PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 78 (2697) rozenj dela Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 2. aprila 1954 Cena 20 lir in obljub in Mia! S^rforijevi tiskovni konferenci) ^Boj!nr!,t0nfeTenCa rllVnO-** in finani-o ZVU dr. Sar. i naročilih tr- «tr jMMelnicavi, o če-^ ^fuai V/am° Podrobnosti jj ij( Hrani našega lista, ina a?i-° ,navadna pro- t,o!ni„5e<^an^em nevzdrž-■ ont-. ^ celotnega mest- konj* erenca pove-in skrbi za S *Crstv°- p««»- ^ci° Na P°2orn< It. i,, prebii), Povojno krizo, ost vsega trza-. Jo 'dlstva od bor-n,:ci in’'i,!>0Ciy° tržaški de-vNiefc in ki Hm je ^stcu, ra-voj mesta res Sta*.ki N ---• rstu najbolj važen )f|.r Pri V ttj !eNe mu jc Rim n- S MrT^1 Clv>lni 'O V P el kV^šker Se Vpra' '« V^i«, 9a gospodarstva 2 dotacij •jami tria-v 'tttn 2 miloščino, ki Rim m s 4tJn° ip konferencami & ine!)„Sefano Pr«d Ndobr Teaa Se dr- lJ* turf; 0 2aoeda. Zaveda. ^ 'd’ sin S° Triačani' huNcj 0venei, delavci ’ .pctr^°ti» in «ne »or« zahtevati, V" (*cljo ZVu pokrene u.20 re*t£eu se’ ’ Kl orozi, da bo p0 «ir,!i2ira''' pr°iz- \ "Nitih ,ndustrij- „ I V 0 i« ’ tr9ovir.o na R idebei°'da p %*>£*? Se »* pre-Jt i*etj Promet, kar «* £sprr-da **ln, navadno \l°iroijaTe'lt0 <{Pas’vne-mora ,5 ^Po?U4n° * dr- Scynie°n°ajtfvČaj’ Cla je slcij. lskovna kon- 'jeana Prav i$ti ravnoteljs tvo ‘»»jih ^ vsem delav- ov zloglas- ki so bile rib. apatriotične in odgovorne zavesti nočemo zasenčiti, ker je nihče ne postavlja v dvomu. Kot vidimo, bi morali tržaški lastniki malih gospodarskih podjetij žrtvovati svoje življenjske koristi, ki so povezane s 27.000 nameščenci, za Sartorijev ali Bar-tolijev apatriotizemn. Ta grožnja bi morala preprečiti napovedano zaporo. Ce pa bodo lastniki tržaških malih podjetij kljub tej grožnji nadaljevali z borbo, jih bo «madrepatria» zapustila kot neubogljive in nevredne o-troke. Sicer pa moramo ugotoviti, da nimajo podobne grožnje nobenega učinka več, ker so rimski emisarji in vsa dosedanja rimska gospodarska politika do Trsta spravili mesto v takšen obupen položaj, da si slabšega človek težko še predstavlja. Za zaključek pa moramo še ugotoviti, da niso niti Sar-torijeve obljube niti razne grožnje včeraj ustavile delavcev, da ne bi šli redno na delo. Prepričani smo, da bodo ostali delavci podprli delavce ladjedelnic in da bodo znali prisiliti ZVIJ, da prepreči krčenje ladjedelni-ške industrije. 0-9 PO PREDLOGU SOVJETSKE ZVEZE, DA VSTOPI V ATLANTSKI PAKT WHSH1HGT0N ZHVRHČH SOVJETSKO KOTO EPEH DHJE PKVE HEGHT1VHE PRIPOMBE Poročilo ameriškega državnega tajništva za zunanje zadeve Eden pravi, da je za širše varnostne sporazume najboljši okvir OZN Kritike angleških laburistov, ker je bila washingtonska izjava izdana brez posvetovanja z zavezniki - Mikojanove izjave v Berlinu W ASHIN GTON, 1. — Ameriško^ državno tajništvo je že ponoči z izjavo tisku zavrnilo zadnjo sovjetsko noto, ki je med drugim izražala tudi pripravljenost ZSSR, da vstopi v atlantski pakt, če se razveljavi pogodba o evropski o-brambni skupnosti in če se ne izvede oborožitev Zahodne Nemčije. V sovjetski noti, ki 'ponovno predlaga sklenitev evropske varnostne pogodbe, je poleg tega še ena novost v primerjavi z obliko, ki jo je na_ berlinski konferenci predložil Molotov. Moskva namreč izraža pripravljenost, da se tudi ZDA vključijo v sistem evropske kolektivne varnosti, medtem ko ,jim je Molotov dodelil samo vlogo opazovalca, podobno kot pekinški Kitajski. V ostalem je sovjetska nota, dolga nekako deset tipkanih strani, vsebovala predvsem napade na evropsko vojsko. Ameriško državno tajništvo je izdalo o tem naslednjo izjavo: «V Berlinu je gospod Molotov, da bi preprečil razvoj varnosti v Zahodni Evropi, izbral za napad dve smeri; 1. je vztrajal pri trditvi, da je atlantska organizacija napadalen organizem in da jo je zaradi tega treba opustiti; 2. pa je predlagal, naj se NATO nadomesti s pogodbo o evropski varnosti, ki bi obsegala 32 držav in iz katere bi bile ZDA izključene in bi imele, poleg .komunistične Kitajske samo vlogo opazovalca. Ti manevri se niso posrečili; razgalila jih je sodba konference in javnega mnenja svobodnega sveta. V naporu, da bi se opomogel od tega diplomatskega neuspeha, podaja zdaj Molotov nove predloge z istim ciljem. Namesto odstranitve NATO predlaga zdaj sovjetsko članstvo v njej; obenem predlaga, naj ZDA sodelujejo v novi evropski varnostni pogodbi, namesto da bi bile od nje izključene. Varnost zahodnoevropskih držav je zadeva, ki se tiče izključno teh držav samih. Toda ker ZSSR predlagajo vključitev ZDA v novi načrt namesto njihove izključitve, je primerno, da ZDA poudarijo, da ti novi predlogi vzbujajo iste osnovne ugovore, ki so bili navedeni že v Berlinu. Ze takrat je bilo opozorjeno, da občutka negotovosti v svetu ne povzroča pomanjkanje lepih obljub: vse te obljube vsebuje že Listina OZN. Varnostne organizacije kot NATO so se razvile, ker ni bilo gor tovosti da bodo vse države članice OZN spoštovale dolo- čila Listine. Kot je že v Berlinu dejal Dulles, ne vsebujejo posebni varnostni sporazumi niti besedice več od tega, kar je že vsebovano v Listini OZN. Edina nova stvar v njih je ta, da so to sporazumi med državami, ki si med seboj zaupajo; ti sporazumi nudijo torej tisti element gotovosti, ki ga na žalost ni v vsem svetu. Današnji sovjetski načrt pa nasprotno ne vliva nobenega zaupanja, zlasti v luči politike železne pesti, ki jo ZSSR še vedno izvaja v odnosih z narodi, ki jih je zasužnjila. Gre za manever ZSSR. ki naj bi ji omogočil, da se vtihotapi za obzidje Zahoda in tako spodkoplje njegovo varnosti). Danes zvečer pa je predstavnik državnega tajništva Henry Suvdam naznanil, da se bodo začeli «skorajšnji razgovori« med Veliko Britanijo, Francijo in ZDA o sovjetskih predlogih za novo evropsko varnostno pogodbo in za sovjetsko sodelovanje v atlantskem paktu. Suydam je dodal, da nima ničesar dodati k izjavi, s katero je državno tajništvo takoj zavrnilo sovjetske predloge. V Londonu pa je angleški zunanji minister Anthony Eden v odgovorih na vprašanja v spodnji zbornici med drugim naznanil, da bo an- lajšati rešitev nemškega vpra- Ukrepi proti maršalu Juinu v borbi za evropsko vojsko Francoska vlada odvzela maršalu vse vojaške funkcije - O „Juinovem primeru" so razpravljali na izredni seji sveta NATO - Maršal ponudil ostavko generalu Gruentherju? - Golisti obsojajo sklep vlade • Brošura socialističnih poslancev proti EOS °brat, ■ »ni '‘‘Ce« H časa »O »e fašizma, brez ", tovQr*,le nihče vsto• ladij kPi°VCd n°' ‘a trtni," ne Pred-ia^eJel^ce in li PARIZ, 1. — Francoska vlada je sklicala preteklo noč izredno sejo in razpravljala o položaju maršala Juina. Sklenila je odvzeti mu vse vojaške funkcije, in sicer funkcijo podpredsednika francoskega vrhovnega obrambnega sveta ter stalnega vojaškega svetovalca vlade. Te ukrepe je vlada podvze-la, potem ko je Juin javno napadel evropsko obrambno skupnost. Toda sankcije proti njemu je vlada odredila, ker r- Juin ni hotel zglasiti pri ministrskem predsedniku Lanielu, ki ga je pozval, zato da bi od njega zahteval pojasnila. Namesto da bi se odzval Lanielovemu pozivu, se pr (»o no- ‘le ^‘ciSrQVn°st S0 le 9rad' V"1 dela V lanskoletni V H * tržaških lad-»oj6 6i!a ni‘hova Hredana ie n ekriqa,. darju, bi mo- SS? °istraJ?lavce’ da ^ « ladie-2acn0 'Vinici pa je \>cersfcriPa^ res- ix*e*mu irtonju'Vi’ JithskiL tudl vsem C*! .n° d a°entom Je ^irih ,a naPovedana je Juin udeležil sestanka rezervnih častnikov, kjer je imel nov govor proti evropski o-brambni skupnosti. Med drugim je dejal; «Izjava, ki sem jo podal v Auxerre o evropski obrambni skupnosti, je imela namen razpršiti dvom, ki že dolgo traja in ki je postal neznosen. Vse vlade vedo, kaj mislim. Da se izognem zaroti molka, sem pojasnil zadevo. Mislim, da lahko pride do pametne rešitve, take rešitve, ki naj bi bila v sredini.« Kakor je znano, je maršal Juin V‘i za ~ zaPoslenih «edo°P,deam0 lndij- del se bodo ki so bili ‘“n'1’ S^ihUarne- težk° po- >i f cionar« tVOje de!°- ^ 8oSr>0 kl so odgo• X l' tujstvo ,n ji- 2a celotno ci-VS ? ^la1ciPrCPr,inn'' v tovarni r^Io/;rQ ""ddhe d. ali 1 krav od V* V *imski \ pra'- ‘-'ato kjittlcj Trnu zdem‘sarji m h.l ter 2dr^‘U z de- lod°Vali nairt ' Jb0i^' b£led'"«c se. 0rbenih delav- v svojem gororu predlagal alternativno rešitev za evropsko obrambno skupnost. Včeraj je Juin kritiziral vlado in dejal, da je odgovorna za sedanji slabi položaj francoske vojske in zaradi nizkih plač oficirjev. Dejal je tudi, da je francoska vojska v zastanku za šest let v primeri z ostalimi zavezniškimi armadami, kar se ti-č» koncepcij moderne vojne. Na današnji seji republiškega sveta (senat) je golistični senator Michel Debre ostro kritiziral vladne ukrepe proti Juinu. Izjavil je, da je maršal Juin napravil svojo dolžnost, ko je povedal, kaj misli prav v trenutku, ko so interesi Francije v nevarnosti. Neodvisni poslanec Jac-ques pa je v skupščini stavil vprašanje, iz kakšnega vzroka je vlada podvzela proti Juinu tako stroge ukrepe, ki lahko ogrožajo moralo oboroženih sil, katerih del se bori v In- dokini. . Med nocojšnjo debato o vojaškem proračunu ob drugem čitanju je v narodni skupscmi več poslancev ostro kritiziralo ukrepe vlade in zahtevalo, naj jih prekliče Golist Grous-seaud je izjavil, da nihče ne verjame, da je vlada odstavila Juina, samo ker še ni držal vojaške discipline, in ne zaradi njegovega odklonilnega stališča do EOS. Potem ko je Laniel skušal opravičiti vladne sklepe, je golistična skupina URAS sporočila, da se bo vzdržala glasovanja o vojaških kreditih. Toka vladi se je kljub temu po—ečilo dobiti večino. Proračun je bil namreč odobren s 302 glasovoma proti 232. Danes pa je okoli 59 od 105 socialističnih poslancev objavilo brošuro pod naslovom «Proti sedanji pogodbi EOS», \ kateri se protivijo ratifikaciji pogodbe o evropski Vojski in izjavljajo, da bi to sabotiralo ženevsko konferenco o azijskih vprašanjih in bi uničilo upanje, da se konča vojna v Indokini. Maršal Juin ostane sedaj še vedno vrhovni poveljnik a-tlantskih sil v Srednji Evropi. Danes pa se je Juin razgo-varjal z vrhovnim poveljnikom atlantskih sil v Evropi generalom Gruentherjem, Razgovor je trajal eno uro; Juin je Gruentherju obrazložil vzroke, zaradi katerih je francoska vlada podvzela proti njemu znane ukrepe. Gruen- BITKA ZA DIEN BlEN FU se nadaljujez izredno srditostjo Hočiminbove sile zavzele tri utrjene položaje - Več francoskih letal uničenih - Moskva znova načela vprašanje položaja Kitajske na ženevski konferenci, na Zahodu pa izjavljajo, da ni govora o .konferenci petih» S da vda nir,,om,8», “n** 4 sam »‘banja od- škoduje j opomin 1»%°-^ urad ae' Vv«su0r 0 pred- iN t*kn ^ naene, ^ da i?-0on e‘°vcem S5Po«eda/e podR'tjem, V ? j* 8- t. ' ^otestno ed dne-6'? poJ- oprom. obn Pd^lrijceu. "k°d. katc- nh sa■ HANOI, 1. — Hočiminhove čete so začele v torek nov splošen napad na francosko trdnjavo Dien Bien Fu. V tej veliki bitki sodeluje okrog 40 tifroč vietminških vojakov. Francosko poveljstvo je uporabilo vsa letala, ki jih je irr>elo na razpolago v Severnem Vietnamu. V torek ob mraku so Hočiminhove enote po srditem top. niškem in minometalskem ognju začele napad. Francoska letala so zasula Hočiminhove položaje z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Sledil je splošen napad ne glede nu izgube, ki je trajal vso noč. Nekateri položaji so prešli po dvanajstkrat iz rok v roke. Bitka, ki je trajala vso noč, se je nadaljevala tudi danes ves dan in traja dalje. Več francoskih letal, ki so prevažala strelivo in hrano, je bilo sestreljenih. Slabo vreme ovira v precejšnji meri dobave z letali. V več zaporednih napadih so Hočiminhove sile danes zavzele tri utrjene položaje. Francosko poveljstvo trdi,^ da je nasprotnik zgubil nad 6.000 mož, od katerih je nad 2.000 mrtvih. Francosko - vietnamske čete se obupno branijo pod srditim ognjem nasprotnikovega topništva in imajo nalogo, da za vsako ceno pre- nje Hočiminhovih enot in zavzetje letališča. Zadnje vesti govorijo o «zeIo zmedenem« položaju. Letalci, ki se vračajo s svojih poletov, poročajo, da je bojišče podobno pravemu peklu. Zatrjujejo, da se je pritisk Hočiminhovih enot nekoliko zmanjšal; te enote pa dobivajo nova ojacenja in strelivo za končni napad. V zvezi z nedavnimi Dulle-sovimi izjavami o enotni akciji v Jugovzhodni Aziji je ameriški predsednik Eisenho-wer na svoji včerajšnji ti-skovni konferenci izjavil, da je to enotna akcija vseh dežel ki jim je mar usoda tega področja P« njegovem mne- T bi Jflir«\omun1stfč°nVieekia-SSfj£&Se tudi da ude; leib,a-arcUi1 »i “‘naVuSI enotni akciji «*■> , zelena«, odvisna pa bo od astopnje nevarn •. » . - . utegnil ustvariti položaj ZDA«. , , v zvezi z ženevsko konferenco pa je danes predstavnik lenco pa j denart- še dalje posvetujejo o pripravi te konference. Izjavil je tudi, da bo na konferenci razpravljanje o korejskem in in-dokitajskem vprašanju «isto-časno do določene točke«. Moskovska «Pravda» pa objavlja izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva, ki pravi: «V smislu zaključnega poročila berlinske konference se bo ljudska Kitajska udeležila ženevske konference v istem svojstvu kakor druge velike države. Jasno je, da bodo na ženevski konferenci zastopane ZDA, Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in ljudska Kitajska in da se je bodo udeležile tudi druge prizadete države. Toda samo pet velikih se bo lahko udeležilo diskusije o korejskem in indokitajskem vprašanju«. V zvezi s to izjavo je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva poudaril, da ženevska konferenca ne more na noben način veljati za »konferenco petih«, ker da so samo štiri velesile, ki so se udeležile berlinske konferen- ther pa je s svoje strani obrazložil svojo izjavo, v kateri je dejal, -ia za NATO ni ((nadomestnih rešitev« za evropsko vojsko. Kmalu po razgovoru je bila izredna seja sveta stalnih predstavnikov NATO pod predsedstvom glavnega tajnika lorda Isma-ya. Po seji je predstavnik sveta izjavil, da je Juina imenoval za poveljnika zavezniških sil z Srednji Evropi general Gruenther sporazumno s francosko vlado. Z druge strani — je pripomnil predstavnik — je politika atlantskega sveta v tem, da nudi popolno podporo ustanovitvi evropske obrambne skupnosti in naloga sveta je, da daje navodila vojaškemu poveijstvu. Zaradi tega je svet stalnih predstavnikov NaTO razpravljal o «Jui-novem primeru«. Vendar so zavezniški predstavniki soglasno sklenili, da odložijo razpravljanje o tem, ker niso še obveščeni o vsebini današ-n'-ga razgovora med maršalom Juinom in generalom Gruentherjem.