na raščaj se mora sam izobraževati in roditelr bi morali nrav niegovi samoizobrnzbi posve titi največio nažnio Ako je v hiši strokov ni časopis ki ga ukaže! ina mladina rada či ta, se zanimanje za simoizobrazbo igraj? zbuja. V vsaki hiši pa nai bodo tudi bolj iz črnne strokovne knjige, da so mladini or; roki, kadar se želi bo'i poglobiti v posamezna strokovna vprašanja.
Starši daieio zgled otrokom Če bodo si mi čitali »Kmetova'ca« in bo za vsak mesec na steni v hiši visel »Kmetovalčev koledar« s svojimi nobudami, bo mladina kmalu po kazala več smisla za smotrno kmečko delo in bo staršem v pomoč kot razumen sode lavec in ne spmo kot toni in np^animaioč se izvrSevalee niihovih ukazov De'o družine je prav zato tako površno, ker nismo ZftiP pri družini zbuditi zanimanja in volje po sodelovan ju
Značilno je. da so imeli strokovni časopi Si največ naročnikov na Goreniskem. Notranjskem in Štajerskem Podatki kažejo da je v vsaki vasi v teh krajih bilo nekoliko naročnikov na ta časopis Večina teh zve stih naročnikov so bili tudi napredni kme tovalci, kar se je odražalo vsepovsod na po sestvu. na njihovem polju, v sadovnjakih gozdovih ali domačijah Najmanj naročni kov je bilo iz krajev zdajšne Ljubljanske pokrajine Podatki kažeio. da ne šteje nit: vsaka vas vsaj po enega naročnika Lahko trdimo da se 90 odstotkov naših kmečkih gospodarjev snloh ne briga za svojo in svo jih otrok strokovno izobrazbo Ta brezbriž nost ali malomarnost «e bridko maščuje Tudi v tem pogledu nam povedo uradni podatki, da ie izmed vseh slovenskih kmetov prav kmet v naši zdajšni pokrajini najbolj zaostal in dh doseže najmanjše žetvene donose in snloh gospodarske koristi
Pravkar ie izšla 12 številka »Kmetoval ca« Z nio konča ta naš najstarejši strokovni list 58 leto izhajanja Dolga doba. mnogo nesebičnega truda, mnogo koristi za na predek kmetijstva!
K jubileju »Kmetovalca« je napisa! tople lzpodbude zvesti naročnik H M Važen za vsakega kmeta je članek »Poglobitev braz de«, v tem vprašanju vidi pisec enega iz med glavnih vzrokov, zakaj naši žetven-uspehi niso taki, kakor bi se sicer moglo In moralo pričakovati P^-av tako obravnava članek »Najnevarnejša škodljivca na zelju-važno vprašanje kolobarjenja pri zelnikih na kar se pri nas premalo pazi Sod^r n de v tej številki strokovne nasvete za to letno dobo v članku »Kako obvarujem* sadno drevje pred zajcem in mrazom« Prav zanimive m koristne pohode iz lastne prak se obravnava g Krulej v članku »Regeneracija vinograda«. Članek je napisan iz pozna nja, da je krivo nazadovanju starih vino gradov edino le pomanjkanje primernih rastnih pogojev, predvsem vode in hrane Izkustva pisca in izredni uspehi, ki jih je dosegel z načinom obdelavanja vinograda opisanem v članku, bodo marsikateremu vi nogradniku pokazali nova pota za boljše razumevanje potreb vinske trte
O vprašanjih živinoreje razpravljata č'an ka »Zdravljenje slabokrvnosti pri prašičih«
kmeta
ni kmetijskega napredka
in »Krmilna pesa je zmrznila« Kot nekako nadaljevanje 11 številke, ki je bila v celoti posvečena praktični ureditvi domačije, prinaša tudi ta številka krajše in daljše pobude s posrečenimi slikami Tudi kmečka gospodinja bo našla za svoje delovno območje zanimive članke »Kis iz sadjevca«, »Žito
Novi in stari sadjarji so potrebni pouka Sadjarsko in vrtnarsko društvo ie o sadiar-stvu priredilo že mnoso predavani Nedavno ie v Ljubljani inž Janežič v predavaniu opisal tudi nekatere hude nepriiatelie sadnega drevia S skrbio in liubezniio pa lahko drev-ie obvarujemo teb škodliivcev Tudi za sadni vrt velia isto. kakor za zeleniadni: ieseni moramo vse listie zažgati to oa oredvsem zaradi š k r 1 u p a, ki je naiholi ra^širiena bolezen sadnega drevia Naivečio škodo prizadeva jablanam in hruškam oa tudi drugega drevia se kai rad prime Hruševi češnievi in višnievi plodovi ob tei bolezni navadno raz-pokaio. ostaneio drobni in nimajo nobene orivlačnosti za oko.
Če so bile poleti češnie in češnlie črvive. moramo ieseni zemljo pod njimi globoko prekopati in poapniti. razen tega pa spustiti na prekopano zemlio perutnino, da pobere iz zemlie vse ličinke, ki nameravajo v zemlji prezimiti.
Črvivost češenj povzroča češnjeva m u-h a Iz nienih iaičk izlegle ličinke razjedajo sad. Črvivost češoelj pa povzroča č e š p 1 i e v z a vi j a č. Izlegle gosenice češplievega zavi-iača se zarijejo v plodove in jih raziedaio
Ob nastopu zimskih mesecev moramo vsa debla opasati z lepljivimi pasovi Ti pasovi so najučinkovitejši in skoro edino sredstvo za zatiranje malega zimskega p e d i c a ali mrzlikarja, ki pomladi do golega obžre vse zelenie češenj. Češnelj in jablan. v sili pa se loti še drugega drevia Samice začno ob zeodni jeseni lesti po deblu navzgor, kjer odlagajo jajčka Prav zaradi
Kranjska čebela slovi med svetovnimi čebelarji in so jo naši čebelarji že od nekdaj izvažali v tuje dežele. Bili so časi. ko so na Kranjskem pridobivali obilo medu in voska Tedaj je bilo povsod dovolj medečih rastlin Pomladi je obilno cvetela resa, katero pa so izpodrinili gozdovi, ki nosijo gospodarju večji dohodek Za reso je medilo sadno drevje na katerem so čebele nabrale velike množine medu. Napredek sadjarstva je v korist tudi čebelarstvu in obratno: čebelarstvo v 'zdatni meri posnešuie tudi sadjarstvo, saj so čebelice tiste, ki letajoče od cveta do cveta oprašuieio cvetne pestiče da obrode. T-a-hko se reče, da z oploditvijo sadnih cvetov koristijo čebele bolj kakor z nabiranjem medu. Mnogo cvetnega medu so včasih na-bralp čebele tudi po travnikih. Odkar pa so začeli naprednejši gospodarji in -živinorejci z obdelovanjem in tmoieniem boHšati pride-'ek travn^Vh raslin, so iz«r>nile medeče cvetice. Kakor je to v korist živinoreje, tako ie to v škodo čebelarstvu.
Vse to in ponavliaioče se slabe letine so v škodo čebelarstvu Tako je bilo že nekaj let za naše čebelarstvo prav neugodno. Tudi le-tošno leto ie bilo ponekod zelo slabo. Ajdova paša. na kitaro so čebelarii po npugod-n»"i roletiii stavili Prl;->o	je bila za-
radi	vremena- rslaba. .
Naše čebelarstvo je zaradi čedalje večjega pomanjkanja medečih. rastlin, v o&zndovanju.
ir. koruza v prehrani«, »Kako štedimo z jajci«.
Dvanajsti številki je priložen kot brezplačen dar Kmetijske družbe priljubljeni »Koledar Kmetovalca«. Kmetijska družba je s tem spet dokazala, da kot naše najstarejše združenje kmetov razume potrebe kmetijstva, ,saj se tudi v teh hudih časih ni ustrašila velikih izdatkov, ki jih je z izdajanjem koledarja gotovo imela Ta koledar dobe brezplačno tudi vsi novi naročniki Smatramo za potrebno, da naše čitatelje opozorimo na važnost strokovnega pisanja. Nobena kmečka hiša ne bi smela biti brez »Kmetovalca«, ki ni samo strokovni svetovalec gospodarja, .temveč tudi neogibno potreben pripomoček kmečki mladini pri samoizobrazbi, brez česar ni naprednega kmetijstva.
tega. da mrzlikariu preprečimo dohod na drevesa, opašemo drevesa z lepljivimi pasovi. Razen jesenskih pasov pa moramo tudi v poletnih mesecih skrbeti za pasti iz slame, lesene volne ali valovite lepenke Te pasti služijo za zatiranje cvetožera in iabolč-nega z a v i j a č a Past privežemo le pri zgornem koncu, medtem ko ostane pri spod-nem koncu nezavezana. tako da imajo žuželke prost dostop. Do srede avgusta pregledamo pasti vsakih deset dni. da potem uničimo vse žuželke, ki so se zatekle v te pasti, kjer se prav dobro počutijo
Veliko škodo dela na sadnem dreviu cve-tožer Enako je iabolčni zaviiač velik škodljivec Napadeni sadovi so na videz prej zreli in odpadejo Če so oasti za cvetožera še dobre, jih moramo ored bonovno uporabo položiti v vročo peč. da se razkužijo
V zimski čas nade tudi zatiranie nI osni. ki posebno v vlažnih letih močno napada napol zrela jabolka hruške in češnie Večkrat napadeni plodovi nočrniio kar se rado do-gaia v shrambah Bolezen ne prizadeva samo škode na plodovih temveč tudi na vrečah, ki naoosled ovenpio in oočasi tudi odnpdeio. Od plesni napadena drevesa Doškrooimo z dvoodstotno bordoško brozgo, da iih razkužimo,
Vsi ti neoriiatelii sadne?a drevia ?e dado z veščim zatiranjem in skrbn5m necnvsniom zatreti in z loti povsem iztrebiti iz donviče^a sadovnjaka Če pa uničevaniu ne <■>'sve^mo dovoli pazljivosti doživimo v nekai let;h da oostaneio sadna drevesa v vrtu le drevesa brez plodov.
čeprav se razveseljivo razviia in je čedalje več naprednih čehr-lr^ev ki M**'«*"' 'o z najpriporočljivejšimi Znidaršičevimi panji.
To dejstvo tera. da zaerejo sadit; čebelarji medeče rastline. S tpm pa r.r mišljena gojitev rastlin, k' so iih zatrli napredni gospodarji, temve-č le saditpv tfkfh rastlin ki bi ko^štile čebelprs+vii Po-^k/d to žr- delajo. Zlasti sadijo medeče vrbe, ki ras"io tudi v slabi zemlji.
. = Preskrba z oljem v novem letu Pod
vodstvom ministrstva za kmetiistvo so se te dni vršili razgovori med predstavniki pridelovalcev prodajalcev in izdelovalcev olia o izpooolnitvi preskrbe s tem važirm živilom Pri tei priložnosti so ooročevalci po-udariali razveseljivo dobro letino v nvnilem letu Sprejeti so bili nekateri skleni ki bodo zagotovili redno in hitro dobavo rabmkom v orihodnem letu Združenja trgovcev in in-dustriicev so že izvršila vse priprave za odmero količine olia po nosampznih nokraii-nah Odmera maščob bo v sološnem tudi v novem letu ostala nesnremeniena. manišs sorerripmhe se bodo uvedle le oo posameznih ookraiinah.
= Celotni pridelek sladkorja v Italiji bo v letu 1941.—42: znašal nad 4.1.00.000 me' -sk'h stotov, - pridelek alkohola iz . pese ->a 650 000 hI. Tolikšni-pridelek slad'.-or a bo lahko ustrezal .vsem domačim potrebam
Spoznavajmo in zatkajmo sadne škodljivce
Naše čebele nimajo dovolj medečih rastlin
J?
Rc and Garros, visok človek s kozjo brado, je b 1 pisatelj. Napisal je bil že kopico pustolovskih romanov, toda njegove knjige so se pražile pri založnikih nerazprodane.
Nad Parizom so se zaspano prepeljavale Jut) ne megle. Roland Garros si je bil pravkar zavezal samoveznico, se še enkrat ozrl po prtliagi, potem pa pritisnil na koščeni gumb. Se r eden je zvonec odpel, je njegov /vesti slurn vstopil, se priklonil in počakal na ukaz
»Gdnesi mi kovčeg na postajo,« je dejal z bla m glasom Roland Garros. »Danes odpotujem«
l o nato je Roland Garros že udobno pusil v kupeju brzega vlaka, ki je sopihajoč zapuščal milijonski Fariz in hitel proti jugu
Imel je Roland Garros v dolini reke Pada starega prijatelja. Bil je to doktor Regletti, upravnik ene izmed največjih mrtvašnic mesta Milana
Se tisto noč je bilo. Doktor Regletti in pisatelj Roland Garros sta sedela v mračni sobi nad mrtvašnico. Skozi okno se je prerivala srebrna mesečina, ko sta se prijatelja poglabljala v skrivnost, ki loči mrtveca od živega človeka.
»Pojdite z menoj,« je dejal naposled doktor Hegletti. D*e minuti kesneje sta prestopila prag mračno razsvetljene mrtvašnice. Bilo je v njej ta dan precej mrtvecev. Ležali so d ril g poleg drugega na dolgi kameniti miri. Doktor Regletti je privil še eno izmed žarnic, potem pa pričel hladnokrvno otipavati trup,a. Enega je tako nerodno potegnil za roko, da se ie zakotaiii z mize. Po mrtvašnici je zamolklo zadonelo. Roland Garros je začutil tesnobo pri srcu: mrtvec je imel na Stežai odprte oči in je topo bulil predse.
»Prenehajte, prijatelj,« je pogladil svojo brado, »groza me je.« Doktor Regletti pa je s nasmehom prijel mrliča okrog pasu in ga posadil na mizo. Potem se je obrnil k pisatelju Garrosu in pristavil: »Vidite, to je bil mlad dečko. Končal si je življenje zaradi ničvredne babnice, bedak!«
»Ta tukaj,« je nadaljeval upravnik, »ta je umri na operacijski mizi. In ta se je zastrupil S plinom.« Privzdignil mu je glavo. Njegov obraz je bil črn, le zobje so strahotno štrleli v nočna vsiljivca, kakor bi hotel reči: .Pustite mrtve, dajte nas zemlji!'
Ko je doktor Regletti začel otipavati še drufce, je Roland Garros skoro ukazujoče potegnil prijatelja za suknjič. »Pojdiva!« je dejal, - sijajna misel se je rodila v moji glavi.« Pošeretal mu je na uho, potem pa sta šla na vrt.
»Cemu, za Boga. vprašujete po mesarju?« Je razširil upravnik oči.
»Reklame potrebujem,« je odvrnil kratko pisatelj Garros. »Skoro vse moje knjige leže nera .prodane pri založnikih.«
»A mesar? Cemu naj bi vam ta služil?«
»Vse vam razložim,« je zatrdil Garros in položil desnico na prijateljevo levico. Potem sta polglasno šepetala in se včasih zakroho-tala v šumenje cipres, ki jih je od časa do časa v zdramil nočni vzdih narave. Doktor Regletti je tu in tam v smehu plosknil z rokami pa spet sklonil glavo in se zamislil. Očitno sta kovala drzne načrte.
Izza gora je gledal kakor krvava rana to-neči mesec. Ure v mestnih zvonikih so se prebudile in udarile s svojimi železnimi rokam- dvanajstkrat skozi noč. Roland Garros In doktor Regletti sta si stisnila pred mrtvašnico roki in se brez besede razšla.
Po! ure pozneje je zapel v uredništvu največjega pariškega lista telefonski zvonec.
»Ealo, tukaj doktor Marondini iz Milana, Pisatelj Roland Garros mrtev.«
»Ha'o, halo, kako, prosim?« je odskakoval pri telefonu v Parizu urednik. »Kako« Roland Garros? Govorite, halo!«
»Roland Garros je mrtev... Srčna kffi... Leži v tukajšni mrtvašnici, številka 3.».«
so poveličevali
»Roland Garros mrtev?« je planil urednik pokoncu in izpustil slušalko. Pero je zaškripalo in vest je šla v tisk. S« tisti večer so bili vsi listi polni hvale in odkritega žalovanja za umrlim duševnim velikanom. Ljudje so postajali po ulicah in hiteli k založniku ... Žid si je mel roke in prodajal in prodajal Garrosove romane kakor še nikoli... V enem samem dnevu so bili razprodani vsi romani.
V	mestu so na kulturnih ustanovah zapla-polale žalne zastave. Odbor, ki se je zbral, je soglasno sklenil, da se posmrtni ostanki slavnega pisatelja prepeljejo v domovino.
Sorodnikov Roland Garros ni imel. Najbližji človek mu je bil sluga, ki je krčevito zaihtel, ko je doznal za smrt dobrega gospodarja.
V	pisateljevi sobi je brnel telefon. Sluga je sedel stisnjen v kotu in se ni zmenil za brnenje.
»Zdaj je vsega konec,« je jadikoval glasno, »gospodar je mrtev, zadna njegova dobrota je skrita v tejle omari.« Sluga se je vzdignil in pristopil. Tudi te dobrote naj bo konec! Sluga je nosil steklenice likerjev h gospodarjevi postelji in pil. Pil na žalost in jokal, jokal.
• • •
Ko je nasledno jutro poljubilo solnce živahni Pariz, so začel hiteti goste množice proti jugu mesta, da se poklonijo mrtvemu pisatelju. Bili so med njimi ljudje, obloženi z venci, drugi so nesli šopke, tretji pa so hoteli le z radovednostjo počastiti nesmrtnega velikana.
Na peronu je vrelo, šuštelo in ječalo. Črna pošast je pravkar prisopihala s solnčnega juga. Godba udarja žalostinke, ljudje sipi je jo cvetje in polagajo vence na krsto, ki so jo pravkar porinili na govorniški oder. Pisatelj Lasney, eden izmed številnih prisotnih tovarišev umrlega pisatelja, stopi na oder. Grobna tišina. Tresoče se roke stegne Lasney h krsti in strmeč v njo govori: »Roland! Moj nepozabni Roland! Ne morem verjeti, da si mrtev! O, zemlja, nenasitna zver, zakaj si ga ugrabila? Roland, Roland!«
V	tistem trenotku je stopil Iz sosednega železniškega voza visok kozjebradec, se pre-ril do odra, uprl pogled v govornika, strme-čega v krsto in klicajočega »Roland, Roland!«
»Tu sem,« je rekel kozjebradec. Govornik Luis Lasney je ostrmel, prebledel in od-skočil.
»Kaj vam je, Luis?« je vpraSal smehljaje se Garros. »Klicali ste me. Mar me hoče
videti množica? Kaj slavite mene?«
Nihče mu ni odgovoril. Grobna tUbna ja legla nad množico.
»Gospoda moja,« je povzel z gromkim glasom Roland Garros potem, ko je bil stopil na oder. »Zdi se mi, da govorite o meni! Veseli me, da ste se zbrali v tako častnem številu ob mojem prihodu iz tujine. Tega nisem pričakoval. Prepričan sem, da me ljubite bolj, kakor mi zatrjujejo založniki...«
»Za Boga, Roland!« je skočil eden izmed njegovih prijateljev v žalni obleki, »ali ak živ, ali si mrtev?«
»Kaj vam je, gospoda?« je odstopil Roland. »Meni se zdi. da sem živ! Pripeljal se«n se vendar prav s tem vlakom. A koga imate tu?« je stegnil desnico proti krsti.
Množici je zastala sapa. Obrazi so se dalj« šali in širili. Zapela so kladiva, ki so jih dobrohotno posodili gasilci, in krsta se je odprla.
