Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tet nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 18
Maribor, sreda, dne 3. marca 1937
Leto XII
Zmaga rdeče liste pri volitvah
v Bratovsko skladnico
Rudarji v vrstah Zveze rudarjev Jugoslavije
Vzroki Španske tragedije
kmečko vprašanje
»Združena socialistična stranka« Katalonije poroča v svojih izvestjih o vzrokih španske tragedije:
Izbruh državljanske vojne dne 18. julija 1936 pomeni začetek revolucionarnega preobrata v javnem življenju Španije; z nastopom nove vlade se je pričela tudi izpreminjati poljedelska oblika dežele v pokrajinah, ki se nahajajo pod valencijsko vlado. Že demokratična vlada, ki je izišla iz volitev dne 16. februarja 1936, je podvzela celo vrsto ukrepov v svrho izboljšanja položaja malih kmetov na podlagi zakona o agrarni reformi z dne 9. septembra 1932, toda veleposestniki in finančni kapitalisti so jo v njenih stremljenjih neprestano ovirali. Vendar ni nobenega dvoma, da so bili prav ti mali uspehi, ki so bili doseženi po zrušenju monarhije v 1. 1931. in so se po porazu nazadnjaške vlade v februarju 1936 še stopnjevali, eden izmed glavnih vzrokov fašistično-reakcionarnega upora, ki je izbruhnil 18. julija 1936, da ne govorimo o imperijalistienih načrtih mednarodnega fašizma, česar v okviru tega članka ne moremo obravnavati.
Kakšne interese morata braniti veleposest -in z njo združen finančni kapital v Španiji, je razvidno iz naslednje statistike (Carrion, Los Lati-fundios en Espana, Madrid 1932).
V	času monarhije je posedovalo od skupnega števila 10 milijonov kmečkih posestnikov 10.000 družin polovico vse obdelane zemlje. Pred površno izvedeno agrarno reformo je imelo 1444 veleposestnikov vsak preko 1000 hektarjev zemlje ali skupno okroglo 2,850.000 hektarjev.
To je toliko, kolikor je znašala zemljiška posest osem milijonov malih kmetov.
Temu nevzdržnemu položaju naj bi napravil konec zakon z dne 9. septembra 1932. Glavna zamisel te reforme je bila, naseliti poljedelske družine v večjem številu na veleposestniški zemlji, pri čemer pa bi se zemlja ne odvzela brez odškodnine. Najprvo je bilo nameravano, naseliti 20.000 družin poljskih delavcev. Toda že ta tako skromna reforma je bila reakciji preveč. Z vsemi srecl-stvi..s? postavila po robu in res se ji je sabotaža tudi posrečila, kar je pripisati slabosti tedanje vlade, posebno pa reakcionarnim krogom, ki so ob koncu leta 1935. prišli ponovno na oblast. Vsega skupaj v* treh letih obstoja republike ni bilo" naseljenih več kot pet tisoč družin.
To pa reakciji še ni bilo dovolj, ampak je takrat obstoječe življenske Pogoje velikega dela poljedelskega Prebivalstva z najemniškim zakonom od marca 1935 še poslabšala, risoči najemnikov so bili s tem sramotnim zakonom prisiljeni, da so se odrekli zemlji, ki so jo obdelovali že pradedi in so se morali v najkrajšem času izseliti iz hišic, ki so jih na tem zemljišču ^gradili. Mnogi izmed njih so bili pregnani s policijo 'u so, morali na cesto, večkrat ne vedoč, kod bodo spali naslednjo noč. Samo v Kataloniji je bilo na ta način prisilno pregnanih 1500 družin; v vsci ostali Španiji pa, četudi ni na razpolago statistike, lahko računamo, tla je bilo takih slučajev vsaj 20.000!
V	nedeljo, dne 28. t. m. so se vršile volitve v krajevne skupščine bratovskih skladnic v Sloveniji.
Poročila iz vseh večjih rudarskih volilnih okrajev potrjujejo, da so liste Zveze rudarjev Jugoslavije od-ziesle naravnost veličastno zmago nad listami združenih nasprotnikov. Zlasti I j uto so naskakovali združeni nasprotniki center zavednega rudarskega gibanja Trbovlje, kjer so se združili; beli krščanski socialisti, zeleni krščanski strokovničarji, ljo-tičevci, nacionalisti in pripadniki drugih meščanskih struj ter uskoki. Toda zaman, bili so sijajno poraženi.
Volitve so izpadle tako-le:
	rdeči	nasprotniki glasov
Trbovlje	1257	470
Hrastnik	366	91
Velenje, Zabukovca,		
Petrovče	533	164
Senovo	136	11
Mežica	388	127
Legenda o enotnosti hrvaškega narodnega gibanja se približuje kraju.
V	Zagrebu je večja grupa frankovcev napadla prostore uprave in uredništva »Hrvatskega dnevnika«, ki je Mačkov list in jih demolirala. Kot vzrok navajajo frankovci, da je »Hr-vatski dnevnik« hotel spraviti ljudi v zmoto glede spominske maše za pokojnim hrvaškim voditeljem iri ideologom Ante Starčevičem in sicer na ta način, da je razglasil, da se bo maša vršila eno uro pozneje kot napovedano.
*
Dogodki na Hrvaškem dajejo upravičeno slutiti, da se veliko hrvaško narodno gibanje nahaja v razkroju in da Maček sam ni več popolnoma gospodar položaja. Izgleda, da mu na eni strani frankovci, na drugi strani pa
Kaj so nato storili veleposestniki, med katerimi je bila cerkev največji, s temi od njih popolnoma samovoljno upravljenimi ogromnimi zemljišči? Tudi o tem nam govore številke, ki kažejo, kako zelo je bila reakcija ljudstvu sovražna. Od 50 milijonov hektarjev plodne španske zemlje je bilo obdelane samo 20 milijonov hektarjev in od tega zopet samo 4 milijone hektarjev res intenzivno ali okroglo devet odstotkov. Enoletni pridelek Španije zraste na polju, ki obsega okroglo 13,5 milijonov hektarjev površine, t. j. 27 odstotkov vse
Nasprotniki razredno zavednih rudarjev so doživeli poraz, kakršnega so si zaslužili. Rudarji so pravilno razumeli, da je zločin razdvajati delavske vrste po direktivah meščanskega časopisja, ki hoče, da so rudarji beli, zeleni in modri, dočim so kapitalisti od TPD do Westna, Jakila itd. složni, solidarni in postavljajo njim pripadajočo polovico delegatov bratovskih skladnic v največjem medsebojnem prijateljstvu.
Časopisje, ki je navijalo za zelene. bele in modre, je kričalo, da je treba kontrolirati delo rdečih v bratovskih skladnicah, ni pa niti z besedico zahtevalo, da je treba omejiti takorekoč absolutno moč podjetnikov v bratovskih skladnicah, čijih ugovor lahko podre vse sklepe.
Poročila iz posameznih krajev
omenjajo, da je bil zlasti hud naskok belih in zelenih v Hrastniku (s podporo nacijev), kjer so delili »rom pom pom« letake in šli v svoji
klerikalci vedno bolj rastejo čez glavo. Njegova politika molčanja in čakanja pričenja roditi nezaželjene sadove, ljudje, ki so se sprva potuhnili pred avtoriteto političnega mučeni-štva dr. Mačka, čutijo, da postaja ta avtoriteta vedno manjša in skušajo to za sebe čim, bolj izkoristiti.
Ako vsi znaki ne varajo, bi pri eventuelnih volitvah v mestih utegnili dobiti večino v Zagrebu frankovci, ki predstavljajo najbolj nazadnjaški element hrvaškega nacionalnega gibanja, čigar pogledi so obrnjeni v preteklost in ima tudi svojo miselnost usmerjeno v ta pravec.
Vsega obsojanja vredne so pa fašistične metode, ki po Hrvaškem prihajajo vedno bolj v modo in kažejo, da se nacionalni šovinizem vsepovsod poslužuje istih sredstev.
površine. Pri tem je treba vpošte-vati, da ponekod v Španiji obrodi zemlja po trikrat na leto in da je samo 10 odst. celokupne površine, ki jo tvorijo gorovja, reke, ceste in železnice, vasi in mesta, za poljedelstvo neuporabne.
To kaznivo zanemarjanje izkoriščanja narodnega bogastva je tudi vzrok, zakaj je število prebivalstva v Španiji tako majhno. Med tem ko Francija na svoji površini od 551.000 kvadratnih kilometrov preživlja 41.8 milijonov prebivalcev, živi v Španiji, ki je po svoji površini samo za 10
predrznosti tako daleč, da so hoteli naprtiti krivdo za vojna posojila »rdečkarjem«, ne pa tistim, ld so navijali za vojno in Habsburžane ter odobravali način, s katerim so Habsburžani zasegli imovino socialnih ustanov za vojna posojila.
Strašno strupeni so bili zeleni tudi v Senovem, kjer so pritiskali na vse načine, pa so nazadnje ob 92 odst. udeležbi volilcev dobili od 148 glasov celih 11.	_____________
Pred volitvami londonskega občinskega sveta
V	marcu nove volitve
Velika londonska občina se imenuje grofovina ali grofija. Pred tremi leti je dobila delavska stranka prvič večino v tem zastopstvu.