« Belgijska in nizozemska vlada pa sta že po diplomatski poti protestirali pri francoski vladi zaradi Juinovih izjav. Predstavnik poveljstva zavezniških sil za Srednjo Evropo pa je izjavil, da francoska vlada ni napravila nobenega koraka pri tem poveljstvu v zvezi z morebitno odstavitvijo maršala Juina. Dodal je, da francoska vlada ni do sedaj niti uradno sporočila, da je bil Juin odstavljen z vojaških položajev v Franciji. V krogih NATO se nakazuje možnost Juinove ostavke, ki bi generala Gruentherja spravila iz zadrege. Obveščeni krogi izjavljajo, da je maršal Juin v svojem razgovoru z generalom Gruentherjem ponudi ostavko, toda Gruenther ga je prosil, naj počaka na izid razprave v svetu NATO. renco pa J- javnega depart- ameriskega arza b . maja lzi.anVllnig0li pristala, da «. države-vabiteljice. h? v6 Ženevi pekinška vlada \-V, w ena od «petih sve- sprašujejo, ali n S k“LtS». Dodal je, dalska odločitev, da 'prečijo nadaljnje napredova- London, Pariz in Londonski opazovalci se sprašujejo, ali ne bi sovjet-. - . .. oouat je, ua i ska odločitev, da znova načne tovmh veiesii • ^ -eneV-1 vprašanje v nasprotnem smi- bo pekinška v DOVaoljena I slu, kakor je bilo dogovorjeno skl konfere.ncl Pnil, da seiv Berlinu, lahko uničila same država, in je Pi>p ^VasWngton |teme]je ženevske konference. v Londonu LONDON. L “ General Win-terton, poveljnik angloameri-škega področja STO, je obiskal danes Foreign Office, kjer je govoril s funkcionarji zahodnoevropskega oddelka pod vodstvom Johna Chee-thama General Winterton bo ostal v Londonu približno teden dni in bo imel tudi razgovore z visokimi funkcionarji vojnega ministrstva. Doslej pa ni bilo mogoče -dobiti potrdila za govorice o njegovi morebitni premestitvi na drugo službeno mesto. PARIZ, L "T Poslanec francoskih ozemelj v Indiji Gou-bert. ki se je pred kratkim izrekel za priključitev teh ozemelj k Indiji, se je danes na čelu 300 prostovoljcev polastil policijskih položajev v Nettapacom in Moudoucore. Na podlagi dobljenih ukazov niso se stražniki upirali in Goubert je proglasil priključitev teh občin k Indiji ter je dal zasesti javna poslopja gleška vlada proučevala sovjetsko noto skupno z ZDA, Francijo in drugimi neposredno zainteresiranimi državami. Dodal pa je, da *o o noti možne nekatere predhodne pripombe, in izjavil: ((Sovjetsko sodelovanje v NATO samo na sebi še ne bi Pilo zadostno jamstvo za člane te organizacije, ki dobro vedo, da je prav obstoj NATO najboljše jamstvo za njihovo svobodno bodočnost«. Velik del note, je nadaljeval Eden, je posvečen kritikam na račun EOS in NATO v sedanji obliki in to v izrazih, ki so zelo podobni tistim, ki jih je Molotov uporabljal med berlinsko konferenco. Nota «obsoja možnost nemškega prispevka k evropski obrambni skupnosti, ignorira pa obstoj nemških vojaških formacij v Vzhodni Nemčiji«, obsoja nadalje ustanavljanje ((Vojaških blokov« v Zahodni Evropi, «gre pa molče mimo vojaških sporazumov, ki jih je sklenila ZSSR s satelitskimi državami z Vzhodno Nemčijo vred«, in označuje NATO »napadalno pogodbo, naperjeno proti ZSSR«, ne da bi upoštevala, da je bila ustanovitev NATO posledica sovjetske politike, ne pa vzrok zanjo«. Poleg tega, je dejal Eden, je NATO več kot navaden vojaški sporazum, saj med drugim obvezuje podpisnice, da okrepijo svoje svobodne ustanove. Na podlagi sovjetske note, je dejal Eden, ni mogoče presoditi, ali je ZSSR pripravljena podpisati tudi takšne obveznosti in jih spoštovati. Eden je nadaljeval, da je angleška vlada vedno pripravljena proučiti predloge, katerih namen je okrepitev evropske in svetovne varnosti in si je vedno prizadevala, da bi prjšlo do razorožitve s po-‘močjo sporazuma. Mnenje angleške vlade pa je, da nudi za širše cilje OZN najboljši o-kvir za diskusijo, če se ta okvir pravilno uporablja. »Obenem angleška vlada, je dejal Eden, še ni prepričana, da bi nova združenja širokega in splošnega značaja, kot jih predlaga sovjetska nota, lahko v sedanjih okoliščinah nadomestila svobodno združitev držav, ki so si med seboj sorodne«. Na Attleejevo vprašanje je Eden sporočil, da pred izjavo predstavnika ameriškega državnega tajništva o sovjetski noti ni bilo nobenega posvetovanja med vladami ZDA. Anglije in Francije. Dodal je, da napoveduje ameriška izjava začetek posvetovanj med najbolj zainteresiranimi državami in priznal, da «vsebuje ‘razglabljanja, o katerih ni bilo poprejšnjih posvetovanj«. V imenu opozicije je pri tem Morrison zahteval od vlade, naj poskrbi, da se bodo zainteresirane države posvetovale s svojimi glavnimi zavezniki, preden bodo noto komentirale. Podal je, da «vzbuja jezo. če ameriška vlada izraža svojo sodbo, preden se posvetuje z angleško ali kakšno drugo zainteresirano vlado«. Eden je odvrnil, da je treba upoštevati tudi razliko v času med Evropo in Ameriko, da pa upošteva Morrisonovo pripombo; dodal je; «Zelim opozoriti, da se je danes popoldne v Parizu sestal svet NATO, posebej zato, da bi proučil to noto«. Na Attleejevo vprašanje, ali sovjetska nota ne bi mogla biti osnova za diskusijo, ki bi se lahko začele po smernicah, ki jih je začrtal Churchill v svojem lanskem govoru o evropskem spo^azum•,, po vzorcu locarnskega pakta, je Eden odvrnil, da se mu zdi dolžnost vlade, da se podrobno posvetuje s vsojimi atlant-I skimi zavezniki. Dodal je, da je angleška vlada pripravljena proučiti možnost ukrepov za evropsko varnost in dejal, d« ie bila to pripravljena že v Berlinu in da je še zdaj, da pa v sedanjih razmerah ne more pristati na to, da se opusti NATO v zameno za nove sporazume, Kot poročajo iz Pariza, a-tlantski svet na svoji današnji seji — na kateri je sicer večinoma razpravljal o primeru generala Juina — ni sprejel nobenega sklepa glede sovjetske note, ker razen enega ali dveh delegati še niso dobili navodil od svojih vlad. Zaradi tega je svet predložil diskusijo o sovjetskem predlogu za vstop v atlantski pakt na kasnejši datum. V vzhodnem Berlinu pa je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan v govoru na kongresu vzhodnonemške kominfor-movske stranke dejal, da je lahko varnostni načrt za vso Evropo, ki ga je predlagal Molotov, »alternativa za bonn-sko in pariško pogodbo«. Mikojan je dodal, da zahodne velesile ne smejo podcenjeva- De Castrov odhod ali poraz priključevanja sanja«. Mikojan je zaključil s trditvijo, da je ZSSR odlo čena upirati se zahodnonemški oborožitvi. V političnih in diplomatskih krogih v svetu je sovjetski predlog razumljivo povzročil precejšnje presenečenje. Vendar opozarjajo v londonskih vladnih krogih, da zamisel ni popolnoma nova, ker da je podoben predlog omenil nekoč že Stalin v razgovoru z nekim angleškim diplomatom. Opazili pa so, da včeraj v nobenem glavnem mestu niso hoteli komentirati sovjetske note, razen v Washingtonu, kjer je državno tajništvo izdalo izjavo, ki jo splošno razumejo kot odklonitev sovjetskih predlogov. V parfiških uradnih krogih zatrjujejo. da je sovjetski ,iredlog težko sprejeti resno, ker «ne vsebuje osnov za koristno pogajanje«. ZSSR predlaga svetovno varnostno organizacijo, pravijo v Parizu, ki bi po nepotrebnem ponavljala Združene narode, obenem pa ne bi pomenila nobenega napredka v primerjavi s sovjetskim stališčem v Berlinu. Sovjetska ponudba, dodajajo v pariških krogih, je o-čitno igra s francosko bojaznijo pred oborožitvijo Nemčije. Končno opozarjajo še na praktične težave, ki jih postavlja sovjetski predlog glede vstopa ZSSR v atlantski pakt. Kako naj bi na primer ZSSR pristala na skupno poveljstvo in na skupni proračun, ki ga predvideva atlantsko zavezništvo? Nekateri pa primerjajo sovjetski predlog za pristop v altantski pakt s pogodbo med Molotovom in Ribentro-pom iz leta 1939. ki so ga imenovali tudi sovjetski pristop k paktu proti Kominterni. 2e četrtič pišemo danes na tem mestu o ostavki političnega svetovalca rimske vlade pri ZVU, ki je bil poslan v naše mesto kot najvišji predstavnik Italije na podlagi mešetarskega londonskega sporazuma pred dvema letoma. Precej gotCdo je, da bo tokrat De Castro v resnici odšel, saj poročajo, da se je predvčerajšnjim na posebnem scoctail party» - sprejemu poslovil od predstavnikov ZVU in svojih prijateljev ter da je včeraj že prispel v Rim, kjer je v palači Chigi o svoji o-stavki razpravljal z visokimi funkcionarji rimskega zunanjega ministrstva. Zakaj je De Czstro podal ostavko? Na to vprašanje nam daje odgovor tržaški dopisnik turinskega dnevnika «La Nuo-va Stampa« Antonio Antonuc-ci. za k^erega trdijo, da je De Castrov dober prijatelj, ce ne še kaj več. Antonucci pravi dobesedno: eProf. De Castro je obširno ob razložil vzroke, ki so bili povod njegove ostavke. Birokratski Rim gleda na Trst enako kot na katero koli drugo italijansko pokrajino, medtem L'o gre za svojevrsten prime«, ki ga je potrebno kot takšnega proučevati in ravnati z njim kot s primerom za se, s hrabrostjo in z izjemni mi kriteriji. V zvezi s tem je pisal v Rim poročilo za poročilom na naslov tistega, ki je za to pristojen. Vsa poročila pa so zadela na neusmiljen zid, ki jih je spremenil v mrtvo črko. Na ne«sa zelo podrobno poročilo, ki je obsegalo IS strani, ni prejel niti protokolarnega potrdila sprejemu». «Marsikdo trdi — nadaljuje Antonucci — da je treba iskati vzroke v vprašanjih notranjega značaja zamotanega birokratizma. Prof, De Castro ne pripada birokraciji. On je nojvišja oblast italijanske civilne uprave, ki izhaja iz londonskega sporazuma iz leta 1952, toda ker ne pripada normalnemu upravnemu aparatu, ga birokrati, ki so v Trstu, nalašč ignorirajo». Antonucci nadaljuje: »Prof. De Castro hoče dati znak alarma, ki je tale: Rim spi, Trst pa ne more čakati, da se prebudi. Mesto tare zelo huda gospodarska kriza, ker ladjedelnice nimajo dela, ker je industrijska cona paralizi-na, trgovina hira, tako da je za 9. april predvideno zaprtje vseh trgovin v znak protesta; najrazličnejše zadeve se rešujejo zelo počasi; zanemarili so celo, da bi pravočasno poskrbeli za izdelavo tržaškega proračuna z normalno pomočjo države, kar se je v prejšnjih letih vedno opravilo že v januarju in kar je katastrofalno vplivalo na plače«. Končno tržaški dopisnik in De Castrov prijatelj zaključuje: slndipendentizem, komuni- TRHOVINA Z MAMILI pred italijansko zbornico \J diskusiji o finančnih proračunih je poslanec Ma-glietta opozoril na ogromen obseg tihotapstva z mamili v Italiji ■ Danes nova seja Scelbove vlade ti važnosti note, kajti sovjetski predlogi «utegnejo pripeljati do popolne pomiritve (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Jutri se bo ponovno sestala Scelbova vlada in razpravljala o raznih ukrepih, ki jih je napovedala v svoji programski izjavi pred parlamentom. Morda bo določila tudi točnejši datum, ko bo parlamentu predložen zakonski načrt za ratifikacijo pogodbe o EOS; na zadnji seji so se ministri samo strinjali, da bi to moralo biti čimprej, Medtem so parlamentarni izvedenci naredili račun, koliko časa bo trajala parlamentarna procedura za ratifikacijo in naračunali šest mesecev dva meseca v komisiji in mesec dni na plenarnih sejah v obeh domovih. Približno toliko časa je trajalo tudi razpravljanje o atlantskem jiaktu in o volilnem zakonu, ki ju pomnijo kot dve najhujši parlamentarni bitki po vojni in verjetno sploh v zgodovini italijanskega parlamentarizma. Razprava o EOS obeta biti tretja. Medtem je danes v poslanski zbornici med diskusijo o finančnih proračunih poslanec Maglietta (KPI) obširno govoril o vprašanju tihotapstva mamil v Italiji. V polemiki s pomirjevalnimi izjavami poveljnika finančnih straž generala Norcena je Maglietta zatrdil, da sta proizvodnja m krajevna poraba mamil v Italiji ogromna, še večji pa je tranzit mamil iz Italije v tujino, zlasti promet z opijem, koko, kokainom in heroinom. Maglietta je poudaril tesno povezavo med mamili in prometom z njimi ter kriminalom vseh mogočih oblik, in podčrtal ogromno mednarodno mrežo proizvajalcev in razpečevalcev, ki se je poslužuje promet z mamili; zatrdil