»Hu, hu, hu...,« so odskočili vsi hkratu, Pred njimi je počival zaklan pujsek .. Govorniki in prireditelji so začeli pokaŠljevatL Uniformirana društva so se razšla, godbeniki so jo popihali pri stranskem izhodu in niso več hoteli igrati žalostinke. Prvi, ki se je znašel v položaju, je bil Garrosov sluga. Siromak je bil do zadnega klečal ob krsti in vstal šele, ko se je z rokami prepričal na pujsku, da ga ne varajo oči. Potem se je opote-kel h gospodarju. »Gospod,« je prosil, »odpustite mi, izpil sem vam vso tisto sladko tekočino iz omare, ker sem mislil, da ste ..«
Roland Garros je terjal od prisotnih pojasnila, na kak način so zamenjali njega a prašičem. Pa mu ni nihče mogel dati odgovor
• » •
Večerni listi so bili polni posmeha. Prinesli so sliko znamenitega pujska, kako leži sredi cvetja med govorniki in društvi. Nad niim pa stoji resnega obraza pisatelj Roland Garros, ki je postal v teku enega dneva najslavnejši Parižan.
Da je bila komedija popolna, so napravili iz toliko slavljenega praseta slavnostno pojedino in povabili nanjo vse, ki so s tem ali onim pripomogli k tako slovesnemu sprejemu mrtve živali.
Med številnimi navzočnimi odličnjaki je bil prisoten tudi pisatelj Roland Garros, ki ia vsem veselo nazdravil: »Kakor vam, ugaja še prav posebno meni, da v krsti nisem bil
jaz, temveč samo pujsek.«
• • •
Reklama je uspela. Bralec 1e pa« uganil, dasta vso reč s pujskom skuhala Garros sam in njegov prijatelj v Milanu. Od tistega časa so ljudje sproti pokupili vse Garrosove nova izdaje. Roland Garros je bil v resnici vesel samega sebe, ker je znal na tako spreten način razvozlati vozel, kako bi postal slaven,
D. J.
Ukinjanje nekaterih potniških vlakov
Direkciia državnih železnic v Ljubljani | sporoča, da so od 21. decembra naprej ukinjeni nastopni potniški vlaki do nadaljne odredbe:
1.	Na progi Ljubljana—Postojna brza vlaka 5t. 607. in 608. Brzi vlak št. 7. je odhajal iz Ljubljane ob 19.50 in prihajal v Postojno ob 21.10. Brzi vlak št. 608. je odhajal iz Postojne ob 8.35 in prihajal v Ljubljano ob 9.50.
2.	Na progi Ljubljana—Vrhnika trg sfta ukinjena potniška vlaka št. 8.033. in 8.034. Vlak št. 8034. z odhajanjem z Vrhnike-trga ob 9.26 in s prihajanjem v Ljubljano ob 10.01. Vlak št. 8.033. je odhajal iz Ljubljane ob 11.15 in prihajal na Vrhniko ob 11.50.
3.	Na progi Ljubljana—Zalog so ukinjeni nastopni vlaki: št 624., 625., 626., 627. 630. in 613. Vlak št. 624. je odhajal iz Ljubljane ob 7.05 in prihajal v Zalog ob 7.17. Vlak št. 625. je odhajal iz Zaloga ob 7.23 in prihajal v Ljubljano ob 7.38. Vlak 626. je odhajal iz Ljubljane ob 10.30 in prihajal v Zalog ob 10.45. Vlak št. 627. je odhajal iz Zaloga ob 10.55 in prihajal v Ljubljano ob 11.10. Vlak št. 630. je odhajal iz Ljubljane ob 14.20 in Jfiihajal v Ljubljano ob 14.35.
Vlak št. 613. je odhajal iz Zaloga ob 14.4f in prihajal v Ljubljano ob 14.53.
4.	Na progi Ljubljana—Trebnje sta ukinjena ob nedeljah in praznikih potniška vlaka št. 9215-11. del in 9218-11. del. Vlak št. 9215-11. del je odhajal iz Ljubljane ob 8.10 in prihajal v Trebnje ob 10.20. Vlak št 9216-II. del je odhajal iz Trebnjega ob 18. in prihajal v Ljubljano ob 19.40.
5.	Na progi Ljubljana—Grosuplje—Kočevje sta ukini ena vlaka št. 9321.-9322. in št. 9315.-9316. Vlak št. 9321.-9322. je odhajal ia Ljubljane ob 10.02 in prihajal v Kočevje ob 12.25. Vlak št. 9315.-9316. je odhajal iz Ko-čevia ob 14.15 in prihajal v Ljubljano ob 16.38.
6	Na progi Novo mesto—Karlovec sta ukinjena vlaka št. 9211. in 9222. Vlak št. 921L je odhajal iz Novega mesta ob 4.02 in prha-jal v Karlovec ob 7.15. Vlak št. 9222. je odhajal iz Karlovca ob 20.10 in prihajal v Novo mesto ob 23.18.
7	Na progi Novo mesto—Stra*a-Top!ice sta ukinjena vlaka št. 9536. in 9537. Vlak št. 9536. je odhaial iz Novega mesfet ob 14.40 in prihajal v Stražo-Toplice ob 14.58. Vlak št. 9537. je odhaial iz Straže-Toplic ob 15.27 in prihajal v Novo mesto ob 15.45.
\
Mavrijeva:
Živa in mrtva
K*nii
•Vem samo, da ste živeli v Dubravici in da izgubili ženo.« Naposled je izpregovorila besedo; izpregovorila je besedo, ki ji je toliko dni žgala jezik. Njegova žena ... Co je izpregovorila to besedo, je plesala pred tijo, se razrasla v nekaj velikanskega in ftraSnega. Spet je videla pred seboj naslovno stran pesmarice z velikimi pokončnimi Irkami — Rebeka. Srce se ji je stisnilo in •nrzlo jo je izpreletelo. Gospod PaStrovič ji |ega nikoli ne odpusti in konec je njunega prijateljstva.
Postalo je tiho in Irena, vsa zatopljena v Irpke misli, ni niti opazila, kdaj se je voz Ustavil. Gospod PaStrovič je nepremično se-ttel za volanom, bolj kakor kdaj prej podo-pen srednjeveškemu plemiču. Kakor bi bil twki tujec sedel na njegovem mestu. Irena
E> j« začudila, čemu prav za prav sedi s tem
ovekom v avtomobilu.
Obrnil se je k nji in lzpregovoril: »Prejle ■te govorili o Iznajdbi posode za shranjevanje spominov. Rekli ste, da bi hoteli znova
t znova preživljati svojo preteklost Jaz o t povsem drugače mislim. Vsi moji spo-■riini so grenki in najrajSi ne bi ničesar ve-tfel o njih. Pred letom dni se mi je pripetilo •ekaj, kar je povsem izpremenilo moje življenje. Začeti moram novo življenje. Ko imo se prvič srečali tu, me je gospa Van Hopova vpraSala, čemu sem priSel semkaj. Prijel sem, da bi napravil zadno piko na ■pomine, ki bi jih Vi tako radi oživili- Ce bi ne bil naSel tu Vas. bi bil že zdavnaj nekje !T Grčiji ali Se dalje. K vragu vsa dobrosrčnost. ki mi 1o pripisujete! Vabfm Vas s »eboj, ker potrebujem VaSo družbo Če pa ■nI ne verjamete, lahko takoj izstopite in Kreete peS do hotela. Prosim Vas, odprite (Trata in izstooite!«
Tiko je sedela z rokami na krilu in ni fredela, ali se on šali ali govori resno.
»No, kal boste napravili?« je vpraSal.
»Hotela bi domov « je rekla kakor da bo ■daj /dai ra'oka'a Gospod PaStrovič je brez besede pognal voz.
Tako nenadno so ji stotrtle solze v oči in tačele teči do licih, da lih ni moda zadr-lati, a bi sef»1a t>o robček bi omzil da Joče. Mora'a lih je torei pustiti. da so H tekle, in lih oožirati Morda io je nenadno pogledal ker jo je naglo prHel za roko in Jo brez besed« poHubM Potem ji je Donudil »otoček «t> na«lo raklicalr
»Zdaj pa k vragu z vsem tem!« Prižel jo |e k sebi in jo z levico objel čez ramena. Oči Je imel stalno uprte pred sebe na cesto in desnico je držal na volanu. »Tako ste mladi, da bi Vam bil lahko oče. Res ne vem kaj tiaj napravim z Vami. Pozabite vse. kar sem ▼am danes govoril Doma mi pravijo An-irej in všeč bi mi bilo. če bi me tudi Vi •»ko klicali!« Vzel ji je klobuk z glave in *» na zadni sedež, nato na se je sklonil •ad nio 'n jo poljubil na čelo.
»Obljubite mi.« je deial. »da se nikoli ne boste ob'ekli v črni atlas!«
Zameiala se je, tudi on se 1i je nasmehnil, ta dan je bil spet tako lep in radosten kakor orel
•
Pripravlianie kovčegov Neprijetnost in tftnoeti odhoda Izgubljeni ključi, svilen papir raztresen po tleh.
Ko je ziutrai Irena nalivala gospe Van Hopovi kavo. ji je bila ta podala pismo in tekla: »H^-na (to je bila hčerka go*t>e Van Hooovel od no tu v soboto v Ameriko. Po-elall so ji brzoiavko. da ji le dete zbolelo In da se mora nemudno vrniti. Tako sem •e tudi iar odločba. Odpotujeva z nio. 7>o Ifrla sem s'ta *Vrone Ka^o Vam je všeč »isel. ** boste vedeli New York?«
Morda h« i' b'la v tem trenutku smrt Bra^a ^-»bledela
sem se že tega kraia.« ie de^a.
»Mor?1: se bo^te nač n?"f»d!ti tudi N™w Starka. druge pomoči ni. Rada bi še ujela
Helenino ladjo v Le Havreu, morava se torej podvizati, da prideva čim prej in čim bolje od tod. Skočite doli v pisarno in podregnite tistega gospoda, da se bo zganil in hitro uredil vse potrebno.«
Irena ni imela poguma, da bi stopila naravnost v hotelsko pisarno. Sla je v kopalnico, zaklenila za seboj vrata, sedla in zakrila obraz z rokami. Torej se je zgodilo: Odideta. Vse je končano. Jutri popoldne bo že sedela v brzem vozu in kakor služkinja držala v rokah skrinjico z dragocenostmi, gospa Van Hopova pa ji bo sedela nasproti, zavita v svoj krzneni plašč in z novim klobukom na glavi.
Posloviti se bo morala od njega. Najbolje bi bilo, da stori to spodaj v salonu. Tam bo gospa Van Hopova. in tako se bosta poslovila pač na kratko in hladno: »Da. seveda mi morate pisati!« in »Ne pozabite mi poslati tistih fotografij!...« Mimogrede si bo prižgal cigareto, ona pa bo mislila: »Se nekaj minut in nikoli več ga ne bom videla.. «
Gospa Van Hopova je stresla vrata; »Kaj pa počnete tam, za božjo voljo?«
»2e grem, oprostite!«
»Res škoda, da odidete že jutri,« je dejal uradnik v pisarni.
Irena je spet pomislila na gospoda Paštro-viča, ki se je prav ta dan odpeljal za ves dan iz San Rema. Ves dan sta pospravljali prtljago. Po večerji je šla gospa Van Hopova takoj v posteljo, Irena pa je stekla v salon. Toda njega ni bilo tam.
»ISčete gospoda Paštroviča?« jo je vprašal vratar. »Telefoniral je, da ga ne bo pred polnočjo... «
»Nič nimam rada tega čakanja,« je rekla pri zajtrku gospa Van Hopova »Skoda, da se nisva odločili za dopoldanski vlak Morda bi ga še ujeli, če bi pohiteli Brzoiavite Heleni, naj nama ne hodi naproti Mislim.« pogledala je na uro, »mislim, da nama bodo zamenjali vozna listka, vsaj poskusiva lahko. Pojdite v pisarno in vprašajte!«
»Da, gospa,« je rekla Irena in šla v spalnico. kjer se je hitro preeblekla. Zdaj je bilo vsega konec, bila je oropana tudi tega dopoldneva. tudi tistih nekaj minut, ko se je hotela posloviti od njega! Prav, proč torej z vsem ponosom in dostojnostjo! Zaloputnila je vrata in stekla po stopnicah v tretje nadstropje Vedela je, da ima on sobo 148 Zasopla in vsa zardela je potrkala na njegova vrata
»Naprej!« je zaklical in Irena je odprla vrata.
Oblečen v iutrnjo haljo je stal pri odprtem oknu Pravkar se je bril.
»Kaj želite, ali se je kaj zgodilo?« je vprašal
»Prišla sem po sloyo Danes dopoldne odpotujemo.«
Naglo jo je pogledal, odložil britev in
rekel: »Zaprite vrata!«
Zaprla jih ie in obstala sredi sobe. Bila je v veliki zadregi
»Kaj pravite, prosim Vas?« je vprašal
»Danes odpotuieva Odpeljati bi se morali šele popoldne, zdaj se je pa naenkrat spomnila da lahko greva že s prvim vlakom Bala sem se da Vam niti zbogom ne bom mogla reči Morala sem Vas še enkrat videti, da ee Vam zahvalim za vse«
»Čemu mi tega niste že prej povedali?®
»Sele snoči je sklenila, da odootuieva. Njena hči se v soboto odpelje v New York in nvdve poideva z nio.«
»Vzela Vas bo s seboj v New York?«
»Da, toda jaz ne bi rada šla z njo. Strašno mi 5e. vsa sem obupana.«
»Čemu, za Boga. potem pojdete z njo?«
»Dobro veste, da moram. Imeti moram službo. Ne morem kar tako oditi od nie«
Pomislil
ie trenutek in rekel: »Sedate' Tako1' bom gnfov. V kopalnici se bom oblekel.« Pobral je obleko in stopil v kopalnico.
Irena je sedla na posteljo in je živčno trla prste. Sama sebi se je zdela kakor voščen kip. Rada bi vedela, kaj si misli in kaj bo napravil. Cez pet minut je bil napravljen.
»Pojdiva dol zajtrkoval bom na terasi.«
Pogledala je na uro in rekla: »Zal nimam mnogo časa. Morala bi biti že v pisarni, da bi uredila potrebno zaradi odprave prtljage.«
»S tem si ne delajte skrbi! Govoriti moram z Vami,« je odvrnil.
Molče sta šla na teraso. Sedla sta in gospod Paštrovič je naročil zajtrk.
»Gospa Van Hopova se je torej naveličala San Rema in hoče spet domov. Jaz tudi. Ona se vrača v New York, jaz pa v Dubravico. Kaj Vam je ljubše? Lahko izbirate.«
»Ni lepo od vas, da zbijate take šale,« je dejala. »Pa saj se moram že posloviti, pogledati moram še. kaj je z voznima listkoma.*
»Zelo se motite, če mislite, da spadam med ljudi, ki se pri zajtrku radi šalijo. Zjutraj sem vselej najslabše volje. Ponavljam Vam, da lahko izberete: Lahko greste z gospo Van Hopovo v Ameriko ali pa z menoj v Dubravico.«
»Hočete reči, da potrebujete tajnico ali kaj takega?«
»Niti govora, norica! Hotel bi, da bi se i menoj poročili.«
Natakar je prinesel kavo in Irena je gledala. kako nastavlja na mizo lonček z mlekom In kavo.
»Vi me Se najbrž ne poznate dobro.« je rekla ko je natakar Sel. »Jaz pač ne spadam med dekleta, s kakršnimi se navadno moški ženijo.«
»7a vraga, kaj neki mislite s tem?«
Muha je sedla ns rob krožnika in Paštrovič io je jezno nagnal.
»Vse to mi ni dovolj jasno.« je dejala počasi, »ne vem kako naj bi vam to razložila. Ne spadam v Vaš svet... «
»Kakšen pa ie ta moj svet?«
»Kakšen? Dubravica .. Saj veste, kako te mislim .. «
»Skoro prav tako neumni ste kakor gosne Van Hopova Prosim Vas. kaj pa Vi sploh veste o Dubravici? Ali spadate Ha ali ne. to moram pač jaz holie vedeti Vi naibrž mislite, da sem Vam Dredlagal to ženitev brez vsakršnega nreudarka kar tako iz tre-notnega rarooloženia Morda zaradi tega ker ste se preile izrazili, da ne hi radi šli v Ameriko' Morda mislite, da Vas prosim za Seno iz istega razloga, iz katerega sem Vas vab'! na iznrehnfle z avtomobilom — iz gole vljudnosti, kai ne'«
>Da.« ie Prikimala.
Jedel ie in nadaMeval: »Nekega dne se boste naibrž preoričari, da dobrosrčnost ni moja posebna lastnost. A niste mi Se odfovnHli na glavno vpračanie. ali me hočete za mo*a.«
Ni mogla verjeti v resničnost njegovega predloga. Komaj je verjela, da bi se kaj takega moglo zgoditi. Zato se je njegove po* nudbe najprej prestrašila, kakor bi jo bil sam kralj prosil za roko.
»Zdi se mi, da mi niste preveč naklonjeni. Skoda! Mislil sem, da me imate malo radi. -Hudo rano ste zadali moji ni čem urnosti.«
»Pa saj vas imam rada! Ljubim vas bolj, kakor si to mislite' Onesrečili ste me in vse nocojšno noč sem prejokala, ker sem se bala, da vas nikdar več ne bom videla...*
Ko je utihnila, se je zasmejal in jo prijel za roko.
»Bog Vas blagoslovi za te besedel Nekoč.
ko boste v tisth spoštovanih šestintridesetih letih, po katerih ste nedavno tak« hrepeneli. Vas bom spomnil tega trenutka. Kakšna škoda. da boste nekoč postali dorasla ženska!«
Zardela ie od sramu in jeze.
»Torej velia, ne?« je vprašal in ni prenehal jesti. Namesto da bi postali družabnica gospe Van Hopove. boste moia — a imeli boste skoraj enake dolžnosti. Tudi 1az imam rad nove knjige, rad imam rože v salonu in no kosilu karte. In iekoga, ki bi mi nalival čaj.«
Nervozno je bobnala s pr«ti po mizi. Ni razumela ne sebe ne niega. Se vedno nI vedela. ali ie vse to res ali samo kruta Sala. Ko j onaz;1 zaskrbljeni izraz na njenem obrazu,
je dejal:
naem
Stara vesela zgidbica
V letih, ko je bil predzadni avstrijski cesar Franc Jožef I. mlad, zdravniška veda še ni bila na takšnem višku, kakor je danes. Iz tistega časa izvira tale vesela zgodbica o čudodelnem zdravniku patru Bonifaciju.
Nekoč je cesar Franc Jožef zbolel. Na neki dvorni prireditvi si je bil nakopal nenavadno hud prehlad, tako da naslednega dne ni mogel niti gibati s tilnikom, ki je preko noči postal trd, kakor bi bil okamenel.
Prihiteli so dvorni zdravniki. Tri dni so ogledovali cesarjev leseni vrat in ugibali, kakšna bolezen je vzrok, da Franc Jožef ne more gibati vratu. Čudili so se, zmigovali z rameni, zmajevali z glavami, a pomagati niso znali. Franc Jožef, ki je izgubil že vse potrpljenje, je velel pozvati na dvor vse dunajske sloveče zdravnike, a tudi ti cesarjevega tilnika niso znali ozdraviti.