Pred predzadnjimi volitvami v občinski svet je dobila delavska stranka 35, liberalci 6 in konservativci 83 občinskih svetnikov. Pri zadnjih volitvah (1934) pa je dobila delavska stranka 69 mandatov in s tem večino.
Delavska stranka je v treh letih svojega poslovanja v občini London uvedla in izvedla izredne upravne in socialne reforme. Zlasti se je uprava zanimala za delavske četrti, ki so bile prej zapuščene. V samem letu 1936 je zgradila 20.390 rodbinskih stanovanj za delavce, zlasti v bližini obratov, kjer delavci delajo. Delavska stranka je demokratizirala šolstvo, gradila bolnice in izobraževali-šča. Lahko rečemo, da je danes londonska občina na poti dunajske občine pod vodstvom socialnih demokratov. Vsi, ki jim je pri srcu socialni napredek po načrtu, zro z veseljem in ponosom na socialistično upravo največje mestne občine na svetu.
Prepričani smo, da bo londonsko delavstvo znalo ceniti delo svoje stranke tudi pri volitvah, ki se bodo vršile te dni._______
Dunajska demonstracija — najeti fašisti. Ko je bil nemški zunanji minister Neurath na Dunaju, so fašisti priredili demonstracije za Nemčijo. Dunajska »Reichispost« poroča, da so demonstranti prejeli po 5 šilingov za udeležbo pri demonstraciji ter da so se demonstracije udeležili tu-di Nemci iz Čehoslovaške.
Akcija za trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden lepo napreduje. Nujhnjša ovira za uresničenje te naše skupne želje so naročniki, ki so z naročnino v zaostanku!
odstotkov manjša, ker meri 505.000 kvadratnih kilometrov, 24.2 milijona prebivalcev. Pri tem pa znaša presežek rojstev naprain smrtnim slučajem v zadnjih letih v Španiji okroglo 11 odstotkov, v Franciji pa okroglo 1 odstotek. Kljub temu, da bi Španija mogla prehranjevati mnogo večje število prebivalcev kot pa ga danes, je španska reakcija s svojo zavestno, ljudstvu sovražno poljedelsko politiko, povzročila, da so se že desetletja desettisoči Špancev morali izseljevati, ker v domov-ini niso imeli kruha. (Konec prihodnjič.)
V hrvaškem gibanju vedno veila trenja
Fašistične oblike medsebojnega obračunavanja med frankovci in mačkovci
Zaupnica Blumovi vladi
Velika večina za program vlade glede
Dne 27. m. m. pa je zbornica te predloge in interpelacije zavrnila ter izrekla zaupnico vladi s 361 glasovi proti 209 glasom.
Proti zaupnici je glasovalo 50 poslancev republikanske zveze, 30 demokratične levice, 17 francoske akcije, 1.1 kršč. socialcev, 38 levih republikancev, 24 neodvisnih repu-
gospodarske in socialne politike
blikancev, 8 socialne stranke, 11 agrarcev in manjše skupine.
Francoski kapitalisti in reakcija so v proračunski razpravi stavili razne interpelacije in predloge za revizijo dosedanje gospodarske politike Blumove vlade, kakor smo že poročali.
Stran 2
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 18
v
Obramba svobodne Španije trdna
Ofenziva generala Franca pred Madridom oz. jugozapadno od mesta, ki je s tako silo započela v prvi polovici februarja, po padcu Malage, je zlomljena.
Vladine čete so postavile živ branik proti naskakujočemu sovražniku, preko katerega ne more.
V	univerzitetski četrti so pognale
Franco ne more naprej
vladine čete v zrak poslopje instituta za raziskovanje raka, ki so ga nacisti močno utrdili.
Večji boji so bili pri Eskorialu, zapadno od Madrida, kjer naskakujejo vladine čete.
Oživela je fronta pri Teruelu, kjer bi Franco rad zabil klin med Valen-cijo in Katalonijo, doslej brez uspeha.
Borba za Oviedo v podzemlju
Za posest mesta Oviedo, ki je v pretežni večini v rokah vladinih čet, se vrše boji v mestnih kanalih, kamor so se poskrili branilci in jim sedaj slede asturski rudarji. Rudarji dvigajo rov za rovom z dinamitom v zrak in vse kaže, da od mesta ne bo ostalo drugo, kot kup razvalin.
Pa vendar ne med branilci nemškega fašističnega prodiranja na Balkanu?
Afera s »Tehnično unijo« in Ljo-tievim »Zborom« je hudo razburkala javnost. Odkrila nam je ozke stike, ki postojajo med jugoslovanskim in nemškim fašizmom preko od nemškega fašizma ustanovljene gospodarske centrale za izkoriščanje jugoslovanskega narodnega bogastva tkzv. »Technische Union« v Zagrebu. Sedaj tudi razumemo, zakaj so fašistični Mladonemci likvidirali svoj pokret in ukazali svojim pristašem, da se vpišejo pri Ljotiču.
Vsa demokratično čuteča javnost zahteva razčiščenje te zadeve in br-zo likvidacijo gospodarske ustanove, za katero se ve, da je samo krinka za politično akcijo nemškega fašizma na Balkanu s pomočjo nekih jugosloven-skih akterjev.
V	aferi, ki jo je povzročil imperialistični podvig nemškega fašizma v naši državi, je zanimivo zadržanje nekaterih političnih strank, zlasti pa JNS in njenega časopisja.
»Jutro« je o teh odkritjih napisalo cel uvodnik, v katerem se peča z afero »Tehnične unije«, in pravi:
»Nedavno se je v enem delu jugo-slovenskega tiska na dolgo in široko razpravljalo o aferi tako zvane Tehnične unije v Zagrebu. Senzacionalne vesti, ki niso 'bile proste prav ostrega političnega prizvoka, s.o osredotočile javno pozornost na podvige, ki pa tvorijo le naličje mnoigo bolj nevarne in v polnem razvoju se nahajajoče medinarodne kapitalistične ofenzive na Jugoslavijo,
V	zadnjih mesecih je namreč tako zvani nemški emigrantski kapital, ki razpolaga z ozirom na oselbnosti svojih nostfcev z razumljivimi širokimi mednarodnimi zvezami pridobil celo vrsto velikih in važnih industrijskih koncesij in se računajo nominalne glavnice za ta nova podjetja na stotine milijonov, katerim pa je osiguran še znatno višji obratni kapital. Mnogo teh emigrantov si je pridobilo naše državljanstvo. Večinoma so koncesije skrite za imena raznih
beograjskih, deloma povsem neznanih poslovnih ljudi. Ta novo snujoča se industrija obsega razne ipanoge zlasti železne industrije in si je izbrala, da omami gotove kroge, teren Beoigrad - Poža-revac - Kruševac, ki naj ipostane nov industrijski center v idiržavi. S premočjo svojega kapitala misli, da bo z lahkoto premagala slabotno domačo konkurenco in našla todi torišča v bližnjih balkanskih državah. Tu se vežejo s čisto kapitalističnimi načrti politični cilji, ki deloma daleč presegajo neposredne interese naše države. Zagrebška »Tehnična unija« je protipoteza nasproti tej ofenzivi.«
Iz članka veje vse kaj drugega, kot pa misel, da je treba propagandno centralo nemškega fašizma zapreti. Narobe, »Jutro« smatra, da je »Tehnična unija« neke vrste dobrodošla protipoteza nemškega fašizma proti oni drugi ofenzivi mednarodnega kapitala, o katerem ve povedati, da namerava demontirati našo slovensko industrijo. Iz tega bi mogli sklepati, da pa »Tehnična unija« nima drugega namena, kot samo to, kako bi osrečila nas Slovence, kakor je to tudi edina skrb JNS politikov in gospodarstvenikov.
Dasi je članek v »Jutru« precej jasen, bi vendar ne škodilo, ako bi »Jutro« glede »Tehnične unije« še nekoliko bolj odločno povedalo svoje mnenje.
Dr, Maček n, pr. je bil bolj odkrit: on je izjavil, da je bil takoj pripravljen sodelovati s »Tehnično unijo«, kar ga je pozneje od tega odvrnilo, je bilo edinole to, da je v tej ustanovi bil zastopan takorekoč izvršni odbor »Zbora«.
»Jutro« naj pa pove ali morda kdo od JNS sodeluje v tej dični ustanovi nemškega fašizma oz. misli vstopiti — seveda iz ozirov na splošne narodne koristi in proti oni drugi kapitalistični grupi.
Fašistično izzivanje v Beogradu
Preteklo nedeljo, dne 28. februarja je sklical Ljotič v »Železničarskem domu« shod svojih pristašev, na katerega je povabil svoje pristaše nacistične Švabe iz Vojvodine in okolice Smedereva, Za svojo varnost pa je
Načelo fašizma je: bodi predrzen
»mobiliziral« tudi »leteče odrede«. Listi ugotavljajo, da med obiskovalci tega shoda ni bilo delavcev in skoro nobenih Beograjčanov.