je, da je središče te trgovine v Ameriki, center za razpečevanje pa je Italija. Temu položaju, je zatrdil Maglietta. ne odgovarja volja oblasti, da bi resno stopile na prste trgovini z mamili- Kadarkoli se zve za stvari, ki so v zvezi z mamili, se čez nekaj časa vse ustavi in o zadej1 se ne govori več; v policijsko mrežo pa se ujamejo samo majhni grešniki, ki so bolj žrtve velikih špekulantov kot dejanski krivci. «V Italiji pa je treba ugotoviti, kdo so veliki proizvajalci, veliki prekupčevalci, veliki potrošniki, kakšno zaslombo uživajo m na kakšne politične kroge so navezani«, je dejal Maglietta in navedel nekaj imen iz zadnjih italijanskih škandalov. V Genovi je prišlo včeraj do izgredov med nastopom policije proti demonstracijam delavcev podjetja «S. Giorgio« iz Rivarola. ki so protestirali pretepom je bilo več ranjenih med delavci in policijo. A. P. Delo Zveznega izvršnega sveta Odnosi FLRJ z Madžarsko, Bolgarijo_in Romunijo BEOGRAD, 1. — Jugoslovanski Zvezni izvršni svet je ratificiral sporazum o nemških zunanjih dolgovih, ki je bil podpisan 27. februarja lani v Londonu med Ameriko. Francijo, Veliko Britanijo in drugimi državami na eni strani ter Zahodno Nemčijo na drugi. Na osnovi tega spor.a-zuma so od januarja letos v teku razgovori med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, da skupno ugotovijo znesek jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev ter način njihove ureditve. Zvezni izvršni svet je dalje ratificiral sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko o obnovitvi in določitvi obmejnih znakov na ju-goslovanko-madžarski meji, ki je bil podpisan 30. januarja letos v Subotici. Prav tako ie ratificiral tudi podoben sporazum z Bolgarijo. Nadalje je Zvezni izvršni svet ratificiral protokol med Jugoslavijo in Romunijo o zaključni bilanc’ in o določitvi dolgov in terjatev med začasnim odborom Djerdapske uprave in obalnimi državam; na področju Djerdapa. Končno je zvezni izvršni svet sprejel nekatere spremembe k uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij ter nekatere predpise z gospodarskega področja. tnednarodnega položaja in o- proti novim odpustom. Med Balkanska vojaška konferenca zaključena ANKARA, 1. — V Ankari so danes zaključili konferenco predstavnikov glavnih stanov Jugoslavije. Grčije in Turčije. Ob zaključku razgovor je bilo objavljeno nocoj naslednje poročilo; ((Delegacije glavnih stanov Jugoslavije, Grčije in Turčije so se sestale v Ankari od 24. marca do i. aprila letos. Qb tej priložnosti so potekali podrobni razgovori o vprašanjih, glede katerih je bilo že doseženo načelno soglasje na konferenci _v Beogradu v zvezi z vojaškim sodelovanjem teh držav. V teh razgovorih, ki so potekali v duhu popolnega razumevanja in v prijateljskem ozračju, so delegacije proučile in sprejele številne ukrepe za skupno obran-ho treh držav proti morebitnemu napadu«. zem in slavizem se veselijo. Država troši za Trst 12 milu-jard lir vsako leto in troši jih slabo. To je krik značajnega človeka, ki je gotov svojih dobrih živcev in svoje inteligence. Posledice pa bomo videli». Zanimivo je vedeti, kaj pravijo na vse to voditelji predvsem italijanskih nacionalističnih strank: Romano, Bartoli, Forti, Lonza, Geppi? In kaj pravijo birokrati, kot so Vitelli. Menimo, Sartori itd., in končno kaj pravi an-gloameriški del ZVU? Predvsem: obtoženi De Castrovi rimski emisarji iz redne birokratske kaste molčijo. ■ Angloameriški oficirji odgovarjajo doslej: No comment,.. Tudi tisk italijanskihv strank se ni menda takoj' znašel, kajti eGiornale di Trieste« nesti o ostavki sploh ni objaoil, čeprav je zanjo vedel. Včerajšnje popoldanske aUltime Notizies so sicer vest ob javile, toda brez komentarja, zadovoljile so se le z nekaj vljudnostnimi frazami. Sele kasno sinoči je ANSA razširila izjavo sekretarjev DC, PLI, PRI in PSVG, v kateri se zahteva, naj De Castro odstopi od svojega namena, vendar pa mu priznavajo, da ima jrrav glede «bistvcne težine razlogov njegove odločitven in mu izražajo svojo polno solidarnost ter obžalovanje zaradi njegovega odhoda itd. Končno tajniki vseh štirih strank izražajo gotovost, da bo De Castrova ostavka morala «dovesti do ponovne proučitve politike okrog Trsta in do izvajanja takojšnjih m učinkovitih Ukrepov za izboljšanje političnega in gospodarskega položaja obeh con STO z namenom, da se usmeri tržaško vprašanje k dokončni rešitvi, ki jo vsi Želijo». Ta dokončna rešitev bi bila seveda po mnenju teh štirih strank priključitev k madre-patriji. Vemo, da si takšno rešitev želi tudi De Castro, saj je v svoji knjigi pred dvema letoma celo zapisal, da ne more biti sporazuma z Jugoslavijo, dokler tam ne bo druge vlade, in z vsem svojim dosedanjim delovanjem storil vse kar je mogel, da je prišlo do takšnega obupnega stanja v Trstu, zaradi katerega sedaj — vsaj po zgoraj omenjeni razlagi, o kateri skoraj da nimamo razloga, da ji ne bi verjeli — podaja ostavko. De Castro je dosledno svojemu nespravljivemu iredentizmu pripomogel do marčne tristranske izjave, do mešetarskega londonskega sporu-zuma, ki ga je pripeljal v Trst in kočno do osmooktobr-skega diktata z novembrskimi krvavimi fašističnimi demonstracijami vred, za katere pač ne moremo trditi, da pri njih m imel svojih prstov vmes. Pravijo sicer, da je oil U sporu na vse strani, po eni strani z'rimsko vlado, menda vse dotlej, dokler ni prišel na oblast Pella s svojim fašističnim in ponesrečenim (spomnite se jalzificiranega citata Lincolna, ki so mu ga «brezvestni» podložni uradniki baje podtaknili) govorom na Kapitalu, s pošiljanjem (dobro obveščeni politiki trdijo, da je vprašal za nasvet znane fašiste Cantaluppa in Anfusa) vojske na jugoslovansko mejo; po drugi strani je bil baje v sporu z Bartolijem, po tretji z Vitellijem in njegovimi birokrati, a vo četrti z angloameriškimi oficirji. No, tudi Bartoli sedaj v liniji iredentist ičnih tržaških strank složno z njimi ocenjuje De Castrovo ostavko m pravi: aOstavka ima zame pomen protesta proti t dgouovni m za neizpremenjeno stanje na tako imenovanem STO, za obsurdno in nevarno stanje, ki bi ga bil moral londonski sporazum izboljšali in popraviti v interesu Italije. medlem ko ta sporazum, ki je bil že ob rojstvu izmaličen, ni prinesel zaželenih koristi in je celo poslabšal odnose z zavezniki.D Po mnenju župana Bartolija pomeni De Castrova ostavka «izraz nezaupanja in utrujenosti« zaradi položaja v Trstu in v coni B, ki sta iipodvržena gugalnici diplomatskih manevrov majhnih tujih politikov in manj jasnih ter protislovnih manevrov velikih sil. Odhod prof. De Castra morajo resno oceniti ne samo rimska vlada, temveč tudi zahodne sile«, je zaključil svojo izjavo župan. Ce sedaj seštejemo razloge, ki jih je naštel De Castrov prijatelj, z mnenjem štirih tajnikov in z mnenjem Bartolija, potem imamo pred seboj neverjetno ginljiuo priznanje najhujših iredentističnih in nacionalističnih eksponentov v Trstu priznanje pravega poloma vse njihove dosedanje politike, ki je privedla do tristranske izjave pred petimi leti in do poskusa njene delne uresničitve v lanskem oktobru. Tako in nič drugače moramo presojati tudi ostavko nepomirljivega iredentista De Castra: ona je očiten znak tega poloma, ki se odraža v sedanji hudi krizi kot izraz ne samo nesposobnosti in neumnosti italijanskih birokratov, katero De Castro, Bartoli in vsi ostali rimski agenti v Trstu že od prej zelo dobro pozna jo, saj so dejansko njihov sestavni del temveč je ta kriza rezultat nelogične, nenaravne, absurdne, Trstu in Italiji škodljiue politike, ki jo London in Washington izvajata že devet let na koži tržaškega delovnega ljudstva. Zato se ne moremo strinjati z dopisnikom turinske sStampe«, da gre tu v resnici in v bistvu za nebirokrata in «krik značajnega moža, gotovega svojih živcev in svoje inteligence« temveč zn tipičnega eksponenta rimskega cu-njastega imperializma, ki hoče za vsako ceno z glavo skozi zid in ko vidi, da pri tem ne more uspeti, zvrača krivdo na sistem, iz katerega je izšel in ki ga je v Trstu predstavljal in ga hotel v še večji meri uveljaviti. »FOMISINKI DNEVI Na današnji dan je leta 1872 umrl izumitelj brezžičnega brzojavnega aparata Samuel Morse. lili m m UH m v IPf IIP? Hl ■fif |:« ] tefl mmm DANES, petek 2. ^ Franc, Gojrnior Sonce vzide ob 5.45 in *8 jjjjai 18.34. Dolžina dneva 12.» vzide ob 4.47 in al2ne,^u JUTRI, sobota J-Abundlj, Žarko ZAOSTROVANJE SPORA GLEDE SUSPENDIRANIH DELAVCEV CRDA Delavci so odklonili nkrepe ravnateifstva ter šli včeraj zjutraj vsi v ladjedelnice Ogorčenje delavcev zaradi razdeljevanja izkaznic, ki jih večina ni pokazala pri vhodu - S tem so delavci jasno pokazali, da ne sprejemajo sporazuma ter da ne onehajo od borbe - Dolžnost vseh delavcev je, podpreti svoje delovne tovariše, ki jih skušajo pognati iz ladjedelnic Proti delavcem CRDA so se združile vse reakcionarne sile; delodajalci. Delavska zbornica in rimski emisarji. Ob referendumu je Delavska zbornica na vrat na nos objavila program gradnje ladij, da bi preprečila glasovanje proti sramotnemu sporazumu. Predvčerajšnjim je dr. Sartori, ravnatelj oddelka za finance ZVIJ, priredil tiskovno konferenco o teh naročilih ter ob tej priliki hvalil delovanje Delavske zbornice. Vse to je storil, da bi pomagal Delavski zbornici pasivizirati delavstvo, da se ne bi upiralo u-krepom delodajalcev. Predvčerajšnjim so namreč v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu in v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah razdelili delavcem izkaznice za vstop v ladjedelnice, pri čemer pa niso dali izkaznic nad 1200 delavcem. Po načrtih ravnateljstva ne bi torej ti delavci imeli več vstopa v obe ladjedelnici. To je zelo hud udarec vsemu delavstvu, ker ne prizadeva samo 1200 delavcev, marveč vse delavstvo CRDA, ki bo stalno živelo v strahu pred odpusti. Z razdeljevanjem izkaznic hoče ravnateljstvo CRDA zasejati med delavstvom tudi razdor, tako da ne bi tisti, ki za sedaj ostanejo na delu, podprli onih, ki morajo iz tovarne. Ravnateljstvo CRDA in Delavska zbornica torej sploh nista upoštevala volje delavcev, ki so se v veliki večini izrekli proti sporazumu. Včeraj so CRDA uveljavile vsiljeni sporazum, ki ga nihče Stražniki ob vhodu v ladjedelnico Sv. Marka, kamor so jih poslali, da bi izvajali kontrolo Skupina delavcev pred ladjedelnico Sv. Marka gre na delo ter se ne zmeni za zahtevo stražnikov, naj jim pokažejo posebne izkaznice ne mara. To je zelo resen ukrep, ki delavstvo ogorča in ki lahko privede do hudih pretresljajev. Delavci niso mogli mirno sprejeti tega nasilja, ker vedo. da jih ravnateljstvo CRDA ne pošilja domov iz , človekoljubja, marveč zato, da se jih na najlažji način iznebi ter tako brez zaprek uresniči svoj načrt skrčenja ladjedelniške industrije. Delavstvo se je teh načrtov kmalu zavedlo, saj je opazilo med drugim, da pošiljajo domov najbolj borbene in sindikalno aktivne delavce. Zato so delavci včeraj zjutraj kljub vsem ukrepom ravnateljstva CRDA šli vsi na delo ne glede na to, ali so dobili posebno izkaznico ali r.e, ker med delavci ne sme oiti razločevanja in imajo vsi pravico do dela. Nato niso izkaznic včeraj zjutraj pri vhodu niti pokazali, razen nekaterih redkih izjem. V začetku so jih skušali stražniki CRDA ustaviti, toda ko se je nabralo veliko število delavcev, jih niso mogli ustaviti. Tako je šlo mnogo delavcev, ki so bili suspendirani in ki jim niso dali izkaznic, vendarle v ladjedelnico. kasneje pa jih je šlo še precej pri nekem stranskem vhodu. S tem so delavci jasno pokazali, da ne sprejemajo krivičnih ukrepov ravnateljstva CRDA niti sramotnega sporazuma. Delavce so še posebno razburile policijske mere ravnateljstva CRDA, ker hočejo z izkaznicami uvesti v tovarne in ladjedelnice fašistične metode. Prav zato so še bolj odločeni, preprečiti industrij-cem in emisarjem rimske vlade, da bi postopno likvidirali našo industrijo. Ravnanje Delavske zbornice v poslednjih dneh smo že dovolj jasno opredelili in ga tudi razgalili. Enotni sindikati so po preklicu sporazuma o suspenziji delavcev pozvali vse delavce, naj hodijo tudi po 1. aprilu redno na delo in naj ne sprejmejo izkaznic. To je popolnoma prav, toda ni dovolj. Predvsem vodi akcijo samo Sindikat kovinarjev, katerega vodstvo je podpisalo omenjeni sporazum, zaradi česar ga je Zveza enotnih sindikatov tucji gibala. Zakaj sedaj ta Zveza prepušča akcijo samo Sindikatu kovinarjev, ko pa gre za splošno vprašanje, ki se ne tiče samo delavcev CRDA, marveč vsega delavstva sploh. Prepuščanje akcije samo neki strokovni zvezi lahko vzbudi sum, da se hoče Zveza ES izogniti odgovornosti ter da išče poti za umik. Prav to pa bi bila najhujša napaka. Prav tako bi morala Zveza Eč> pokazati jasne perspektive za bodočo borbo, kar bi nedvomno ugodneje vplivalo na vse delavstvo. Delavce CRDA čaka težk^ borba in zato je jasno, da jih more podpreti vsi tržaški delavci, tako da bodo imeli občutek, da v tej borbi niso sami. Portovno znamka za 3 lire Poštna uprava sporoča, da je dospela nova pošiljka por-tovnih znamk v vrednosti 3 lir. Od danes naprej bodo znamke na razpolago zasebnikom na glavni pošti, filatelistom pa pri pokrajinski blagajni. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV vabi demokratično prebivalstvo na svečano komemoracijo ki bo v nedeljo 4. aprila 1954 popoldne ob 15. uri ob 10-letnici smrti 71 talcev na Opčinah Uradni demanti «Trusla » Pio Trust je izdal naslednje uradno, sporočilo, ki demantira vesti o zvišanju a-meriškega kontingenta čet na našem področju; ((Poročila tukajšnjih časopisov v zvezi s premestitvami preskrbovalnih oddelkov v Trst so neosnovana. Število vojaštva ostane nespremenjeno. Prihajajoči vojaki nadomeščajo samo tiste, ki odhajajo«. Poleg tega pa poroča Ansa, da je predstavnik poveljstva ameriških čet v Trstu označil kot «brez podlage« vest o bližnji premestitvi ameriške pomorske baze iz Livorna v Trst. Vsekakor se nam zdi čudno, da je predstavnik Trusta demantiral vest o premestitvi pomorske baze iz Livorna v Trst dopisniku Anse, medtem ko ni bilo o tem izdano nobeno uradno poročilo. Ali ni-,o potemtakem morda le u-pravičene govorice, po katerih je omenjena premestitev le v načrtu? Stavko v tiskarni ZTT Zaradi 24-urne stavke u-službencev tiskarne Založništva tržaškega tiska, kjer se tiska naš list, ((Primorski dnevnik« včeraj ni izšel. TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE ZVU S KRAJEVNE SKUPŠČINE 0F V NABREŽINI ŠTEVILO ČLANOV OF v Nabrežini podvojeno Rezultat odločne !n pravilne politike Osvobodilne tronte - Naloga članov OF glede na zaključno resolucijo glavnega odbora OF - Nadaljevati je treba kampanjo za dvojezične napise V torek zvečer je bila v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« krajevna skupščina Osvobodilne fronte za Nabrežino, ki se je je udeležilo precejšnje število članov. Zasedanje je otvoril dosedanji predsednik krajevnega od-doba tov. Anton Pertot, ki je po pozdravih podal besedo tov. dr. A. Kukanji, predstavniku glavnega odbora OF. Ker je bila na dnevnem redu prva točka poročila o sedanjem političnem položaju, je tov. dr. Kukanja v uvodu svojih izvajanj prikazal po-gubonosne posledice navezovanja tržaškega gospodarstva z italijanskim. Pri tem je poudaril glavne vidne mejnike Trstu škodljive politike ki se odražajo predvsem v zloglasni tripartitni izjavi, londonskem sporazumu in osmo oktobrskem diktatu, to je v dogovorih med predstavniki vlad zapadnih velesil z italijansko vlado, k' so vse bolj povezovali »ržaško gospodarstvo z italijanskim. Danes se ogromna večina tržaškega prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti in vseh družbenih slojev zaveda posledic teh sporazumov, saj vsi več ali manj občutijo gospodarsko krizo, ki je iz dneva v dan hujša. Nedeljska 3eja glavnega odbora OF je do podrobnosti razkrila trenutni položaj tržaškega gospodarstva. Zato morajo biti točke sklepne resolucije izhodišče naše prihodnje vsestranske dejavnosti, ki se pa ne »me več omejiti samo na ugotavljanje stanja, temveč morajo analize položaju spremljati vedno kon kretne akcije na terenu. Tov. dr. Kukanja je nato govoril še o nalogah članov OF v Nabrežini. Poudaril je politično važnost devinsko-na-breiinske občipe in dejal, da morajo člani OF neprestano sodelovati v javnem življenju občine, kar se mora odražati predvsem v nakazovanju raznih perečih problemov, ki zadevajo občino in občane. Cia, ni OF morajo tudi nuditi vso podporo, moralno in konkret no, predstavnikom OF v ob činskem svetu, ki mora v še večji meri postati parlament devinsko-nabrežinske občine. Tov. Slavko Pertot je nato podal kratko organizacijsko poročilo. Govoril je o dosedanjem delu, pri čemer je omenil izdajanje izkaznic in pobiranje članarine, izlete v Jugoslavijo 'n razne konkretne akcije na terenu. Najzanimivejša pa je bila ugotovitev, da se je v zadnjem času število članov OF več kot podvojilo, medtem ko so močno narasle simpatije prebivalstva do OF zaradi njene konkretne borbe, ki jo vodi za pravice slovenskega ljudstva na našem področju. O občinski problematiki je nato govoril svetovalec v občinskem svetu tov. Srečko Colja, ki je prikazal delovanje predstavnikov OF v okviru devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, v svojem poročilu je predvsem poudaril, da so svetovalci OF v okviru LSU dosegli do sedaj precejšnje uspehe, toda večkrat niso naleteli na razumevanje predstavnikov 3DZ in kominfor-ma, zaradi česar je ostalo mnogo problemov, ki sicer terjajo nujne rešitve, nerešenih. Svoje dokaj obširno poročilo je tov Colja zaključil s pozivom, da naj krajevni odbor OF pomaga z nasveti, kritiko in priporočili občinskim svetovalcem, da bodo še u-spešneje zastopali svoje volivce' na sejah občinskega sveta. V diskusiji so nekateri tovariši med splošnim odobravanjem zahtevali, da je treba nadaljevati s kampanjo za postavitev dvojezičnih napisov, potem so pa sledile volitve novega odbora. Po predložitvi štirih list so bili v odbor izvoljeni tov, Slavko Pertot, Ivan Gruden, Milan Kojanec, Stanko Caharlja, Vladimir Kariž, Anton Pertot, Gizela Gruden in Ivanka Svetlič. Prisotni so nato še pooblastili novi odbor, da kooptira v svojo sredo enega ali dva mladinca. Po razpravi o še nekaterih drugih vprašanjih, predvsem o nedeljski komemoraciji na Opčinah so nato zasedanje zaključili. Obvestilo Bol.blagajne(INAM) Nekaj podjetij je že vrnilo pokrajinskemu sedežu INAM izpolnjene razpredelnice o štetju delavcev, ki so bili navzoči na delu 1. aprila. Nekatera teh podjetij pa so priložila omenjenim razpredelnicam (mod. SP 500) tudi obrazce (Prov. 116) z ((izjavo o navzočnosti na delu« za vse delavce, ki so bili tega dne prešteti. INAM poudarja, da morajo uporabljat; podjetja te obrazce (Prov. 116) samo ko uslužbenci potrebujejo izjavo za potrjevanje izkaznic, ki se o-pravlja, kot je znano, vsakih 60 dni. Zato se obrazci (Prov. 116 izjava o navzočnosti na delu) ne uporabljajo ob štetju delavcev, marveč naj jih podjetja izročajo prizadetim samo, ko morajo potrditi izkaznice, ki zapadejo po 1. a-prilu. Pri tem se pojasnjuje, da ostanejo sedanje izkaznice v rabi ter da jih bodo periodično potrjevali, dokler jih ne bodo zamenjali z vpisnimi knjižicami nove vrste. DOLOČBE ZA POTRJEVANJE IZKAZNIC INAM obvešča delavce, da jim bodo od 1. aprila dalje potrjevali izkaznice samo, če priložijo hkrati tudi potrdila o navzočnosti na delu, katera dobe od podjetij. Delavci iz tržaške, repentaborske, nabre-žinske, dolinske in zgoniške občine se morajo za potrjevanje izkaznic zglašati na sedežu INAM v Ul. Tarabocchia št, 3 ter prinesti s seboj omenjena potrdila, delavci iz milj-ske občine pa naj se zglašajo na sedežu INAM v Miljah. // „Kapitan Milra kmalu na svobodi? najavljena gradnja novih ladij in neumestno hvalisanje rimske ,.dobrohotnosti" Dr. Lino Sartori trdi, da je v Trslu vpisanih 272.883 Ion ladjevja, podatki tržaškega pristaniškega poveljstva pa izkazujejo samo 78.000 fon • Kljub temu, da so ladjedelnice dobile nova naročila, ostane v veljavi suspenzija delavcev iz barak 29-letnega Marija Venierja, znanega pod imenom »Kapitan Mitra«, katerega je vojaško sodišče pred leti obsodilo zaradi posesti in prodajanja orožja na 5 let in 10 mesecev zapora ter se mu je po 5 mesečni kazni posrečilo zbežati v Italijo, odkoder »e je pred kratkim vrnil domov, kjer ga je policija aretirala, ne bodo obsodili za njegov beg. U-stavili so namreč kazenski postopek in to na podlagi aplikacije amnestije. Mladeniču so isto tako zaradi amnestije o-prostili 3 leta zaporne kazni, kar pomeni, da bi moral presedeti še približno 2 leti in nekaj mesecev. erjetno pa tudi teh ne bo presedel vsaj v celoti ne, kajti njegov odvetnik Nimira je zahteval od sodišča, da »e Venier podvrže psihiatričnemu pregledu. Ce bodo s tem ugotovili njeJ govo delno slaboumnost, mu bodo brez dvoma kazen še znižali. Predvčeraj je bila na sedežu ZVU tiskovna konferenca gospodarskega in finančnega oddelka ZVU dr. Sartorija o novih naročilih tržaškim ladjedelnicam. Da bi dali tej konferenci večjo važnost in uraden pečat, so bili prisotni tudi najvidnejši rimski emisarji in sicer; dr. Vitelli, dr. Memmo, dr. Fabiani, ki je zastopal De Castra, dr. Molinan in predstavnik trgovinske zbornice odv. Forti. Pred začetkom konference je bilo razdeljeno novinarjem poročilo PIO o novih naročilih CRDA in drugim tržakim ladjedelnicam, ki se glasi; 1. 19.000-tonska petrolejska ladja za «Finančno pomorsko družbo» (Societa Marittima Finanziaria), ki jo bodo 9ra~ d iti v ladjedelnicah CRDA; 3. 2.350-tonska motorna tovorna ladja za družbo «Lus-sino», ki jo bodo gradili v ladjedelnicah CRDA; 3. 2.350-tonska motorna tovorna ladja za družbo «Ba-ratelli», ki jo bodo gradili v miljski ladjedelnici Felszegv; 4 2.300-tonska tovorna ladja za družbo «Aldo Scarpa», ki jo bodo gradili v ladjedelnici «Sv. Justa«. Smatra se, da bodo omenjene ladje finansirane na sle-deči način; a) podpora italijanske vlade za razliko cen v tržaških in italijanskih ladjedelnicah 1 milijarda 250 milijonov lir; b) posojilo ER P, 1-000 milijonov lir; c) posojilo IM1 (Istituto Mo-biliare Italiano), 850 milijonov lir; d) posojilo iz proračuna ZVU, 500 milijonov lir, Te’ gradnje bodo omogočile popolno zaposlitev (za 1954. leto) ladjedelnic «Felszegy» in « Sv. Just«, dve ladji za 28.550 bruto ton nosilnosti pa bodo gradile ladjedelnice CRDA v Trstu skupno z duema ladijskima strojema, ki bosta naročena pri Tovarni strojev Sv. Andreja«. Dr. Sartori je v teku konference razložil «težave pristojnih uradov« glede omenjenih naročil, »skrb oblasti in italijanske vlade« za naročila tržaškim ladjedelnicam itd itd. Gornje poročilo in kar je povedal Sartori ni nič drugega kot to, kar je sporočila demokrščanska Delavska zbornica že pred dnevi. Zato se čudimo, kako je mogoče, da so odgovorne oblasti dovolile eni od sindikalnih organizacij, da je obvestila javnost o tem, kar bi moral storiti obveščevalni urad ZVU. To je brez dvoma odkrita in pristranska podpora politiki italijanskih iredentistov, ki so v zvezi z zadnjimi sindikalnimi dogodki v mestu z delovanjem Delavske zbornice močno zgubili na ugledu tudi pri svojih pristaših (delavcih), ker odkrito podpirajo delodajalce. Kljub temu- pa se je Sartori upal izjaviti, da je danes važno, da se delavci prepričajo, da pristojni uradi skrbijo za njih. Ponovil je omenjeni komunike in povedal, da so bile pogodbe o gradnji ladij že sklenjene s pomorskimi družbami. Zato — je dejal — je vsaka nadaljnja zakasnitev del odvisna samo od tehničnih težkoč in ne več , d oblasti. Pri tem ni pozabil pohvaliti italijanske vlade in dejal, da je bil oddelek za gospodarstvo in finance ZVU prisiljen zahtevati sodelovanje italijanske vlade za ta naročila. Hkrati pa je pohvalil tudi demokrščansko Delavsko zbornico, ki ji gre, po megovem mnenju, vsa zasluga, da bodo omenjene ladje registrirane v Trstu, da bodo na teh ladjah zaposlili tržaške pomorščake in da bodo opremile dele za te ladje kupili ali naročili pri tržaških podjetjih lila, da bi bile tudi te ladje [ dala IMI. To naj bi bile šte-odpeljane v Italijo, če ne bi vilke, ki naj bi, po mnenju ((posredovala« Delavska zbornica. Dr. Sartori je dalje poudaril, da se pristojni uradi zanimajo še za druga naročiia. Posebno je naglasil, da vsako kričanje in vsi protesti glede krize dela v ladjedelnicah samo škodujejo ((iniciativi pristojnih uradov«, ki so prisiljeni odkriti »svoje načrte«, kar vzbuja pri italijanskih ladjedelnicah proteste zaradi ((favoriziranja tržaške ladjedelniške industrije«. Pojasnil pa je, da omenjene gradnje ne spadajo v ntfv program, am-, pak . šfi. v lanskoletni, kar smo mi že poudarili. Dejal je, da je italijanska vlada dala v okviru tega programa že 4.750' milijonov lir, 2.000 milijonov lir je dala ZVU. 1.450 milijonov so dali iz sklada ERP, 3.350 milijonov pa je dr. Sartorija, dokazale koliko morajo prispevati Italija, ZVU in druge državne ustanove za zagotovitev dela ladjedelnicam. Dr. Sartori pa dobro ve da Trst ni kriv, če mora kupovati surovine na italijanskem trgu, ki so zelo drage in najbolj vplivajo na visoke proizvodne cene tržaških ladjedelnic. Govoril je tudi o težkočah glede naročil za popravilo ladij in o stalnih progah, ki so vse pasivne. Pri tem pa je vzel za primer Tržaški Lloyd, ki je lansko leto zabeležil 7 milijard 600 milijonov lir primanjkljaja, ki ga je morala kriti italijanska vlada po ustanovi Fin-mare. Zato, je dejal, so zelo smešne zahteve nekaterih krogov, naj bi Tržaški Lloyd prepustili Trstu. Tržačani so lahko zadovoljni, je dejal dr. OB CEREMONIJAH OKROG PODMORNICE „ JALEA Ali je res ZVU dovolila prihod italijanskih oficirjev ? Čeprav je bila podmornica potopljena izven teritorialnih voda, so dovolili, da so jo zvlekli v Trst-Pred dvema letoma ZVU ni dovolila prihod štirih ojicirjev JLA na pogreb umrlega oficirja JLA Adamiča Nekako mesec dni pred 20. t nedopustno politično manife-marcem je lokalni, iredenti-1 stacijo, kar dokazuje L da So podmornico zavlekli stični tisk prinesel vest, da bodo dvignili z morskega dna italijansko podmornico «Ja-lea«, ki je bila potopljena 1. 