Cesar je poklical še berlinskega zdravnika evropskega slovesa. Nemški specialist se je res pripeljal na Dunaj in privedel s seboj še vrsto asistentov. Ko so se ti tuji zdravniki pojavili v cesarskem dvoru, so jih dvorni zdravniki sprejeli z zeleno zavistjo v srcih. Slavni specialist iz Berlina se je kretal zelo samozavestno. Razložil je svoje operacijske instrumente, si ogledal hromi cesarjev vrat in dejal prepričevalno: »To je malenkost! V štirih mesecih bo Vaše Veličanstvo spet lahko gibalo s tilnikom.«
• »Kaj, štiri mesece naj še nosim ta leseni vrat?« se je vznejevoljil Franc Jožef in pristavil: »Povedati moram, da sem vas, ljubi gospod doktor, samo zaradi tega poklical, ker se je o vas govorilo, da v najkrajšem času ozdravite vsako bolezen. Jaz hočem biti zdrav v enem mesecu!«
Dvorni zdravniki so se škodoželjno muzali, slavni specialist pa je mirno dejal:
»Važe Veličanstvo naj zaupa moji spretnosti. Storil bom vse, da vas čimprej rešim iz neprijetnega položaja. Seveda se bo treba v ta namen poslužiti operacije.«
»Gospod doktor,« se je uprl cesar, »pred vašimi noži me je strah, zato prosim, da operacije ne omenite več.«
Berlinski specialist res ni več silil v cesarja z operacijo in je začel cesarja zdraviti z raznimi mazili. Dva meseca so si gospodje doktorji s takimi sredstvi prizadevali omehčati cesarjev tilnik, toda uspeha ni bilo niti najmanjšega.
i Nekega dne je Franc Jožef od svojega osebnega spovednika dobil namig, da živi. v nekem samostanu neki menih, ki je bil svo-Ječasno zelo občudovan zdravnik. Cesar je postal pozoren in je zapoved al: »Dotični menih naj se nemudno pozove na Dunaj. Morda se bo .niemu posrečilo, kar se ni poklicnim zdravnikom.«
Dan pozneie se je pojavil v cesarskem dvoru v ureorosto riavo halio oblečen kapucin, nevelike. a Sirokopleče in močne postave: lopatastih rok in velikesra nosu. Kljub nekoliko smešni zunaniosti je bil spreiet z veliko častjo in so ga takoj vedli k cesarju. Franc Jožef je sedel v naslonjaču in imel svoj bolni vrat čisto ovit Ko ie vstopil služabnik in naznanil prihod čudodeTne^a patra Bon'faciia. se ie ob^az Franca Jožefa na mah raziasnil.
Razffrn^a se je zavesa pri vratih in v ce-saripvo sobo ie glasno prištorklial preprost menih, obut v vel;ke in nerodne Skornie Z Promovit'm klasom ip oozdravil: »Hvalipn Jezu«'« in si nato začel ravnoHnSno ofVdovati no^Toče P"=riode. ki so z debelimi očmi str-mp" v nie°a
»Torei vi ste nater Bonifacij?« je voraSal cesar ki ni mo«el tr-av vpripti. d" bi ta n^- I ovrptni r"ož mo<*el kai znati. »AH vam je zha^o 7akai spiti va« d"1 noklirati?« »^a b; ord^avil ho1 ni vat « »rfqko i p « ip notrd'l ce«ar. »'V se vam po-sr^*'	rnoi ohromeli tiln'k. prejmete
Vel;ko naprado «
»Dovolite, da si vaš vrat ogledam.«
Glavni dvorni doktor je odvzel cesarju obveze in pater Bonifacij si je ogledal njegov vrat.
»Nič posebnega,« ie dejal menih mirno. »Še danes boste lahko gibali z glavo.«
Cesar je veselo vzkliknil: »Upam, da me ne vlečete za nos. Vidite te gospode, najznamenitejši zdravniki so. 2e mnogo mesecev lečijo moj bolni vrat. pa vendar ni opaziti najmanjšega izboljšanja.«
»To pomeni, da je bil način zdravljenja nepravilen,« je dejal menih hladnokrvno. »Jaz pa trdim, vrat bo še danes rešen svoje hromosti in bo spet postal gibljiv. Toda to se da doseči samo z operacijo...«
»Ali je ta vražja operacija res neogibno potrebna?« je vprašal cesar nejevoljno.
»Neogibno potrebna!« se je glasil odgovor. »Brez operacije se omehčanje vašega tilnika ne more doseči. Seveda mislim operacijo po svojem načinu.«
»Operacija po vašem načinu in operacija po načinu kateregakoli drugega zdravnika sta si pač enaki: rezati je treba.« je menil Franc Jožef.
»Način moje operacije je povsem svojevrsten in nima ničesar strašnega na sebi. Jaz vas ne bom rezal.«
»To me pomirja. Hočem se vam zaupati.« je bil cesar takoj boljše volje in je vprašal radovedno. »Koliko časa bo trpela ta operacija?«
»Natančno pet minut,« je odgovoril pater.
»Potem pa že,« je vzkliknil radostno Franc Jožef. »Na razpolago sem vam. Kar začnite operacijo. Toda kje imate svoje instrumente?«
»Jih ne potrebujem,« se je nasmehnil čudni zdravnik. »Način moje operacije ne temelji na nožih in kleščah.«
Ko so poklicani služabniki prinesli v sobo dolgo mizo in po njej razgrnili mehko pernico, se je pater Bonifacij spet oglasil in rekel resno:
»Se nekaj se mora urediti, preden začnem. Ako Vaše Veličanstvo želi še danes ozdra veti, se mora brezpogojno podvreči moji volji!«
»Vsako vašo besedo hočem ubogati, samo da omehčate moj leseni tilnik!« se cesar ni obotavljal obljubiti.
Pater Bonifacij se je zdaj obrnil proti na-vzočnim doktorjem, ki so vsi trdi od strme-nja opazovali, kaj se dogaja, ter dejal krotko: »Prosim vas, gospodje, da se nemudno odstranite!«
Gospodje doktorji so bili razžaljeni. Cesar pa je dejal:,»Ti gospodje so slavni zdravniki, torej smejo, prisostvovati operaciji!« , »Nočem nikogar poleg sebe. da bi mi gledal na. prste!« je odgovoril pater Bonifacij odločno. »Ne želim, da bi ti gospodje spoznali moj nfečin operaci je, ker bi si ga takoj prisvojili. Cesar ne želim.« .
»Moj glavni "osebni zdravnik vendar sme ostatj!« je ugovarjal cesar.
»Vsi naj se odstranijo!« je zahteval menih trdovratno. »Pomočnika ne potrebujem. Mojega načina ne sme nihče videti.«
Franc Jožef se ie vdal. Mahnil je zdravnikom z roko v znamenje, naj odidejo. Gospodje doktorji so odšli grozno užaljeni in cesar je menil: »No zdaj pa le začnite!«
»Vlezite se na trebuh!« ie velel menih kratko. »Pa čisto pri miru morate ležati.«
Franc Jožef je vstal, zlezel s patrovo po-močio na mizo ter se zleknil na pernici. Pater Bon'facii je nekaj časa stopical sem in tja. se zdajci postavil tako. da ea cesar ni mogel videti, dvignil svoio veliko, težko roko. zamahnil in z vso močio udaril cesaria po t^niku. Franc Jožef ie poskočil in planil z m'ze.
»Vi ste me udarili, pater « ie dejal jezno.
»'Jaz. udar'1?« se ie začudil menih. »O udarcu ne vpm nič°sp"' A1: ste na lastne oči videli, da sem vas udaril?«
»Videl nisem, toda zabolelo me je.«
»Vaše Veličanstvo je menda poaabilo, da se mi je podvrglo v operacijo. In prav tedaj, ko ste začutili bolečino, sem jaz operiral vaš tilnik z nekim skrivnostnim instrumentom, katerega pa ne bom nikdar nikomur pokazaL Uspeh je popoln, vaš vrat je ozdravljen!«
»Ozdravljen?« je cesar ostrmel. »Nemogoče!«
»Le prepričajte se. Vaš tilnik je »pet gib-bljiv, kakor je bil nekdaj.«
Pater Bonifacij je govoril resnico. Cesarjev vrat je zaradi udarca nenadno izguhil svojo leseno trdost in se je dal zopet gibati po mili volji. Franc Jožef se je tega nezmansko razveselil in je dal poklicati zunaj čakajoče doktorje. Vstopivši gospodje so se skoraj se-sedli od silnega strmenja. ko so opazili, da je cesarjev tilnik izgubil svojo odrevenelost.
»Spet lahko gibljem z glavo!« je zaklical Franc Jožef »Gospod pater me ie ozdravil natančno v petih minutah.«
Nato se je obrnil k menihu in zaklical:
»Vaš operacijski način, ljubi pater, je res čudovit! Povejte mi vendar, kaj ste počenjali z mojim tilnikom ter mi pokažite tisti svoj skrivnostni instrument.«
»Rekel sem že. da tega instrumenta ne pokažem nikomur. Naj ostane večna skrivnost,« je odgovoril pater Bonifacij in se hudomušno smejal.
Več dni je ostal pater Bonifacij kot gost v cesarskem dvoru in godilo se mu ie preime-nitno
Ko se je veseli kapucin odpravljal nazaj v svoj tihi samostan, mu je cesar lastnoročno izroči' oet tisoč goldinariev. Toda preden je pater Bonifacij zapustil dvor. ga je cesarjev prvi osebni zdravnik pozval na zaupen pogovor ter mu namignil, da bi zelo rad izvedel za niepovo skrivnost
Pater Bonifacij pa je odgovoril ljubeznivo:
»Liubi gospod, jaz svojih skrivnosti ne izdajam. Obrnite se do cesaria. morda vam bo on povedal, kako se je operacija izvršila.«
Muljavaki
POMAGAJ SI
Profesor: »Noč a red potovanjem sem sme* rom bolan.«
Zena: »Pa odpotuj en dan prej!« •
TRI SKUPINE GOSLARJEV
Salomon, ki je cesarja Franca I. učil goslača, je nekega dne rekel svojemu visokemu učencu: »Igralcev na gosli so tri skupine. V prvi skupini so t;sti, ki še ne znajo vsega igrati, v drugi tisti, ki ne znaio ničesar, v tretji pa oni, ki dobro igrajo. Vaše veličanstvo je že toliko napredovalo, da spada v drugo skupino.«
IZPREMEMBA
Urša: »Ali se z možem dobro razumeta?«
Marieta: »Kakor se vzame. V zakonu sa je močno izpremenil. Preden sva se vzela, mi je vedno govoril o srčni boli, zdaj mi pa govori zmerom o svojih bolnih jetrih.«
Potreba dnevne telesne nege
Nasvetov za telesno nego ste gotovo brale že dolgo vrsto, tako da ne veste, kateri so naiboliši. Ce natančno pomislimo, so dobri vsi nasveti, ki gredo za tem, da se ohranita telesna svežost in zdravje. Nega ni potrebna lamo Oogatim gospe in gospodičnam, temveč vsakemu ženskemu bitju S telesno nego aeveda ne mislimo tistega cele ure trajajočega mazanja obraza, piljenja in barvania nohtov in podobnih reči, kar je luksuz bogatih žensk, ki iz dolgočasja ne vedo kai početi. temveč le tisto potrebno skrb. ki si jo mora sodobna ženska privoščiti, da si ohrani ve^er izraz zdravja in snage.
Saj je to čisto preprosto, čeprav je nega potrebna vsak dan. Verjemite mi. da se skrb za nego prijetno odraža na vsej ženski Ženska, ki se zanemarja, dobi sama po sebi v ob*~as izraz zanikarnosti.
Kaj torej moraš storiti? Kopaj se vsaj enkrat na teden ali pa si umii temeljito vse tr*« če nimaš kopalnice Nikdar tega ne opusti. Važno je dalje, da si vsak večer dobro umiješ obraz z mlačno vodo. kar je važnejše od jutrnega umivanja, ki ga pa seveda tudi ne opusti. Zdaj pa zdaj si po umitiu na-drfni obraz s kako kremo ali pa kar z vaze-linom. Kreme ali vazelina daš le zelo tanko pJ*»*t na kožo.
Roke si čez dan večkrat umijeS. Ce mogo-
če si iih umij zmerom v topli ali vsai mlačni vodi. Prav mrzla voda sploh ni zdrava za umivanje, kakor tudi ni dobro, umivati se s prav vročo vodo Če imaš roke hrapave, si jih po umitiu. preden jih posušiš. nadrgni z mešanico glicerina in limonovesa soka To mešanico si lahko pripraviš za dalie časa in sicer v razmerju: ena kavna žlička limonove-ga soka na navadno žlico glicerina.
Noge si moraš vsai trikrat na teden kopati in po možnosti nadmiiti s kafrinim špiritom ali pa francoskim žganjem
Usta si dobro izplakni oo vsaki iedi z mlačno vodo kateri si po možnosti dodala nekai kapljic dišeče ustne vode Tudi nosnice si lahko oplakneš s to vodo kar stori« zlasti tedai če imaš v nosu polno praha Razume se da si moraš zobe s krtačico temeliito umivati, zlasti zvečer Za pravilo si morda postaviš da si vsai dvakrat dnevno očistiš «obe s krtačico in zobno pasto drugače na si jih vsakokrat oo iedi temoHito oolakneš
Ce še vsako jutro pri odnrtem oknu napraviš nekai sobnih telovadnih vaj zlasti če imaš čez dan takšno delo ki ti ne dopušča prevelike«** gibania ie tvoj* telesna ne«a zadostna Ženska ki se ori d»'n mnogn gib-lie takih vai ne potrebuje To kar smo v tem člančiču navedli si privo*« lahko vsaka ženska Tudi ona kj ni bogata.
Za kuhinjo
tS«'al«v» juha. Napraviš jo lahko s prav mc;hno količino kakršnegakoli svežega mesa. Prepraži na masti na drobno sesekljano čebulo, da zarumeni. Nato dodaj na čisto drobne koščke z rezanega mesa in malo sladke paprike. Praži zatem toliko časa. da s. V, izdušiš. Počasi z moko (kakršnokoli), pridem kakšno žlico paradižnikove mezge in zalij z vodo. Ko je postalo meso že skoro mehko dodaj na kocke zrezan krompir, malo česna lowrjev list in malo timeza. Zdaj kuhaj dc roškega.
FHol po načinu liptavsfeega sira. Vzemi malo kakršnegakoli fižola ali fižolice, skuhai in pretlaCi. Polij z maihno koWno olja in Kmonovega soka (tudi kis je dober). Dodaj čis*o s**w»kT>anih k^Vh kumaric kaore mulo kumne in sladke paprike in sesekliano jardelo (tudi prekajena svinjina, čisto zdrobljena, Je dobra). Na koncu prideni žlico eor-Hf* in premešaj To ie *obro mazilo za kruh t).—»!tovpc!) masla
TurSčlina torta je cenena. Dobro zmešaj 15 dekagramov sladkorja (ali pa medu), 15 dekagramov turščične moke, 10 dekagramov presejnne enotne moke, osminko litra mleka, eno jajce (ali primerno količino razmočene smetane v prahu), malenkost kakava, kakšnih 5 dekagramov sirovega aH navadnem masla »K masti in pecilnega praška. Nato deni v na-tr.—anl tortni obod in oočasi Deri Ko ie tort* pečena, naj se ohladi fn ohlajeno prereži in nprnaJM s kakšno mezgo.
"»"orSčJčni pečeniak V osmih decilitrih mleka raztopi *tlri decilitre turšč'Sne moke, rumenjak enega jajca, sol In malo raztopllene-ga masla. Nato dodeni sneg enega beljaka, dobro premefiaj, zlij v mastno pekačo in za-pe-i rjavo, Pečeniaku lahko dodaš tudi kuha--r>r- <mhe čeSplje, in sicer tako, da zllješ na, nekako za prst debelo testa in v testo natisneš čefnpT-r brez koščke. Tudi drobne Vošpv« bolk Tshko nsdevsS na ta na<*in v testo in nato snečes pečenjak. Če imaš, lahko nnp-i nakani jež raztopljenega sirovega mas'" ^o '"hii. preden speče* Razume se, da nam«",n In jabolk vzsmeS lahko tudi rozine, vkuhane češnje ali podobno.
Krapi iz ajdove moke s skuto (domačim sirom). Pol kilograma ajdove moke popari in zamesi v nepretrdo testo, katero pogneteš z malenkostjo pženične moke v hlebec. Razva-ljaj za centimeter na debelo in razreži v štirikotne krpe. nanje denea nadev iz domačega sira in smetane." Krpam stisni robove dobro skupaj v štrukeljce In napravi na sredi s prstom jamice. Te ajdove krane skuhaj v slani vodi in zabeli, kakršno zabelo pač imaš.
Riž * jabolki. Skuhaj na mleku kakšno četrt kilograma riža in posebej pol kilograma olupljenih in na krhlje zrezanih jabolk. Plast tako kuhanega riža namaži na debelo z jabolki, ki so gosto kuhana, in malo potresi s sladkorjem, nato deni na vrh novo plast riža in spet namaži ter potresi s sladkornem in tako naprej. Na vrhu naj bo riž. Rahlo zapeci v pečici- Zdaj spet malo potresi s sladkorjem, če ga imaš dovolj, in s cimetom.
Praktični nasveti
Za čaj imamo dobre nadomestke. Pravega čaja menda ne dobiš nikier več. Nič ne de saj imaš zani dobre nadomestke. Predvsem ie to lipov čai Linovega cvetia ne smeš pustiti. da M predolgo vrel Pravilno kuhani linov čaj ima barvo oravega čaia Dober je tudi čaj »z ij»hf>t?«fh obrokov. Jabolčne oluo-ke posušiš Za skled'«* takega čaia ie treba vzeti žlico jabolčnih olunkov. Zlasti dobri za čaf so oluoki leno dišečih iabolk Posebno okusen ie čai iz iarodovega listla. Toda listja gozdnih iagod naihr? nimaš ra zalogi in ga zda i tudi ne moreš nabrati. Nabira s*- to tisHe rvviviodi lesen' Prav nosebno <w»r	si z listam vred
Madeže od fw>tro1ola odstraniš iz lesen'h tal takole' Tri d^e gl?no zmeš»i z enim delom sode in dndpi n^ko-1'ko vr>c'" S to zm«>s-io Domaži made?e Ko «•? ie fflma posušila, io rdrrrrii ter izrser' t vodo m'loro.
Mleko in smetana v prahu namesto jajc. Do pomladi jaic ne bo mnogo, vendar pa jih potrebuješ za mneo ied: Pomagaj st z mle-i kom ali na razmo^no smD,sno v prahu, j Dona imaš nadomestek za limone, Ce nimaš pri roki limone, a potrebuješ limono v
sok pri peki. vzemi rabarbarin ali jabolčni sok.
»Gospodinjski koledar« za leto 1942 je izdala in založila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Knjiga prinaša na 177 straneh za gospodinje potrebne reči kakor običaine koledarske podatke gospodiniska navodila, troškovnik. člančiče o delu na vrtu v posameznih mesecih, nekaj gosnodrniskih poučnih člankov (tako o tem kai mora gosno-dinia vedeti o prehrani, splošna navodila za kuhanie itd.) 233 kolikor mogoče času ustreznih kuhinjskih receptov nekai r»cer>tov za konzerviranje povrtnme in še polno drobnih reči Knjigo toplo priporočamo. Stane le 20 lir.
Cenjenim nar^čafkom
Današmi *tev'lk »JV^nivv^ns' -mo priložili položnice vsem naročnikom, katere prosimo, da nakažejo naročnino za prvo polletja 1942 po možnosti že v prvi polovici meseca januarja, da nam tako olajšaio poslovanje. Obenem pa prosimo cenjene naročnike, ki so na zaostanku še za 1. 1941, da poravnajo tudi ta zaostanek skupno s tekočo naročnino, ker bomo sicer prisiljeni vsem tem list ustaviti Naročnike, ki imaio naročnino poravnano že V naprej, prosimo, da položnice ne smatra io za opomin, temveč jih shranijo za prihodno nakazilo.	Uprava »Domovine«
Največje morje sveta je Tiho morje
Širnemu morju, kjer se danes vrše na neštetih točkah hudi boji Japonske z Zedinjenimi državami in Anglijo, je dal ime Tiho morje sloviti pomorščak Magallans, ki ja med prvimi tudi prevozil te prostrane vode, čeorav seveda nj ime' na razpolago takšnih ladij, kakor jih ima sodobni svet. Vozil se j« tod v letih 1520 do 1521.
Ko je prijadral okoli južne-'< ameriškega rtiča in s tem zapustil nemirno Atlantsko morje, ga na njegovi dolgi vožnji niso več zasledovali morski viharji, zakaj prišel je na izredno mirne morske vode. Vreme ie bilo tod zmerom takšno, kakršno si je želel. Prav zato je te vode krstil z imenom T'ho morje.