Beograjčani so hoteli sicer priti na shod, vendar ne kot pristaši, am-
pakt kot nasprotniki, da protestirajo proti predrznosti »ftihrerja«, ki sklicuje zborovanje, da na shodu cinično prizna, da so vodilne glave »Zbora« zavzele vodilna mesta v od nemškega fašizma ustanovljeni propagandni gospodarski centrali »Tehnična unija«, pod vodstvom Žida Diamantensteina, da pa je to popolnoma v redu in v skladu z načeli rasno čistega fašizma v Nemčiji in Jugoslaviji,
Ker Beograjčane niso pustili na shod so se razvile na ulici demonstracije. Demonstranti so med vzklikanjem proti fašizmu razbili vsa okna zborovalne dvorane. Nastopila je policija, ki je razgnala demonstrante in jih več aretirala.
Dama Ut pK> st/etu
Pojasnilo k naredbi o minimalnih mezdah. Naredba o minimalnih mezdah (ki bo stopila v veljavo 14. aprila) je pravzaprav okvirna naredba. Temeljna minimalna mezda je Din 2 na uro, to je Din 16 na dan. Banovinske minimalne mezde pa šele določa banska uprava po zaslišanju zastopnikov delavskih in delodajalskih organizacij. Ban more določiti banovinsko minimalno mezdo, ki je 10%, nižja (za nekvalificirane delavce) in do 50% višjo, to je do Din 3, kakor je osnovna minimalna mezda (Din 2). Najvišja minimalna mezda je po sklepu bana lahko Din 3, tako, da se giblje po raznih banovinah minimalna mezda ob osemurnem delavniku med Din 16 in Din 24. To je zakonito najnižja dopustna mezda. S temi postavkami pa niso prizadeti osebni mezdni ali kolektivni dogovori. Ti ostanejo nedotakljivi in se mora delavstvo postaviti samo in potom svojih organizacij, da delodajalci ne bodo zniževali mezd, češ, po naredbi je določena taka in taka minimalna plača. Tudi vse kolektivne pogodbe imajo postavke, ki so minimalne, pa se avtomatično dvigajo ali so pa že itak višje kakor najvišje postavke. Ban ima ob določanju minimalne mezde dolžnost, da upošteva socialne in kulturne razmere ter določi v okviru naredbe po potrebi višjo minimalno mezdo. Organizacije se morajo pripraviti, da o pravem času po-
Uspeh rudarjev v Petuju
Gladovna stavka v pečujskem rudniku, ki se je pričela v rovih, je trajala le nekaj dni, ker je vodstvo rudnika preklicalo sklep, da reducira mezde za osem odstotkov. Rudarsko delavstvo ima v zmislu tega dogovora od 1. marca dalje stare mezde.
Zopet stavka v pečujskem rudniku
4000 rudarjev pečujskega rudnika je stopilo v stavko, ker je podjetje iz maščevanja radi vprizorjene gladovne stavke odpustilo 145 socialno demokratično organiziranih delavcev.
skrbe za izvedbo naredbe. Minimalne mezde stopijo v veljavo 60 dni potem, ko jih ban določi in razglasi.
Proračun v načelu sprejet. Narodna skupščina je dne 27. m. m. državni proračun za 1937-38 v načelu sprejela s 192 glasovi, proti je glasovalo 88 poslancev. Te dni se vrši podrobna razprava o proračunu.
Minister Cvetkovič in hrvaško vprašanje. Na razne interpelacije v narodni skupščini je odgovarjal minister Cvetkovič. Glede hrvaškega vprašanja je rekel, da sta so pokazali za rešitev dve možnosti v razpravi: prva odzgoraj z dekreti, druga z dobro voljo ljudstva, ki hoče v državi skupno živeti. Samo vlada ne more popuščati; potrebna je dobra volja na obeh straneh. Potrudili se bomo za sporazum. Toda tudi mi imamo svetinje, o katerih se ne moremo pogajati in dajati koncesije.
Že zopet Judje. Tetka »fronta« je napisala: »Slovenski delavec si mora odtrgati od ust, da rdeči generali podpirajo vse privandrane postopače, ki so jih iz Avstrije nagnali zavoljo kriminala (pri tem misli na politične emigrante). Kaj bi rekel »Slovenec«, ako bi se kdo usodil napisati samo kaj sličnega o španskih jezuitih, ki so se, ko so dobili izgon, naselili pri nas U:
Op. ur.) — ». . . slovenski delavec mora podpirati slehernega privandra-nega judeka,« piše tetka dalje. — Gospodje, slovenski delavci niso dali za privandrane judeke niti drobtinice tega, kolikor je šlo slovenskega kmečkega denajra iz ene same katoliške banke v Mariboru v malho enega samega Juda — tovarnarja Sesslerja; pa o tem ni vredno pisati, gospodje, saj gre samo za 56 milijonov dinarjev, kaj ne? Če Vam je to premalo in hočete debato o Judih na vsak način nadaljevati, smo pa tudi pripravljeni, da vam še kaj povemo.
Tiskovni sklad
Po občnem zboru podr. I. Del. koles, društva v Slov. Bistrici je zbral s. Dorn Jos. Din 132. Vrlemu s. nabiralcu, kot tudi darovalcem prisrčna hvala! Sodrugi posnemajte!
Rijavec Vladimir:
MATI
Velika sobota.
Dva vitka gotska stolpa, visoka in izgubljajoča se v noč, sanjata- nad neštetimi razkošnimi palačami in tlakovanimi ulicami, polnimi ljudi in še vlažnimi od popoldanskega dežja, spolzkimi in gladkimi, da si plinske svetilke občudujejo v njih svoja sloka telesa; — nad dolgimi vrstami taksijev; nad kinoplakati in prometnimi stražarji; — nad bleščeče razsvetljenimi izložbenimi okni trgovin s pohištvom, radioaparati, konfekcijo. krznom in dragulji, ki se vsak ustavlja pred njimi in si jili živahno ogleduje; — nad knjigarnami z iz-loženimi deli Gorkega, Londona, Ehrenburga, Kiscba, Gladkova in drugih, za katere se ne zmeni nobeden ali kvečjemu kak študent brez površnika, z zmečkanimi hlačami in raztrganimi nogavicami v oguljenih čevljih; - nad tramvaji in avtomobili ter njihovimi reflektorji, ki sc lovijo in izginjajo v ulicah kot kresnice v poletni noči brez meseca; —
nad kavarnami, svetlobno reklamo in električnimi urami;-------------sa-
njata siva, hladna, mrka in vzvišena nad vrvenjem, metežom, hrupom, smehom in kričanjem pod sabo, kot da se ju vse to popolnoma nič ne tiče. Le zvonovi iz njiju oznanjajo Veliko noč, praznik miru in sprave.
Velika sobota. Andrej se vrača z dela. Utrujen od dolgočasnega nakladanja opeke na električno dvigalo, prenašanje desk za opaže, večnega hrupa bencinskega motorja za mešanje cementa in peska ter premočen od dežja, ki je pršel popoldne, da še sedaj čuti njegove hladne dotike na vratu in golih rokah in da mu obleka, ki jo je ugrel s pospešeno hojo v mesto, zaudarja po toplem in vlažnem. S težavo se preriva med praznično oblečenimi ljudmi, ki jih je polna ulica; med smejočimi se mladci v lakastih čevljih, s svilenimi šali in dvignjenimi ovratniki na površnikih; med dekleti z mladimi, pravilnimi skladnimi telesi, zavitimi v dišeče krzno ali nove, okusne večerne plašče. Pomaga si s komolci in vsak čas stopa s tro-toarja med tračnice, kjer je več prostora, a mora zato tembolj paziti na
I rezki glas tramvajskega zvonca, ki • ga pogosto opominja, naj se umakne.
Hiti mimo številnih raznašalcev
in prodajalcev vseli mogočih časopisov v velikonočni izdaji:	mimo
siromašno oblečenih malčkov, ki neprenehoma s prosečim glasom ponujajo uvgle pomaranče ali velikonočne razglednice; mimo sebi'enakih, ki sc tudi vračajo z dela in ki so jim obrazi izmučeni, zaskrbljeni; mimo cerkev, ki so še temne, mrtve in iz katerih se širi prijeten vonj kadila; mimo vabljivih vhodov v
tople kinematografe,----------hiti	in
si ogleduje obraze mimoidočih, pozorno in vprašujoče, kot da nekoga išče.
Postaja cestne železnice. Ljudje vstopajo, izstopajo, čakajo. Pozdravljajo se; stiskajo si roke. Oči so jim vesele, kretnje živahne, besede tople. — Vrvež je gostejši, — skoro neprehoden. Mora se mu umakniti v stransko ulico.