1915 blizu Gradeža na kraju, ki ga imenujejo «Mula di Muggia«. Kmalu nato so javili, da so se dela za dvig podmornice že pričela, da uspešno potekajo in da bodo podmornico zavlekli v Trst ali Milje, kjer bo žalna svečanost za mrtvimi mornarji, katere so bodo udeležili seveda tudi predstavniki italijanske vojske, oz, vojne mornarice. Istočasno so začeli objavljati razne spomine edinega preživelega mornarja ter sorodnikov in svojcev ostalih, pri čemer so predvsem poudarjali, da je podmornici poveljeval istrski komandant Givannini. Iz vsega tega se je dalo sklepati, da je bil za dvig podmornice namenoma izbran prav ta čas, računajoč, da bodo dela končana do 2(), marca in da bi sam dogodek skupno s prihodom predstavnikov italijanske vojne mornarice bil zelo primeren za ((praznovanje 20. marca«. Toda dela so se — baje zaradi tehničnih ov*r za" vlekla. Razen te8a Pa ,so baje tudi pri ZVU imeli neke pomisleke izvirajoče predvsem iz dejstva, da je podmornica ležala izven teritorialnih1 tržaških voda in da bi jo zato morali zavleči v kakšno italijansko luko, ne pa v Trst ali Milje, oz. da bi eventualne vojaške svečanosti ob tej priložnosti ne smele biti v coni A, pag pa v Italiji. pred dnevi pa je isti iredentistični tisk ponovno poročal, da se dviganje ladje u-spešno nadaljuje in končno, da so jo predvčeraj zavlekli v ladjedelnico 8IDEMAR, odkoder jo bodo spravili v ladjedelnico Sv. Roka v Milje in jo tam razdrli. Istočasno pa so javili kot dokončno, da bo žalna svečanost za umrlimi mornarji v Miljah, da ji bodo poleg zavezniških častnikov prisostvovali predstavniki ita. lijanske vojne mornarice, in da bodo ostanke umrlih potem odpeljali v Redipuglio. Povsem naravno je, da ni1 mamo ničesar proti izkazovanju pietete do mornarjev padlih 1. 1915, moramo pa pri tem _ poudariti, du je očitno, da se Po tej iogiki, bi ZVU dovo- hoče ta dogodek izkoristiti za v Trst oz. Milje, čeprav je ležala v izven teritorialnih vodah 'n mnogo bliže Gradežu in Tržiču; 2, da se bodo komemoracije udeležili predstavniki italijanske vojne mornarice poleg drugih najvidnejših lokalnih in rimskih iredentističnih o-sebnosti. Pri tem pa moramo ugotoviti tudi očitno dvojno mero ZVU glede na to, da je dovolila udeležbo aktivnih italijanskih oficirjev na svečanosti, kakor je to razvidno iz iredentističnega tiska. Vsej naši javnosti je namreč še v spominu odvraten ukrep ZVU, s katerim je prepovedala pred 2 letoma udeležbo treh ali štirih oficirjev zavezniške jugoslovanske armade na pogrebu .ragično umrlega oficirja JLA Adamiča, ki je bil v Praprotnem. Kako ZVU opravičuje tako dvojno mero? In kako si jo more naša javnost tolmačiti drugače kot provokacijo in kot izraz dosledne diskriminatorske politike do tržaških Slovencev, ki se ne ustavi niti pri izkazovanju poslednje časti mrtvemu pripadniku JLA? Sartori, da za to družbo skrbi italijanska država, ki kljub temu daje Trstu določene pasivne proge od katerih ima Trst samo • koristi primanjkljaj pa krije Italija. Kot vidimo, bi se Tržačani morali zahvaliti današnji Italiji, da je pobrala Trstu vse ladje, vse pomorske proge itd. itd. Vsak komentar k tej izjavi je odveč, ker se že izjava sama itak dovolj jasno komentira. Najbolj zanimivi pa so podatki, ki jih je dr. Sartori dal v zvezi s tržaško pomorsko floto. Dejal je, da je tržaška flota 31. 12. 1947 štela 57 ladij s 156.651 bruto reg. tonami, od 1. 1. 1948 do 31. 12. 1952 je tržaško pristanišče dobilo 45 novih ladij za skupno 41.401 ton; od 1. 1. 1953 dalje pa je bilo vpisanih ali pa namenjenih za izhodiščne proge iz Trsta še 16 novih ladij za 75,831 ton. Po njegovih podatkih bi torej moralo imeti danes tržaško pristanišče vpisanih ladij ali pa ladij, ki imajo izhodiščno točko v Trstu nič manj kot za 272.883 ton. Ta številka je tako fantastična in ne odgovarja dejanskemu stanju ladij v tržaškem pristanišču, ker je po uradnih podatkih tržaškega pristaniškega poveljstva ugotovljeno, da je bilo letos februarja registriranih v Trstu samo za 78.000 ton ladij. Ob zaključku konference je dr. Sartori zagovarjal odstranitev iz ladjedelnic delavcev izven proizvodnje in dejal, da predstavlja ta odstranitev samo ukrep, da se prepreči njihov odpust, O tem ni potrebno zgubljati preveč besed, ker je danes vsem dobro znano, da so CRDA vrgle na cesto 1200 delavcev samo zato, da jih jutri laže popolnoma vrže na cesto. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JUTRI 3. APRILA 1954 ob 21. uri gostovanje na KONTOVELU s komedijo Normana Krasne 'DRAGA RUTH3 V NEDELJO 4. APRILA ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU z Zemljanovo dramo 19 Bfl!oči1ev“ SHPZ 1»** V nedeljo 4. aPril> *Lj,flS 8.30 uri dopoldne na » ^ Rotna 15 seja giavneg ^ Vabimo odbornik®, udeležijo polnoštevilno OPENSKA MLADINA vabi svoje prijatelje in znance na VESEI.I VEČER ki bo danes 2. aprila ob 20.30 uri KINO DVORANI NA OPČINAH SPORED: 1. Tamburaški zbor; 2. Goika Berginc; Arija iz opere «Boheme»: 3. Pri zobozdravniku (šaljiv prizor); 4. Večer na vasi (venček narodnih); 5. Postopač (šaljiv prizor); 6. Pomlad prihaja (prizor s petjem); 7. Rom-pompiranje (šaljiv prizor); 8. Ero z onega sveta (balet); 9. Pevski zbor (openska mladina). Pridite, * * >!< ne bo vam žal! PETEK, 2. aPrila »M. S** 254,6 m ali „ 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja gl**2’j ‘iistft rl t i ck 3 • 11.00 S gled tiska; 11.0? SjjJLt Sj, ninov: Klavirski kond»» ninov: Kiavirsni --.»a riti v d-molu OP. 3°j J„4fp° t razgledi; 14.15 G la- lje g 17.00 Igra orkester A « 17.20 Marijan, LHKjy*5i»I V ritmu srbskih in kol; 13.00 Poročna X,j, V 18.15 . Skladbe Scar tift* Chopina in Schuberta pianist Oabnjv ^ 18.30 30’ z orkestrom jjM mes; 21.00 Slušna «4 «Jutri»; 22.00 Sklad®* -operet; 22.30 Lahki« ^ okrog; 23.00 Zadnja M $ italijanščini; 23.10 G! ko noč. IBS* 11 . 306.1 m ali 980 K® kestrl : 11.30 Lahki, or.^cb«# vsakega nekaj; 14U”.iik8 Wj dante spianato in 'fz0rii*,i za; 14.15 Kulturni Plesna glasba; Ik-.go CK; Simfonija št. 4; 1 " svet; 19.15 Pestra 8- svet; la.ia Šport; 20.30 Zabav«; .^Trnjug’J 21.00 Tržaški kultur"', 21.15 Čajkovski. T«Ln( Književnost, »n____ Iz angleških koncer' 23.00 Nokturni. T K s T '■. (p! 11.45 Komorna glaj*^jrf>« Offenbachoviih ih 3 sam« J peret; 19.05 Koncert !£’ Kossissoglu; frP Brez sledu izginila 23-letni Bruno Matiello, iz Stare Istrske ulice, je javil policiji, da je njegova 16-let-na sestra Anna Maria 28 marca izginila z doma in da se ni še vrnila. Domnevajo, da je verjetno šla v Francijo z beguncem Vladislavom Ivanovom, ki je tudi izginil .sti dan iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Eicelsior. 16.00: «Noči Dekanie-rona«, J Fontaine, L. Jourdar,. Mladini izpod 16 let prepovedano. Feoice. 16.30; ((Ladje, ki se ne vračajo«, J. Derek, B, Rush. Nazionale. 16.30; «Sanje Boheme« K. Grayson. Fllodrammatico 16.00; «Dama-ščanka«, R, Hudson, P. Laurie. Arcobateao. 16.00: «Tujec», G. Peck. Auditorium. 15.30: »Kraljica Devica«, J. Simmons, S. Granger. Astra Rojan. 16.30: ((Minnesota«, R. Hussey, R. Cameron. Cristallo. (Trg Perugtno); 16.00 «Luerezia Borgia«. M. Carol. Mladoletnim najstrože prepovedano. „ Grattacieko. 16.00: «Tujec», G. Peck. Alabarda. 16.00: ((Škotski princ«, E Flynn. Arlšton. 16.00: »Psi in mačke«, T. De Filippo, Armonia. 15.30: «Dolina surove-žev«, B. Donlevy. • Aurora 15.30: ((Giuseppe Verdi«, Garibaldi. 15.00: »Ropar brez krivde«, J, Barrymore. Ideale. 16,00: »Narednik Bum«, R T ,a.rvr a°ti*r Imp*ro, 15.30: ' «Giuseppe Verdi«, P Cressoy. Italia. 16.00: «Rimske počitnice«, Viale. 16.00: «Skobci ožine«, Y. De Carlo. Kino ob morju. 16.00: »Veliki preobrat«. Massimo. 16.00: «Hlevar in velika vojvodinja«. Moderno. 16.00: «Moulin Rouge«, J. Ferrer Sv. Marko 16.00: «Vsi smo zlo- činci«, Y. Šanson, Savona. 16.00: «Naša gospa iz Fatime«, G. Roland. Secolo 16.00: «Ljubezen je lepa«, V Ellen, Vittorio Veneto. 16.00: ((Prepovedane ženske«, L. Darnell. Azzurro. 16.00: ((Norosti za opero«, Gigli, Gobbi, Schlpa. Belvedere. 16.00: «Bogata, mlada in lepa«, J Povvell. Marconi. 16.00: »Romantika«. A. Nazzari. Novo cine, 16.00: »Cesarske vijolice«, C ' Sevilla Odeon. 16.00: «Koenigsmark», S. Pampa n i r. i Radio 16.00 ((Osvojitev Kalifornije«, C. VVIlde. Venezla. 16.00: «Lislca», J. Jones. ni koncert dirigk2 Molinari PradelU. M I. O V K * * 11 327,1 m. 202,1 m. ^1 Poročila ob 5.35, 15.00, 17.00, 19.00 R* fi 12.00 Igra £cdbaeti; »j 12.20 Kmetijski n 1 .g« sef Haydn: Simfonija l5» to Lajovicr Cspric^ rodne pesmi P°le.rjso M°S', ni zbor iz Celja; ,1-: A tiček: 16.00 Zeleh ste tel; 17.15 Igor_,Str*9BjJ pOK, tCI, JLI.4D AftVZl 1737 i J ška, baletna suita, ol/tiinl r> zve ti- 1 R 00 » _.af * dl aktualnosti; 18.00 mu - Sodeluje 18.25 Jezikovni P° Machiavelli 13 Motoklub «Adria* 18. ‘n if. lina organizira velikonočne Praz nlke, Ljubljano. Prijave v do 8. aprila. OF' okraJ_.M,!UeiZTet Kolesar ga je povozil Nt.nani kolesar je včeraj dopoldne povozil 18-letnega dijaka Armanda Korena iz Ul. Bosco 24, ki so ga zaradi poškodb na desni nogi odpeljali v glavno bolnico. Pn ni bilo hudega, saj bo ozdravel v 5 - 6 dnevih. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 36»-»» Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 Iz glavnega stana finančnih straž Glavni stan finančnih straž v Trstu obžaluje, da so se reklamni agenti za revijo »Ri-vista tribrutaria« napovedovali po telefonu v imenu nekega »polkovnika finančne straže«. Takoj zatem se je predstavil pri trgovcu neznanec, ki ga še niso identificirali, ki je rekel, da ga pošilja ((polkovnik finančne straže«, ki je malo prej telefoniral, da bi dobil naročnino za revijo. Glavni stan finančnih straž obvešča krajevne trgovce, da so morebitne ponudbe tega «polkovnika» finančnih straž povsem lažne in kaznive po zakonskih predpisih. Prizadeti, ki so bili že zapeljani v pristanek na naročnino revije «Rivista tributa-ria« s takimi telefonskimi pozivi, se lahko obrnejo na glavni stan finančnih straž in obrazložijo svoj primer. nizira 2-duevni v som 24. in 25. aPrlwot V'A no in ne 18. in '9. sedežu-j j no. Vpisovanje na lini, v Boljuncu Pr pri J. mažiču, v StramarTLj,;«^’ ku Lazarju in 1,2 stih v ostalih vaseh ^ij vaseh 8° Motoklub Skede»J. juiM T iup,i dvodnevni izlet v !>• Bled v dneh 1». r,u. J Vpisovanje do 8. ^^l Motoklub «Mlal|o*<,>| --------------------- l9 tv v?| organizira 18. K* '0l*Y'h f ' P* ,u V v Ljubljano in h* vanje na običajnih g aprila. __ Okraja! odbor Of organizira 18. in dnevni izlet v n9 men Vpisovanje mestih do 9. apnla- ^«3 Izie* V 1 OF IV. okra). ‘z je i* 4 az,no.ol- Ufi i* no 10. in 11. t n ih razlogov 19. aprila. Vpiso' p V T , ri veliko11? jfitt-clet v » t priredi na Ijek 19. t. m. d0 9. d sovanje na sedežu ^ p 25. t. m. pri«* j9. 1 stel j. Vpisovanje *** .».t*^ Odhod za izlet nedeljo 4. t. m. t ADEX | OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: tesar Roman Geza in Šivilja Stanislava Cljan, električar Silvio Uboldl in Šivilja Guerrlna Marciano, delavec Gabriele Persinovlč in gospodinla Ivanka Prašelj, UMRLI SO; 85-letna Rosina Stanič vd. Bukavec, 87-letnl Giuseppe De Lorenzi, 29-1 etn a Nl-coletta Giudettl por. Santomar-tino, 92-letna Ana Slavič por. Furlan, 58-letnj Ivan Plščanc, 59-tetni Giovanni Quarantotto„ 66-letna Anita Tlmeus por. In de Ferra, 34-letna Elda Ferluga por. Rossi, 9 dni stara France-sca Catolla, 7-letni Risieri Domini, 79-letna Erminia Vallani vd, Podgornik, 73-letna Madda-lena Domančič vd. Krasna. PRIHODI IN ODHOD! LADIJ V sredo so priplule v tržaško luko naslednje ladje: ob 7 Iz Benetk It. ladja «Borsl» s 619 t raznega blaga in 1 potnikom; ob 7.30 z Reke ameriška ladja «Exellency» z 2220 t raznega blaga: ob 8 iz Benetk it. ladja • Messapia« s 1020 t rude in 6 potniki; ob 10 z Reke jug. ladja «Bakar», prazna; ob 20 iz Benetk it. ladja »Euri« s 707 t raznega blaga; ob 8.30 pa Iz Bone holandska ladja »Notos« z 295 t raznega blaga. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 15,6, najnižja 9,5, ob 17. uri 15,4. Zračni tlak 1015,3 stalen. Veter sever-nik 2 km/h. Vlaga 65 odst., nebo 9/10 pooblačeno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Ul, Istrla 7; Har-bo-Carntel, Trg Garibaldi 5»; De Leitenburg, Trg S, Glovan.nl 5; Al Galeno, Ul, S, Clllno 38 (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezla 2; Vlelmetti, Trg della Borsa 12; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Harabaglta, Barkovlje in Nl-coll Skedenj. 