Tiho morje nazivajo mnogi *udi Veliko morje zaradi njegove razsežnosti. Res je to najprostranejše morje na naši zemlji. Njegova površina meri 180 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je približno tretiina vsega zemskega površja, odnosno vsaj polovica vse zemske površin* ki io pokriva morie. Tako velikansko je Tiho morje, da bi vani lahko pogreznili vseh pet 7»msk'h celin š" ne bi napolnili prostora, k' ga zavzema Tam kier ie Tiho morie (Parifik^ najširše, segf) čez nolovico zemskega oboda
Ni pa Tiho morie samo naivečie nvd vsemi in najm;rneiše. temveč sn v nipm tudi največje globine na svetu Morda pa orav zaradi tpv> »irJv* pot-mrt no	,*-Vo sii-
no razgibati kakor d m ga moria ^slej je znana največia rnr,rsW trinK^n-« t? metrov Iz t°<»a s« v»d: so na	mestih ■ morske globipo =kiro še enkrat tako velike k»kor gorske višJne. sai naivišii vrh n* zemlii Motmt na meri le
V Srbiji ni več banovin. Mim's*er srbske Nediceve vlade za notranie zrdnvf Acimo-v'č ki je bil nre-j beo<»rai.ek'' nolic;"ki ravnatelj, ie v zadnem času prepotoval vse tisto ozemlie Srbije, koder ni četmko^ Po svo-jem povratku v Beogradu ie m:ni?t»r Acimo-vič izdal važni odredbi, ki se tičeta no-tranie srH?k»» ttc«"1 Prva odredba določa odpravo dozdaišnih banovin, hkratu pa ure-ia novo politi&no upra^mo razdelitev Srbije na 17 okrožii. Druga odredba ministra Ad-movica določa, da bo vsaka občina na področju zdajšne okrnjene Srbi i e dobila komi-sa-ja ki mu bo za pomočnika dodeljen po--^»n uradnik, v večini primerov oficir.
Ugrabljen cesarjev sin
Ljudska pripovedka
V deveti deželi je vladal mogočen cesar. Bil je poročen z mlado in lepo ženo. toda otrok ni imel, čeprav ši iih je silno želel. Nekoč pride star berač v grad prosit milo-žčine. Cesarica vidi megovo siromaštvo ter reče svojemu možu: »Tega starčka moraš obilno obdarovati, morda nama on izprosi od Boga tisto, kar si oba želiva.«
Skrivnosten starček je izprssil cesarju sina
Česar pozove starčka k sebi. ga dobro pogosti ter mu odkaže lepo sobo za stanovanje. Berač se nastani v cesarjevem gradu, dobro je in pije ter moli h Bogu. da bi blagoslovil cesarjev zakon.
•Zgodilo se je čudež. Se tisto leto je cesarica rodila zalega sinčka Cesar je bil silno razveseljen ter je odločil, da mora stari berač biti kum njegovega deteta. Starček se dolgo brani in izgovarja, češ da je berač, a princ da mora imeti plemenitega kuma.
Ker mu cesar ne neha prigovarjati in ga prositi, se berač slednič vendarle odloči postati krstni boter malemu cesarjeviču. Vzame dete in odide z njim proti cerkvi, a pozabi vprašati cesarja, kakšno ime naj dobi deček. Ker je že pri cerkvi, si misli: »Nazaj v grad do cesarja ne pojdem, predaleč ie za moje stare noge. Detetu bom sam izbral ime Ker sem iaz Boštjan, naj se še princ tako imenuje.«
Vrnivši se v grad pove očetu in materi, katero ime je dal detetu. Cesar se je razveselil, kajti nameraval je sinčku dati prav tisto ime. Vesel in zadovoljen ie prebil stari berač še dolgo časa v cesarjevem gradu Naposled se poslovi in reče: »Lepo se vam zahvalim, gospod cesar za dolgo in skrbno po-
<0
Nekoč opoldne so veslači kakor na povelje prejenjali, uprli so vesla proti toku vode in čoln se je negibno ustavil nad tokom. Strmi bregovi so bili tu širše razmaknjeni, očem se je odpirala dežela. Komaj kakih 200 metkov pred seboj so ugledali bivole v vodi. Z oddaljenih ravnic se je vlekla čreda za čredo; v gostih skilpinah ali v široko razvlečenih gručah so copotale črnikaste, košate živali, orjaki »z sive davnine, topih rogov in velikih oči pod divjim kožuhom. Da, to so bile pravcate potujoče gore iz mesa, kože in kosti Bivoli so prihajali s pobočij, pasli so se na poti, storiili so v reko, bredli so in plavali po vodi, ki je bila od poletne vročine močno izsušena.
Rdeči bojevniki v čolnu so Ptrmeli, njihove oči so sijale v lovski strasti, obenem p« hvaležno in vdano. Mrmrali so:
Veliki lovec Nanabočo hoče svojim otrokom dobro. Naj bo zahval jen Nanabočo!
Otroka sta poznala te besede. Džon Mse pase jih je vendar že tolikokrat izgovoril. Čutila in spoznavala sta pobožni pomen teh besed.
Indijanci so zavili s čolnom k bregu in so tam čakali ves dan. Zdeli so skoraj nevidno na zemlji. Sledili so popotovanju čred Velikega duha z očmi in z vsemi čuti. Bivoli so potovali od severa proti jugu. Gašper in Lenka sta ix>srela iz besed rdečekožcev, da potujejo te živali v deželo njihovega rodu, v deželo SiVa-
strežbo Dalje ne morem več ostati vaš gost. Navaien sem vednega potovanja, zato me spet vleče po svetu, dasi semže jako star « Zastonj poizkuša cesar pregovoriti berača, naj bi še ostal Starec se ne da preprositi. Cesar mu zdaj izroči mošnjo zlatnikov ter mu reče; »Vzemite to malenkost na pot in dobro živite Jaz nočem da bi kum mojega sina beračil po mojem cesarstvu Kadar vam bo denar pošel, pridite spet k meni «
Hvaležno vzame starček cesarjev dar in odide Pred gradom Dolee cesarjevih vrtov se berač ustavi ter jame govoriti: »Cesarjevemu sinu sem krstni boter pa mu niti nai-neznatnejše darilo ne morem dati Hočem oa, da se bo dečku, ko bo štel petnajst let, izpolnila vsaka Doštena želia«
Hudobni vrtnar ugrabi cesarjevima
Nato je berač šel dalje Bil je pa tedaj na vrtu mladi cesariev vrtnar ki je skrit za grmom slišal vsako besedo katero ie izgovoril skrivnetni staren HnHnhni vrtnar ip
Rešitev naloge s pikami
Mislimo, da naloga ni bila pretežavna.
3
nov. Zatorej se niso upali veslati dalje, da ne bi vznemirili črnih čred, saj bi se bivoli nemara na lepem obrnili.
In tako sta bila bratec in sestrica priči prizorov, kakršnih pozneje nikoli več nista videla. Zdajci je bila reka polna rjovečih, prhajočih črnih živali, da vode kar ni bilo videti Volkovi, risi, gorski levi, tudi nekateri medvedi so sledili kot spremstvo bivoljim čredam: iskali so šibkih in bolehnih samic ali mladičev. Stalno so klopotali rogovi med seboj se borečih samcev. Bilo je čuti mnogo zavijanja kojotov nad vso velikansko množico pa se je dvigal oblak prahu
Dva dneva pozneje so Indijanci z otrokoma zavili na veliko reko, na pravcato morje, tako rekoč na vodeno puščavo, po kateri so plavala orjaška debla. Rumenkasto so se valili valovi. Z nizkih robov čolniča ni bilo videti onostran-skega brega. Gašper in Lenka sta tako spoznala veletok Misisipi, očeta vseh rek, ki so ga Indijanci imenovali Na-Maesi-sipu, veliko ribjo reko.
Pogled je bil grozoten. Nebo je bilo polno sivih oblakov, zdaj pa zdaj so šumeli nalivi udarjajoč na široko valovje. Otroka sta se čutila zapuščena od vsega sveta. Indijanci r«> postali zdaj čisto drugačni, nič več niso bili prijazni. Gašperju se je zdelo, da čuti v njihovih očeh pjetnje in veselje do moritve. Otroka
Cter. I
takoj začel tuhtati, kako bi čudežno lastnost mladega princa obrnil v svojo korist.
Vročega poletnega dne pride cesarica t otrokom na grajski vrt. Usede se v senco, a dete položi poleg sebe v travo. Kmalu se je cesarice polastil spanec, vleže se pod grm ter. trdno zaspi. Mali cesarjevič je ostal brez varstva. Vrtnar opazi spečo cesarico in vražja misel mu prešine možgane. Hitro ujame mladega mačka, ga umori in poškropi cesarico z njegovo krvjo. A nato ji s krvavim prstom rahlo potegne okoli ust. Zdaj pograbi dete. ga hitro odnese v svojo sobo in skrije v prazen zaboj.
Ko se je cesarica zbudila, se je najprej ozrla po detetu. Toda ko je videla, da ni otroka več tam, kamor ga je položila, se je zelo prestrašila. Kakor brezumna je začela begati po vrtu ter je stikala po grmih, a šaman. Cesarjevič je izginil brez sledu.
Zdaj hiti cesarica v grad do cesarja ter mu jokaje naznani, da je na vrtu zaspala, a medtem da je nekdo odnesel malega princa. Tudi cesar je silno prestrašen in obupan, ko izve, da je njegov edini sin izginil brez sledu Ze se hoče napotiti na "vrt. da bi iskal dete. a tedaj opazi, da je obleka njegove žene oškropljena z rdečimi kapljicami. Vidi tudi. da je cesarica krvava okoli ust. Grozen sum se mu porodi v srcu.
Razkačen zarohni nad ženo: »Lažeft, nesramna ženska Nihče ni ukradel detete. Ti si ga umorila in pojedla. Lastno meso si ra-užila Zaslužila si hudo kazen!«
Razjarjeni cesar je velel sezidati velikanski stolp, v katerega so zaprli nedolžno cesarico Vsaki dan je dobila nesrečna letnica le košček suhega kruha in vrč vode
Hudobni vrtnar je takoj zapustil cesarjevo službo ter šel v tujo deželo pod drugega vladarja Malega cesarjeviča je seveda odnesel s seboj. Dobil je službo pri starem vdovcu grofu, ki je imel edino hčerko Slavko. Deklica ie bila iste starosti ko cesarjevi«.
Zgodilo se je pa. da je stari grof umrl, a hudobni vrtnar je postal oskrbnik premoženja in varuh mlade grofice. Cesarjevič in grofica sta se odslej dalje skupno vnrajala pod krutim nadzorstvom vrtnarja.
Cesarjevič začara hudotmdsa v psa
Čas je naglo mineval Ker pa vrtnar ni štel let. ni nič vedel, koliko let je že cesarjeviču Nekega dne sklene, prepričati se. ali
sta premagala glad in utrujenost svojih blodenj po pragozdovih, nič več nista čutila hvaležnosti do rešiteljev, prevzemal ju je samo še strah pred vsem, kar še pride. Lenko je prevzelo domotožje, neprestano je točila arfee.
Mučeniški kolec, pretepanje — vedeti nista mogla, kaj jima še grozi. Zdaj sta Se precej obvladala govor Savanov; dobro sta pasila, saj pač ni bilo mnogo besed, s katerimi so razpolagali rdeči bojevniki Vse se je sukalo okoli lova na kopnem, ribolova, vremena, gos-da in vodovja, rodu in taborišča. Bile bo Me besede, kakršne sta že čula od DSooa Mze paseja. Kljub temu nista mosrla dognati, kaj prav za prav nameravajo z njima, čeprav sta še tako napenjala ušesa. Džon pase jima je bil nekoč pripovedovl, da le redko kak ro-1 ohrani pri sebi otroke, ki mu pridejo v roke. Navadno jih proda oddaljenim rodovom. Ali je bilo le še trohice upanja, da kdaj še vidita očeta in
mater? Tudi če ostaneta živa in zdrava? •
Naenkrat je bilo konec poti. Nenadno se je zgodilo. Indijanci so bili zavili v ozek rokav, veslali so po lahnem toku, na obeh straneh se je razprostiralo gosto gozdovje. Cez kake pol ure pa ni bilo več dreves, bilo je, kakor če se na gledališkem odru na levo in desno raz-j makne zastor, odprla se je. široka ravnina. Zavili so okrog griča. Z vrha griča jim je za-donel klic, veslači so klic vrnili — te le so pristajali.
Otroka sta ugledala šotore, konje, ljudi. Ženske so jim hitele naproti, gruča fantov in deklet -je pridirjala navzdol po pobočju, malčki so se kar kotalili, psi so lajali.
Na mah sta bila Gašper in Lenka obkrožena
11 ===■ Po Steubnu	... ■■■
uietništvu mejd Jndfrottci
Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v indijanski vasi
bi se dečku že izpolnila vsaka njegova želja. Pokliče cesarjeviča k sebi v sobo, mu pokaže vrečo, v kateri so bile ajdove luščine, in reče grozeče: »Fantič, zapovem ti, da si moraš želeti, naj bi se pleve tu v vreči na mestu izpremenile v zlat denar. Ako ne izrečeš take želje, te bom pretepel!«
Deček se je prestrašil. Boječ se, da bi vrtnarja ne razkačil, je vzkliknil hitro: »Želim Bi, da bi se te pleve izpremenile v zlato!«
V trenutku so se pleve v vreči izpremenile v zlatnike. Vrtnar je zdaj vedel dovolj. Sklenil je dečka umoriti, mu iz prsi izrezati srce in ga pojesti. Bil je prepričan, da se bo potem tudi njemu izpolnila vsaka želja, ako bo pojedel srce cesarjevega sina.
Takoj drugi dan je nameraval izvršiti svoj zločin Vzel je oster kuhinjski nož. poklical cesarjeviča ter ga odvedel v prazno sobo. Zaklenil je vrata za seboj, potegnil nož in za-klical prestrašenemu dečku: »Hitro odmoli očenaš, zakaj čaka te smrt. Umoril te bom!«
Grofova hči Slavka je stala pred zaklenjenimi durmi ter slišala grozne besede. Bridko je zaplakala Cesarjevič poklekne in moli; ko vstane, zavihti hudobni vrtnar nož nad njegovo glavo, da bi ga usmrtil. Toda
tammmm^^msmmm^m^^^m^amm^tmm
Pota k trem vodnjakom
S tT k		LžJ vwsč ■" -a" 1 B	'e,	a a
Slika nam kaže hiše A, B in C, a 1, 2 in 3 BO vodnjaki. Prebivalci hiše A morajo hoditi k vodnjaku 1, prebivalci hiše B k vodnjaku 2, a prebivalci hiše C k vodnjaku 3, vendar tako, da se pota nikoli ne smejo križati in ne dotakniti. Pota morajo držati samo po dvorišču, ki zavzema ves prazni prostor okoli vodnjakov. Hoditi moraio seveda od hišnih vrat, ki so na sliki označena. Poišči pota!
od kakih štiridesetih, petdesetih aH še več indijanskih otrok, ki so vsi nenadno umolknili. Tu in tam je stal kak nag pritlikavček, trebušček ven, v ustih pa palec.
Vsi ti papuzi, kakor se imenujejo indijanski otroci, so kar belo gledali. O bledih licih so seveda že bili culi govoriti, o ubijalcih o morilcih, o ostrostrelcih. Toda ta dva bela človeka, ki sta zdaj stala pred njimi, pač nista prišla kot odrasla na svet, kakor so indijanski otroci doslej verjeli. Saj sta vendar prav tako otroka, kakor oni, pravi rdečekožci.
Gašper in Lenka sta stala v gostem krogu. Nihče ni spregovoril besede. Lenka je imela že dovolj strahu pred rdečimi bojevniki v čolnu, a zdaj si je vendar želela, da bi ostali pri njih dveh. Toda rdeči bojevniki so se bili kratko malo odpravili v naselbino in so oba majhna ujetnika prepustili usodi. Ni dosti manjkalo in Lenka bi bila že spet točila solze. Toda oposrumila se je. kolikor se je mogla.
Med Indijanci je bilo nekaj fantičev, ki so bili prav tolikšni kakor Gašper. Eden izmed niih je hotel dokazati, da je že cel junak. Napravil si je pot skozi gnečo, stopil je tik k Gašperju in se je z desnico lahno obregnil obenj.
Gašper ni črhnil besedice. Nekatera rdeča dekleta so se zahihitala. Eden izmed fantov se je na glas zasmejal. Junaški Indijanček ie rekel nekaj besed svojemu tovarišu, saj pač ni vedel, da Gašper razume njegove besede. Rekel je: »Zdaj je treba pokazati, kdo ima pogumno srce!«
Potem se je obrnil, šel spet skozi krog na svoje prejšno mesto in se je znova obregnil ob Gašnerja, tokrat nekoliko močneje.
Manjši fantiči so občudujoče zrli za njim.
deček je bliskovito odskočil ter zaklical: »Želim, da bi se ta hudobnež izpremenil v velikega, a ponižnega psa ter se vlegel tja pod mizo!«
Komaj je cesarjevič to izgovoril, je že stal pred njim velik črn pes, ki se je na migljaj pohlevno vlegel pod mizo. Tedaj potrka Slavka na vrata in vpraša cesarjeviča Boštjana, ali je še živ. Boštjan ji potrdi in odklene vrata. Kakor brat in sestra sta se ra-dovala deček in deklica, da sta rešena trpinčenja.
»Kaj bodeva počela zdaj, ljubi Boštjan?« vpraša Slavka Boštjana:
»Po svetu pojdeva,« odgovori cesarjev sin. »Tu imam vrlega psa, v gradu dobim dobro puško, potem lahko stopim pri kakšnem cesarju v službo za lovca.«
»Jaz pojdem s teboj!« zakliče deklica.
vojakom, da bi rad postal cesarjev lovec, ker zna dobro streljati.
»Takega potrebujemo,« mu je poveljnik straže potrkal po rami. »Glej, tamkaj prihaja višji dvorni lovec. Pri njem povprašaj.«
Mladenič se obrne s svojo prošnjo do viš-jega lovca. Starec ga povede pred cesarjevo obličje. Cesar strogo premotri čvrstega mladca ter mu reče: »Ako umeš v resnici dobro rabiti puško, postaneš lahko moi lovec Dokler se ne prepričam o tvoji sposobnosti, boš ostal pri mojem višjem lovcu za pomočnika. Koliko živali bosta postrelila dnevno, mi morata redno sporočiti.«
Drugi dan sta se višji lovec in cesarjevih napotila na lov. Starec je ustrelil dva divja petelina, mladenič pa ni ustrelil ničesar Ko prideta pred cesarja, vpraša ta mladeniča« zakaj ni ničesar ustrelil.
Boštjan In Slavka gresta po sveta
Se tisti dan sta Boštjan in Slavka zapustila grad, v katerem sta preživela toliko bridkih dni. Vsa srečna sta jo mahnila po beli cesti svoji sreči nasproti.
Hodita dolgo čez hribe in doline. Deklica je bila že zelo utrujena. V nekem gozdu opeša in ne more več dalje. Pade pred mladeničem na kolena ter ga roti, naj jo rajši ustreli, kakor pa sili dalje. Cesarjeviču se deklica zasmili. Reče ji: »Želim, da bi se iz-premenila v dehtečo rožo, da bi te dal za klobuk in te tako z lahkoto nosil s seboj!«
Kakor bi trenil, se dekle izpremeni v rdečo rožico. Cesarjevič jo vtakne za trak na klobuku ter naglo stopa dalje. Potuje in potuje, dokler ne pride v državo svojega očeta. Naravnost proti cesarjevemu gradu jo mahne princ Boštjan. Ko pride do stolpa, v katerem je zdihovala cesarica že dolga leta, spozna mladenič, da je to njegova mati. Izpremenil se je v muho ter zletel k nji v stolp. Tu spet postane čvrst mladenič s puško, psom in rožico za klobukom.
Cesarica je jokaje potožila zalemu junaku, da je v tem stolpu zaprta po krivici. Obdolžili so jo detomora, dasi niti sama ne more razumeti, kam je otrok prešel.
Mladenič jo potolaži in ji obljubi, da bo rešena v nekaj dneh Nato se je spet izpremenil v muho ter zletel iz stolpa na prosto.