Prijetnejše je v njej; — tiše, mirnejše, — čeprav tam na kraju ni več tako čista in so hiše stare, obcestne svetilke pa vse redkejše. — Nikakih avtomobilov, niti hrupa cestne železnice, — — — le redkokdaj zdrdra
po obrabljenih granitnih kockah zakasnel poštni voz, dvokolica hotelskega postreščka ali prodajalca premoga. Tudi ljudje so v njej drugačni, priprostejši. Večinoma so žene. Ozirajo se za njim, — lepe, pohotne, — všeč jim je njegovo mlado, krepko in sveže telo. Ponujajo mu svoje tople, vlažne, krvavordeče listnice v poljub, — vabijo 'sra s sabo, — le za par dinarjev. Nejasne, nedoločene so njih1 kretnje, nobena beseda jih ne spremlja, —- — jtj vendar tako zgovorno razodevajo željo, ki jih je rodila. — Ali Andreju ni do njih.
Doma je. Nerazsvetljen vhod, škripajoče stopnice. Lesene so, dobro jih pozna. Najprej dvanajst, potem še osem1. Zadnja je nekoliko višja in kamenita. Nato levo, druga vrata.
Vrata prve sobe so samo priprta in ves hodnik prijetno diši po kuhanem mesu. Neka žena stanuje že par tednov tukaj, ali dosedaj je še ni videl. Zjutraj je vedno pred njo pokonci; opoldne in zvečer je nikdar ni doma; — skoro vsako noč prihaja iz njene sobe smeh in pritajeni moški glasovi.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 18
»DELAVSKA POLITIKA«
Stran 8
7g mMU tečajev
Trbovlje
Pisana družba v »Društvenem domu«.
Krščanski socialci so se pri volitvah v Bratovsko skladnico združila z nacionalci in elementi, ki so prebrodili že vse organizacije in stranke, ki so se kdaj pojavile v našem mestu. Sklicali so tudi za v soboto, dne 27. februarja sestanek v »Društvenem dpmu« z vabili, ki so jih dan poprej razdeljevali med delavstvom. Na sestanku samem je pa prišlo do takšne polomije, da je bilo sram tako prireditelje, kot obiskovalce, ki so bili sicer maloštevilni, pa pridejo radi na vsako zabavo. Bilo je 150 ljudi in 10 govornikov. ■Govorili so: ljotičevci, jevtičevci, nacijonal-ci, krščanski socijalisti, bojevniki,, neorganizirani, brezposelni in marijine device. To zborovanje je delalo čast pravemu pravcatemu babilcnu. Krščanski socijalci, le tako naprej in kmalu vas bo konec!
Litija
Čitajte brezposelni! Tetka »Fronta« piše, da ona in zeleni pomagajo vsakomur, ki pride brezposeln med nje. Pri nas imamo že izkušnjo. Ko so bile volitve v občino, so gospodje obljubili nam brezposelnim podporo in zaposlitev, samo ako jih bomo volili, sedaj so volitve za nami, glasove smo jim dali za nas pa ni ne podpore ne dela. Trkaj in pritiskaj na kljuko, kolikor 'hočeš, zamorec si storil svojo dolžnost. Za nas ni denarja, občinski prihranki so pa šli, kot je »Delavska Politika« že zadnjič zabeležila — za drugo,	Tako	je
razlika med besedo in dejanjem. Gospodje se ravnajo po pregovoru: obljubiti in dati je preveč,
St. Pavel pri Preboldu
Od volitev obratnih zaupnikov se še nismo oglasili. Pri nas se je sklenila kompromisna lista z NSZ. Obratni zaupniki bodo imeli pri nas dosti dela, saj se dogaja v tovarni vedno dosti stvari, ki zahtevajo intervencij od strani obratnih zaupnikov. Delo zaupnikov bo tudi, da pouče g. Ehrgotta Peregrina, da se nima vtikati med delavstvo. Temu gespodu je iz nepojmljivega vzroka razredna organizacija na potu. Zato ga danes opozarjamo, da s sedanjo prakso pri delavstvu preneha, če ne, ibomo navili druge strune.
Delavsko. Omeniti moramo mimogrede, da ima »Delavsko podporno društvo« v svoji društveni gostilni naročene te-le časopise: »Slovenec«, »Jutro« in ■Pohod«. Delavec, ki slučajno zaide tja, naj bi iz teh listov črpal prosveto in kulturo. Delavci, zapomnimo si to!
Dolsko
Kako se pri nas objavljajo občinske seje. G. predsednik tpošlje vsakemu odborniku povabilo na sejo, pa je stvar opravljena. Pozivamo g. predsednika, da se vsa- j ka javna seja tudi javno razglasi pet dni : pred sejo, da pride lahko vsak občan poslušat.	Občan.
Zalog
Kdo požiga? V Zalogu in okolici so prebivalci v neprestanem strahu, kje se bo pokazal rdeči petelin. Saj je bilo v tukajšnjem okraju že osem požarov. V četrtek 25. februarja pa je jelo goreti pri sodružici Slu-getovi v Zalogu. Goreti je pričel svinjski hlev in le železniškim uslužbencem gre zahvala, da se požar ni razširil, ker so ga takoj opazili ter alarmirali prebivalstvo, da je prišlo gasit in tako preprečili nadaljnjo katastrofo. Le naših vrlih zaloških gasilcev ni bilo — ker jim je odpovedala motorka ali vsled pomanjkanja bencina ali mraza, ne vemo. Nedavno je »Domoljub« dolžil požiga »marksiste«-, danes je pa utihnil in ne vem, koga naj bi sedaj dolžil, ko je jelo goreti tudi pri »marksistih«. Mislim pa, da tudi tajni požigalci, ki uživajo pri vsakokratnem požaru, bodo enkrat prišli v roke pravice. — Ltidovik.
Borovnica
Redni letni občni zbor podružnice »Zveze lesnih delavcev in sor. strok Jugoslavije«
, v nedeljo, dne 7. marca ob 3. uri popol-cme v gostilni »Fortuna«. Člani in vsi, ki zeie pristopiti v organizacijo, vabljeni.
RtiSe
Pospeševanje tujskega prometa? Skupina mariborskih izletnikov se je preteklo nedeljo podala na postajo v Rušah k večernemu vlaku. V bližmji gostilni so se hoteli okrepčati z vinom in kruhom. Toda na veliko začudenje je natakarica izjavila, da kruha nima. Pač ipa so izletniki kmalu na to ■opazili, da se drugim gostom, k jedo guljaž, Postreže tudi s kruhom. ,Na vprašanje gostov, kako to, je sledil odgovor: »Pri nas dobijo kruh samo tisti, ki naročijo še druga iedila!« Zadeva zveni, kakor bi se zgodila v deželi, kjer je veliko pomanjkanje kruha, toda zgodila se je v — turističnem kraju naše Dravske doline . . . Več izletnikov.
Ceile
Kino , METRO PO L“ Celje prinaša:
3. marca: SILVIJA IN NJF.N ŠOFER. Sliainn Ulmska ^pereta neprisiljene komike. V glavni vlogi: Olira Čehova, Leo Slezalc in Oustl Huber. 4., 5. marca : I Z O N A N C I °TOKA SMRTI. Resnična zgodba na dosmrtno je^o Pu nedolžnem obsojenega — zdravnika! A ga je rešila njegova plemenitost!! V glavni vlogi: Warner Baxter.
Nemška verzija! i 'a4? 5i I?ar£a ob 2 ur* nopoldne MATINEJA: A' IN Tl , . . Vil prostori Din 3' 0 In 4'5D.
Sv. Jedert nad Laškim
Rudarsko zborovanje bo v nedeljo, dne . marca ob 11. uri dopoldne. Zborovanje sklicuje ZRJ, govoril bo s. Eržen iz Maribora. Rudarji, pridite!
Ljubljana Kako živimo brezposelni
Že v začetku zime so nas potolažili na socialno političnem uradu z obljubo, da bomo dobili delo. Seveda so tudi tokrat imeli oženjeni prednost.
Sledilo je drugo upanje — Perzija. Mislili smo,' da bomo le tako srečni in dobili delo tam doli, čeravno so delovni pogoji nad vse slabi, vendar smo bili razočarani, ko sm,o zvedeli, da tudi s Perzijo ni nič.
Kakor običajno, smo se zopet dobili v »Zvezdi«. Razgovarjali smo o:	Španiji,
Abesiniji, stavki v Vevčah, mezdnem gibanju na Jesenicah, tujemu kapitalu pri nas itd. Najvažnejši problem za nas brezposelne gradbene delavce je pač vprašanje dela.
Kakor odrešenje pa je padla med nas beseda: »Gremo v Francijo!« Dotični, ki je to vest prinesel, nam je razodel, da »Rafaelova družba« nabira delavce za v Francijo. Urnih korakov smo šli vsi v župnišče sv. Krištofa, kjer je pisarna »Rafaelove
družbe«. Pisarna mora imeti precej prometa, ker je v njej dokaj uradnikov. Zvedeli pa smo sledeče: Počakati bo treba še kakih 5 mesecev, da se o reflektantih za Francijo dobi zanesljive informacije, češ, da so danes med brezposelnimi različni ljudje.
Tako si napeljujemo vodo na svoj mlin; čudno pa se nam zdi, da tudi brezposelne delijo v različne grupe, ker smo vsi enako lačni in imamo vsi enake potrebe.
Eden izmed mnogih.