17., 18. m v izlet' LJUBLJA^ CELJU MARIBOR ZAGREB OPATIJO VIPAVO 0 ajdovscin^ POREČ »n REKO Vpisovanje °prefV —s „ Adria-*'**'.. .1 J pri ((Adria_ F. Severo Namesto 'pištol1',1 zabne Darinke (c, tfcfj ke ob desetletje M niške smrti .da,fudiJs lir Narodni >n 3 Po kratki in mučni bolezni naS naš dragi uituiAi: (imiiC niii trgovec in gostilničar 16,3° ii(i Pogreb bo danes 2, aprila 1954 °b ^ Padrič na bazoviško pokopališče. |tf*' . Žalujoča soPr'>^,t?" in ostalo *°r0° Padriče, 2. aprila 1954. le površno. zaradi •'■■■ •• SLAVA PADLIM ZA SVOBODOI Komaj so prve dni maja 1945. leta utihnili zadnji streli ob osvoboditvi Trsta, so Openci postavili na openskem strelišču malo piramido iz kraikepa kamna in vanjo vzidali marmornato ploščo z napisom «Slava padlim žrtvam za svobodo». Ta piramida stoji na mestu, na katerem so nacistične in fašistične zveri vršile svoje krvave orgije nad našim ljudstvom, ki se je pognalo v neizprosno borbo ra svojo osvoboditev. Na tem mestu je bilo več ustrelitev, toda naj- strašnejše je bilo 3. aprila 1944, ko je tu padlo pod nacističnim in fašističnim svincem Tl antifašističnih borcev. Tega dne so namreč SS-ovci in njihovi fašistični hlapci ob belem dnevu in sicer ob 3. uri popoldne zreli iz zloglasnega Coronea 72 antifašistov, jih strpali na dva tovornika ter jih ob močnem spremstvu odpeljali na strelišče. Tu so jih r:zvrstih v skupine in nato postrelili. Po čudnem naključju je eden izmed njih in sicer Fodič Stevo iz Drvarja, katerega so zajeli kot partizana ter <,a gonili po vseh zaporih Italije ter ga nato izročili ese-sovcem, ostal živ in se zvečer v mraku sicer ranjen rešil. Ostalih 71, med katerimi je bila ena ženska, pa je obležalo v krvi. Prihodnjo soboto bo minilo točno deset let ud tega sicer tako žalostnega, hkrati pa slavnega dne naše narodnoosvobodilne borbe. In naše ljudstvo, ki je tako drago plačalo ceno za svojo svobodo in za svoj obstoj, bo v nedeljo, 4. aprila ob proslavi 10. obletnice te krvave žrtve, ki bo na kraju samem, počastilo svojih 71 padlih talcev ter s tem ponovno dokazalo, da ne bo nikoli dopustilo, 1945 je bila na kraju ustrelitve velika komemoracija. Na sliki vidimo začetek povorke, ki se je tedaj da bi °a Potiouno vklenili v verige tisti h imperialističnih nAmilrtl« — * — rtnoin nrnti ^ —a.. „1. __ izr.: _ _ \ -11 1.1 - _ šeieli teh pomikala od središča Opčin proti openskemu strelišču). sil, ki so krive tudi teh žrtev. POIITK’ v Trstu prvega aprila ”e,tskfan S'rorn je prvi slo-'Sltorr,'kar iz galerije “ovil se ie Pred- »dJcar t rza^kemu občinstvu cer jee Ferije ni več. (Si-Ptei m V galeriji Rossoni he!i6) razstavil Mite p0_ je priznati, da Požrtp0)71,eTl °’n ‘n istočasno n«)det, “e"’ razstaviti v «fcor mestni galeriji 'fcitn ■ s čistim sloven-*a*tno Cnom in tvegati na s* V !‘roielt Pest močan gmotni il 9a zahteva na tr-č« zaseb^1*'*1 nabe^h st°ie- galerija. '•Pel le Vse t° tvegal L > Usnol in _ •ne« “spel brez pridržka Polni fcot merb — čisto dru- ',l>trn,H[ na svojih osebnih % aH •k ■ajo prejšnjih let. To :Cen2jje ,udl_ med Italijani v eCorriere di Trie- ali —“•'‘C,K Ul 1 TIK- >t(v ^ «O,0rnate di Trie-\ Listal; Predvsem obilen °čisk spričo veli-" anim.anja v*i>udilu' ki ga je raz- ne le med Pa v veliki Vi'”01’ Pač %*d' 7ned italijanskim (j luom. l**eliti ^°Vence nas more le "iška nUspefl slovenskega ’nu,\i 56 v Trstu uve- in cenje- »Vi D®d znanimi !' V lU:H- Veseli nas tu- t'. {W uveijavil delav-ik enn”0U.et,a slovenskega p “ucz It ,,®a “Artklub isti __________ > in a», ki se toliko vnemo in uspehom braniti slikar- J. ko '-,ar.iev v Trstu pote Upadel iz javne h. “rerio m '•no ■ "Škorpijon«. " iet, le. da delal je Grom zad- *>v^0tjOy, , m se ne- let*r*h l.0 *r*Pko razvil v Hi' ko*aj J'h je bil° pre(i Sr.”' Olcri 2nati' in to tuli ^,tv° i - Ha novo izrazno C ***iko aa je pokazal Javnostjo. Pra-j Se je, dosledno in „i *. ^as‘nih umetni-«° nn, niinih premis. V5 '‘hranT'* ja*ne in de' tt, ^ reali,*** P°tC*e prejš’ l'«H foen0s,r, ?! ~ le teinl“ "o 0 ferepu • n^em izbiia etn,51’ ob(^e,e' bodisi barv' tj?lslih OUno Po lastnih G J ' P, Povzemajoč le c>r« " r-Q,,!''0,*e2e »tuarnego' kot' . rHn ie dolu° \ tn *atl1tlTaneoa rt- u*tr*torja, ki L ■ Seda we„ . . linijo, V ednr, u Iadobioa obli-hiJ',J bon o!i Poudarjeno V' Clejtu*a"los,oi»‘o funk-V^flečo, 30 pri elegnnt-teni pod N Pr‘ benoi. gradom i, [iklu ,J h Gondolah W bilo Ta^kih skal, ako •c.‘mi;«rpisou-bi ph % nIJ*i «Varte*» Na zagrebškem spomladanskem velesejmu zavzema zelo važno mesto tekstilna indu- strija, Tu je zastopanih nad sto petdeset podjetij te stroke, in sicer od najfinejših tovarniških izdelkov pa do priznano umetniško izdelanih rečnih del. Ce hočemo imeti natančnejšo sliko o tej panogi jugoslovanske industrije, bi morali ta del velesejma bolj pozorno pregledati, kajti kot smo že rekli, je razstavljalni prostor preveč natlačen in marsikatero razstavljeno blago ali izdelek ne pride do izraza. Ce namrečv omenimo, da ima samo tovarna «Var-tex» prav gotovo nad 150 vrst razstavljenega blaga potem je jasno, da si ga opazovalec ne more dodobra ogledati, še manj pa oceniti. (Po izjavi nekega predstavnika ima to podjetje v načrtu okoli tisoč vzorcev blaga za moške obleke) Ko že govorimo o tej panogi jugoslovanske industrije moramo pribiti sledeče: kakovost blaga se je mnogo izboljšala, kar se tiče izbire vzorcev, a tudi cene so se precej znižale; vendar pa so razmeroma še precej visoke. To se posebno opaža pri boljših vrstah volnenega blaga in svile. Kljub temu pa je bil promet na letošnjem spomladanskem velesejmu za nad sto odstotkov večji od .lanskega Prciii-uiubenu itidiiKlrija in alkoholne pijače Posebno poglavje zagrebškega spomladanskega velesejma je prehrambena industrija. Ta zavzema nad 1500 kv. metrov razstavnega prostora. Tu vidimo razstavljeno blago velikih podjetij, kot na primei suhomesnato blago in konserve znanega podjetja »Gavrilovič« iz Petrinje dalje izdelke tovarne suhomesnatega blaga «Bilogora» iz Bjelovara. blago konTbinata prehrambene industrije «Ser-vo Mihalj« iz Zrenjanina, dalje izdelke najrazličnejših tovrstnih podjetij, ki predelujejo meso, zelenjavo, sadje, mlečne izdelke, čokolado, kekse in celo vrsto podobnega blaga. Znano zagrebško podjetje ki izdeluje kekse, bonbone, čokolado in podobno, «Josip Kraš«, zasluži še posebno priznanje. Med neštetimi podjetji, ki se ukvarjajo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sta se na letošnjem velesejmu po. sebno izkazali podjetji «NA-VIK (Narodno vinarstvo in kletarstvo) iz Zemuna ter tovarna likerjev «Marjan Ba-del» iz Zagreba. Sicer pa s takim posebnim naštevanjem posameznih podjetij prav gotovo delamo krivico mnogim drugim podjetjem, kajti priznati je treba, da je vprav v tej panogi zagrebški velesejem pokazal marsikaj nove ga. Vsa podjetja te stroke so namreč skušala dati že itak priznani kakovosti tovrstnega jugoslovanskega blaga še izredno prikupno zunanjo obliko. In priznati moramo, da so v tem tudi uspeli. Na tem delu razstave se namreč napasejo oči tudi človeka kot esteta. Embalaža razstavlje nega blaga je zares okusna. Drugih podjetij te stroke, ki so tudi vredna omembe, ne moremo več našteti, vendar pa velja za vse to, kar smo ravnokar omenili, Hal« aarovia več izdelkov Oglejmo si še lesno industrijo, Tu bi morali spet mnogo pisati in naštevati, toda za vse naj velja sledeče; pred rekaj leti je jugoslovanska lesna mdustrija razstavljala pretežno surovine. Na vseh razstavah smo namreč opazili najrazličnejše vrste in kakovosti lesa. Danes pa vidimo na zagrebški razstavi predvsem dokončne izdelke in sorazmerno le malo je surovin — neobdelanega lesa. Kar se pa tiče pohištva in sploh hišne lesene opreme, smo opazili, da so slovenski izdelki nekoliko dražji od izdelkov ostalih republik, toda strokovnjak nam je to pojasnil takole; slovenska višja cena v tej stroki je le relativna, kejti kakovost slovenskega dela tn hkrati izbira materiala je za toliko višja, kolikor so višje cene. Z naše strani pa bomo pripomnili še sledeče; pri slovenskih lesnih lika zares prvovrstna. Mislili smo sicer, da bomo v dveh člankih zmogli podati vsaj približno sliko letošnjega zagrebškega spomladanskega velesejma. Toda ušteli smo se. Preveč bi namreč tega bilo, in dotakniti smo se morali Ostalo nam je še mnogo; preveč je bilo predmetov in izdelkov, toda naštevanje samo nam itak ne bi pomagalo pri splošni sliki. Na koncu pa moramo na vsak način dodati še nekaj pripomb. Trgovski uspeh in kakovost V razgovoru s posameznimi predstavniki podjetij, ki so razstavljala svoje izdelke in blago, smo takoj opazili dve stvari Zagrebški spomladanski velesejem je povsem uspel glede svojega komercialnega značaja. To pa ne velja samo za razne kupne in prodajne pogodbe internega značaja, ne velja samo za jugoslovansko tržišče, ampak velja v veliki meri tudi za inozemstvo. Posamezna podjetja niso samo prodala tekoče proizvodnje, ampak so razpečala vso proizvodnjo letošnjega ter v mno. gih primerih tudi proizvodnjo prihodnjega leta in dobršen del tega blaga je namenjen v tujino. So namreč podjetja, ki izvažajo svoje izdelke in blago daleč v tujino, ne. Zapad, v Južno Ameriko, na Bližnji vzhod ter celo daleč \ Azijo. Druga značilnost letošnjega velesejma pa je sledeča; danes ne gre več samo za količino proizvedenih izdelkov, ampak in predvsem za kakovost. Po izjavah posameznih zastopnikov na zagrebškem spomladanskem velesejmu, je jugoslovanski potrošnik postal zelo zahteven in vsa podjetja brez izjeme morajo vlagati mnogo napora v to, da bi zadovoljila potrošnika in postala konkurenčna tudi v tem smislu. Razstavljeno blago pa je v dovoljni meri pokazalo, da je jugoslovanska industrija tudi v tej smeri Naše tržaško ljudstvo ve-getirfi. 13.000 podjetij 'oo vsak čas napovedalo kon-kurs. Mesto 'živi v zname n ju gesla: Vse hudič jemlje. Koliko je bilo prerekanja in koliko se je porabilo črnila za prazen nič! Po devetih letih smo tam, kjer je bil Marenkotov Francelj, ko je na trnovski gmajni lovil sčinkovce in siničke in ko je pisal svojo slavita kroniko «o Ut ledig fantih in dekletih trnovske fare». Wasserkopf. Samo ob sebi umevno je. da bi imel tudi negativa za kaj prida lati, skratka bil bi tepec, zadnji, bo še prej zavpil od Sv. Justa doli gospodu škofu SANTINU, ki bo ze na ladji, ali je vse pripravljeno za odhod. Kadar mu. bo gospod škof zavpil nazaj, da je vse t g ot o vo>. Najbolj pameten od vseh nas Tržačanov je gotovo naš gospod Župan. On se je od velike žalosti popolnoma zapustil in kar naprej joče. Pravi, da jesti ni važno • važno je jokati! Papcati pa mora že ker gre večkrat v goste v RIM in je pri prijateljih na kosilu. Naš župan torej pravi, da bomo pregnali Angleže, ie bomo dovolj glasno in vztrajno Tudi pri ZDRUŽENJU NARODOV imajo take bukve in nas Tržačane vodijo pod kolono: ledig. Kadar se namreč gospodje diplomati naveličajo govoriti o pametnih rečeh, tudi to delajo včasih diplomaii, in kadar začnejo zehati •— tedaj se spomnijo na TRST. Eden pravi, da preveč ko-Uta. drugi pravi, da nas razganja (temu očitku so krivi dependisti), tretji pa pravi: najbolje, da ga oddamo! To se pravi, da ne bo več samskega stanu. Ta predlog VELIKIH pojde v izdelkih je tudi zunanja ob-1 napravila velik korak naprej. zgodovino pod dvema slavnima datumoma: 8. marec in 20. oktober! To naj bi bil po njih načrtu nekak prisilni zakon. Nobena prisilna stvar ne rodi dobrih sadov, in kar bi se iz tega zakona rodilo, bi 'oil najmanj spaček. Imel bi skoro gotovo kratke ročice, da bi ne mogel niti mamice objeti in (ker bi imel mnogo očetov) veliko glavo, v njej pa vodo Po nemško bi se mu reklo: VASILIJ MIRK: RAZVOJ GLASBENEGA ŽIVLJENJA NA PRIMORSKEM Matija Bravničar Tolmina (1897), votno učitelj, se je iz pr- po- tem popolnoma posveti glasbi in je zdaj profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegova dela so pretežno instrumentalna (Slovenska plesna burleska, Slavicus hymnus, Kralj Matjaž, Belokranjska rapsodija in dr.) ter odrska (napisal je namreč dve operi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski 1930 in Hlapec Jernej in njegova pravica 1949, obe po Cankarju, vmes pa satirično revijo «Sto_ ji, stoji Ljubljančan). Ima pa tudi več skladb komornega značaja, samospeve itd. Dr. Danilo Švara (1902, Ric-manje), operni dirigent v Ljubljani, je napisal med drugim tri opere: ((Kleopatro« (1940), ((Veroniko Deseniško« (1946) in «Prešeren» (1953), sicer pa ima več orkestra!- nih del (Simfonijo, Komorno suito), pozneje klavirsko sonato in dr. Violinist je tudi Ubald Vrabec (Trst 19A4), ki je napisal več orkestralnih del, še več pa zborovskih. Postojnčan Vilko Ukmar (1905), profesor glasbene zgodovine v Ljubljani, je skladatelj in glasbeni znanstvenik. Napisal )e prvo slovensko ((Zgodovino glasbe«, Nekaj let je bil tudi direktor ljubljanske Opere. — Z glasbeno znanostjo se bavi tudi dr. Radoslav Hrovatin (1908, Gorica), ki je za Ukmarjevo knjigo prispeval poglavje o slovenski glasbi do leta 1918. Kot skladatelj je izdal manjše skladbe za zbore, klavir in samospeve. — Operni kapelnik in dirigent Slovenske filharmonije Rado Simoniti (1914) je skladatelj posrečenih partizanskih zborov in samospevov (Na Krasu, Talcem itd.). V Primorju so doma še mnogi drugi, n, pr, Fran Ferjančič, Josip Kenda, David Doktorič, Miro Sancin (opereta Casanova), Radovan Gobec (1909, Podgrad), zborovodja visokošolskega pevskega zbora in skladatelj borbenih pesmi, Peter Jereb (1868, Cerkno umri 1950 v Litiji), skladatelj poljudnih zborov, Karel Boštjančič v Trstu, Pavle Merku Stane Malič v Trstu, pokojni pianist dr. Evgen Bunc in drugi, ki sem jih omenil že prej (n, pr. Emil Komel. Mirko Polič itd.). * * * Ce se oziramo nazaj na vse to, kar se je doseglo na področju glasbene umetnosti na Primorskem posebno v zadnjih 100 letih, moramo ugotoviti, da je prizadevanje za dvig glasbene kulture intenzivno' rastlo kljub vsem oviram in prekinitvam. Posebno značilno je. da je to prizadevanje najdoslednejše v Trstu, kar je tudi razumljivo, ker je Trst prirodno kulturno središče celokupnega primorja. Rezultat vsega vztraj- nega delovanja na Primorskem, Izredno veliko število glasbenikov (skladateljev in dirigentov), ki so delovali doma in izven doma ali ki so se uveljavili tudi v inozemstvu, glasbenikov, ki še delujejo doma ali pa v Jugoslaviji in to tudi na zelo uglednih mestih, vse to nas mora navdajati z radostjo in ponosom. Ves ta razvoj je najzgovornejši dokaz naše neomajne bitnosti in krepke življenjske sile, ki se je znala čuvati v najbolj neprijetnih časih in se mogočno oblikovati