Pride do gradu. Cesarjevi stražniki ga ustavijo in vprašajo, kaj hoče Razložil ie
»Bal sem se divjačine,« se je nepremišljeno zlagal cesarjevič, ki ni hotel moriti nedolžne živali. Kralj se razsrdi in zakliče: »Lažeš, bahač. Ti, tvoja puška in tvoj pes, vse skupaj ni za nič. Ti ne boš nikdar moj lovec.«
»Oho!« se odreže mladenič. »Takega čudovitega psa. kakor je tale moj. ne dobite v
Sestavljenka
Preriši si vse te štiri kotnike in trikotnike. Iz njih lahko napraviš veliko črko H. ki bo
enako široka in visoka Poskusi!.
To je junak! Dvakrat se je dotaknil bledega lica!
Nato sta šla še dva skozi krog, krčevito sta se prerekala, napravljala sta se, kakor da ne vidita obeh mladih bledih lic, ustavila sta se tik pred -njima, pogovarjala sta se o vetra, vremenu in vodi. Pozorno so ju motrili otroci v krogu. Iz vasi so hiteli semkaj še vedno novi. 2e je bilo zbrano okoli sto indijanskih dekletc in fantičev. Zdajci je eden izmed obeh mladih rdečekožcev iztegnil roko proti Gašperju in mu jo položil na ramo. Gašper se je otresel prijema. Bil je jezen, toda zraven ga je bilo tudi nekoliko strah. Kaj zmore nasproti sto sovražnikom!
Boril se je kakor lev..,
Mladi rdečekožec se je napravil presenečen, ko da ni hotel ničesar drugega knkor dotakniti se belega fantiča. Previdno, počasi je odstopil za korak, lice se mu je raztegnilo, po« gledal je važno naokrog in kriknil: »Nad svojo kožo ima belo krzno!« Oni drugi pa je hotel pokazati, da ni nič manjši junak kakor njegov prijatelj. Pristopil je k Lenki, šel je ob njej, obregnil se je ob njo, in sicer v razburjenosti neokliko močneje, kakor je morda samo hoteL Lenka, je omahnila se spotaknila in padla.
Srdit je skočil Gašper naprej. Stisnil je pesti in nadrl indijanskega fantiča. Ta se je v strahu umaknil. In spet je bilo vse tiho. Tišina pred burjo. Kaj se je nato zgodilo in kako se je prav za prav zgodilo, tega pozneje nihče ni vedel prav povedati.
Naenkrat je ležal Gašper sredi Štirih petih indijanskih pobalinov na zemlji, udrihal je, suval in grizel okoli sebe, delil je udarce in jih sprejemal Videl pa je v svoje veliko olajšanje, da se je večina gledalcev mirno zadržala. Drugi so samo opazovali in podžigali svoje mlade pretepače. To mu je vlivalo pogum. Boril se je kaftor lev, njegove pesti so i»1ar-jale s tako močjo, kakor kladivo Kmalu je opazil, da je krep«
»Resnica ie, o cesar, ta mladenič je tvoj sin Boštjan, katerega sem jaz odnesel,« je zaječal hudobni vrtnar ter se zgrudil pred cesarjem na kolena, proseč ga milosti.
Ginjen objame cesar svojega sina, nato pa veli vojakom, naj nemudoma privedejo njegovo ženo iz stolpa Ko cesarica oride. se zgrudi cesar pred njo na kolena ter jo prosi odpuščenja.
Hudobni vrtnar je na mestu prejel zasluženo kazen Rabelj mu je odsekal glavo.
Veselje v cesarskem grada
Ker sta bila cesar in cesarica že osemnajst let ločena, se dasta še enkrat poročiti Po poroki je bila svečana gostija Na tisoče od-ličnikov je prispelo na cesarjev dvor, ia vidijo mladega cesarjeviča, katerega čudovita zgodba se ie raznesla po državi.
Princ Boštjan se obrne do svojega očeta ter ga prosi da bi smel privesti svojo izvo-ljenko med goste Cesar mu smehljaje se dovoli, radoveden, kakšno dekle si je izbral njegov sin Cesarjevič vzame rožo izza klobuka, j o poljubi in zakliče: »Roža. bodi deklica!«
V trenutku je stala pred zavzetim cesarjem in osupnjenimi gosti mlada, prekrasna
Skrivalnica
Zajec se je skril lisici. Poiščite f?a!
deklica. Cesarjevič jo objame in reče svečano: »To je moja nevesta grofica Slavka!«
Boštjan in Slavka sta se kmalu poročila in ko je cesar zaradi starosti odložil krono, je zavladal mladi cesar Boštjan, ki ga je ljudstvo zaradi njegove pravicoljubnosti in dobrega srca zelo vzljubilo.
Šivanka je bila v starih časih dragocena reč
Današnja šivanka je imela več nepraktičnih predhodnic. Vse dotlej, dokler se je človek oblačil z listjem, so zadoščale trnjeve bodike. O šivanju v današnem pomenu besede takrat še niso imeli pojma. Ko so se oblačili z živalskimi kožami, so se posluževali le trdnejšega trnja. Šivanje je bilo preprosto: s trnom so kožo preluknjavali, vlekli skozi luknje niti iz kože in jo vezali. Polagoma so napredovali. Namesto trnja so začeli uporabljati ježeve bodice in ostre ribje kosti.
Ko je človek začel pridobivati kovino, so kmalu izdelovali tudi kovinske šivanke. Bile pa niso še prav nič podobne današnim ši-vankam Bile so velike, debele in brez ušes, kakor pričajo najdbe v grških in rimskih grobovih
V 14. stoletju je živel v Niirnbergu kovaft Rudolf. Štirideset let se je mučil, da bi dal šivanki primernejšo obliko. Njegove šivanke so potem počasi izpodrinile druge. Takratna šivanka. prvič podobna naši, je bila dragocena in težko jo je bilo izdelati. SiromaJ-nejše ljudstvo je ni poznalo, ni pa smela manjkati na mizah višjega plemstva. Hči kralja Ludvika IX. je dobila za doto škatlico šivank.
Pozneje so začeli izdelovati šivanke po tvornicah.
*
X Cut za glasbo je baje v nosu. Neki znanstvenik v Amsterdamu je po dolgem
raziskavanju prišel do presenetljivega sklepa, da je za dober glasbeni čut bistveno važen dober nos. Glasbena nadarjenost, tako meni ta veščak, je odvisna od pravilnega delovanja nosu Obolenja v nosnih delih lahko 7manišaio glasbeno nadarjenost To so često pokazale korenite operacije v nosu, po katerih se ie v mnogih primerih povrnil prvotni prirojeni čut za glasbo.
vsem svojem cesarstvu Moi pes požre tri mlinske kamne naenkrat!«
Oče spozna svcjega sina
Te besede so česana grozno razkačile Zagrozil ie mladeniču da mu bo rabelj na mestu odseka) glavo, ako njegov pes ne bo pogoltnil tri mlinske kamne obenem
Nato ie cesar pozval k sebi dvorne tesarje ter um zapovedal. nai sredi grajskega dvorišča postavijo velik krvmški oder Množica tesariev se ie ročno lotila dela in krvniški oder je bil kmalu izgotovljen Zdaj so na cesariev ukaz pripeljali tri ogromne mlinske kamne vsakega s štirimi konji, tako zelo so bili težki
Cesarievič je izmolil kratko molitvico in si tiho želel, da bi njegov pes s tako lahkoto požrl mlinske kamne, kakor bi bili trije krofi Poklical ie psa k sebi ter mu velel, nai pogoltne vse tri kamne obenem.
Takoj je pes hlastnil po kamnih ter vse tri pogoltnil, kakor bi trenil Cesar se je kar prejtrašil Bil je prepričan, da je mladenič čarovnik Hitro pozove dvornega rablja ter mu veli, naj tujem pritepencu odseka glavo Grdogledi rabelj zgrabi cesarjeviča in ga povleče na oder. Že je dvignil sekiro, a tedaj se je mladi obsojenec obrnil proti cesarju in zaklical z močnim glasom: »Vsak na smrt obsojeni sme pred smrtjo še enkrat govoriti. Te pravice se hočem ooslu-žiti tudi jaz Cesar, ti si zaprl svojo ženo v stolp. • vedi. cesarica ie nedolžna, ona ni umorila tvojega sina. Ko je na vrtu zaspala, je neki človek dete ukradel. Cesar, ali hočeš videti hudobneža, ki je to storil?«
»Pokaži mi g> in iaz ti darujem življenje!« krikne cesar.
Mladenič požvižga psu. Pes ie takoj skočil na oder in se vlegel pred cesarjeviča. Boštjan ga brcne z nogo in zakliče: »Želim, da poetanei to. kar si bil!«
V največje strmenje vseh prisotnih se je pes izpremenil v človeka. Pred cesarjem stoji hudobni vrtnar grozno prestrašen, tresoč se po vsem telesu
»A kdo si ti. neznani mladec?« vpraša eesar.
»Jaz sem tvoj sin Boštjan katerega ti je odnesel ta vrtnar!« zakliče mladenič Nato se obrne k vrtnarju in mu veli:
»Povej ali sem jaz cesarjev sin ali ne.«
kejši kakor Indijanci. Okrepilo ga je pač težavno delo, ki ga je moral doim opravljati. Toda Indijanci so bili nekam okretnejši. Toda kateri junak le zmore kaj proti štirim, petim sovražnikom?
Ležal je naposled na zemlji, dva Indijančka pod njim in trije nad njim, ko je nenadno začni vzklik in ko je nenadno opazil, kako sta dva izmed napadalcev popustila.
Da, tedaj je bila Lenka poskočila, vse skupaj ji je bilo postalo preneumno. Sprva je zgrožena mislila, da bodo Gašperja umorili. Ib je tulila in vpila. Po malem pa je postala mirnejša. Mar bi divjaki zdaj kar tudi njo pobili! Kakor furija se je vrgla med srdite fantiče, popadla je levo in desno, zagrebla je z roko temu in onemu v lase, trgala je in vlekla. In cvtteče sta popustila dva Indijančka. Dobila sta vsak svoj sunek. Lenka je bila div*a, vpila bi sikala je in je kazala vseh svojih dftsct prstov in vse svoje zdrave zobe.
Prestrašena sta oba Indijančka ponehala, kar vesela, da je belo dekle izpustilo niune lase. Kaj. pri belcih se tepo tudi ženske ? Oba Indijanska sta bila zgrožena in zmedena. Dekle se je vmešalo v moški spopad! To je bilo zoper pravila. Užaljenih obrazov sta se mlada Indijanca umaknila nazaj v krog gledalcev. V resnici pa ju je bilo sram. Spoznala sta pač, da petorica proti enemu samemu res ni kaj Častna borba.
Gašper pa je odvrnil poslednega, ki je še ležal na njem, in se je komaj še branil. Vrgel ga je tako, kakor je Lenka opravila s prvima dvem«,. Nato se je dvignil in se je postavil poleg sestre. Krvavel je na ustnicah in je bil opraskan na desnici. Zajel je sapo in je začet
i zmerjati, kakor bi padala toča. Posledna dva j Indijančka sta se dvignila s tal in sta nato odšantala nazaj v krog malih gledalcev.
Tedaj je nekoliko večji fant pristopil k Gašperju in sestrici:
»Svetlolasi niso boječi Veseli smo, da vas imamo,« je rekel svečano kakor kak velik.
Gašper je debelo pogledal. Indijanski fantič je bil videti pošten. Njegove besede so zvenele nekam radostno. Potem je čutil, kako je indijanski mladenič položil roko okrog njegovega pasu in kako ga je potegnil s seboj. Pri tem je indijanski mladenič rekel:
»Tekumze hoče biti svetlolaščev brat!« Gašper je spoznal: zdaj gre za res. Stari Džon Mze pase v domači naselbini mu je bil že večkrat pripovedoval, da se po pošteno pre-stanem boju zelo pogosto spet sklene naglo premirje. Kako se je že glasila ta odlika' Izgovoril jo je v narečju šavanov, šlo je nekoliko težavno, brskati je moral po spominu, toda naposled je spravil iz sebe:
»Ostal bom prijatelj vseh poštenih bojevnikov ...«
To je bil stavek, ki se ga je Gašper naučil od starega Džona. Učinkoval je kakor čudež. Culi so se vzkliki začudenja, vzkliki veselja in •pritrjevanja. In potem so vzeli Gašperja v sredo in so pohiteli proti indijanski vasi. Lenka je ostala pri dekletih. Tam se pa prvo prijateljstvo ni uglajevalo tako divje. Ljubko, čr-nooko dekletce se je zdajci postavilo pred I^en-, ko in ji je pokazalo usnjeno punčko. Potem 1 je Lenko pobožalo po roki. Lenka se je seveda i spet začela solziti, to zdajci je naenkrat bilo i konec sovraštva. Vse te ljubke indijanske dek-[ lice so se pridružile in skušale Lenko tolažiti, I prijazno so $ beaedovale, božale so jo, otipa-
vale so njeno oblačilce, njene roke in lase — in tudi Lenk3 je spoznala: indijanska dekletca ji nočejo ničesar hudega, dobre hočejo biti s njo. Posedle so v krogu in so klepetale, kakor je le padlo z jezika.
Gašperju, ki je bil še pravkar prepričan, da bo vsak trenutek začutil nož med rebri ali kamen na betici, se je zdelo kakor v snu. Obdajala ga je gruča nasmejanih, navdušenih vaških potepinčkov, ki so vsi v en mah govoričili vanj. Kako naj bi tudi, saj so bili prepričani, da se nikjer na svetu ne govori drugače kakor šavansko. Se nikdar nikoli niso indijanski fantiči čuli kake druge govorice. To je bil jezik, ki so ga vsi edino razumeli Saj sta vendar tudi oba svetlolasca nekaj prej govorila po šavansko. Gašper je čutil roko malega Tekum-zeja, ki je bila vklenjena obenj. Videl je, da tu ni bilo nič drugega kakor premirje In prijateljstvo. Okrog njega so bili šotori in konji. Psi so lajali, tu in tam so bile nasmehljane ženske ali tudi možje in starčki. Vsi so dobrodušno motrili gručo otrok, ki se je z vpitjem premikala zdaj od tega, zdaj od drugega šotora. Tekumze in Gašper sta bila tista dva, ki sta dvignjenih glav predniačila sredi grude, občudovana od vse indijanske vasi.
Naenkrat se je Gašper domislil sestrice Lenke. Nemirno se je ozrl. fiment, na Lenko je bi! že čisto pozabil. Pa je bil vendar sklenil, da ji bo za varuha!
No, tedaj je že tudi videl, da je prav tako obdana od deklic kakor on od fantičev. Prihajala je po griču. Stopil ji je naproti. Rdeči otroci so bili mirni, hoteli so čuti, kaj si bosta povedala.
Križanka
Skrit pregovor
CEP, SLAP, REP, CEPEC, SLAMA, REPA, CAR, VOZEL, DIM, OBROČ LAVA, JADRO, MOZ, ROPAR. DETE. CESTA.
Iz vsake besede vzame dve zaporedni črki in dobil boš znan pregovor.
Posetnice
Kata Rif Talči Vencar Alma Kern
Vsaka izmed teh treh lepotic ie zaposlena v svoiem obratu. Iz niihovih imen lahko to uganeš.
>»»»
Vodoravno: 1. Država, ki meji na Turčijo in Rusijo. 5. Naprava za kisanie krme. % Živalski dojilni ud. 10. Država, ki meji med drugim na Turčijo. 11. Eden izmed svetopisemskih bratov. 12. Na njej se sadje suši; enako se imenujejo spletena lesena vrata pri kmečki ograji. 13. Vse, kar je okoli nas jn ni izumetničeno + kakšen je človek, ki je izgubil pamet. 15. Človek, ki je skraino strog nasproti samemu sebi + posebna oblika kisika, ki se pojavlja tudi pri nevihtah ob udar-c h strel. 18. Hrib pri Beogradu. 19. Abecedno imenovanje neke črke. 21. Veznik. 22. Oziraini zaimek. 23. Pogojni prislov + obrtnik + eno izmed slovečih velikih mest v Evropi (vsaka izmed teh treh besed ima po tri črke). 24. De1 obalnega ozemlja, ki se<*a daleč v morje, 25. Žensko krstno ime. 26. Kazalni zaimek.
Navpično: 1. Slovenski pisatelj, ki ima veljavo tudi med drugimi narodi (krstno ime in priimek). 2. Vodna žival. 3. Del sveta. 4. Žensko krstno ime v domači govorici. 5 Druga beseda za moč. 6. Pomaniševalna oblika nekega ženskega krstnega imena 7. Vrv za lov v Ameriki. 8. Preprost glasbeni instrument v Italiji + tretia edninska oseba nekega glagola v zdaišnem času ftri črke). 14. 2:vljenjski te tu i o besedo). 16. Prva mati + veznik. 17. Vidi se pri dobro vzgojenem člp-veV" 20. Dejanje (s tujo besedo). 22. Velika morska žival.
Stopnice • •
, Kraljevo bivališče. ' \
. . ... Prijeten.vonj Jpn vinu ttd.).
..... . Vsaka šola jih ima (ednina).
. . . . . . . Tako blago je prav dobro.
........Nerazumljiv z drugo besedo.
......... Vrsta vojaštva.
......... Zdravilni prašek.
Iz zlogov a, an, bra, ca, dvor, iz, ko, ma, mliiv, ne, ni, nie, no. pi, raz, red, ro, rin, ti, u sestavi gorne besede. Prve črke z vrha navzdol ti pokažejo žensko ime, zadne črke (tudi z vrha navzdol) pa moško.
Skffit pregovor
MNOŽITEV, GORA, GRČA, MESTO, KANJA, MARIBOR, LOKA, RADE, BOŽJA,
Iz vsake besede vzemi pravi zlog, ki ie v začetku ali pa na koncu besede in šte,-e dve ali pa tri črke. Iz vseh tako dobljenih zlogov dobiš splošno znan pregovor.
Mihael Valaj
2i
in
Ta mož se peča z neko maihno gospodarsko panogo, ki je dandanes zelo koristna. Uganite!
VottUni rebus
'8" '3' '5' č '1' 8'" 1'
8"' "9" 8"' 1 '5 8' *
Čarobni kvadrat
1.	a a a a
2.	a a b c
3.	d d m m
4.	o o r r
1. 2. 3. 4.
Vodoravno in navpično: 1. Po prazni veri te tlači ponoči. 2. Poleti nadležen mrčes. 3.
Pernata domača žival. 4. Prvi oče.
*
Rešitev ugank iz prejšne številke. Križanka: Vodoravno: 1. Atila, 5. ropar, 10. nima, 11. moka, 12. triko, 14. pomoč, 15. Tit + lete, 17. ar +ornat, 18. cak, 18. Ana, 20. šli, 23. Lož, 25. kij, 26. por, 28. era. 29. enako, 31. Herceg(novi), 33. re, 34. Itaka, 36. ha, 37. padar. Navpično: 1. Anton Aškerc, 2. tir, 3. imitacija, 4. lakira, 6 omotan, 7. pometa-lec, 8. ako, 9 račica + Žagar 13 otok, 14. pena, 16. 1. r„ 21. line. 22 bo. 24. oreh 26. pota, 27. reka, 30. kip, 32 rar. 35 ad (zadnifi je bilo »navpično 2« pomotno označeno za števnik, ker »tir« seveda ni števnik). Skrito voščilo: Vesel božič. — Tri posetnice: kroiaška delavnica, kmetovalec, tobačna tvornica. — Zlogovnica: pamet, opada črvi v. omare, slepa, inače, sonet, Emila. tiran, ugodi, doois ~ Počasi se tudi daleč pride. — Čarobni kvadrat: Golar, omare lanen. arest, renta.
IMaieo je hci omehčala očeta
Vesela podeželska zgodba
Domenkov Gregorc je bil trden kmet Ze je imel sedmi križ na ramah, vendar še ni hotel dati vajeti svojega gospodarstva iz rok Bil je vdovec. Zena mu je bila že pred mnogimi leti odromala v večnost.