*
Brivsko-frizerski pomočniki-ce imajo v pondeljek, dne 8. marca ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor, ki je za vse izredno važen z ozirom na dejstvo, da je stopila v veljavo novo podpisana kolektivna pogodba, o kateri se bo pri tej priliki razpravljalo. Vabljeni vsi pomočniki in pomočnice.
Maribor
Lepo uspeli sestanek strokovnih zaupnikov
Minuto nedeljo se je vršil zaupniški sestanek Strokovne komisije, ki je v vsakem oziru lepo uspel. Dvorana v Delavski zbornici je bila nabito polna novoizvoljenih obratnih zaupnikov in funkcionarjev posameznih strokovnih organizacij. Sestanek je otvoril in vodil predsednik KMO s. Petejan, ki je v lepem nagovoru pozdravil novoizvoljene obratne zaupnike. K prvi točki dnevnega reda je poročal tajnik s. Vidovič, in sicer o poteku volilne borbe obratnih zaupnikov in o smernicah bodočega dela, pri čemer je zlasti naglašal, da naj zaupniki posvetijo posebno pažnjo organiziranju delavstva v strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah in pridobivajo našemu delavskemu tisku novih naročnikov. Nato je govoril predsednik s. Petejan o socialni zaščiti delavstva in splošnem polo-
žaju našega delavstva. Podčrtal je zlasti dejstvo, da delodajalci izigravajo določila socialne zakonodaje, zato bo naloga zaupnikov svobodnih strokovnih organizacij, da bodo posvečali temu vprašanju posebno pažnjo. Predpogoj za uspešno delovanje pa je močna strokovna organizacija in dobro razširjen delavski tisk. Oba govornika sta žela za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Pred zaključkom se je priglasilo
21 novih naročnikov
na »Delavsko Politiko«. Po sestanku so se zaupniki in zaupnice slikali. Ta zaupniški sestanek je najlepše pokazal, da naše gibanje napreduje kljub vsem oviram in tež-kočam in na veliko jezo onih, ki skušajo po Jevtičevih metodah zatirati svobodni strokovni pokret.
Združeni krojači in šivilje ter modistinje v boju za svoj obstoj
_ Dne 22. februarja se je vršila letna skupščina Združenja krojačev in sorodnih strok. Skupščino je vodil predsednik Rei-cher Franjo. V svojem poročilu je omenil trud uprave, da zaščiti interese svojih članov, čijih položaj je vsled slabe konjunkture zelo beden. V svrho propagande je združenje priredilo modno revijo v okviru »Mariborskega tedna«, ki; je dosegla lep uspeh in pokazala občinstvu, da ni treba uvažati oblačil iz inozemstva. Hud boj je vodilo združenje proti nelojalni konkurenci in šušmarstvu. Spore je imelo s trgovci, ki prodajajo konfekcijo, v resnici pa izdelujejo oblačila po meri, čeprav bi tega ne smeli. Vendar je treba ugotoviti, da je do-beršen del krivde na obrtnikih samih, ki se stavijo v službo konfekcijonarjev, ne pomislijo pa, da s tem škodujejo sebi in sovrstnikom. V vrstah krojačev, šivilij in modi-stinj ni prave sloge in zavednosti. Tajnik Pravdič je poročal, da je bilo v preteklem
letu kaznovanih sedem šušmarjev na skupno Din 1400, pet pa jih je dobilo ukor. Združenje šteje 213 članov: 98 krojačev, 72 šivilj, 76 modistinj, 20 šivilj za belo perilo, 3 dežnikarje, 1 izdelovalca odej, 1 prikro-jevalca, 1 izdelovalca umetnih cvetlic in 1 bandažista. Obrt je prijavilo 8 krojačev in 5 Šivilj ter 2 modistinji. odjavilo pa 5 krojačev in 8 šivilj. Pomožnega osobja je bilo zaposlenega: 170 vajencev in vajenk, od teh: 34 krojačev, 109 šivilj, 13 modistinj in 12 šivilj za belo perilo. Oproščenih je bilo med letom 7 krojačev', 44 šivilj in 5 modistinj. — Dohodki združenja so bili v preteklem letu za Din 2000 večji kot izdatki. Proračun znaša Din 16.000. Odbor je prejel razrešnico. V okrožni odbor so delegirani: Reicher Franjo, Štiberc, Lešnik in Štuhec. — Občni zbor je sklenil podaljšati učno dobo za vajence in vajenke na štiri leta.
Zgleden zaupnik našega tiska. Dnevno lahko beležimo slučaje, kako požrtvovalno delajo posamezni zaupniki za našo »Delavsko Politiko«. S. Auer, delavec v nekem tukajšnjem podjetju, je smatral povabilo uprave na sodelovanje za tako resno, da je v par dneh zbral med svojimi sodelavci 13 novih naročnikov, ki so mu takoj tudi plačali naročnino. Naj bi našel mnogo posnemovalcev!
Občnega zbora gasilske čete še ne bo
tako kmalu, ker je predsednik g. B. Pogačnik bolan in hoče bodoči občni zbor voditi sam, da ne bi prišlo do novih sličnih incidentov, kot so se zgodili zadnjič, ob priliki nepravilno sklicanega občnega zbora. Ena in druga stran imata sedaj priliko, da se na ta občni zbor pripravita. Dosedanji odbor zatrjuje, da hoče varovati politično nevtralnost v četi, dočim očitajo upravi, ki je^ bila izvoljena na nepravilno sklicanem občnem zboru, da hoče politizirati mariborsko gasilsko četo. — Tisti, ki še verujejo v to, da je gasilstvo mogoče politično nevtralizirati, nočejo videti, dejstev, zlasti ne tega, kar se dogaja širom naše ljube Slovenije. Ko je izšel zakon o gasilstvu, so prevzeli v gasilskih četah in upravah monopol JNSarji, v novih razmerah pa terja ta monopol za se nekdo drugi.
Strojniki in kurjači, pozor! V nedeljo, dne 7. marca se bo vršil redni mesečni sestanek v prostorih Delavske zbornice ob 9. uri v II. nadstropju. Na sestanku bomo obravnavali osnutek kolektivne pogodbe. Vprašanje je izredno važno. Stojimo pred važnimi odločitvami. Naj torej nihče ne manjka!
Družabni večer pri »Unionu«,
Krajevni Medstrokovni Odbor v Mariboru ipriredii v soboto, dne 6. marca 1937 s začetkom ob 20. uri v beli dvorani pivovarne »Union« družabni večer za zaupnike in funkcijonarje ter njih svojce. Vstopnine ni.
DELAJ IN ŠTEDI, DA NE VPRAŠA STAROST, KAKŠNA TI JE BILA MLADOST!
Ko dobi 21 letnd mladenič ali mladenka službo in prične štediti tako, da vloži vsak mesec v
MESTNO HRANILNICO V MARIBORU
Din 100.— in nadaljuje s štednjo do svojega 60 leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek
Din 140.622.11.
Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod:
V	MESTNO HRANILNICO V MARIBORU.
Sprejemamo vloge od Din 10.— naprej.
Radvanje
Predavanje o socialni zakonodaji se bo
vršilo v nedeljo, dne 7. marca s pričetkom ob 9. uri dopolne v gostilni ge. Marije Pesek. Predavala bosta s. dr. Reisman in s. Jelen. Delavci in delavke pridite polnoštevilno.
JeseniSki proračun: 145 ddst. občinske doklade
Za proračunsko sejo .občinskega odbora je določila občinska uprava nedeljo, dne 21. februarja t. 1. od treh popoldne naprej. »Pozive« k seji je podpisal naenkrat spet »predsednik občine«, ki se t »mit d i.iS'«'* '*t ponavlja v slovenščini tudi drugih listin, ki so bile dane obč. odbornikom na razpolago za sejo. Zato popravljamo obvestilo zadnjega .poročila, da se naš »župan« imenuje odslej tudi uradno »župan« . . . Posliušalnica je bila polno zasedena, odbornikov 27. Preden je bil prebran zapisnik zadnje seje, ki je bil drugače
vzet na znanje, je »predisenik občine« naznanil, da je prejel od kluba SDL sledeče nujne dopise:
1. predlog, da se občinski odbor izjavi svarilno pred namero, da se v finančnem zakonu uveljavi določba, po kateri bi morale občine na ukaz upravnih oblastev odpuščati iz službe določene nameščence;
2. interpelacijo, kaj je pravzaprav z u-vedbo slovenskih izrazov kot župan, okraj, pravilnik itd’.