v ugodnejših razdobjih. Naša vera v napredek naše glasbe je trdna, zato stopajmo združno in smotrno, da lepše izgradimo svojo kulturo! Narodov ne sodimo samo po njihovem gospodarjenju, ampak in še bolj po njihovem kulturnem delu, po umskih dobrinah in prispevkih na področju znanosti in umetnosti! (KONEC) jokali. Po njegovem mnenju je jok močnejši od smrti in je po njegovem mnenju bolje jokati kot umreti. To je dokazal tudi An-gležem ob priliki znanega š p a s a na dan 8. marca na Velikem trgu, Sam gospod namestnik guvernerja general Winterton ga je pohvalil za to. Dva sta tedaj dobila javno priznanje: gospod župan in gospod župnik osrednje mestne fare svetega Antona Novega. Mestno politiko je treba voditi pametno! Zdaj gospod župan nič več ne bruni, da bi plule po morju in prihajale k nam, v našo prostorno luko velike ladje. Kar pridejo, naložijo brezposelne Tržačane (samo Tržačane!, zadnjič so namreč s stražo odgnali z ladje nekega prišleka iz cone B, ki je hotel po vsej sili v Avstralijo) in lepo zopet odku-rijo. se bo župan spustil urno po strmih ulicah starega mesta, zavil bo skozi stari slavolok in bo naenkrat na Velikem trgu. Tam bo še v naglici zap alil magistrat in potem: uZbogom ti nekoč cvetoče mesto*. (To oo šlo tem laže, ker gospod župan ni domačin, njegova zibel je namreč tekla v Rovinju!). Na ladji bo medtem jokal škof SANTIN in. mestni očetje. Pri apelu bo eden manjkal in to bo naravno šč a v o Dekleva. On bo namreč ubral nasprotno smer, kot vedno. Kadar bo legla noč na prazno, mrtvo mesto, se bodo zgčeli sprehajati duhovi po Korzu. na Trgu Goldoni, na Velikem trgu in po drugih ulicah. Ce bi mogli spegati z okna, bi razločno spoznali duha generala Marmonta, duha prestolonaslednika FRANCA FERDINANDA, ki je že enkrat ležal v trugi na Velikem trgu, duha notorične pijanke T r ude s Trga Ponterosso. duha papeža P ij a II. in še mnoge druge duhove. Ti si bodo žalostni ogledovali mrtvo mesto in ker se med seboj ne poznajo, ne bodo razpravljali o tržaškem problemu. su bodo na magistrat in položili venec na stol, na katerem je nekoč sedel in vodil občinske seje župan. Na trak bodo dali napisati z zlatimi črkami v angleščini sledeče posvetilo: iZADNJEMU NIKDAR DOVOLJ OBJOKOVANEMU ZUPANU SOLZISLAVU BARTOLIJU V SPOMIN*. Pravijo, da bo enkrat prišla posebna ladja tudi po gospoda župana Ta bo zadnja. kajti župan mora ostati za d n j i tu, kot kapitan na barki, ki se potaplja. Kadar bo šel iupan kot Zupan Bartoli se bo namreč utopil v lastnih solzah. Iz njegovih solz, kadar bodo izhlapele, bo nastal zeleni prah, ki bo močno dražil nosove, in vsak> ki bo duhal ta prah. bo kihnil. Kihanje bo tako močno, da bo nastala b ur -ja s hitrostjo kakih 500 km na uro in ta bo odnesla še vse, kar je ostalo v tem mestu, ki se je nekoč imenovalo TRST. Marsovci poznajo to mesto pod imenom TREST, kar pomeni po češko kazen. Tako bo mesto postalo simbol in podoba velike kasni I In kadar bodo čez milijardo let brali zanamci o tem mestu, se bodo spominjali župana S O L Z I S L A-V A. Nam pa. ki smo zaenkrat Se tu, ne preostaja drugo, kot da se pripravimo, da dostojno in na primemo svečan nacm proslavimo 10-ustanovitve SVO- z°Su°Š o- in risbe od ATUA TJKST, petek Z. aprila 1954 TL, H® K- St Viemenska napoved za danes: ™ m~m>'m J iJM. Napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi neznatnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.6 stopinje; najnižja 9.5 stopinje. PRIMORSKI DMEVKIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.20: M. Lipovšek: Druga suita za godalni orkester. Tra " 21.00: Tržaški kulturni razgledi. Trst I.: 18.25: Iz bachovih in Sappelevih operet. Slovenija: 15.30. a rodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja. lin m P- ZDA NOČEJO PREVZETI KRIVDE ZA «AT0MIZIRAH0» LADJO «FAKPRYU MARU» POLOŽAI V TRŽIŠKIH LAP1EPELNICAH Vse dosedanje obljube ne bodo odstranile krize TO III KOTA IN Ml K A I X U l L A »tok Elu^elab na Pacifiku Krater je globok okoli 60 m, širok ga 5 do 6 km - Če bi bomba eksplodirala nad velikim mestom, tedaj bi vse uničiia na daljavo 5 km * 5. aprila bo obrazloženo stališče Velike Britanije do vodikove bombe ■ Japonski parlament sprejel resolucijo na OZN z zahtevo o prepovedi atomskega orožja in nadzorstvom nad atomsko silo Oddelku GRDA za izdelovanje železniških vagonov so zagotovili naročila za dve leti Odobrili zakonski osnutek ministra Tambronija o pomoči italijanskim ladjedelnicam LONDON, 1. — Predsednik britanske vlade Churchill je v spodnjem domu izjavil, da fco 5. aprila ob otvoritvi debate v spodnjem domu o vodikovi bombi obrazložil stališče britanske vlade glede uporabe te bombe. To izjavo je dal Churchill po vladni seji, na kateri so razpravljali o pritisku labu- ristične opozicije ob debati v spodnjem domu. ..... Predstavnik japonskega zu- salato in kaviar, n.mjega ministrstva pa je danes zanikal včerajšnje izjave predsednika ameriške komisije za atomsko energijo Straussa, češ da je bila «ato-mizirana* ribiška ladja «Fu-kuryu Maru» ob eksploziji vodikove bombe na prepovedanem področju. Predstavnik je dodal, da je netočna tudi trditev, da so bile samo ribe, ki jih je pripeljala omenjena ladja, «okužene» z atomskim pepelom. V zvezi z eksplozijo od 26. marca pa javljajo, da je ta dan bilo verjetno okoli 8 ali 10 ribiških ladij na nevarnem področju. Medtem je japonski parlament soglasno odobril resolucijo, s katero se zahteva od OZN, naj podvzame takojšnje ukrepe, zato da se ne ponovijo incidenti, kakršni so se dogodili z japonskimi ribiškimi ladjami. Resolucija priporoča prepoved atomskega orožja, mednarodno nadzorstvo nad atomsko silo in uporabljanje te sile v miroljubne namene. Japonski zunanji minister je v zvezi s tem danes izjavil, da japonska vlada ne namerava zahtevati od ZDA prenehanje atomskih poizkusov. Tudi kanadski zunanji minister Pearson je izjavil, da je potrebna akcija OZN. ali mednarodna akcija, da se pre- Kjda GaViiana. pri pieči uporaba atomskega oroz- (renjngU pred jutrišnjim dvo- «La Cites, ki je napisal, da je general Nagib poklical Faruka naj se vrne. 2enevskt »La Suisses, pa je poročal, da je senator McCar-thy obtožil švicarskega državljana Otta Dewessela, šefa enega največjih washington-skih hotelov, prokomunistič-nega prepričanja, ter ga pozval naj se brani pred obtožbami, ker je v tem hotelu pred tremi leti serviral rusko Železniška nesreča pri Berlinu BERLIN, 1. — Po pisanju lista ((Telegraf* iz zahodnega Berlina je izgubilo življenje veliko število ljudi, mnogo pa je tudi ranjenih, zaradi železniške nesreče, ki se je pripetila od ponedeljka na torek na enotirni progi med Cott-busom in Gubenom (Branden- burg). Vlak, poln delavcev, se je zaletel v tovornega. Prvi trije vagoni potniškega vlaka so se popolnoma razbili. 0 trgovini med Vzhodom in Zahodom LONDON, 1. — Razgovori c trgovini med Vzhodom in Zahodom so se zaključili včeraj. O razgovorih so objavili poročilo, ki pravi, da so francoska, britanska in ameriška vlada med razgovori ugotovile obširno podlago za sporazum. da skupno z ostalimi prijateljskimi državami revidirajo sedanje nadzorstvo, zato da se da pobuda za razširitev trgovine, ki naj bo v skladu z varnostjo. V bližnji bodočnosti se bodo začeli razgovori za zmanjšanje obsega nadzorstva in povečanje njegove učinkovitosti. Še dalje se bo izvajalo nadzorstvo nad trgovino s Kitajsko in Severno Korejo. V ZDA 11 otrok ubitih CHEEKTOWAGA, 1. — Porušilo se je šolsko poslopje, zaradi česar je izgubilo življenje 11 otrok, 19 pa je bilo ranjenih. Nesreča je nastala zaradi eksplozije parnega kotla centralne kurjave. Oblasti so takoj odredile, da je treba ruševine odstraniti. Obstajajo možnosti, da so pod ruševinami še drugi ponesrečenci. LUCKNOW L — Ponoči so semkaj prišle vesti o grozni nesreči, ki se je pripetila v vagonu tretjega razreda na postaji Jagatbela (Indija). Eksplodirala je namreč bomba, ki je ubila in ranila okoli 40 oseb. Ugotovili so, da ne gre za sabotažo. UELIKfl SAUUflllOUA SflUflDZflUESI Ogromen zaslužek obeh boksarjev CHICAGO, 1. — Kakor so se homerski junaki pred bojem navadno najprej obdelovali z jezikom ter si prerekli cel slovar psovk, tako je nekaj podobnega dandanes v izjavah raznih bpksarjev pred važnimi dvoboji. Te izjave so pogosto silno napihnjene od samozavesti, pa čeprav samo navidezne. Ko so videli vče- ja v primeru vojne Novinarjem v Washingtonu treningu pred jutrišnjim dvo bojem z Bobom Olsonom tolče samo z levico, so takoj za so prikazali 28 minut dolg j sUmilj, da sj je desnico kaj barvani fUrn o eksploziji vo-1 poškodoval. No, po treningu , iv*o*.«Vtnii- pa je p0kazai roke in po dikove bombe na Marshall-skih otokih. Poskus so napravili na otoku Elugelab, kate* rega danes ni več. Bomba je na njem napravila ogromen krater, ki je pod vodno gladino; globok je okoli 60 metrov, premer pa je dolg od 5 0o 6 kilometrov. Značilen dim v obliki gobe se je v dveh minutah dvignil 32 m više kot je visok nebotičnik «Empire State Building*. razširil pa se je v daljavo okoli 160 km. Ce bi sksplozijo napravili rad velikim mestom, tedaj bi vse uničila na daljavo 5 kilometrov, zmerno škodo bi napravila do 10 kilometrov, majhno škodo pa do 16 km. Pimitt potegavščine Tudi za letošnji 1. april so številni evropski časopisi objavili vsakovrstne potegavščine, katerim je nasedlo lahkovernežev. Morda najbolj predrzno si je izmislil neki dnevnik iz Muenchena, ki je objavil daljši s fotografijami opremljen članek, po J*ate‘ rem naj bi se kip sv. Karla Borromea, ki je 500 metrov od jezera, naenkrat razbil Zgornji del naj bi padel v jezero in plaval na njem, z obrazom obrnjenim navzgor. Številni Nemci so se trumoma z avtobusi in avtomobili odpravili na kraj sam, da bi se prepričali o tem nenavadnem čudežu. Prišlo je tudi več časnikarjev in fotoreporterjev. Sele ko so videli, da je «San Karlone* trdno na svojem podstavku, so se prepričali o prvoaprilski potegavščini. V uredništva številnih listov pa so čitatelji telefonirali, da niso tako neumni, da bi verjeli pisanju češ da je Sovjetska zveza pripravljena stopiti v Atlantski pakt. Zelo začudeni so odložili telefonsko slušalko, ko jim je uredništvo povedalo, da je to resnica. . . Dunajski socialistični list. «Weltpress» pa je objavil pod velikim naslovom vest, da se je bivši kralj Faruk s padalom spustil v Nilovo dolino in se postavil na čelo svojih pripadnikov, da bi prišel na oblast Približno istega argumen ta se je poslužil belgijski list vedal, da ni nič narobe. Podkrepil pa je to svojo izjavo z besedami: «Moje roke so v redu in o tem se bo Olson prepričal v petek zvečer. V vsakem primeru pa bi ga jaz z lahkoto potolkel tudi z eno samo roko*. Jutri zvečer pa bomo videli, koliko je v teh besedah zgolj bahaštva in koliko resnice. Organizator dvoboja Jim Norris je sporočil, da bo predvidoma prodanih 18.000 vstopnic. Prostor ne bo popolnoma poln, toda inkasirali bodo 350.000 dolarjev. Radio in televizija bosta plačala 100.000 dolarjev. Olson bo dobil 35 odstotkov od obojega, Gavilan pa 25. Na dvoboju bo več kot 300 kronistov in športnih komentatorjev ter fotografov, kar je vsekakor do sedaj največja množica novinarjev za dvoboj v pokritem prostoru. Mnogo bo tudi radiokronistov in uslužbencev televizije. >!■>!■ >9 LAS VEGAS, 1. — Kid Gavilan je podpisal pogodbo s hotelom «Last Frontier* v Las Vegasu, da bo pripravil v primeru zmage plesno in pevsko točko v tem hotelu. Doslej je to slavno shajališče napravilo podobne pogodbe le z Rosenbloonom, Robinsonom in Baerom, samimi bivšimi svetovnimi prvaki. * * * LONDON, 1, ni treba v Francijo, če se namerava pojaviti kot reklama za Niveo. Toda stvar se je zapletla, kajti oglasil se je Cop-pi, češ če ne pustite Magnija, tudi jaz ne pridem. Zraven tega je Coppi dostavil še nekaj pripomb na račun Francozov, ki da sicer tudi niso tfeVo natančni, ko gre za razno reklamo. (V tem bo imel tudi Coppi nekaj prav). V UU-ek pa v Fran- cijo Rodoni, predsednik italijanske kolesarske zveze, da poskusi vso zadevo urediti z Joinardom, ki je predsednik francoske in obenem mednarodne kolesarske zveze, in pa z organizatorji najbolj važnih francoskih dirk. Vedno pač ni bilo tako MOSKVA. 1. — »Sovjetski si ort«, glasilo komiteja športov, navaja vrsto mednarodnih zvez raznih športov, katerih članica je tudi SZ. Nato pravi ta list, da vodijo reprezentanti sovjetskega športa v vseh teh zvezah veliko in zmagovito borbo za demokratizacijo v mednarodnem športnem gibanju, tako da bi se lahko športniki vseh dežel udeleževali vseh tekmovanj, in to ne glede na raso in narodnost ter ne glede na politično ali versko prepriča nje, vsi z enakimi pravicami. To so besede, ki so jih do nedavnega dejanja sama SZ in njenih satelitov temeljito demantirala. Sele lani so se stvari obrnile na boljše. PARIZ, 1. — Športna komisija francoske kolesarske zveze je naložila Ginu Bartaliju 25.000 frankov globe, ker je na neki dirki v Franciji 21. marca nastopil z reklamno i majico. LONDON, 1. — Se šest tekem manjka do konca prvenstva angleške prve nogometne divizije. Položaj na vrhu lestvice je sedaj takšen: V.Bromwich 36 21 8 7 83:50 50 VVolverhamp. 