Gospodaril je s svojo hčerjo Mico, ki je tu-tudi gospodinjila. Imel je še hlapca in deklo Mica je štela že 35 let; imela je torej dovolj let, da bi že bila sama svoša gospodinja. Sosedje so jo izpodbujali, naj pregovori očeta, da ji izroči gospodarstvo in da se omoži. sicer da bo ostala večna devica.
Micin izvoljenec Brinjev France, ki je že imel skoro štirideset let na ramah, se je tudi že naveličal čakati na dobro voljo njenega očeta. ' . .. • «. -. -	• . ■ ■ r>
Pa oče Gregor, trd ko jeklo, se ni dal na noben način pregovoriti. Na vsako prigovarjanje, naj je bilo od hčerke Miče ali od koga drugega, je navadno odgovoril, da je še čas Mki je že upadal pogum. Se bolj jo je zaskrbelo, ko ji je fijen izvoljenec France neki večer, ko je pri njej vasoval, izjavil, da jo bo zapustil, češ, da se bo še ta oredpusf oženil z drugo. Po tej vesti ni vedela Mica, kaj naj bi še storila.	: -
Naenkrat pa ji pade na misel, da je bila pred nekaj leti pri njenem očetu na obisku nekar stara ženska in pripovedovala očetu različne praznovernosti. Med drugim mu je rekla, da takemu človeka, ki se mu na sveto noč v podzglavniku oelasi ura ne mor« pomagati noben zdravnik več Tak človek da prav gotovo umre prihodno leto.
Teh prorokovalkinih besed se ie snomnila Mica in v glavi ji je dozorel neki načrt. Ob prvi priliki, ki se je sešla s Francetom, mu je razložila vso reč in France je na načrt pristal.
PribVžala se ie sveta noč France ie cM M;ci žeono uro. ki jo je potem Mica na dan pred svet:m večerom skrivaj všila navito v oče+ov podzglavnik.
Zvečer notem ie vsa družina z gospodarjem vred sedela za mizo zraven jpselc. Ko je prišla enajsta ura, so se odpravili Mica, hlapec
in dekla k polnočmcam, oče pa je ostal doma za varuha.	i
Nekaj minut po družininem odhodu je Gregor še sedel pri peči. potem se pa je mirno vlegel v svojo posteljo k počitku
Zdajci pa ie zaslišal iz oodz^lavnika strašen glas: »Tik, tik, tik, tik!« Grozne slutnje so ga oDŠle. V duhu je zagiedal oairaega sebe na mrtvaškem odru in okrog odra goreče sveče.
Obhajala ga je taka groza, da je vstal, «e spet oblekel, se postavil v sredini hiš«, in stal nepremično tako do1 "o. da so se vrnili de-"mači od polnočnic. Vsi so še začudili, ko so našli v sredini izbe stoječega očeta. Bil je tako zbegan, da jim na pozdrave še odgovoril ni mogfel.	;
»Za božjo voljo.«, ga. je nagovorila Mica, »kaj pa se je zgodilo, da stojite nepremično kakor lesen kip?«	. .
. »Ali je bil tudi Franc pri jolnočniceh?« ae bile Gregorjeve prve besede. . »Kaj pa želite od njega?« je odgovorila Mica.
. Mica je vesela takoj izginila skozi vrata ter poklicala Franceta, ki je radoveden čakal zunaj.
Ko je France nato stopil pred starega Gre-goria, ga je ta tako prijazno pogledal, kakor še nikoli poprej.
»Kaj želite oče?« je vprašal France kolikor mogoče mirno.
»Ali bi resnično hotel postat imoj zet?« ga ie kar naravnost vprašal Gregor. »Rad bi č;r""irei izročil posestvo svoii hčeri.«
Se tisto noč. čeprav ie bila sveta, so se rtornoriil; pi^rle rvirokp in npkai tednov ie postala Mica Francetova žena in sama svo-ia "ospodinja.
Čez n«kai dni D0 Božiču je dal ki Gre-for vajeti svojega gospodarstva Francetu in M!ci v rok°	Da si 4p izfovoril nreužitek,
ki <*a je r>otpm ?e v~x k^ko*- d^set let v najlepši zadovolinos+i užival, čeprav n ie bila ura v podzglavniku že davno naznanila smrt.
BolfanskL
E
M v- presetticna materina Cjutie$en
Povest
O Kačurju se ie govorilo, da ie prodal polovico posestva, ker so ga dolgovi tako obremenili. da si ni mogel več pomagati. Kupil je to zemlio Hmeljak. ki ie živel na svoiem nezadolženem posestvu sam z materjo in čigar bela. z zelenimi oknicami daleč vidna hita te bila videti skoro gosposka med ostalo vaško bajtarijo.
O Hmeljaku so takrat na novo zakrožile vesti, da mora biti od sile petičen, kar bi pa ne bilo ni kako čudo saj je bil stiskač in po-lega tega marljiv ko mravlja.
Le da se še 381etni fant ni oženil, je skrbelo marsikatero vaško mater, ki je s ponosom motrila svojo odraščajočo hčer.
»Ne utegne, ne utegne!« so s posmehljivo dobo ugibali vaščanl. Tone Hmeljak pa se kljub temu. da mu ie kdaj pa kdaj prišla Ba uho ta ali ona govorica, kakor: »Mar bo ostal večen samec?« ali pa »Komu bo le zapustil svoje bogastvo, ko nima otrok?« ni (»rigal za vaške čenče, ampak je v takih primerih le zamahnil z roko in se zasmejal s smehom, kakor bi bilo za vse to še čas. Da. 1» mnogo, premnogo časa.«
•lati Hmeljačka te je strinjala z njim. Kara Hmeljačka sploh ni bila nikoli vneta aa to. da bi dobila k hiši mlado. Za gospodinjstvo ie bila še sama precei trdna, a delo na polju so opravljali tako z najetimi ljudmi Tu pač ni bilo misliti, da bi utegnila mlada kdovekaj opraviti. Le sina bi ji motit odtujiti, sina. na katerem je toliko visela. Bil ie njen edinec. Kaplja veselja v grenkem življenju, ki ga je imela za seboj.
Rajnki Hmeljak jo ie bil vzel kot prileten vdovec še čisto mlado. Takrat je bila ponosna na to, da je mogla zagospodinjiti na Hmeliakovini.
Pozneje je kruto pogrešal otrok, katerih ji Bog m hotel dati. Ko je bila že domala obupala in se vdala v voljo božjo, je zanosila in pozneje se je rodil sin Tone. močan deček. ki je bil odtistihmal vsa njena nada in ponos Ko je stari Hmeljak že šestdeset-leten nenadno podlegel pljučnici, je bil fantiček šele v prvem razredu in Hmeljačka se je zdaj s tem večjo ljubeznijo oslonila nanj. Izpolnjeval je v njenem srcu obenem prostor. ki bi ga bil moral zavzeti njen ranjki mož s katerim se ni bila poročila iz ljubezni. ampak kar tako, ker so pač njeni starši menili, da je dobro tako in da si bolj-Bega snubca ne bi mogla želeti Tudi vsako drugo dekle bi bilo po mnenju Hmeljački-nih staršev zagrabilo to priložnost, da bi pri-Slo iz siromaščine na bogastvo A ona sama kot dekle ni bila toliko rahločutna, da bi bila mnogo razmišljala o svojih čustvih do priletnega vdovca. Bila le pač tako vzgojena, kakor je treba in kakor je prav na kmetiji, kjer vf»l?a prav tako kakor povsod drugod načelo' oriti na boljše. Glavno je torej bilo, da ie bil vdovec Hmeljak bogat, da ie imel leno belo hišo in da je bil za nameček še bre« otrok Hrepenenje je prišlo v njo šele pozneie ko je mislila, da ne bo nikoli rodila. Skoro zasovražila je svojega moža in dolžila Ca »e svoje nesreče.
Ko se je rodil sin Tone. pa 1e nastal v ■jeni duši preokret. Poprej čvrsta in čustveno rtemala nerazgibljivs žena je postala kot mati mehka in čuteča Zaživela ie notranje življenje, katero ie prej komaj slutila Videla je nadaljevanje svojega življenja le skozi sinovo oot. ki naj bi bila tesno združena z nleno
Ko je Tone dorasel, je dala posestvo prepisati nanj Izgovorila si je v hiši le kot in ©b^^no mero pridelkov.
Potem ie v tainem strahu pričakovala dne ko ii bo sin razodel svoie načrte za življenje Bala se je trenutka, ko bo stopil pred njo in ho izgovoril odločilno besedo, ki bo imela zan''o svoio ost. pa najsi bi bila izgo-voHena s 5e tako nežnostjo.
Vendar se ni zgodilo nič takega. Tone je ostal slej ko prej enak do matere in niti v
gospodarstvu ni bilo čutiti bistveno spremembo. Odločilno besedo je imela še zmerom Hmeljačka, ki je tudi obdržala svoje mesto gospodinje kakor prej. Pridelkov nista odbirala vsak zase, kakor je bilo zapisano. ampak sta se še zmerom držala skupne mize in skupne kašče.
Hmeljačkina vzgoja je rodila svoje dobre sadove. Sin je bil ves njen. A bil je delaven in možat, da ga je bilo veselje gledati.
Enkrat samkrat se je bila Hmeljačka zbala zanj. To je bilo okoli njegovega petindvajsetega leta. Takrat se je večkrat zgodilo, da je ostal Tone zvečer zdoma, a naslednjega dne ie bil potem nekam čudne volje. Kar gorelo mu je pod prsti, kadar je kaj delal. Tako se je zdelo vsaj materi, ki ga je takrat opazovala s podvojeno skrbjo. Vedela je. da sin prav zdaj ne sme nič pogrešati, ako ga hoče obdržati. In obdržati ga hoče za vsako ceno. Zato mu je one dni stregla z ljubeznijo. kakor še nikoli. Ko pa je prišel Tone nekega večera ves tih in mračen domov, se je tega skoro razveselila. Vedela je. da je zdaj konec nečesa — nečesa, kar ji je grozilo za dne dni in s čimer se je borila še v sanjah.
Tone pa je ostal od tistega dne tih in čmeren. A ko se je pozneje bližal že zrelim moškim letom, se je ta čmernost sprevrgla v neke vrste zakrknjenost.
Mati se odslej ni več bala zanj. Kljub temu, da so Tonetu tekla leta in je kdaj pa kdaj kakor sitna muha pribrenčala čenča iz vasi. se je enako kakor Tone zaničljivo namrdnila: »Kaj nam treba mlade! Mlade iz-podjedajo stare, a dokler se jaz ne umaknem. ni sile Tonetu za gospodinjo.«
K tej opazki je bilo primešane dovolj sebičnosti, katere se je od časa do časa tudi zavedela, toda če je bila Hmeljačka sko-pušna za svojo lastnino, je bila za svojo kri naravnost bojevnica.
Tonetu ni bila nevšečna ta materina sebičnost. ki je bila na koncu koncev proti-prirodna in nelepa. Mati mu je bila že izza detinskih let vzor vsega, kar je moglo ljubiti njegovo srce. Le enkrat se je bil izneveril tej njeni veliki ljubezni... Saj sam ni vedel kako je bilo, a prišlo je nadenj kakor dih pomladi. Da. pomlad je čutil takrat v vsem svojem bitju, občutil jo je tudi v pogledu dekleta, ki ga je bilo srečalo in se mu nasmehnilo... Poznal se ni sam sebe tisti čas. Bil je le še zaljubljeno fante, ki je streglo za pogledi dekline. Od rezal je zanjo, a mati je ostajala daleč, daleč za njim ...
V tem navalu opoja je bil nekoč kupil srce z napisom:
»Misel moja te miluje. srce moje obožuje... Hočeš moja ženka biti, v sveti zakon mi slediti?
To srce je poklonil dekletu s tako zavestjo, kakor bi bi obrnil svojo dušo do za dne skrivnosti narobe.
Dekle se je smejalo. Smejalo se je z istim smehom že več dni prej in njen smeh ga je drezal in pehal v ono omamo, iz katere si zdaj ni mogel več pomagati drugače, kakor da ii je kupil srce... Govoriti ni mogel z njo, za to mu je bila glava prepolna, srce mu je od vzhičenosti tolklo preburno. hotel je torej, naj bi govorilo zanj srce, veliko lectovo srce, ki ji ga je bil podaril.
Toda dekle ga ni razumelo ali pa ga je razumelo, a si je bilo v svesti svojega uspeha in je hotelo to njegovo ljubezen podžgati, da bi plamtela tem bolj. Plesalo je tisti večer z drugim fantom. Tonetu se je nasmihalo le preko ram. Z očmi ga je vabilo, da bi plesal z nio, toda dobro je vedelo, da Tone ne pleše in da ni še nikoli plesal. Ozlovoljen se je dvignil. Ošabnost je plahutnila iz njega. Naenkrat se mu je zazdelo za malo. da bi se z njim, Hmelj ako vim Tonetom, poigra-
vala takale punčara. Sel je, ne da bi jo bil pogledal. Na mah je bil ozdravljen svojega čustva...
Ošabnost, izrazita Hmeljakova poteza, mu je pomogla preko srčnih težav.
Odslej se je izogibal, da bi govoril še kdaj s kakim dekletom drugače, kakor je bilo treba. Vdal se je znova ves materi, ki se mu je zadela edina vredna žena na svetu. Gospodarila sta in grabila na kup, in če ja le mogel, je Tone kaj dokupil. Ko si je zdaj prilastil polovico Kačurjeve zemlje, so znova zakrožile o njem vesti, ki so bile prej že nekoliko pospale.
»Grabež je. Se žene si ne privošči. Nemara bi mu preveč pojedla...«
Drugi, ki so mu bili bolj naklonjeni, pa so govorili: »Kaj še, Ie stari ni do snaha. Ubogljiv sin je. Mati ga ima na vrvici.«
Tisto jutro po kupčiji je zadel Tone koso na rame in šel že zgodaj na kupljeni travnik. Solnce je bilo pravkar pozlatilo vrhove gor, vendar se še ni bilo čisto pokazalo. V leskovju so se prebujali prvi ptički. Kakor tiho žuborenje je prevevala ozračje njih pritajena budnica. Zrak je bil tako poln nečesa svečanega, da si je Tone rekel, da j« jutro kakor na praznik. Vesel je bil včerajina kupčije in srce mu je poskakovalo ob misli, kako je ugnal starega Kačurja. Starec je bil trd, no, naposled, ko bi se bilo že kmalu vse skupaj razdrlo, dasi je bilo Tonetu žal za zemljo, ki se je tako lepo držala njegove in bi jo bil utegnil kupiti kdo drugi, je starina popustil in udaril v roko. Tone je bil veseL Bil je dober kup.
»Blagoslov naj jo objame žemljico prekrasno.* je mislil, ko se je bližal novokup-ljeni zemlji. Tedaj pa je naenkrat obstal. Snel je koso z ram in jo s toporiščem trda zasadil v zemljo. Na novem travniku je bila trava na celem v dolžini šestih metrov poko-8ena in pograbliena v kup. A tam za kupom, glej. se je zdaj počasi dvigalo dekle.
»Kačurjeva deklina!« je hlastnil Tone T. začudenju.
še bolj splašeno je stalo pred njim dekla, ki so mu grablje kar same od sebe padle is rok.
»Čigav je travnik?« je tedaj zagrmel Tone oblastno. Postavil se je v položaj veljaka, ki mu ie bil obraz vse prej ko usmiljen.
»Velik je ko gora,« je preletela misel dekletove možgane, ko je dahnila: »Vaša!«
»Torej si vedela, da kradeš?«
»Kradla nisem ...« je zdajci planila v jok in si s predpasnikom zakrila oči.
»Kaj torej?« se je jezil Tone. ki le z nejevoljo opažal, da ga bolijo dekletove solze.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar mu ja čisto spodmaknilo tla. Dekle je zdrsnila pred njim na kolena in povzdignilo svoja roke: »Kakor Boga v&s prosim, ne pravite nikomur. Saj nisem hotela. Hotela sem le na-kosit na našem koš trave, pa me ie, ko sera šla mimo. premamilo, da bi še enkrat kosila na temle koščku zemlje, ki ie bila vendar še do včeraj naša...«
Tone bi bil rad jezen Se naprej, toda dekletova ljubezen do lastne grude mu je skoro ugajala...
Vendar je ilo obenem za kratenje njegova pravice, in to je bila velika drznost. Pogledal jo je. Njen obraz je bil vse prej kakor drzen, črne oči so bile preplavljene od aol«, ki m ji kar niso hotele ustaviti.
»Saj ne boste povedali očetu ...« Je bedna prosjačila. »Saj sem skoro nevede zašla na vaše...«
Ker je še vedno molčal, se ga je doteknila in mu obiela kolena: »Za Kriščevo voljo, na pravite očetu...«
Tedaj pa jo je sunkovito dvignil in trda dejal: »Ne bom!« Vendar mu kljub trdi besedi obraz ni mogel biti strog.
Nehala je jokati, a ko je hotela oditi, jo ja Tone zadržal.
»Travo, ki si si jo nakosila, pa le vzemi! Podarim ti jo,« je rekel.
Nejeverno ga je pogledala, a ko je hotela kljub temu oditi, ji je vzel one koš in jI pomagal naložiti travo. Se pograbil je okoli nje in stresel ostanke v koš.
fttev. 1
...........i—— ■■«■■■■■■—t

T Srečno, zdravo in uspešno novo leto ieli ▼sem svojim ustanovnikom, sotrudnikom,
poverjenikom in članom Vodnikova družba. •
*	Italija ima nad 45 milijonov ljudi. »Službeni list« prinaša nasledne številke o gibanju prebivalstva v Italiji. Novembra L 1941. je bilo v Italiji 27.260 porok. V istem mesecu se je rodilo 66.430 živih otrok, vseh ljudi pa je novembra v Italiji umrlo 50.317. Rodilo se jih je torej 16.113 več, kakor umrlo. Nazaj v domovino pa se je vrnilo 3297 ljudi več, kakor odšlo v tujino. Dne 30. novembra L 1941. je imela Italija brez novopriključenih dežel 45 354.000 ljudi.
*	Visoki komisar je obiskal umetniško razstavo. Visoki komisar Ekscelenca Grazioli se Je nedavno v spremstvu tiskovnega atašeja dr. Joannina in majorja Pelaghija napotil v Jakopičev paviljon v Tivoliju, da si ogleda razstavo slik nekaterih ljubljanskih umetnikov. Visokega komisarja so sprejeli predsednik Narodne galerije g. dr. Windischer in razstavijalci gg. Jakac, Debenjak in Mihelič. Visoki komisar se je nato napotil v razstavne prostore in si ogledal vse razstavljene umetnine. Pred svojim odhodom z razstavišča je Visoki komisar razstavljalcem izrazil svojo največjo pohvalo in dejal, da so mu razstavljene umetnine zelo všeč.
*	Zim&ka pomoč za nezaposlene delavce. Pokrajinski namestitveni odbor je na svoji seji, ki se je vršila pod predsedstvom kt*-mendatorja Giorgia Gattia, sklenil izplačati v zimskih mesecih nezaposlenim delavcem Ljubljanske pokrajine podaljšane podpore v smislu zadevne odredbe. Te podpore se boao izplačevale na predložitev poslovnih knjižic redno vsak teden vsem onim delavcem, ki so redno prijavili pri namestvitvenem uradu svojo nezaposlenost v zadnjih petih mesecih ali ki so bili v za dnem letu skupno pet mesecev nezaposleni.
*	Lepo, zabavno in koristno novoletno darilo so letošnje Vodnikove knjige Pratika za leto 1942. in Jarčeva povest »Jalov dom«. Nobena slovenska hiša ne sme ostati brez njih!
*	70Jetnico je praznoval v svojem lepem domu v Črnomlju g. Jože Vardjan. Bil je vesten in marljiv uradnik v davčni stroki. Vsi so ga radi imeli in povsod je bil dobro došel. Nazadnje je služboval kot davčni kontrolor v Velikih Laščah. Tu je ostal do upokojitve polnih 20 let. Po upokojitvi se je stalno naselil v Črnomlju, kjer si je zgradil lastni dom. še mnogo let!