3. predlog, da se naproša g. ban, naj takni nvp.rlp vsa dela za Zi^ra'dbo okrainc
*ran|
»Zdravstveni dom« izročen svojemu namenu
V	nedeljo, dne 21. t. m. je bila otvoritev »Zdravstvenega doma«, ki bo služil kranjskemu delavstvu. »Zdravstveni dom« je velika pridobitev, ne samo za naše mesto, temveč za vso Gorenjsko, saj je najmodernejši te vrste v državi. Poslopje stoji tik ob Savi pod Jelenovim klancem. V pritličju doma so moderno urejeni pisarniški prostori in protituberkulozni dispanzer, ki je res vzorno opremljen. V prvem nadstropju so na desni zdravniške sobe, čijih oprema je v skladu z najmodernejšimi izsledki zdravniške vede. Na levi strani pa je zasilna bolnica, kjer je nameščenih za ženske 5 in za moške 7 postelj. Ta zasilna bolnica je za kranjsko delavstvo pridobitev in nujna potreba. Čestokrat se zgodijo težke obratne, kakor tudi druge nezgode, pa do sedaj nismo imeli prostora, kamor bi spravili take poškodovance. Odslej bo marsikakšen bolnik zdravil poškodbo ali drugo bolezen kar v »Zdravstvenem domu« in ga ne bo več treba pošiljati v ljubljansko bolnico, ki je itak vedno prenatrpana. Prav tako je velike važnosti, da bomo slednjič dobili prepotrebno javno kopališče, za katero je zanimanje v vsej javnosti. Poleg javnega kopališča bo tudi oddelek za medicinske kopeli, prostor za počitek in masažo. — Ob otvoritvi smo slišali od posameznih govornikov lepe besede. Želimo, da bi se v bodoče res posvečalo več pozornosti socialnopolitičnim potrebam delovnega ljudstva. Prepričani smo, da bo tudi delavstvo znalo upoštevati stremljenje merodajnih činiteljev, če bodo hodili po poti, ki so jo začrtali ob otvoritvi »Zdravstvenega doma«.
Gospod dr. Saboty o tekstilni stavki.
Na zasedanju banovinskega sveta je bilo govora tudi o tekstilni stavki. G. dr. Sa-botyju se je zdelo potrebno, še enkrat po-vdariti verzijo, da je bila tekstilna stavka politična in pri tem se je strinjal s tozadevnimi ukrepi g. bana. Nadalje je razlagal, da je bila stavka vprizorjena zgolj radi agitacije za občinske volitve, kar da je rodilo tudi delni uspeh za opozicijo. Zlasti pa je povdaril, da ni bilo .ob priliki izpraznitve tovarn nikakih žrtev, i » . si ■o«	— Jo dr. Sabotyjevo »objektivno«
poročilo je »Slovenec« izrabil, da ponovno podčrta svojo »resnicoljubnost«. G. dr. Saboty ni povedal ničesar, kar bi bilo v prilog delavstvu. Ako bi imela kranjska tekstilna industrija kakšnega svojega ravnatelja v banskem svetu, bi najbrž ne bil govoril drugače kot je g. dr. Sabotv. Več pa k izvajanjem dr. Sabotyja ni treba reči.
Slovenska Bistrica
Občni zbor podružnice I. kolesarskega društva je nepričakovano dobro uspel. Posebno mladina je z zanimanjem in veseljem sledila poteku. Videlo se jim je, kako se zanimajo za stvari, o katerih takrat, ko so sedeli na šolskih klopeh, niso ničesar čuli. Takoj v početku so naši tamburaši zaigrali »Bratje, le solncu, svobodi«. Tajniško poročilo je podal s. Kmetec Iv., iz katerega smo posneli, da je bilo preteklo leto precejšnje število sej in članskih sestankov ter da je društvo narastlo na članstvu. Blagajnik s. Kiligan je poročal, da se je društvo tudi gmotno znatno okrepilo. Društvo ima sedaj kolesarski, pevski, godbeni in dramatični odsek. Vodje odsekov so poročali, da je bilo več pevskih in godbenih nastopov pri raznih prireditvah; omeniti moramo tudi diletante, ki so se udejstvovali pod vodstvom s. Leskovarja. Presenečen po tako vidnem uspehu v podružničnem delovanju, je pozdravil zbor v imenu centrale predsednik s. Perko in čestital k uspehu. Priporočal je članom, da se zanimajo tudi za strokovno gibanje, zlasti pa naj skrbe za svojo izobrazbo s tem, da čitajo in naroče svoj delavski list »Delavsko Politiko« in tudi zahajajo samo v lokale, kjer jo imajo naročeno. — V novi odbor so bili izvoljeni ss.: Sovič Ludovik, predsednik; Dorn Josip, podpredsednik; Kmetec Ivan, tajnik; Lesjak Franjo, namestnik; Teger Ivan, blagajnik; Krajnc Ludovik, namestnik; Vidmajer Josip, Levart Rudi in Tomažič Ivan, odborniki; vodja kolesarskega odseka s. Kiligan Fran; vodja pevskega in godbenega odseka s. Krajnc Ludovik; vodja dramat-skega odseka s. Razboršek Jakob; nadzorstvo ss.: Zaft Maks in Kiligan Franc, gospodar Kmetec Ivan. Novemu odboru želimo, da nadaljuje svoje delo v pravcu kot preteklo leto.
bolnišnice na Jesenicah ob sodelovanju vseh prizadetih činiteljev.
Občinska uprava je sama predlagala nujnost njenega predloga o spremembi pravilnika pristojbin za vodo iz obč. vodovoda. Z večino glasov, temelječi v zvestobi k JRZ, je občinski odbor odklonil nujnost prvega predloga, soglasno pa je bila sprejeta nujnost vseh ostalih zadev.
Pri splošni razpravi
o proračunskem osnutku
za leto 1937-38 v znesku Din 2,204.295 izdatkov in prav toliko dohodkov pri isti dokladi po 50 odst. na posredne davke kot v tekočem letu in o proračunu uibožnega sklada v znesku Din 228.010 izdatkov in prav toliko dohodkov so govorili za klub »predsednik občine« in g. Arnež, od kluba SDL dr. Stanovnik in dr. Štempihar, od kluba narodno-socialne liste dr. Rekar. Dočim sta prva dva hvalila proračunski o-
Stran 4
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 18
snutek, kar se je dalo, so ostali trije prašili po njem in po vsej politiki, ki jo podpira »zmagoslavna dvajsetorica 25. oktobra«, tudi, kar se je dalo. Dr. Rekar, član bivše JNS občinske uprave in večine, je z zadovoljstvom ugotovil, da je današnja večina sestavila svoj proračun natančno po tistih zgledih, ki jih je uvedla prejšnja JNS-večina, čeprav vodijo današnjo večino osebe, ki so preje vedno zabavljale čez JNS-proračune, na podstavi neizp odbitih številk in primerjav je pa dokazoval, da je v številčnem oziru novi proračun katastrofalen za Jesenice, ker obstaja vsa umetnost tega proračuna v tem, da skriva visoko povišanje doklad. Dr. Štempihar je dveh govorih opozarjal na isto zvijačo, drugače pa podvrgel proračun kritiki z zrelišča, da se predlaga proračun s slepim posnemanjem' prejšnjega načina sestavljanja in brez ozira, da dobimo nove 35 odst. šolske doklade; pri danem stanju bodo jeseniški občani plačevali namesto dosedanjih skupnih HO odst. doklad
nove skupne doklade po 145 odst.
Občinska doklada ibi morala zaradi tega biti letos zmanjšana za vsaj 25 odst. Mimio tega je opozoril na šepasto oporo, ki jo je v visečem boju za pogoje kolektivne pogodbe doživelo industrijsko delavstvo pri današnji večini na občini, ter na okolnost, da zvišuje občinska uprava doklade istočasno, ko mora delavstvo zaradi ultimatuma močnejšega in vsestransko podprtega pristati na znižanje mezd! Proračunski predlog večine je dokazal, da se dne »25. 10. 1936 ni obrnila sejna miza za 100 stopinj, pač pa so se nekateri bivši cpozicionalci obrnili za toliko.« Ker je govornik med drugim tudi ugotovil, da so člani večine zgledni člani JRZ, so nekateri od njih zatevali, da se ta beseda posebej zapiše v zapisnik. Govornik je rade volje pristal v to.
(Dalje prihodnjič.)
2re(e pri Konjicah
Ena veselo žalcStna. Pust je čas ženitve in možitve. Pravijo, da ženske komaj čakajo, da pridejo pod klobuk, ker jih je mnogo več kot moških in da se zato vsaka podviza. Pa menda ne bo čisto res. Nek tukajšnji občan je sklenil, da si bo vzel za družico neko Čadramko. Izvršeni so bili oklici in vse pripravljeno za poroko. Ko je na pustni pon-deljek prišel ženin s svati na nevestin dom, je izvedel, da je nevesta izginila. Ker pri nas ni v navadi ugrabljenje, je gotovo odšla z doma prostovoljno, da se skrije pred' ženinom. Ženin in svatje so nekaj časa čakali, potem pa so se vrnili brez neveste na ženinov dem, kjer so imeli gostijo, čeprav brez boljše polovice. Ženin je ostal čemeren na svojem domu, nevesta pa pravijo, da je vesela, da se je pust tako srečno zaključil.
Stavka v rudniku ..Stanovsko"
ored sodiščem
Vloga stavkokazov. — Funkcionarji organizacije obtoženi.
Dne 10. februarja se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava proti 6 rudarjem znanega rudnika »Stanovsko« pri Poljčanah, v katerem so menda najžalost-nejiše razmere rudarjev v celi državi. Delavci so prisiljeni vsakih par mesecev ustaviti delo, ker jim lastniki rudnika po več mesecev ne izplačajo zaslužene mezde.