36 21 6 9 83:54 48 Huddersfield 36 17 11 8 67:47 45 ŠAHOVSKE VESTI Moštveno šahovsko prvenstvo Jugoslavije V Valjevu je turnir moštveno šahovsko prvenstvo Jugo-! s,lavi je. Nastopajo društva Partizan (Beograd), Crvena zvezda (Beograd). Mladost (Zagreb), Ljubljanski šahovski klub. Ljubljanski univerzitetni šahovski klub, Valjev-ski šahovski klub, Novosadski šahovski kub in Slavija. V prvem kolu je LŠK igral z Valjevskim šahovskim klubom, ki je zmagal s 5.5 :2.5; LUSK pa je premagal Novo- v ^ sedski SK s 4.5:3.5. V dru-, mednarodni turnir, ki se ga gem kolu je Partizan visoko j je udeležilo 18 šahovskih moj. porazil LŠK s 6.3 :1.5; LUSK g{rov lz sz, CSR, Poljske, Ma- Prvi trije igralci imajo pravico udeležiti se polfinalnega prvenstva Slovenije, ki bo sredi aprila v Ljubljani in Mariboru. Botvinik in Smislov, ki se borita z» svetovno prvenstvo v šahu. sta v peti in šesti partiji remizirala, tako da je bilo tedaj stanje: Botvinik 4.5 točk. Smislov 1.5. Rusi prvi na turnirju v Bukarešti V Bukarešti se je končal pa je igral s Crveno zvezdo . neodločeno 4 :4. Napete bor-j be med Mladostjo in LUŠK so Volande sc v tretjem kolu končale z .grala ----- kolu je prišlo do presenečenj, ko je Krivec (LUSK) premagal Rabarja, Vospernik (LUŠK) pa mojstra Udovčiča. Stanje po III. koln: Partizan 18.5; Mladost 15: Slavija 14; LUŠK 12; Crvena zvezda 10.5: Valjevski šahovski klub 9.5; Novosadski šah-klub 8.5 in LŠK 8 točk. Fompey (srednjetezka kate- zmago Zagr b«nov , L 3A gorija) iz Trinidada je včeraj Novosadski 9K m LŠK pa sta zvečer premagal Ivana Fon- »Brala neodločeno 4 .4. V tem tano. -------- Magni, Nivea in Francija Magni ne sme nastopiti na kolesarskih dirkah v Franciji. Tako so sklenili Francozi, ker je Magni pristopil k moštvu, — pravzaprav se je to moštvo šele ustanovilo, — ki nima nikake zveze s kako tovarno koles, za katere nastopajo pro. fcsionalni kolesarji v Italiji. Italijani so stvar rešili na ta način, da morajo taki kolesarji imeti dvojno ime, kake tovarne koles in potem lahko še kake druge tovarne, ki nima s kolesi ničesar opraviti. Tako je Magni v Italiji že nastopil z lepo novo majico, na kateri se blesti ime Nivea. Kajpak, gre za reklamo. Francozom pa to nikakor ne gre. In so že povedali — Magnija Omladič postal prvak Primorske džarske, Belgije, Švedske, Nove Zelandije. Italije in Romunije. Končni vrstni red: Korčnoj (SZ) 13; 2. Nežmetdinov (SZ) 12.5: 3.—4. Holmov (SZ) in Filip (CSR) 11; 5. Kluger (Madžarski) 10.5; 6.—7. Furman (SZ) in Pachman (CSR) 10; 8 0’Kelly (Belgija) 9.5; 9. Stahlberg (Švedska) 9: 10. Trojanescu (Romunija) 8.5, 11. Szandorf (Madžarska) 8; 12.—14. S. Szabo (Romunija), Sliwa (Poljska), Balanel (Romunija) 7; 15. Wade (Nova Zelandija) 6.5: 16. Choltea (Romunija) 6; 17. dr. Paoli (Italija) 3.5; 18. Voilescu (Romunija) 3 točke. Kakor že zadnji sovjetski sampionat je tudi la turnir SOLKAN. 1- — Novi šahov- dokazal, da imajo v SZ že zo- ski prvak Primorske je postal pet novo garnituro močnih Omladič iz Kopra, ki je do- igralcev, segel 9 točk. Drugo in tretje *** mesto si delita Braniselj (Nova Gorica) in Zabukovec (II. Bistrica) z 8.5 točkami; četrti je Pogačnik (Sežana) z 8 točkami itd. Iz Rima se je pred dnevi vrnila delegacija notranjih komisij CRDA iz Tržiča. Obiskala je predsednika parlamenta in predsednika senata, predsednika FIM, podtajnika trgovinske mornarice in druge osebnosti. Vsem so zastopniki tržiških ladjedelniških delavcev razložili kritično stanje v tržiških podjetjih CRDA in odločno zahtevali ukrepe, ki bi prispevali k zaposlitvi vsega delavstva in zajamčili delo v bodoče, posebno zaradi velike važnosti tržiške industrije, ki zaposluje največ delovne sile iz goriške pokrajine. Slednja je zaradi visokih številk nezaposlenih na prvem mestu v državi in je gospodarski položaj prebivalstva brezupen. Delegacija članov. predstavnikov notranjih komisij ni prinesla nikakršne vesele novice, ki bi pomirila delavstvo. Vsepovsod so delegaciji govorili le o zakonskem osnutku ministra Tambronija. ki naj bi za bodočnost zajamčil delo italijanskim ladjedelnicam na podlagi davčnih in carinskih olajšav za proizvode italijanskih ladjedelnic. Predvčerajšnjim je italijanska vlada odobrila zakonski osnutek Tambronija in italijanskim ladjedelnicam nakazala za prihodnje leto znesek 5 milijard lir, toda s tem denarjem, kakor je bilo ugotovljeno že na seji tržaškega občinskega sveta, se lahko zgradi kvečjemu 50.000 ton ladjevja, kar zadostuje skoraj za eno samo ladjedelnico. Znano je namreč, da bo Ansaldo iz Genove gradil dve čezoceanski ladji za 40.000 ton. torej bo za Tržič in Trst državna pomoč praktično brez pomena. V zvezi z zaposlitvijo delovne sile v tržiških podjetjih CRDA je včeraj klerofašistič-ni tisk na veliko objavil vest, da sta poslanca Baresi in Cec-cherini sporočila iz Rima o novih naročilih prometnega ministrstva podjetju za izdelavo železniške opreme v Tržiču. Minister Mattarella naj bi poslancema zajamčil za letošnje in bodoče leto popravilo enakega števila železniških vozov kot doslej in pa naročilo 13 novih potniških vagonov. Časopis trdi, da bodo nova naročila dala zaposlitev za 570.000 delovnih ur poleg tistih, ki bodo potrebne za popravilo starih vozov. V Tržiču se širijo zadnje čase tudi vesti, da se bo v začetku aprila zasidrala v Tržiču čezoceanska ladja «Ma-rirosa*, ki naj bi zaradi popravil zaposlila 800 delavcev za približno 8 mesecev. Vest o naročilih za železniško delavnico ter skorajšnji prihod «Marirose» v popravilo v Tržič je sicer za tržiške ladjedelnice razveseljiva, toda s tem je le začasno pomirjena le javnost, ki je zaradi vedno večje krize ladjedelnic postala zelo razburjena. Toda delavci v tržiških podjetjih CRDA posebno v ladjedelnici, so še vedno zelo zaskrbljeni, kajti novih naročil ni od nikoder, niti jih vlada do sedaj ni obljubila. Brezposelnost 6.000 delavcev tržiških ladjedelnic z junijem predstavlja nevarnost, ki se je demokristjanska vlada ne bo izognila z obljubo popravila ameriške ladje, (ki pa r.ajbrž še vedno pluje nekje po Pacifiku), niti z naročilom 13 železniških vozov. Potrebno je ladjedelnicam v Tržiču preskrbeti naročilo vsaj dveh nevib ladij, drugače bo kriza postala kronična in nerešljiva. tujočih pevcev, ki so s petjem pesmi političnega značaja prodajali knjižice z najnovejšimi popevkami. Truda je bilo dosti m uspehov tudi, vendar je vse kmalu pregnal dež. Najbolj so šla v prodajo semena za rože in sadike. Podpora ECA za mesec april Občinsko podporno društvo Gorici obvešča svoje podpirance, da se bo podeljevanje navadnih podpor za mesec april revnim osebam vršilo po spodaj navedenem abecednem redu, ki si ga lahko vsai^ tudi ogleda na oglasni deski na sedežu društva v Ul. Baiamonti 22. Petek, 2. aprila črke A, B, C; sobota, 3. aprila: črke D, E. F, G; ponedeljek 5. aprila: črke: H, I, K, L; torek, 6. aprila; M, N, O; sreda 7. aprila: P, Q, R; četrtek, 8. aprila: S, T; petek, 9. aprila: U, V, Z. Vsak, ki prejema podporo, mora priti na sedež dan pred dnem določenim v abecednem seznamu, in prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti. Podporno društvo priporoča vsem, da se ravnajo po določenih navodilih.. Po 9. aprilu se ne bodo več sprejemale prošnje za podpore. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. KINO CORSO. 17, 19.30, 22: »Kraljica Devica*, barvni film, J. Simmons in S. Granger. VERDI. 16.30: «Lahka letao, N. Taranto. CENTRALE. 17: «V napad*, W. Johnson in G. Canale. VITTORIA. 17: «Ivana z Ar-ca», I. Bergman. MODERNO. 17: »Grof Monte-kristo*, Zacconi. GLASBENA ŠOLA V GORICI PRIREDI JUTRI 3. APRILA OB 20.30 URI V DVORANI «PRfZLATEM PAJKU» Z NASLEDNJIM SPOREDOM: 1) Anton Jobst: Domovina, zemljica, mati (Iv. Cank R. Simoniti: Plovi, plotu (Nar. iz Dalmacije) Pavle Kalan: Rajanje (Fr Bevk) Mladinski zbor 2) Matija Tomc: Uspavanka (M. Kunčič) Danilo Bučar: Uspavanka (N. Božičeva) Dekliški zbor 3) L. Kramolc: Prišla je ta ljuba vigred (Nar « ) Ciril Pregelj: Ste vidli barona? (Nar. iz Ljuw Skupina dijakov 4) M. Bravničar: Polžki (K. Širok) Polžek je povsod domu Polžek davkov ne plačuje Dva polža vlavirl* Mladinski zbor s spremljevanjem a* 5) S. Mihelčič: Me do pleše (M. Golar) Dijaški mešani zbor 6) L.M. Škerjanc: Spela -Uk (Igo Gruden) Jadro (Igo Gruden) Uspavanka (Igo Gruden) Ej! (V. Jerajeva) Pomladansko kolo (Utva) Jesenska (V. Jerajeva) Učenke s spremljevanjem klavirja 7) R. Simoniti: Kolo (Narodna) S. Mihelčič: Na kolenu (O. Zupančič Dijaški mešani zbor , MATINEJA ZA SOLSKO MLADINO iz mesta in okoliš v nedeljo 4. aprila ob 10. uri v isti dvorani. Vstopnice ža koncert dobite od četrtka. 1. aprila dalje na sedežu Z S P P v AŠKI SESTANEK DFS NA VRHU PODPIRALI BOMO SAMO SINDIKALNE AKCIJE BREZ ŠPEKULATIVNIH POLITIČNIH CIUEV Župan lov. Jožef Češčul o občinskih vprašanjih - Pred napeljavo elektrike na Vrh - Tov. Viljem Nanut o zapostevljenju slovenskih občin • Tov. Ivo Marinčič kritiziral krivični davčni sistem strativno. pfed- Diskusij.a je pokazala vsem potrebo zaniman!a ^ za socialna in z nji®' jjj. povezana sindikalna^ o(a n j a. Bilo je namreč ^ o odnosu DFS do raZl\ei0v>' dikatov m potrebi so ot. nja s tistimi sindikaln>^e!. ganizacijami, ki bi v P° <« nh primerih dokazale, ^ bojujejo za pravice o® p-in kmetov in zgolj sa radi njih, ne pa za irad> sV0- lO* V prisotnosti nad *30 vašča-jtem je govoril tov. Ceščut o nov je bil v torek zvečer na j občinskih zadevah, ki od bli-Vrhu »pri Grilu* kongresni že zanimajo Vrhovce. Glede sestanek DFS. Sestanka so se udeležili tajnik IO DFS tov. Viljem Nanut, župan tov. Jožef Ceščut iz Sovodenj ter urednik «Soče». Domačine je pozdravil Anton Cotič z Vrha, ki je v kratkem orisal pomen kongresa. O občinskih zadevah predvsem v zvezi s programom, ki ga je postavila Demokratična fronta Slovencev v času volilne kampanje, je govoril župan so-vodenjske občine tov. Jožef Ceščut. V jedrnatih besedah je podal sliko volilne bitke, v kateri so hoteli zastopniki SDZ z raznimi zvijačami preprečiti izročitev sovodenjske občine v roke DFS, ki je na občinskih volitvah odnesla najvišji odstotek glasov. Za- napeljave električne razsvetljave je poudaril, da je oblast odobrila načrte in tudi proračun ter občina čaka zgolj na formalnosti, ki jih morajo pristojne oblasti v Rimu v kratkem času izpolniti. V zvezi s tem je občina zadnjikrat tudi intervenirala in je upati na skorajšnjo napeljavo elektrike. Glede delovnih centrov je župan omenil željo občine, da bi dodelila Vrhu zaradi popravila cest vsaj še en center, vendar pa so njih število v letošnjem letu na splošno znižali in se ni upoštevala nobena pritožba občine Tov Nanut se je prav tako dotaknil vprašanja slovenskih občin, ki so v odnosu do ita- lijanskih (primer občine Sv. Martina na Krasu) dokaj zanemarjene, kar dokazuje nezainteresiranost demokritja-nov za probleme slovenskih občanov. Primerjal je tudi delovanje občin, ki so v rokah SDZ s sovodenjsko občino. Doberdobska občina se je pokazala dolsej za najslabšo tako gospodarsko kot admini- -------- .... „,riep' jih ozkih političnih na ^ tu’ V diskusiji je bilo S°v°0 f di o slabem in skraj manjkljivem davčnem iy» italijanske države. Marinčič je prikazal P.^i davčnega sistema, 0 ^ progresivnega davka, pr ima Anglija in „»9 trebo po izboljšanju Končno so Vrhovci nov 5-članski krajevn' (> DFS ter izvolili 10 vaško skupščino, ^ Za nakup nove obleke se boste laže odločili sedaj, ko ima Šahovsko prvenstvo Cila si je že osmič priboril Castillo, ki je na olimpiadi v Dubrovniku igral v čilski reprezentanci na prvi deski. Četrtkov semenj V muhastem vremenu, ki je včeraj prinesel zopet nekaj dežnih kapljic, so se kramarji zopet zbrali in razgrnili svoje pisano blago pred kupce in številne radovedneže. Skoraj vsak četrte^ ima Gorica poleg običajnih prodajalcev čevljev, perila, sadik, rož ter kravat skupno z rezili za raznovrstne okuse tudi posebne kramarje, ki s svojim obiskom obogatijo gori-. ki semenj vsaj enkrat letno. To pot so se goriški radovedneži seznanili z družino po- nov oddelek kjer je velika izbira dobrega in modernega blaga za moške obleke po zelo ugodnih cenah BLAGU ZA ISAK OKUS - CIM ZA VSAK ŽEL1 JtoUbaMi - ji. Ttetiot TRST, Ul. Gionostico 22, Tel. 95 998 Ktmna rmss> predvaja danes z začetkom ob 18. uri R 1 ((Karabinka ttUliai# Igrajo- James Steu/art, Jean Hagen, Werdel VOJVODINA COOP. exporl - Import g podjetje za izvoz in uvoz «Saveza zemljoradničkih zadruga» A. P. Vojvodi Novi Sad, Njegoševa ul. št. 1/1 tele FON I: 36-37 Poslovalnica za sadje in zelenjavo 37-16 Poslovalnica za zdravilne rastline 32-79 Poslovalnica za živino 23-81 Poslovalnica za perutnino in jajca 29-80 Poslovalnica za krmo 24-11 Poslovalnica za konserve 24-20 Poslovalnica za uvoz 37-85 Poslovalnica za perje 37-77 Poslovalnica za perutnino, jajca in divjačino 31-88 Direktor podjetja. (Z V A C A: živino za zakol m živo ter zak.iu.nv uuruimno, jajca, nun prehrambene artikle, krmo, perje, zdravilne rastline itd. UVAŽA: plemensko živino in perutnino. " " ~ """ ' ' * "* ' ■*""—' ' ' - NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ked. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. ^ Poštni tekočt račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst U.S374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, Drž. za *,()Z ’ S; nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . 7 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 1 •.