*	Smrt uglednega duhovnika. V bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu je umrl g. Ogni eslav Š k a m 1 e c, duhovni svetnik, župnik in dekan od Sv. Andraža v Halozah. To je drugi slovenski duhovnik, ki je v za dnem času preminil v zagrebški nadškofiji. V septembru je bil pokopan na pokopališču v Slavonski Požegi Fran Močnik, župnik 'z Stoperc. Rajni Škamlec se je rodil 1. 1876. pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Kot kaplan je služboval v raznih župnijah lavan-tinske župnije in je bil povsod priljubljen. Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	Nenadna smrt dobre gospe. Na dan pred svetim večerom je zadel ljubljanski rodbini Jerajevo in Karničnikovo hud udarec. Preminila je ga. Jožica Jerajeva v najlepši dobi nekaj nad 30 let. Usodnega dne je imela čez dan opravke s pripravami za božič. Ko pa je soprog prišel zvečer domov, jo ie našel v postelji v poslednjih izdihljajih. Zdravnik, ki je bil takoj poklican na pomoč, ie mogel le še ugotoviti smrt. Rajnka je bila blaga žena in priljubliena pri vseh, ki so jo poznali, kar je pričal tudi lepi pogreb na božični dan. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
ovice
*	Smrt starega človekoljubnega zdravnika.
Nedavno je preminil v 76. letu starosti zdravnik g. dr. Ivan Premrov. Rajnki je od 1. "1895. izvrševal zdravniški poklic v Litiji. O njem je znano, da je pogosto zdravil siromašne bolnike zastonj in še obdaroval jih je. Veseli so ga bili zlasti otroci, za katere je imel zmerom kakšna darilca. Bodi rajnkemu, ki je svoj zdravniški poklic izvrševal kot dobrodelnik z zlatim srcem, ohranjen časten spomin!
*	Smrt uglednega posestnika. Te dni je po krajši bolezni v starosti 68 let preminil na svojem domu v Ruhni vasi pri Beli cerkvi posestnik g. Franc Jordan. Rajnki je bil zaradi vedrega značaja splošno priljubljen. Bil je tudi zgleden gospodar. Zapustil je Seno Marijo, štiri poročene hčerke in tri sinove. Zglednemu gospodarju bomo ohranili lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Državnim upokojencem, ki so se preselili v Ljubljano. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani vabi vse državne upokojence, upokojenke in vdove, ki so se zaradi vojnih dogodkov priselili na področje Ljubljanske pokrajine in vložili prošnje za zopetno prejemanje pokojninskih prejemkov, ki pa še niso rešene, odnosno od finančne ali železniške direkcije do poznejše načelne rešitve začasno zavrnjene, da se zglasijo v delavnikih med 10. in 12. uro dopoldne v društveni pisarni, Wolfova ulica 10, dvoriščni trakt, 2. nadstropje. Kdor ne more osebno priti, naj pošlje pismeno nasledne podatke: rodbinsko in rojstno ime, zvanje, samski ali poročen (vdovec), prejšno (pred priselitvijo) in zdajšno bivališče (ulica, hišna številka), rojstno leto in kraj, kam pristojen, kdaj je bila predložena prošnja za zopetno izplačevanje pokojnine in kam, ali na Visoki komisariat, odnosno na finančno ali železniško direkcijo. Zadeva je važna.
*	Kritika in čitajoče občinstvo sta sprejela letošne Vodnikove knjige izredno pohvalno in navdušeno. Glas gre po deželi, da je Vodnikova družba tudi letos častno izpolnila svojo nalogo in svojim članom pripravila izbran knjižni dar. Zato brž vsi v prosvetni tabor Vodnikovcev!
*	Podaljšanje rumenih Iegimacij upokojenih železniških uslužbencev, rentnikov itd. se bo vršilo na glavni postaji v Ljubljani dne 2. januarja od črke A do vštete G, dne 3. januarja od črke H do vštete M, dne 5. januarja od črke N do vštete Š, dne 7. januarja od črke T do vštete 2 in dne 9. januarja za zamudnike. Na postaji Ljubljani-Šiški dne 10. januarja od črke A do vštete G, dne 12. januarja od črke H do vštete M, dne 13. januarja od črke N do vštete S, dne 14. januarja od črke T do vštete 2 in dne 15. januarja za zamudnike. Na postaji Ljubljani-Rakovniku dne 16. januarja za vse. Legitimacije se bodo sprejemale na teh postajah ob določenih dneh do 11. ure. Ostala splošna navodila dobe upokojenci pri predstojnikih pristojnih postaj.
*	Novoletno voščilo. Slovenski fantje in možje z Vestfalskega v Nemčiji želijo kakor vsako leto tako tudi letos svojim domačim, prijateljem in znancem srečno novo leto: Franc Pungrčar, Ivan Metelko, Ignac in Franc Umek, Franc Andrlič, Franc Selanc, Leopold Berzin, Franc Bizjak, Jože Bavdek, Franc Papež, Jože Preširen, Franc Zore, Alojzij Božič, Anton Irman in Ivan Kos.
*	Šcntruperški vodovod se gradi. Iz Kam-nja pri Št. Rupertu nam pišejo: Ko je letos prihajala pomlad v deželo, je bilo v naši vasi precejšno vrvenje, kajti s polno paro se je gradil šentruprški vodovod. Toda vojna je delo ustavila. Pa so se spet začela dela za to važno napravo naše okolice. Vodo bodo imeli vasi Kamnje, Vrh in št. Rupert. Pri-četek del je večina pozdravila z veseljem.
Ce bo zima mila, upamo, da bomo pomladi
že pili izvrstno vodo.
*	Ciganska nadloga v okolici Ljubljane.
Navaden pojav vsake zime je, da pritisnejo cigani v večjem številu v mesta, kjer imajo več priložnosti za beračenje in za nadlegovanje kakor pa na kmetih. Letos pa je nadloga ciganov okoli Ljubljani še večja kakor druge zime. Prebivalci obrobnih krajev so izpostavljeni neprestanemu ciganskemu prosjar čenju. Cigani so prav nesramni in zahtevajo velike kose kruha ah pa lire.
*	Kazen za zastrupljenje matere in stare
matere. Te dni se je vršila pred senatom pe-torice v Novem mestu razprava proti 27-let-nemu posestnikovemu sinu Ignaciju Kajinu in 77-letnemu posestniku Niku Belaniču. Oba sta iz Podklanca pri Vinici. Obtožnica je očitala Ignaciju Kajinu, da je 28. julija dal svoji materi Katarini piti s strihninom zastrupljeno žganje, ki ga je ta dala piti tudi svoji materi, zaradi česar sta obe še isto uro po za-užitju žganja umrli. Drugi obtoženec Niko Belanič pa naj bi bil dal obtožencu Ignaciju Kajinu steklenico s strihninom zastrupljenega žganja in ga nagovarjal, da zastrupi svojega očeta Jožeta, česar pa Kajin ni storil, ampak z žganjem zastrupil svojo mater in staro mater.. Ignacij Kajin je skesano priznal svoj zločin in pri tem obremenjeval drugega obtoženca, ki je odločno zanikal vsako soudeležbo. Zaslišanih Je bilo 13 prič, ki so pred sodiščem razgrnile žalostno sliko razmer v Kajinovi hiši. Cisto razbremenjevale pa ao priče obtoženega Belaniča. Veliki kazenski senat je obsodil obtoženega Ignacija Kajina na 15 let robije, Nika Belaniča pa oprostil vsake krivde in kazni. Obtoženec je sodbo sprejel, državni tožilec pa je vložil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni in oprostilne razsodbe.
*	Usmrtitev strahovalcev. Štefani poroča! Izmed osmih obtožencev, ki so bili pri razpravi zaradi napada na italijansko posadko v Ložu obsojeni na smrt, ie bilo preišni torek ob zori v nekem kraju blizu Ljubljane šest usmrčeno. Lipovcu in Janežiču je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno iečo.
Iz Trsta in Gorice
Praznik matere in otroka v Trstu. V lik-
torski dvorani v Trstu je bila na dan pred božičnim praznikom svečanost, posvečena prazniku matere in otroka. Slovesnosti ie prisostvoval tudi prefekt Ekscelenca Tambu-rini s predstavniki združenj in ob last ev. Uvodni nagovor je imel župan dr. Ruzzier. Sledila je obdaritev, pri kateri je prejela Ducejevo nagrado tudi družina Luke Kor-četa in njegove žene Terezije, rojene Goja-kove, s Hrenovice, ki imata 11 živih otrok.
Razširitev delovnega področja tržaškega pokrajinskega zdravnika. Z odlokom ministrstva notranjih zadev je bila pokrajinskemu zdravniku dr. Valentinu Graziadei poverjena naloga, da poleg svojega dozdajšnje-ga posla prevzame tudi vodstvo ureditve zdravstvenega skrbstva v Videmski. Ooriški, Reški, Puljski in Ljubljanski pokrajini.
Smrt stare gostilničarke. V visoki starosti 70 let je pri Sv. Luciji ob Soči zapustila svojce gostilničarka ga. Ana Mikužova. rojena Pregljeva. Njenim svojcem sožalje!
Sneg na goriških hribih. Pred božičem le gorati del Goriške pokrajine spet pobelil sneg. Od Banjške planote preko Trnovskega gorovja in Cavna do Nanosa je vse gorovje, ki obroblja goriško nižino in Vipavsko dolino, precej daleč po pobočju dobilo novo sneženo odejo.
Usoden padec z brvi. Na praznik Brezmadežne je 161etna Matilda Rejčeva iz Planine po maši hotela z materjo obiskati sorodnike za vasjo. Iz neprevidnosti sta si ženski izbrali stransko pot, ki drži po zasilni brvi čez Cerknico. Potok je bil zaradi močnega dežja znatno narasel. Dekletu je na polzki brvi spodrsnilo in ie padlo v deročo vodo. Mati je prestrašena klicala na pomoč, potem se je pa vrgla za hčerko, da bi jo rešila, a ie še sama prišla v nevarnost. Na krai nesreče je prihitela neka ženska, ki je mogla rešiti le mater, dekleta pa ni bilo videti nikjer. Vsa okolica sočustvuje s starši.
Hitro nekaj italijanščine
Smrtna nesreča strojevodje. Nedavno zjutraj je na če. v anski postaji 401etni strojevodja Avguštin Žigon iz Trsta po nesreči padel iz hiteče električne lokomotive. Pri padcu j^ dobil zelo hude poškodbe. Tovariši so mu tak^j nudili prvo pomoč in ga prenesli v najbližjo hišo a še preden so poklicali zdravnika. ie	umrl.
Požar v Vrtojbi. Dva dneva pred božičnim praznikom ie zgorelo eosr,odarsko poslopje posestnika Cirila Zavajala v Vrtoibi Gasilci so oeeni omejili Skoda je znatna. Ko je gospodar skušal rešiti živali iz hleva, se je nevarno opekel po rokah, tako da so ga morali r>ro~"-':-i: ••	^'"^nico.
Iz Gorenjske
Kmetijsko predavanje. V Moravčah so nedavno imeli v šoli kmetiisko predavanie Inž Reicher iz Kamnika ie učil kmete, kako je treba obdelovati zemlio. sejati in gnojiti, da bi bila žetev bolj izdatna. Dajal ie tudi navodila za živinorejo, mlekarstvo in gozdarstvo
Vlom v letno hišico. Neznani storilci so v okolici Krania vdrli v letno hišico krani-skega fotoerafa Franceta Juga. Odnesli so mu okrog 20 kg suhih češpelj 20 kg sladkorja	lroV in notai nprila
Iz Spodnje štajerske
Soisivo na Spodnem Štajerskem. Učitelj) in učiteljice iz Maribora so imeli te dni zborovanje. na katerem je šolski poverjenik Strobl poročal o delu in nalogah nemških voditeljev na Spodnem Štajerskem. Na Spod-nem Štajerskem je zdaj 23 glavnih šol s 134 razredi in 367 obveznih (osnovnih) šol z 1091 razredi, ki jih obiskuje 92 362 otrok. 991 učiteljev in učiteljic službuje na osnovnih šolah.
Dve civilni poroki v Vitaniu. Nedavno so imeli v Vitanju prvi dve civilni po-oki Poročila sta se ža"ar Ar'^ P^tre s Frančiške Ostru^ovo in tovarn'ški delavec Frane Kotnik s Pavlo Paternuševo. Poročil ju je župan Ernest Tifhler.
Nov grob v Brežicah. V Brežicah ie umrl v starosti 70 let mizarski mojster Jožef Kla-bučar. Kakor naglašaifr nemški listi, je bil rajnki odločen nemški mož.
Iz Hrvatske
Odposlanstvo hrvatske ustaške mladine na Slovaškem. Ze nekaj dni je na potovanju po Slovaškem odposlanstvo hrvatske ustaške mladine pod vodstvom profesorja Orsaniča. Zadne dni so obiskali Prešovo, Bansko Bistrico, Nitro Moravsko Jano in Zlatne Moravice.
»Nova Hrvatska« piše, da so tudi Hrvati sodelovali pri zlomu ruske vojaške moči. List »Nova Hrvatska« piše o razmerah v Rusiji in o doseženih uspehih zavezniških voiakov na vzhodnem bojišču in izvaja med drugim: »Zdaj je uničena razdiralna moč in hrvatski dobrovolici s ponosom pišejo na svoje domove o svojem sodelovanju pri obvladanju te sodobne spake. V pismih poudarjajo prijateljsko razmerje z nemškimi ln drugimi rojaki.«
Iz Srbije
Srbski delavci pošiljajo iz Nemčije denar. Beograjska »Donau Zeitung« je objavila poročilo o delu srbskih delavcev v nemški industriji. V članku je bilo med drugim navedeno. da so srbski delavci, zaposleni v nemški industriji, v času od 1. septembra pa doslej poslali svojim družinam v Srbijo skoro
14	milijonov din prihrankov.
UJEL JIH JE
Vseučiliški profesor je začel svoje predavanje na vseučilišču takole: »Preden začnem
govoriti o dušeslovju, mi dovolite eno vprašanje Kdo je že prebral 20. poglavje mojega Uvoda v dušeslovje?«
Dvignila se je vrsta rok.
»Hvala!« je rekel profesor, »že vem, kaj naj govorim. Moja knjiga ima nama eč samo
15	poglavij.« -......' -
Trideseta vaja
Prislovi množine, stopinje in načina.
Come=kako; quanto = koliko; molto=mnogo, zelo; troppo=preveč; tanto=toliko, tako zelo; p6co=malo; abbastanza=dovolj, precej; quasi=skoro; assai=zelo, prav mnogo; di piu = še več; afiatto = čisto, popolnoma, skoz in skoz; bene=dobro; male—slabo; gia = že, pač, meno = manj; circa (presso a poco)-približno, cosl (si)=tako, piuttosto = raje, prej; al piii = kvečjemu, al meno^vsaj; soltanto (so-lamente) —le, samo; non ... che = le, samo; <iure = vendar, le; anzi —celo, nasprotno; for-se=morda; volontieri = rad (v slovenščini se mora ujemati v številu in spolu); perfino (per sino) = celo; insieme = skupaj; appunto-rav-no. prav; appositamente (apposta) = nalašč.
Come trovate questo vino? Lo trovo buo-nissimo. Quanto costa? Dieci lire la bottiglia. Non d troppo anzi e a buon mercato Voi mangiate troppo poco. Ho man<nato abba-stanza: stasera ho poco appetito. Quando par-tite per Roma? Tn agosto; ma ho paura che faccia troppo caldo in questo mese Si, soltanto in agosto fa molto caldo a Roma Vi pi&c-ciono le pesehe' Moltissimo; e un frutto che mangio volontičri — Prevod: Kako vam ugaia to vino? (Dobesedno: Kako najdete to
Gorica, v drugi polovici decembra.
Kakor drugod imajo tudi po naših krajih ljudje svoje posebne navade. Te navade ie sprejemal rod za rodom. Globoko so ukoreninjene v ljudski duši. Natančno se izvajajo leto za letom po nekih nenapisanih zakonih, ki prehajajo od pokolenja na pokolenie. Posebno zanimivi so ljudski običaji o božičnih praznikih, novem letu in prazniku svetih Treh kraliev
Po Krasu. Tolminskem in bližnjih vaseh poznajo koledovanje ali »kolendvanje«. Tedaj se dečki odeneio z belo halio in gredo od domačije do domačije. Ponekod se namesto dečkov celo možje oblečeio v bele halje ter gredo koledovat Na palici, ki io nosiio s seboj, je zvezda Med potio prepevajo razne pesmi o Jezusovem rojstvu, o Mariji, o novoletnem voščilu. o treh kraljih z Jutro-veea.
Zanimivo pri tem koledovanju je to. da se pri vsaki hiši, pred katero se ustaviio, naiprej spomniio s priložnostno pesmiio tiste domače osebe, ki jo prvo uzr6 na domačem pra<m. Ce jim pride prvi naproti hišni gospodar, potem zanoio pesem, v kateri počastijo nieeovo dobroto in poštenie. Če je hišna gospodinja, potem ie prvi s~ev koled-nikov namenien poveličevanju nien'h odlik. Isto velia za vsakogar izmed domačih, ki se po naključju poiavi prvi na ora«m domačije, pred katero so pravkar obsrtali koledniki.
Spevi kolednikov 90 sicer po raznih krajih po obliki nekoliko različni, vsebinsko pa se v glavnem skladaio V Vipavski do^ni imajo na primer nekoliko drugačno besedilo kakor v Soški dolini, v Brdih snet nekoliko razlikuioče se od one?a na Krasu. V D u -t o v 1 j a h sem si zarisal tole nesrnicd, ki razodeva novoletno vošč^o domači hčerki, ki se ie prva poiavila na hišnem pragu ob prihodu kolednikov:
Dobro jutro Bog daj. deklica, deklica pobožna, poštena! Mi ti hočemo sveto pesem peti od-tega leta novega, ■ -■ - -
vino?). Prav dobro je (Dobesedno: ga najdemo prav dobro). Koliko stane? Deset lir steklenica. Ni preveč, nasprotno, ceneno je (po dobri ceni). Vi jeste premalo. Jedel sem zadosti (dovolj); nocoj imam malo teka. Kdaj odpotujete v (za) Rim? V avgustu; toda bojim se, da bi bilo prevroče v tem mesecu. Da, samo v avgustu je zelo vroče v Rimu. Vam ugajajo breskve? Prav zelo; je to sad, ki ga rad uživam. — Razlaga besed: trovare = najti v primeru »Come trovate questo vino?« velja isto kakor v nemščini; tudi Nemci rečejo »Wie finden sie diesen Wein?« in vprašajo s tem, kako ugaja vino); lo = ga; buonis-simo=najboljši, prav dober (tretja stopinja —superlativ); costare = veljati, stati; la bot-tiglia=steklenica; a buon mercato= poceni, cenen; mangiare= jesti; stasera = nocoj; l'ap-petito=tek, apetit; ho paura =bojim se, strah me je (dobesedno: imam strah); faccia~ko-njunktiv zdajšnega časa od nepravilnega glagola fare—storiti (konjunktiv se rabi v za-visnem stavku, če glavni stavek izraža bojazen; reče se: fa caldo = je vroče; dobesedno: stori vroče; che faccia troppo caldo=da bi bilo prevroče); piacciono = ugajajo (tretja oseba množine od nepravilnega glagola p:a-cere—ugajati); la pesca=breskev; il frutto=* sad (nepravilna množina: le frutta = sadje).
od leteh svetih kraljev treh, od leteh svetih praznikov, ki nam jih je Bog dal učakati, zdravim, veselim uživati.
Sl;čne novoletne zdravje kolednikov so v navadi po vsej okolici Tomaia, D u t o -velj, deloma tudi Sežane, Štanjela in Komna.
WF- I "II—'IHB II« IP	■■
Domači zdravnik
Kdaj so potrebni mrzli,
kdaj vroči obkladki
Pri domačem zdravljenju si mnogikrat pomagamo s hladnimi ali vročimi obkladki. Hladne obkladke uporabljamo predvsem za znižanje telesne toplote in pri vnetju, ki nastopi naglo in z veliko močio. Kroo za mr7el obkladek namočimo v mrzli postani vodi in io dobro ožmemo, preden jo polož;mo na bolno mesto, potlei pa mokro krpo še dobro pokriiemo z večkrat prepanieno suho brisačo. Vroče obkladke unorabliamo za pomir-jenie vsakovrstnih bolečin, posebno pri vnetjih v pozneiših Stadijih, da pospešimo zore-nie f»n"o'nih procesov.
Uporabliamo dvoie vrst vročih obkladkov: mokre in suhe. Mokre obkladke napravimo tako. da pomočimo č'sto vrečico ali robec v tonlo vodo alj kamilični čai. izžmemo in položimo na bolno mesto, potem pa še pokrijemo s kako suho tkanino da obdrži tooloto. Na bolno mesto na daiemo tudi vroče la-neno seme v vreč;ci ali vroč«* pražene kamilice v vreči. Suhe vroče obkladke pa delamo z ogreto oneko. z vro^o vodo v ste1'1 e-n;ci aH na podoben rač'n. S suhimi vroč;mi obkladki. si no""«amo zlasti pri krčih v že-'i-n v trebuhu.
. • Tming^ »<m*a»jgBaj ....... uri
KAJ ZAPUSTI
Pesnik: »Šele po moji smrti bo svet videl, .kai-je izgubil« ......
Prijatelj: »Kaj boš zapustil.toliko dolgov?«
Kako Kraševcf
In Tolmmci kokdajejo
Ljudske navade ob božičnih praznikih, novem letu in prazniku sv. Treh kraljev
/t A
Prš poroki j j je zadela kap, ker jI Je peresni prstan padel na tla
V glavnem mestu Argentine, Buenos Aire-su, se je nedavno dekle Marija Merelliieva zagledala v Paulita Desebada in ie naposled stopila z njim pred oltar. Čeprav so bili nie-ni starši dolgo časa odločno proti tei zakonski zvezi. so vanjo le privolili, ko so spoznali, df ie vsaka beseda zaman.
Merelliieva in Desebado sta že stala pred oltarjem, kjer je duhovnik pred njima opravljal poročni obred. Tudi prstana ie bil že blagoslovil in sta si ju ženin in nevesta nataknila na prsta. Po poroki ie bila maša. Med mašo se je mladi ženi zazdelo, da ji ie prstan prevelik in da io zato v sosedna prsta malo tišči. Hotela ga je popraviti in trdneie natakniti na prstanec, toda to ie bilo zanio v,sodno. Prstan ji ie padel na tla in se za-kotalil pred klečalnik Ker v tistem kraju f-m 9 trn in takšna noreče za izredno slabo znamenje, se je mlada žena tako prestra-š:1° da se ie kar sesedla in obležala v nezavesti.
Nesrečni mladi ženi so brž priskočili na pomoč. Ker pa ie niso moeli snet spraviti k zpirpct'. so io obnesli v zakristiio in poklicali zdravnika. Zdravnik, ki ie kmalu prhitel. pa ie ugotovil, da ie mlado ženo zadela srčna kap in da ni več pomoči
Padeebjje zapadne Afrike postaja znosnefSe za Evropce
Na podlagi opazovanj zadnih 30 let so dokazali, da je podnebje v Zapadni Afriki zdaj že dosti ugodneiše za Evropce. kakor je bilo še pred nekaj desetletii. Nekoč so pokrajine Sierro Leone, Zlato obalo. Nigerijo in Oam-biio imenovali kar grob belokožcev Visoko je bilo še leta 1905. število tistih Fvroocev, ki so zboleli za tropskimi boleznimi in pomrli Leta 1935 pa sta bila samo še dva ta^Sna primera
K temu so gotovo mnogo pripomogli ra7ni zdravstveni ukreoi, ki so jih Evropci v Zapadni Afrik izdali, da bi zmanjšali število smrtnih primerov, vendar pa prevladuje čedalie bolj prepričanje, da je glavni vzrok mani še umrljivosti v teh vročih krajih ta, da ie ozemlip okoli Čadske*»a iezera in proti zanadu v teku več desetletji že precej spremenilo rod vplivom padavin svoie zunanie lire in da se ie 7aradi tega tudi vse podnebje bi veno spremenilo.
Nemara bo v dalini bodočnosti tudi Afrika postala udobno bivališče evronskefa človeka, ki je občutljivejši za podnebne neprilike
x Otok Timor so zasedli Angleži, Po poročilih iz Lizbone so se nizozemske, angleška
in avstralske čete polastile portugalskega dela otoka Timorja. Otok Timor ie zadnji večji otok na južno vzhodni strani Malajske-f "T-hipela in ie le k?k'h 600 kilometrov oddaljen od Avstralije. Polovica otoka je v nizozemski. polovica pa v portugalski lasti Portugalski del meri 18.989 kvadratnih kilometrov in ima okoli pol miliona prebvalcev. Glavno mesto je Dilli. Portugalki Timor ima samoupravo. Angleži trdijo, da so ga zase^' "'e začasno zaradi vojne z Japonci
v Prvi papež, ki je bil v Ameriki. Bilo le leta 1825 . ko se je Giovanni Mara Mastai odločil oditi v čile v Južni Ameriki misijo-narit Med potjo se ie ustavil v ameriškem mesrtu Santosu v tamkaišnem benediktinskem samostanu. V spomin na niepovo biva-»ie v tem kraju so pozneje vzidali v samostanu p'o?čo s primernim nppisom. ki os so p* ored kratk'm spremenili, ker ni več ustrezal remiei Na tis*o ploščo so bili nan^-eč napisali tole: »V večen spomin (v letu 1825.)
na duhovnika Giovannija Mano Mastaija Ferretija, ki je kot papež nosil ime Pij IX. in ki se ie na poti v Čile. kamor ie šel mi-sijonarit, za nekaj dni ustavil v tem samostanu. ker je bil Santos najvažnejše ameriško pristanišče, katerega je obiskal edini papež, ki je do danes posetil novi svet.« Ta zadna trditev pa ni več resnična Kakor ie znano, se je papež Pij XII.. ko je bil še samo kardinal Pacelli. tudi mudil v Ameriki, in torej Pij IX. ni bil niti edini papež, ki je videl deželo onstran Atlantskega morja. Prav zaradi Pija XII. so zdaj napis na omenjeni spominski plošči sklenili popraviti, da ne bo v njem več neresničnih trditev.
X Beg bivšega poljskega ministra iz Rusije. Berlinski listi pišejo, da je pobegnil iz Sovjetske Rusije v Nemčijo znani poljski zgodovinar in večkratni poljski minister Kozlowski. Kozlowskega so aretirali boljševiki 27. septembra 1. 1939. v Lvovu, kjer je tedaj predaval na vseučilišču noveišo zeodovino. Prepeljali so ga v Moskvo in zaprli v Lubjanko skupno z drugimi poljskimi in baltiškimi osebnostmi in ga nekaj dni po nastanku sovražnosti obsodili tudi na smrt. Toda nekega dne so ga prepeljali v veliki hotel »Metropol«. Ta osvoboditev je bila v zvezi z znanimi dogovori med tako zvano poljsko vlado v Londonu in Stalinom, kateremu ie š'o za to. da bi si pridobil za vojake 200.000 Poljakov, ki so bili svoiečasno internirani v Sibiriji. Dne 27. septembra so, kakor pravijo nemški listi, bivšega poljskega ministra z vsemi častmi spremili do Kujbiševa očitno z namenom, da bi bil nato dodeljen poljski legiji. Med vožnjo pa je bivši poljski minister pobegnil in po mnogih blodnjah, ki jih ie pripovedoval zastopnikom nemškega tiska, je 2. novembra dosegel nemško bojno črto. Zdaj se že nekaj dni mudi v Berlinu. Na vprašanje o sovjetski vojski je Kozlowski dejal, da razpolaga Stalin še s pomembno vojaško močjo in znatnimi vojnimi potrebščinami. Zato bo borba še dolga, čeprav je treba smatrati, kakor je po pisanju nemških listov izjavil Kozlowski, da je vojaška odločitev že dosežena. Tudi sovjetska vladavina je po njegovih besedah usodno podmi-nirana. Rekel je, da je trenutno zaprto ali internirano kar 15 milijonov sovjetskih državljanov
X Orjaško grobišče, v katerem baje počiva s svojim kraljem 6000 vojakov. Nemško vojaško poveljstvo na Norveškem je sklenilo odkopati sloviti Rakenhausen. ki leži severno od norveške prestolnice Osla in ki ga smatrajo za največje grobišče v vsej Skandinaviji Delavci odkopavajo grobišče že nekai tednov Velikanski grob je visok nad 300 metrov, v premeru pa meri nad 205 metrov Zgodovinarji si niso edini o tem. kdaj je nastalo to velikansko grobišče Nekateri pravijo. da je bil velikanski grob narejen leta 600.. ko so v deželi divjali hudi boii in ie v eni izmed bitk padel tudi slavni kralj Ra-ken Zgrudil se je na bojišču, niegovo truplo pa so potem skupno z vsemi niegovimi rečmi in tudi dvema slovitima belima konie-ma skrivaj pokopali. Pravno da ie šestdeset dni noč in dan metalo 15 000 njecovih voj-ščakov zemlio na ta grob, v katerem spi večni sen poleg slavnega kralja tudi še 6000 vojakov, ki so z njim vred padli na bojišču.
X Vitamin, brez katerega ni plodnosti. Vloga vitamina E doslej ni bila čisto raziskana Vedeli smo sicer, da ima velik vpliv na rodovitnost ljudi in živali, podrobnosti pa niso bile znane. Zdaj je vseučilifki profesor Walter iz Gflttingena objavil izsledke svojih raziskav o tem vitaminu. Profesor pravi, da je bilo mogoče z vso zanesliivostio ugotoviti, da so neki pogoii i?1ede hrane neogibno potrebni za razmnožitev mnogih vrst sesalcev, če miš'm daieio hrano v kateri ni vitamina E, izgube sposobnost, da bi si ustvarjale za-
rod. Če vsebuje hrana nezadostne količine tega vitamina, miši sicer dobe mladiče toda ti kmalu pognejo. Hrana, ki sploh nima vitamina E, ima za posledico, da se zaplo*o ne morejo razviti A tudi samci i?<«ibe sposobnost za oploievanie, če jih redimo s hrano brez vitamina E Najboljši vir tega vitamina je olie. ki se iztisne iz pšeničnih zrn Kar se tiče krmil, so ugotovili, da vsebine to rnnoso vitamina E mlade rastl;ne in ol^na semena. Natančni poskusi so pokazali, ^a ima vitamin E za človeka isto vlogo kakor za druge sesalce. Mnoge ženske, ki so nagni ene do splavov, dobe sposobnost rednega poroda, če uživajo v tamin E.
X Več tisoč let stara eskimska naselbina. Neka odprava, kt se je vrnila nedavno z Aljaske, poroča, da je v bližini B°ringove morske ceste odkrila naistare\*o eskmsko naselbino. Cenijo jo na neko^ko t;soč let. Naselbina izvira iz eskimske k~ppn ^obe. Kaže, da tedanji Eskimi niso zaostajali za današnjimi ali pa so bili celo na višji prosvetni stopnii. Predvsem so b vali v k- men'-tih hišah. De stvo, da razteVf"' " ostankov šotorov, seveda ne rom-^1 da v tistem času niso živeli tudi E*k;m k' bivali v rotorih, vendar pa ie ob«e^l/> ' sfrt predpotopna naselb!na na*mani dve ct0 hiš, ki niso bile preveč preproste Trke ve''V® z'danr naselbine dan?W 7V<c!m' n'r.->io kier. Po1?? ter*^	~ "* '-.-j
raznovrs'pf>pa k"mp;t"*i n^n^^ in n^o*'«*. zlf>s'i sekir, dilie čaš in okT^Vov i' ^ro izvine. igel iz rb;:h kost4 'p	-- ' '-->•''•»
pre^**"1"'1 * rt*"*~ 1	' r
X Obresti zapuščine naj pokojalVo i /.aanei zapijejo v baru. Nedavno je umrl v Tnfo-ivilleu I v Ameriki svojevrsten ču^ak, čudak ?ato, ker i takšne oporoke menda Ss nihče ni zaou-itil kakor on. Njegova pc3lcdna volja je b-Ia naj njegov denar, bilo ga je 5000 dolarjev nalo-; že v banko po i pogojem, da potem ob-""t i te I glavnice pora! ijo za plačilo tinti gost e ki za-j hajajo v bar, krite; ei a je pokojnih -iajraiH ; obiskoval. Po njegovi želji so v tistem hara tudi kupili posebno stensko uro na nihalo Ki vsako uro goste takole poziva: »Pijtao oa zdravje starega Jarka!« Pokojni Jačk »e oa svoji smrtni postelji pripomnil še tudi da »p morajo obresti tistih niegovih petih tisočev dolarjev, ki jih je bil naložil v banko, plačat' v primeru, če bi imenovani bar moral iz kakršnegakoli vzroka ustaviti svoj obrat, drusemu bližnemu baru pri istih pogojih. Tudi lastnik tega drugega bara naj bi daial na račun obresti naložene glavnice zastonj pijačo tistim svojim gostom, ki bi ubogali uro na steni in pili na pokojnikovo zdravje.
X Vsi bodo skupaj pod eno streho Neki londonski odvetnik je zagovarjal mladeniča, obtoženega vloma Zagovornik je hotel vplivati na porotnike z ganljivim govorom Živo jim je predočil obtoženčeve poštene starše. ki nestrpno čakajo, kdaj se vrne izgubljeni sin da bi prijel za bližajoče se božične praznike njihov blagoslov in odpuščanje Svoj govor je zaključil zagovornik 7 besedami: Gospodje porotniki, ali bi sploh mogli oropati uboga roditelja te tako vroče zaželene sreče? Sodni dvor je šel na Dosveto-vanie in je kljub sladkim zagovornikovim besedam odmeril obtožencu strogo ka?en Ko je predsednik prebral sodbo se ie obrnil k odvetniku, rekoč: Ganljive zagovornikov? besede niso ostale brez vpliva na odločitev sodnega dvora kajti nadobudni dečko pride v isto ječo. kier sedita zdaj njegov oče tn mati. da bo lahko preživel božične praznike pod isto streho s svojima dragima roditeljema.
X Obsodba čarovnika, ki se ie Šalil » nim slugo. Med občinstvom ie zbudila mnogo smeha razprava, ki se ie vršila te dni pred sodiščem v Stockholmu Obtožen >e bil neki čarovnik, da si ie dovolil nekoliko ne-dostoino šalo z uradno osebo s sodnim slugo ki je prišel k niemu da izteria neko plačilo Prvič ie čarovnik naoravil tako da le sluei izginil poziv k plačilu dnipič pb ie izfrinila oresenečenemu sodnemu služ»hn;VM cela torba s sodnimi listinami Sodišča -e obsodilo čarovnika za te šale na SO kron elo-be. ki iih je moral tudi takoj plačati, 4» bi ne zašel v nove skušnjave.
MALI OGLASI
, KOŽE od domačih zajcev, veveric, lisic, dihurjev, kun, vider — kupuje L. KOT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5.
POSTEN KMETSKI FANT želi poročiti dekle ali vdovo z nekaj gotovine zaradi nakupa posestva — Samo resne ponudbe na naslov: Bar« tolj Janko, Knežja Upa 13, p. Nemška loka pri Kočevju.
HUDE SANJE
Preveliko kavalfrstvo ne žanje uspehov
Z ENIM DOSEŽE DRUGO
Mož: »Kar nerad grem danes na lov «
Z"na: »K*ko to?«
Mož: »Veš, neprijetne sanje sem imel sinoči. Sanjalo se mi je, da so skakale v mena vse živali, katerih krzna nosiš ti v plašču in oblekah.«
Zena: »Kaj zajcev se bojiš?«
*
NISTA SE RAZUMELA
Gospod Gervazij je bil prijatelj narave. Lansko leto je šel letovat na deželo in je že prvega dne lazil okrog po gozdovih in hribih. Bil je ves očaran o lepoti prirode. Ko se je zvečer vrnil, ie rekel mlademu leto-viščarju, ki je bival že dalje časa v kraju: »Veste, lepota, ki sem jo odkril, me je naravnost očarala«
»Vi pa ste imeli srečo,« je menil mladi gospod »2e prvi dan ste jo našli. Jaz sem io moral iskati tri dni, a ko sem jo našel in se ji hotel približati, mi ie prisolila zaušnico...«
POMOTA
Proti koncu poletja je bilo. Gostje so sedeli zvečer še na gostilniškem vrtu in radio iim je brundal poskočne popevke.
Pri neki mizi sta po naključju sedela neznana si gospodična in gospod. Gospodična je neprestano migala z nogami, kakor bi si bila dajala takt na plesno godbo iz radia.
Gospod to nekai časa opazuie. nato pa reče: »Kaj ne. takale poskočna godba stopi človeku kar v noge?«
»Ah. kai godba, le komarji me pikajo,« odvrne gospodična.
EDINA TOLAŽBA
Župnik: »Že spet vas vidim s steklenico žganja v roki Kaj je to res edina vaša tolažba?«
Jaka: »Kaj še, gospod župnik, doma imam Se eno steklenico... «
PROFESORSKA
Profesor Izguba sedi v kavarni, tuhta bog-vekaj, nato pa pokliče natakarja: »Poveite mi, gospod natakar, ali ste mi kavo že prinesli in sem jo že izpil ali pa je sploh še nisem naročil «
Drug za drugim eostie venkaj vro. Jakcu v duši strašno je hudo Zdaj z zavestjo polno je spoznal, da kompletna mevža ie postal.
VNur»nnc<' ud dane mcie in zato se Jaka kislo smeie k .bDod v kavarno mu zdrvi, vrata	oa v -"T-ah pusti.
Vsi po cestah so se razkropili. Ja^ca pri kavarni na pustili. Jakca vsega je slabost prevzela, zadni mu pogum ie v srcu zmlela.
ZAŠČITNA BARVA
Učitelj govori v šoli o zaščitni barvi živali. »So živa bitja, ki spremene v nevarnosti svoio barvo ■v barvo svoje okolice, da se tako ne vidijo. Kdo ve kakšen primer?« Mihec vstane: »Moj očka « »Tvoj očka?« se začudi učitelj. »Da,« odgovori Mihec. »Kadar sedi v gostilni. pa pride mamica ponj, postane tako bled kakor stene okoli njega.«
Dva vlomilca se srečata. »Včeraj sem našel revolver in bodalo,« reče prvi.«
»S tem boš lahko danes našel polno denarnico.« odvrne drugi.
S paličico elegantno Jaka do kavarne naglo prikoraka Z roko Jaka vrata že odpira, ki jih sama močna vzmet zapira.
Z^aici se orimiea krasotica, Jakcu zažare veselo lica. V a ii odprta pridrži, kavalir nanrei dekle nusti.
Gneča nova iz kavarne hruje, Jakec vrata vleče, omaguie Uoanie mu vsako vzel je vrag, vhod onemogočen /dai ie vsak.
Ko še sam za n^o v kavarno hoče. r' " dam h kavarni prropoče Vljudno Jaka vrata še drži in obe naD-'; - al spusti.
Megla se mu dela pred očmi, v mesli trop se mu v obraz reži. V trumi se krohoče krasotica. kot bi drla mrtvaška ptica.
Za gospoaoni io kar truma vlije, Jaka se pri vratih jezen vije. sa* «edel že notri lahko bi in po ženskah oasel oči.
Komaj je ugnana giavna gneča. J?vcu zasmeji na mah se sreča, toda tok obrne se nazaj, iz kavarne zabezljajo zdaj.
Ko gospod še zadni prikoraka, vrata zaloputne bedni Jaka. Sipa se ob možu starem stere, Jaka se ko trhel štor podere.
Gneča tik on vhoau ie nastala. Jakca je od vhoda kar pehala. J ' o v lokal se bo Dreni, kje bo krasotico zdaj dobil?
izdaja a« konzorcij »Domovine« Joalp Beisner.
Urejuje Filip OmladlC
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.