Takšna protestna stavka je bila tudi aprila lanskega leta, radi katere je potem vsled ovadbe stavkokaza, posestniškega sina Rudolfa Druškoviča pri orožništvu Državno pravdništvo obtožilo 6 rudarjev po členu 18 zakona o zaščiti javne varnosti in reda
V	državi, češ, da so stavkokazom grozili, da jih bodo močno pretepli, da ne bodo za nobeno delo več ali pa ubili, če bo šel še kateri na delo. En rudar je bil tožen radi tega, ker je stavkokazu Francu Berglezu pribil na stanovanjska vrata listek, s katerim mu je grozil, da se mu bo lahko slabo pripetilo, če bo hodil med stavko na delo in da miu je ob drugi priliki rekel, da ni drugega vreden, kakor da ga ustrelijo, če bo hodil še na delo.
Zagovor: Kričeče razmere v rudniku.
Obtoženi delavci, večinoma organizirani, so se zagovarjali z neznosnimi razmerami v rudniku, kjer nikdar niso dobivali >v redu izplačane mezde, čeprav zakon predpisuje, da mora dobiti rudar mezdo izplačano koncem vsakega tedna. Predsednik organizacije, obtoženec Anton Pristovnik, ije radi kršenja zakonodaje v rudniku ponovno vlagal pritožbe na razne oblasti, sresko načelstvo, rudarsko glavarstvo, na Delavsko zbornico, intervenirala je Zveza rudarjev po tajniku s. Arhu, II. rudarska skupina po s. Pliberšku, a vse je bilo zastonj. Ljudstvo je bilo radi tega razburjeno in je končno stopilo v stavko, katero pa so lomili stavkokazi1, večinoma takšni, ki so imeli doma na posestvu zastonj stanovanje in hrano, med tem, ko od zaslužka odvisni rudarji niso imeli odi česa živeti. — Vodje organizacije in stavke so imeli vsled tega skrajno težavno stališče, da so mirili ljudi in so zato tudi morali svariti stavkokaze pred razburjenjem izstradanih rudarjev.
Zagovornik dr. Reisman je povdarjal,
da je bil mišljen člen 18 in 17 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi le za državna podjetja, ne pa za zasebna. V državnih podjetjih se namreč delavec lahko pritoži na nadrejene oblasti proti kršenju delavskih pravic in drugim krivicam. Tam si torej lahko delavec pomaga s pritožbami in zato v državnih podjetjih ni tako potrebna poslednja obramba s stavko. V zasebnih podjetjih pa ni mogoča nobena pritožba, ker oblasti nimajo moči in sredstev, da upognejo podjetnika, kakor se to že vidi leta in leta ravno pri rudniku »Stanovsko«. Lastniki tega rudnika dolgujejo celo Bratovski sklad -nici
nad pol milijona Din delavskega denarja,
katerega so že odtegnili delavcem od zaslužene mezde, ne da bi ga pošteno odrajtali Bratovski skladnici. Mezda se sploh nikdar redno ne izplačuje. Če delavci podjetje tožijo, so pa nazadnje brezuspešni rubeži, ker .podjetje samo prodaja premog in ni najti nobenega dtenarja pri njih. Oboleli rudarji ne dobivajo niti branarine od bolniške blagajne, oziroma Bratovske skladnice, ker rudnik niti te ne plačuje. Na ta način so rudarji kljub . lepi socialni zakonodaji izročeni na milost in nemilost brezvestnim podjetjem, proti katerim je celo Bratovska skladnica, torej urad sam, brez moči.
Kazen jim je odpuščena.
Branilec je z ozirom na ta položaj predlagal, da se obtoženi rudarji kljub pričevanju stavkokazov, ki so tem revežem skočili za hrbet in zakrivili zlom stavke, oprostijo. Rudarji so namreč zaupali na zaščito socialne zakonodaje in bili uverjeni, da se branijo le v okvirju' zakona, ko zakon o zaščiti delavcev po členu 73 in 104 in 123 celo sam podpira borbo delavstva v stavkah.
Sodišče je uvaževalo to bedno stanje zatiranih rudarjev s strani lastnikov rudnika ter je v smislu § 21 kazenskega zakona dva tožena spoznalo sicer krivim, toda z ozirom na prilike, pod katerimi je bilo krivično dejanje storjeno, jih je
oprostilo' vsake kazni.
Zoper 4 obtožence je kazensko postopanje izločeno.
V ogleda
Komenda
Nas bi radi učili. V vasici Nasovče smo imeli na pustni večer majhno zabavo. Bili smo zbrani sami rdečkarji, kaikor nas imenujejo. Ko je ob 11. uri ponoči zapel zvon v znak pričetka posta, so se od nekod! poja-
VZAJEMNOS7
Celje
Občni zbor »Vzajemnosti«, ki se je vršil 21. februarja v Delavski zbornici, je prav lepo uspel. Vsled odstotnosti bivšega predsednika, je vodil občni zbor podpredsednik s. Škorjanc, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, predvsem pa zvezinega predsednika s. dr. Jelenca. Iz poročil posameznih funkcijonarjev, je bilo najobširneje tajniško, katero je podal s. Godnik. Iz poročila blagajnika sc je članstvo prepričalo, da bo treba mnogo truda, da se bo denarno stanje izboljšalo. Nadzorstvo je poročalo o vzornem redu, ki ga je vpeljal društveni blagajnik trgovec s. Božič in je s pohvalnim dodatkom predlagalo razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Tudi izvajanja s. dr. Jelenca so zelo zadovoljila, o čemer je pričal buren aplavz. Pri volitvah odbora je bilo izvoljeno novo vodstvo, v katerem je ostalo mnogo delavoljnih funkcijonarjev iz prejšnjega odbora. Novo izvoljeni odbor je garancija, da bo kos svojim težkim nalogam na kulturnem polju, saj ga čaka mnogo dela. Družnost!	Svit.
Studenci pri Mariboru
Občni zbor »Vzajemnosti« se je vršil v sredo, dne 17. febr. Od odbora, ki je bi izvoljen na ustanovnem občnem zboru, je le malo preostalo. V splošnem je bilo društvo zelo agilno, zlasti dramatični odsek, ki je v letošnji sezoni vprizoril tri igre in nekatere tudi po trikrat ponavljal. Članski sestanki se vrše vsak teden. Novi odbor je sestavljen tako-le:	predsednik Koražija
Maks, nam. Koren Drago; zapisnikar Ledinek Stanko, nam. Gselman Frida; blagajnik Jurca Branko, nam. Koražija Marija; gospodar Sever Edvard, nam, Kramčeva Hedvika.
V	nadzorstvu pa so: Schvvarz Rajmund, Pez-dSček Vili, Jevšnikcr Ivan. Upamo, da bo novi odbor kos nalogam, ki ga čakajo. Glavno pa je: vztrajno na delo!
Smlednik
Predavanje o Ivanu Cankarju smo imeli dne 14. febr. ob lepi udeležbi članstva. Predaval je s. Vehovec iz Kranja, ki ga želimo še večkrat videti med nami. Predavanju je prisostvovalo tudi več kmečkih fantov. Manjkali so pa mnogi, ki se radi bahajo, kako so zavedni. S. Vehovcu se je zahvalil za predavanje s. Sever. Treba bo skrbeti za to, da borno vzbudili zanimanje za izobrazbo med ljudstvom in ga obvarovali pred pogubnimi posledicami alko-
hola. Zlasti vabimo na naše prireditve tovarniške delavke in seveda tudi v članstvo »Vzajemnosti«.
Griže
I. redni občni zbor »Vzajemnosti« bo v
nedeljo, dne 7. marca ob 3. uri pop. v prostorih pri s. Zupančiču v Megojnicah. Udeležba za člane dolžnost, vabljeni pa tudi vsi prijatelji in simpatizerji. Družnost!
Ruše
Koncert. »Vzajemnost« je v nedeljo popoldne priredila v »Sokolskem domu« zelo dobro uspel koncert, na katerem je poleg lastnega moškega pevskega in tambura-škega zbora nastopilo tudi pevsko društvo »Grafika« iz Maribora. Po pesniško vznesenih uvodnih besedah s. Potrča so pevci skupno zapeli »Delavski pozdrav«. Za tem je »Grafika« zelo čuvstveno odpela »Vzbu-jenje duhov«, Ravnikovo »Kam si šla« in Foersterjevo »Njega ni« pod vodstvom svojega pevovodje prof. Vrabca, ki je z moderno izbranimi kompozicijami • dal koncertu posebno obeležje. Domač pevski zbor je pod vodstvom svojega mladega pevovodje Jankovega Fričeka zapel Ipavčevo »Imel sem ljubi dve in Hladnikovo »Na planine«, pri katerih je zlasti ugajal sicer še malo plahi, a mehko in sočno zveneč tenorjev samospev. Mladi pevovodja je tekom dobrih dveh, treh mesecev, odkar zbor obstoji, izoblikoval iz neobdelanega mate-rijala dobro, homogeno pevsko družino, kar je tembolj vpoštevati, ker se tako pevci, kakor njih pevovodja mučijo čez dan v tovarni za svoj kos kruha. Društveni tamburaški zbor je, dasi maloštevilen, presenetil s precizno izvajanimi komadi, ki se jih je v kratkem času naučil že cel ducat. Po odmoru je »Grafika« zapela še Mirkovo »Pomlad«, Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja«, Ferjančičevo »Sijaj, sijaj solnčice« in Železnikovo »Na vasi«; tenorski iu baritonski solo sta vzbudila v dvorani burjo odobravanja. Domači pevski zbor je zaključil prireditev z Jobstovo »Mi hočemo pesmi« in Preglovo Družnost«. — V kratkem času svojega obstoja se je ruška Vzajemnost« dobro uveljavila. Le ne popustiti in tako naprej. Uspehi, moralni kakor materijalni, gotovo ne bodo izostali, če bodo nje prireditve vedno tako lepo obiskane, kakor ta, prva. Mariborskim gra-fičar.iem pa vse priznanje za njihovo sodelovanje v okviru našega delavskega kulturnega gibanja. Ruško delavstvo jim tega ne bo pozabilo. V kratkem priredi ruška »Vzajemnost« »Cankarjev večer«, na katerega vabi tudi mariborske sodruge.
c.
vili na vasi 'fantje, ki nam jih radi njih pobožnosti kaj radi stavljajo za vzgled in so delali tak hrušč in trušč, da 'je bila vsa vas pokonci. Kletve in umazane 'besede na naslov naših deklet so odmevale po vasi, da je bilo človeka sram. Ko smo rdečkarji zapuščali zabavo, je bilo mirno in tiho, kot se spodobi za dostojne ljudi kot so delavci. Take so posledice ene in druge vzgoje.
Maribor
Redni občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije se bo
vršil v nedeljo, dne 7. marca t. 1. s pričetkom ob pol 10. uri v dvorani Delavske zbornice. Člani, pridite!
Španska vojna in borba pri nas. »Slovencu« ne gre v glavo, kako more »Slovenski Narod« v svojih poročilih s španskih bojišč »simpatizirati« z legalno vlado- Očita mu levičarstvo in protislovje z ideologijo, ki jo zastopa. »Slovenec« 'bi moral že vedeti, da je 'predpogoj za izdajanje dnevnika dobra finančna podlaga. Časi, ko so bili ata »Narod« na vladi in je naročilni listek »Slov. Naroda« bil več ali manj legitimacija državotvornih elementov, so minuli. Minulo je sedem debelih in prišlo je sedem suhih let. Odkar »Narodu« ne kapajo naročniki več tako, kot poprej enkrat in sedaj najbrž pri »Slovencu«, se mora »Slovenski Narod« bolj ozirati na simpatije slovenske javnosti, kakor pa na meščansko ideologijo, kateri služi. Saj je tudi »Slovenec« večkrat ubiral take strune, kadar se .mu je to zdelo potrebno. Zato ni prav, ako zameri »Sl. Narodu«, ker ne zavzema glede španske vojne. enakega stališča kot on. »Slovencu« se danes ni treba ozirati na mnenje javnosti. Ali pa se »Slovenec« morda boji, da bi njegov stari kolega ne zašel popolnoma v levičarske vode, da bi se ne mgola več iti po starem receptu klerikalce in liberalce. Mogcče je »Slovenec« celo prepričan, da »Sl. Narod« res lahko ustvarja javno mnenje med Slovenci, to se pravi: če ibi »Slovenski Narod« spremenil svoje stališče do španske vojne, da 'bi .potem vsa slovenska javnost moralno podprla generala Franca? Mogoče misli »Sovenec«, da bi na ta način bile Francove ofenzive bolj učinkovite, kakor so pa, kljub navijanju v »Slovencu«. Iz gleda pač tako, kakor d'a je v španski vojni vse odvisno od »Sl. Naroda«. Ako ga »Slovenec« pripravi do kesanja, ibi bilo potrebno še tc, 'da se obdamo s kitajskim zidom in uničimo radijske valove, dokler ne zatremo v slovenski javnosti poslediijih simpatij do španske legalne vlade in jo navdušimo za nacistične generale, r	—id.
Znati je treba! Ob priliki podpisa .iugo-siovansko-bolgarskega mirovnega in prijateljskega pakta je direktor Bafa tvornice v Borovem poslal brzojavni pozdrav bolgarskemu carju. Zakaj, o tem poroča Bafin list »Borovo«; »Bolgarska potrebuje... obutev, gumijeve izdelke... in jugslovanska industrija rabi teh novih šest do sedem milijonov konzumentov, ki jih bo dobila v Bolgariji.« Tudi pozdravne brzojavke so večkrat dobro preračunan trgovski posel. Taka brzojavka ne stane mnogo in carjev odgovor je vizitka, ki. jo bo Bata ob prvi priliki lahko dobro izkoristil. Idealno prijateljstvo obeh narodov je za hladnega računarja Bafo vredno toliko, kolikor vrže profita.
Preveč težki, da bi jih mogli prenašati.
V	avstrijskem listu za habsburško propagando »Unter dem Doppeladler« čitamo odgovor uredništva na vprašanje nekega »cesarju zvestega« (kaisertreu) v Grazu, ki je hotel vedeti, kakšna naj bo enotna novoletna želja vseh črnožoltih monarhistov. Ta odgovor glasi; »O Bog! Daj, da bo Avstrija zopet taka, da bo lahko prenesla Habsbur-govca kot monarha!«
Delavski pravni svetovalec
Rubež pohištva, ki ni last zavezanca.
(Trbovlje).
Vprašanje: Vdova po nekem čevljarskem mojstru me toži na plačilo večjega zneska, katerega dolgujem že 4 leta. Ali more zarubiti pohištvo, ki je last moje žene?
Ocgovcr: Pohištva Vaše žene Vaš upnik ne more zarubiti. Če pravda še leče ter niste terjatve v zadnjih 4 letih nikdar -priznali in gre za terjatev za izvršeno čevljarsko delo, pa lahko tudi še v pravdi prigovarjate, da je tožničin zahtevek zastaran, ker taki zahtevki zastarajo v 3 letih.
Dopust in mezda za bolezen nameščencev.
Koliko prispeva bratovska skladnica za popravilo zob? (Celje)
Vprašanje:	Manjka mi več kot
polovica zob. Koliko odstotkov mora prispevati Bratovska skladnica za zobno protezo?
Odgovor ; Vsaka krajevna bratovska skladnica odredi v svojem letnem proračunu neko vsoto za popravilo zobovja. Na prošnjo odobrava potem krajevna uprava po lastnem prevdarku in na podlagi zdravniškega izvida izdatke za popravilo zob in zobne proteze za vsak slučaj posebej.
Dolg pri trgovcu (Celje)
Vprašanje: Pri nekem trgovcu sem jemal dalj časa blago na upanje ter sc zadolžil za večji znesek. Za večji znesek sem se pozneje zadolžil tudi pri drugem trgovcu. Z obema sem se dogovoril, da jima bom odplačeval terjatve v obrokih, katerih pa
tudi nisem mogel držati. Sedaj mi grozita s tožbami. Ali lahko iztožita naenkrat ves dolg?
Odgovor: Če Vam trgovca nista dovolila .odloga za plačilo njunih terjatev, lahko iztožita te terjatve v celoti. Zato je najbolje, da se z njima na kak način poravnate, da si prihranite stroške.
Dedščinske pristojbine (Ribnica na Pohorju)
Vprašanje: Po očetu, ki je umrl leta 1935., sta prevzela posestvo oba sinova, ki sta se obvezala izplačati ostale otroke v gotovini. Tekom zapuščinskega postopanja so nastali stroški za notarja, davčno upravo itd., katere hočeta sedaj oba prevzemnika posestva porazdeliti med vse dediče. Ali sta J< temu upravičena?
Odgovor; Če ni bil sklenjen med dediči kak drugačen dogovor, so dolžni nositi stroške zapuščinskega postopanja kakor tudi plačati zaostale davke do dneva, ko je bila zapuščina prisojena, vsi dediči sorazmerno s prejetimi dednimi deleži.
Obrt brez koncesije (Laško)
V	P r a š a n j e :	Izvršujem	mizarsko
obrt brez oblastvenega dovoljenja in sein radi tega že bil od obrtnega oblastva kaznovan. Ali bi mogel doseči pri obrtnem oblastvu z ozirom na to, da moram skrbeti za veliko družino, da mi dopušča še naprej izvrševati obrt, ne da bi io prijavi! in ne. da bi plačeval davek?
Odgovor: Tega ne boste dosegli, ker mora -vsak obrtnik imeti za izvrševanje obrti dovoljenje pristojne obrtne oblasti, odnosno mora obrt prijaviti. Davkarija pa mu seveda predpiše obrtni davek.
MALI OGLASI
Našičitateifi kupujejo najceuejšc pri tnH e re n 11 li!
Franc Kormannoi nasi.Knr! Rass
Maribor, Gosposka nlica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Naj-večia izbira in najboljši nakup.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Zahteonjte vedno m povsod H In pecivo iz nelovske pekarne v Mariboru. Kis;
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru.