Pdštnina plačana v gotovini
Naše
DELOJl
	Komunisti, ki se bore za sociali-
	zem v svoji deželi, za neodvisnost
	in enakopravnost svojega naroda,
■	se hkrati borijo za ideale sodob-
■	nega človeštva.
31	(Đ'LASj
Krško, 23. marca 1950	GLASILO OKRAJNEGA O D B O R A O F K R S K O
Leto III. — Štev. 3.
V nedeljo bomo volili poroke boljše bodočnosti
Tov. KARDELJ
zo dom
nosilec list© CD F narodov
Iz govora tov. Kardelja
v Črnomlju
Danes, ko narodi Jugoslavije zopet bijejo pod vodstvom tovariša Tita težko in naporno bitko, bitko za socializem, bitko, ki nam mora prinesti še eno veliko zmago, s katero bodo položeni gospodarski temelji blagostanja našega ljudstva in njihovega vsestranskega kulturnega napredka, a likvidirana bo vsaka možnost izkoriščanja človeka po človeku. To je obenem bitka za ekonomsko neodvisnost naše države. V tej bitki, tovariši in tovarišice, OF, vaša ljudska oblast in tov. Tito računajo na vašo tako požrtvovalno in vztrajno podporo, kakršno, ste jim dajali v času narodnoosvobodilne vojne. Žrtve, ki so padle v veliki osvobodilni vojni, bi padle zaman, če ne bi do konca uresničili veliko stvar, za katero smo se tedaj borili in za katero je padlo toliko ljudi. Ni dovolj biti samo nacionalno svoboden, potrebno je, da se iztrebi v naši domovini vsaka možnost izkoriščanja človeka po človeku in da obenem postanemo gospodarsko dovolj močni, da bi mogli zagotoviti vsakemu delovnemu človeku dostojno življenje. Šele potem bomo lahko rekli, da smo dosegli cilj, za katerega
smo se v času narodnoosvobodilne vojne
lotili orožja.
Nova Jugoslavija, nova Slovenija ni več. kakor je bila stara — domovina za nekaj desettisočev izbranih, a. zla mačeha za delovno ljudstvo, marveč je postala domovina za delovne ljudi in strog sodnik za vse tiste, ki se nočejo pobotati z dej -stvom, da je v njej za vselej odzvonilo vsake vrste izkoriščevalcem, špekulantom in mnogoterim reakcionarnim mračnjakom ter sovražnikom enakopravnosti narodov in napredka človeštva. — Naše ljudstvo si danes pišp usodo samo in to morajo vzeti na znanje tudi vsi tisti, ki jim. to ni všeč, bodisi - da se nahajajo znotraj' ali zunaj meje naše države!
Sedaj pa velja, za nas vse, za'naše.delovno ljudstvo star ljudski pregovor: »Kakor ši boš postlal, talko boš- spal.«"
Petletni plan
Naše partijsko in državno vodstvo in posebej še tovariš Tito nikoli niso skrivali, da bo to težka naloga in da bo potreben marsikak težak napor in tudi mar-sikaka žrtev. Nam ta naloga nikakor ne more biti lahka. Razen svojih lastnih delovnih rok mi namreč nimamo nič, na kar bi se lahko naslonili. Toda to ni tako malo. Mi namreč dobro vemo, da so delovne rolke našega ljudstva zlata vredne in če se one združijo v enotnem napora so one sposobne tudi gore premikati.
Včasih ta ali oni pravi petletni plan je lepa reč, ampak težiko gre in dobro bi bilo malo počivati. Toda s to stvarjo je tako, tovariši in tovarišice, kakor kadar kmet žene zaprego v strm klanec. Sredi klanca ne moreš počivati. Če boš ustavil voz, ti bo zdrdral nazaj, navzdol po klancu, in še konja bo potegnil za seboj. In ti v resnici nisi počil, pač pa si imel veliko škodo. Tako je tudi z našim petletnim planom. Na pol poti se ne moremo zaustaviti in ne počivati. Potrebno je pognati do vrha klanca — potem se bomo pa lahko precej oddahnili. Če pa bi sedaj zmanjšali, naše napore, bi v resnici dosegli ravno nasproten učinek: težave bi se povečale, a ne zmanjšale.
To so razlogi, zaradi katerih vas vodstvo Komunistične partije, OF in naše ljudiske oblasti s tovarišem Titom na čelu vztrajno poziva, da naj vas ne plaše trenutne težave in velike naloge in da je neogibno potrebno, da vsakdo čim bolj zavestno izvrši vse svoje obveznosti, ki jih ima do države, do naše Ijuidiske skup-, nosti. Vsi vi se morate vsak trenutek zavedati, da ni več država eno, ljudstvo pa drugo. Sedaj sta država in delovno ljudstvo nerazdvojna celota in uspeh celote je odvisen od dela in naporov vsakega posameznega državljana. Kolikor bolj zavestno in pošteno bo vsak delavec, delovni kmet, uslužbenec, prosvetna delavec izvršil svoje obveznosti, toliko laže in hitreje bo šel naš voz, petletni plan navzgor po klancu. In narobe, tisti, ki ne izvršujejo svoje obveznosti, ne le škodujejo ljudski skupnosti ampak otežujejo življenje svojemu sosedu in sodelavcu, ki izvršuje svoje obveznosti a končno škodujejo tudi sami sebi.
Odkup
Država odkupuje kmetijske pridelke in živino zato, da bi zagotovila normalno prehrano prebivalstva. Če ne bi na sedanji način doma intenzivno odkupovali pridelkov, bi se morali odreči kupovanju marsikaterih nujno potrebnih strojev, ki jih potrebujemo za naše nove tovarne, in surovin, ki jih potrebujemo za našo industrijo. Planski odkup kmetijskih pridelkov je potemtakem za nas sedaj nujen, on je sestavni del naših naporov v borbi za izpolnitev petletnega plana. In kolikor bolje in pravilneje bo tdkel ta odkup, toliko laže nam bo izpolniti petletni plan in toliko prej bomo lahko začeli olajševati odkupne obveznosti. Delovni kmetje bii morali biti potemtakem sami zainteresirani, da teh nekaj let, ki so za nas pač najtežja, država ne bo imela velikih težav pri odkupu, kajti od izvršitve petletnega plana bo imelo korist tudi samo delovno kmečko ljudstvo in ono v prvi vrsti. .
i.etos bomo že napravili znaten korak naprej, v pogledu, olajšanja odkupa. Zvezna vlada pripravlja uredbo o odkupu letošnjih pridelkov, ki bo kmetom olajšala izpolnjevanje-.odkupnih .obveznosti. Značilnosti 'te uredbe so naslednje:
(Nadaljevanje na 2. strani)
TOVARIŠ
HRIBAR
JANEZ
naš kandidat za zvezno skupščino
Naš kandidat za Zvezno skupščino je rojen leta 1909 v Ložu na Notranjskem iz srednje kmečke družine. Že v predaprilski Jugoslaviji se je zanimal za politiko ter sc boril za pravice delovnega ljudstva, saj je član KPJ od leta 1939. Po okupaciji Slovenije od fašistične Italije je po ustanovitvi OF Slovenije postal aktiven član OF. Ob napadu Nemčije na SZ je stopil v ilegalo in začel organizirati osvobodilno gibanje na Notranjskem. Bil je komisar bataljona, do leta 1943. Zatem je bil postavljen za namestnika komisarja divizije in kmalu nato za komisarja divizije. Od januarja 1944 je bil komisar 9 korpusa in od leta 1945 pa komisar 7 korpusa.
Za zasluge in hrabrost v Narodnoosvobodilni borbi je bil večkrat odlikovan.
Leta 1945, ko se je ustanovila Ljudska vlada Slovenije, je' bil imenovan za ministra gozdarstva in kmetijstva.
Od leta 1949 je sekretar Oblastnega komiteja KPS za ljubljansko oblast in predsednik Oblastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast.
Tov. Hribar je član plenuma CK KPJ, član politbiroja CKKPS, sekretar politbiroja Oblastnega komiteta za ljubljansko oblast in tudi član Glavnega odbora OF Slovenije.
Že leta 1945, ko je kandidiral v našem okraju, smo mu izrazili svoje zaupanje. Danes pa, po velikanskih uspehih obnove naše dežele in izvršenju tretjega leta petletnega plana, pa bomo še z večjim zaupanjem šli na volišče in izrazili naše priznanje preko njega KPJ, ki nas vodi v socializem.
Zev. Čelade Meje
namestnik kandidata za zvezno skupščino
Tov. Colarič Alojz namestnik kandidata za Zvezno skupščino je bil rojen na Sli-novcih in prebival v Šutoi: Ker je bilo pri hiši dosti otrok, je bilo življenje težko in se je moral večkrat preživljati z dnino. Delal je kot tesarski delavec. ;Pred okupacijo je bil nekaj časa .pismonoša. Razpad vojske stare Jugoslavije ga je dobil v vojski. Po prihodu domov je bil nekaj Čaša zopet pismonoša. Že v juniju 1941 je delal na terenu Sv. Križ kot terenski politični delavec.
Zaradi političnega dela je bil kompromitiran in odšel 20. aprila 1942 v gorjanski
bataljon. Kmalu na to je postal komisar bataljona v Cankarjevi brigadi, komisar art. v 15. diviziji, komisar belokranjskega odreda v letu 1944 in končno komisar 18: divizije po činu major. Član KPJ je postal v letu 1942.
Po osvoboditvi je bil član novomeškega odbora OF in poslan na teren Brežice za gospodarsko obnovo izseljenega Posavja. Na prvih okrajnih volitvah je bil izvoljen za predsednika okrajnega LO Krško. Na tem mestu je delal do osnovanja ljubljanske oblasti, kamor so ga poklicali za poverejnika za lokalni promet.
NA VOLITVE:
Za srečo m napredek!
Za nerazdruzno bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije!
. Za miren razvoj m zmago socializma!
Besede tovariša Tita
o našem zadružništvu in kmetijstvu
V SVOJEM VELIKEM PREDVOLIVNEM GOVORU V DRVARJU JE TOV. TITO MED DRUGIM Z NASLEDNJIMI BESEDAMI PODAL PROBLEM NAŠEGA ZADRUŽNIŠTVA IN KMETIJSTVA:
»Hotel bi povedati tudi nekaj besed o našem zadružništvu. O teh zadrugah mnogo govorimo in pišemo, še vedno pa je. dosti gradiva, o katerem je treba govoriti, ker naše ljudstvo na vasi še ni popolnoma razumelo pomena zadrug, ker tega še ni razumel vsak človek. Temu nerazumevanju je mnogo krivo nepravilno ravnanje pri ustanavljanju zadrug. Mislim, da je bilo prav pri ustanavljanju zadrug največ napak. Naši ljudje spodaj so se lovili bolj za številkami, gledali so, katera republika bo ustanovila več zadrug. Ge je bilo v neki republiki ustanovljenih tisoč zadrug, so se trudili, da bi jih bilo v drugi, recimo, 1500. Računali so čisto matematično, niso pa gledali na realne možnosti, na zavest, na razpoloženje ljiudi, na to, če so ljudje pripravljeni iti v zadrugo. Naši narodi že stoletja žive tu, dolge generacije so bile vzgajane v starem duhu, v duhu individualnega gospodarstva •— svoj na svojem, toda kako, da je to vse svobodica«, kakor je nekoč govoril Radie. — kar pa mislimo, da je napačno. Naj bo svoj na svojem, toda tako, da je to vse naše, ker smo mi vsi skupaj delničarji tega delniškega društva, naše industrializacije, našega gospodarstva itd., vse to je naše! Vsakdo mora vedeti, da je ta ali oni objekt naš in da tega nihče več ne more vzeti. To smo s svojimi žuljavimi rokami gradili in zgradili in nikomur ne bomo dali. To vse je naše in vse vodi k ustvarjanju boljših življenjskih pogojev. Z zadrugo je prav tako. Seveda še nimamo dovolj strojev, da bi jih dali zadrugam, nimamo še dovolj gnojil in raznih drugih stvari, polagoma pa bomo premagali tudi to, brž ko bomo najprej premagali najtežje vprašanje, graditev težke industrije. O tem sem že govoril, do tega bo v kratkem prišlo, tedaj pa bodo naše zadruge hitreje napredovale. Danes nihče nima pravice nekoga siliti v zadrugo, mu reči. da mu bo, če ne bo šel v zadrugo, zvišal davek ali ga nagnal v gozd dalj kot je treba, ali pa našel kar koli že, samo da bo oni rekel: »Grem v zadrugo.« Razumljivo je, da na ta način ni stopil z ljubeznijo v zadrugo in da ni tako koristen kol tisti, ki je zavestno prinesel vse, kar je imel, v zadrugo, in zavestno v njej dela, razumevajoč, da je to njegovo gospodarstvo, da so vsi skupaj v zadrugi ena velika družina, v kateri morajo vsi složno delati in v kateri mora vsak dajati po svojih sposobnostih, dobivati pa tisto, kar mu je potrebno za življenje. Zadruge, v katerih so ljudje zavedni, so daleč napredovale, v njih vlada zares socialistična blaginja, kakršna mora vladati. Takih sicer še ni mnogo, bo jih pa vsak dan vedno več. Ljudi ne smemo s silo gnati v zadrugo, temveč jih moramo prepričevati. Vsi ne morejo v enem letu v zadrugo; prvi bodo šli letos, drugi prihodnje leto, tretji pozneje itd., — saj je čas. Ko bomo imeli dovolj strojev za zadruge, potem bo šlo vse hitreje in rajši. Taka nepravilna politika pri ustanavljanju zadrug rodi na drugi strani tudi mnogo negativnih pojavov. Nekateri kmetje, ki so prisiljeni iti v zadruge, greše na ta način, da prodajo svojo živino ali inventar ali pokoljejo živino in tako delajo zločin nad svojo ljudsko skupnostjo, zmanjšujejo splošni živinski fond itd. Proti takim se je treba boriti in preprečevati, da bi tako delali.
Zakaj pa je potrebno iti v zadruge?
Ne zato, da bi se v njej zbrali in več storili v korist države, temveč da se zboljša tudi vaš lastni položaj. Na drugi strani je točno, da ima naša država skupno 16 milijonov prebivalcev in da jo hočemo spremeniti v industrijsko, ker imamo mnogo pasivnih krajev. Hoteli bi, da bi nas ne bilo 16 milijonov .temveč, da bi nas bilo 25 milijonov. Kje pa bomo potem živeli, če je premalo zemlje. Potrebne so tovarne, da bomo mogli živeti, da bomo ustvarili pogoje za nove milijone, ki bodo prišli. Nam ni za to, da bi nas bilo čim manj, temveč da bi nas bilo čim več. Zaradi tega torej delamo vse to. Seveda bomo
hkrati z graditvijo industrije spopolnje-vali tudi naše kmetijstvo, ker pri nas danes intenzivno delamo ne samo v pasivnih, temveč tudi v bogatih krajih.
Tovariši in tovarišice, dejal sem, da so napake na eni in na drugi strani. Če pa danes kdo očita, da več zahtevamo od vasi kot ji dajemo, je treba vedeti, zakaj je tako. Od vasi zahtevamo zato, da bi prehranili tisto prebivalstvo, ki se ne ukvarja s poljedelstvom. Slišali ste in veste, da imamo 5,400.000 delavcev in drugih delovnih državljanov, ki se ukvarjajo z drugimi posli, poleg tega pa tudi prebivalstvo v pasivnih krajih, ki nima ničesar. Ta številka predstavlja tretjino našega celotnega prebivalstva. Zato morajo tisti, ki so ostali v poljedelstvu, pridelati več, da bi prehranili sebe in te ljudi. Njihova bremena se morajo razdeliti enakomerno, kolikor mogoče bolj enakomerno. Vem, da se zadolžitve ne razporejajo vedno enakomerno, da so tudi nepravilnosti, da človeku večkrat izpraznijo kaščo in mu ne puste ničesar, da ne računajo s tem, da mu bo treba pozneje spet dati, ker v naši državi niti enega človeka ne smemo pustiti, da bi umrl od lakote. Vem za take nepravilnosti pri odkupu. Organ na terenu dobi številko in včasih dela šablonsko, ne da bi vprašal, kdo ima in kdo nima.
Seveda so tudi ljudje, ki skrivajo, je mnogo takih, ki nočejo izpolniti svoje obveznosti do države. So pa tudi reveži, ki nimajo. So tudi taki, ki so že izpolnili obveznosti, ki so zadolžitvi prostovoljno zadostili in dali od srca, toda tisti, ki izvaja odkup, spet zahteva ,če mu še manjka, in tudi tretjič pride. Do tega nimajo pravice in to je nepravilno. To so nepravilnosti, ki jih delajo posamezni organi odkupnega aparata in ljudske oblasti. Proti temu se bomo borili in letos bomo podvzeli najbolj odločne ukrepe proti vsem takim dejanjem nekaterih naših ljudi, ki delajo neodgovorno, ne da bi razumeli, kako zelo škodljivo je to za našo državo, ker nam tako delo rodi tudi politične težave in povzroča, da posamezniki izgubljajo zaupanje v tako oblast in državno avtoriteto. Oblast mora biti pravična, tovariši. Biti mora stroga, toda pravična do vsakega.
Zaradi takih napak se dogaja, da ljudje ne sejejo radi. To se ne tiče toliko vas v Drvarju, toda jaz kot navadno govorim na splošno. Imamo kraje, kjer so kmetje izgubili veselje za setev, ali posejejo samo malo in redko, posejejo na 5 ali 6 ha toliko, kolikor bi mogli na pol ha ali na enem hektarju. Vemo to, tovariši. Ne moreš kmeta prisiliti, marveč ga moraš prepričati. Toda mar je pravilno, če ta kmet dela tako? So ljudje, ki so ogorčeni in ki so izgubili perspektivo. So taki primeri, saj veste, da vedno udarjam po najbolj značilnih primerih. Kako pa bo tak človek rad začel s spomladansko setvijo, če so mu očistili kaščo? Ne bo je začel rad, ali pa jo bo začel zelo nerad. Tudi pri vas v Bosni ne sejete toliko, kolikor bi bilo treba. Povedal vam bom številke, da boste vedeli, kako je s setvijo v naši državi. Vemo, da je bilo 1. 1939 v Jugoslaviji zasejanih nekaj nad 7 milijonov ha. Lani je bilo zasejanih 6 milijonov 800 tisoč ha. | kar je precej manj. V vsej državi je bilo posejano lani za okrog pol milijona ha manj kot 1948. Na vas v Bosni in Hercegovini odpade od tega približno 150.000 hektarov. To je veliko za Bosno in Hercegovino. Zakaj vse to ni bilo posejano? Vem, da so bile težave, vem, da so bile vprege zaposlene na drugem mestu, vem da je bilo pomanjkanje delovne sile, vse to vem! Ni pa bilo tudi zadosti interesa za setev. Kaj pa bo država delala, če bo šlo tako naprej, če ne bo dovolj interesa za setev? Kje bomo vzeli novo žito, koruzo in drugo, kar moramo imeti za prehrano tistih, ki ne obdelujejo zemlje? Tu se torej Iz ene napake dela druga. Na napakah posameznih ljudi, ki so nepravilno ravnali z ljudstvom, nastajajo sedaj druge napake pri posameznikih, ki so ogorčeni. Te napake bomo popravljali, kjer koli so. Toda kmet se ne sme samemu sebi maščevati, kdor pa tako dela, se maščuje samemu sebi, kajti odkod bo jemal on sam?
Tovariši in tovarišice,
zasejati je treba vsako ped
naše zemlje,	In ne samo zase-
jati, temveč tudi paziti, kako bo raslo ln rodilo. Na drugi strani je potrebno tu-
di več evidence o setvi. Mar mislite, da so j ljudske oblasti v tem pogledu storile vse, kar je potrebno? Nišo. Tudi jesenska setev spet ni bila izpolnjena. So organi, ki so aktivni samo, kadar žito dozori in ko pride čas za odkup. Ljudske oblasti in Ljudska fronta in vsi tisti, ki so zadolženi, naj delajo že takrat, ko se seje. Pomagati je treba tistim, ki ne morejo sami posejati, zasejati je treba vsako ped. Treba je spremljati, koliko je kdo posejal, — ne pa ljudi nepravilno zadolževati, — zasledovati je treba tudi setev in vedeti, koliko je kje rodilo, da se ne bo šablonsko računalo, da se ne bo dogajalo, da bo recimo nekje v Bosni odstotek donosa računan kot v Vojvodini itd. Ne, treba je realno oceniti možnosti ljudstva pri razdelitvi žetve. Vse to se da odpraviti, treba je samo biti aktiven in ču-ječ, nenehno delati in misliti o tem. To je stvar ljudske oblasti. Naj mi tovariši r s zamerijo, ker to ne zadeva samo Bosn in Hercegovine, temveč vse naše kraje.
O setvi sem govoril zato, ker sodim, da je to leto odločilno za našo prehrano. Storiti moramo vse, da bo še letos zadosti žita za prehrano našega prebivalstva. Z druge strani vam obljubljam, da moramo in da bomo tako pri odkupu pot pri ocenjevanja in pri raznih zadolžitvah storili vse, kar je potrebno, da se bo s tistimi ljudmi, ki so dobri, tudi pravilno ravnalo, kaznovali pa bomo tistega, ki je hote ali zavestno krivičen do ljudstva, kakor tudi onega, ki zavestno vara ljudsko državo. Taka je ta stvar. Vse to moramo zakonito izvesti. Mi lahko v naši državi pridelamo toliko, da bomo prehranili naše ljudstvo. Zemlje imamo še dovolj. Morda je bo čez nekaj let premalo, toda gre za to, da jo dvignemo na višjo stopnjo, gre za to, da napravimo več strojev, dovolj gnojil in drugih stvari, skratka, da z ekstenzivnega preidemo na intenzivno obdelovanje zemlje. Naša država je n. pr. že letos dala zadrugam kredit 9 milijard dinarjev. Če upoštevate naše možnosti tovariši, to ni majhna, temveč velikanska vsota. Z njo se bodo dobavili stroji in vse drugo, kar nam je potrebno.
Našemu zadružništvu bomo posvetili največjo skrb, ni pa resnica, da nočemo in da ni treba skrbeti tudi za zasebne kmete, za tiste kmete, ki se še niso dovolj prepričali, da je treba iti v zadruge. Tudi za njih bomo skrbeli, ker se bodo samo na ta način, če bomo z njimi računali, če bomo tovariško ravnali z njimi ,se brigali za njihove skrbi in težave, samo tedaj se bodo ti ljudje prepričali, da je to, kar ljudska oblast govori, resnično in pravilno, takrat bodo to poslušali in šli v zadruge. Ni treba zahtevati, da bi že letos šli tisti pa, ki mislijo, da je kmet, če noče iti v zadrugo, zaradi tega izven zakona, se motijo in še kako! On ni na zemlji od nikogar, in zanj je treba skrbeti, čeprav ni v zadrugi. Vedeti moramo, da 6500 zadrug kolikor jih danes imamo, obsega še zelo majhen del zemlje v naši državi in da velik del obdelujejo zasebni kmetje. V skladu s tem je treba tudi z njimi ravnati. Strogo moramo postopati samo do sovražnikov naše države, do sovražnikov naše socialistične graditve. Do ljudi pa. katerim vsa stvar še ni jasna, je potreben tovariški odnos, treba jim ,ie stokrat pojasnjevati, za kaj gre, da bodo mogli vsi razumeti našo stvarnost in naše težnje. Tako morajo ravnati organi nase ljudske oblasti in vsi tisti tovaruš, ki so zadolženi z delom na vasi. Vidite, tovariši, to sem vam imel povedati v zvezi * ® " nosom do kmetov in glede na dolžnosti kmetov do države, čigava pa je ta država? Vaša, tovariši! Vi mo«;ate_ pomagati, da bo naša država čim močnejša.
Zapomnite si, tovariši in tovarišice, da smo danes tako rekoč sami, da moramo danes skrbeti ne samo za to, da zgradimo našo državo in dvignemo tovarne in dnu-ge objekte, temveč prav tako tudi zato, kdo bo branil te tovarne in to našo vedno srečnejšo vedno bolj napredno državo. Ustvariti moramo trdno vojsko in ji dati sredstva za obrambo naše države. V naši armadi pa služijo vaši sinovi, ki s° vsak dan pripravljeni vstati proti vsakomur, ki bi dvignil roko na našo državo ter se boriti za življenje in smrt. Zato Jim .moramo dati sredstva. Za to gre velik del narodnega dohodka. Kajti v porušeni državi nismo našli ničesar in nihče nam ničesar noče dati zastonj. Orožja nam nihče ne bo dal. Malo prej sem vam povedal, kako je bilo v tem pogledu s Sovjetsko
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Iz govora tov. Kardelja v Črnomlju
Prvič bo celoten odkup za vse kategorije kmečkih domačij pokrit z industrijskim blagom po vezanih cenah.
Jasno je, da bo polno kritje odkupljenih kmetijskih pridelkov z boni za industrijske izdelke po vezanih cenah občutno poboljšalo življenjske pogoje za kmečko ljudstvo.
Drugič pa bo nova uredba prekinila dosedanje vsakoletne prepire o porazdelitvi obveznosti, Uredba bo predvidela posebni »list kmetij«, ki ga bo imel vsak kmet v svoji hiši. Na osnovi podatkov o stanju kmetije, bo ta list predvideval, kaj lahko kmet z normalnim gospodarjenjem, ki je v veljavi v nekem kraju, pridela preko vsega leta in na tej osnovi se bo določal odkupni plan. Celoten sistem bo torej postavljen tako, da se bo vsaki domačiji v skladu z njenimi možnostmi že v začetim leta točno določila količina obveznega odkupa za vse pridelke, ki pridejo v poštev. Te obveznosti se bodo vpisale v omenjeni stalni »list kmetije«, ki ga bo potrdil KLO. ko !bo ugotovil, da domačija obveznost zares lahko izpolni in da je pravično določena. Z vsem, ‘kar bo preko teh količin, bo lahko kmet svobodno razpolagal.
Prednost tega sistema bo predvsem v tem, da bo kmet že v začetku leta imel čiste račune o svojih obveznostih ih da bo potem lahko napravil tudi svoj lastni plan. Če bo povečal svojo proizvodnjo, bo imel večje presežke in si bo poboljšal položaj. Če pa bo zanemarjal proizvodnjo, bo imel manjše presežke iznad obveznosti in mu bo šlo slabše.
Zunanja politika
| Naša zunanja" politika — to je dosledna politika miru in obrambe naše neodvisnosti. Zvesta tej svoji politiki naša država nikoli ne more postati član kakršnega koli agresivnega bloka. Kot socialistična dežela mi tudi nikoli ne bomo v naši zunanji politiki storili ničesar, kar bi krepilo sile imperializma, reakcije; nasprotno, storili bomo vse, kar je koristno in kar krepi sile napredka, demokracije in socializma. To ne skrivamo, to izjavljamo pred vsem svetom. H Toda prav tako odločno se bomo zoperstavili hegemonističnim, antisocialističnim in in antidemokratskim tendencam inforrnibi-rojevske politike in vsakemu poskusu, da se našim narodom s pritiskom in nasiljem vsili ta politika. Socialistična Jugoslavija ne more biti nevtralna v sedanjem svetovnem dogajanju, toda ona ne pripada nobenemu bloku in vodi svojo lastno miroljubno, demokratično in socialistično zunanjo politiko, ki je sovražna vsaki in vsem oblikam agresije.
I Jugoslavija ima velik ugled v svetu
Ugled nove Jugoslavije v svetu je velik in velike so simpatije, ki jih uživajo naredi Jugoslavije po vsem svetu. A ta ugled in te simpatije so važen faktor v obrambi naše neodvisnosti ‘in čvrstine našega zunanje^ političnega položaja, potrebno je, da ta Ugled stalno krepimo z vedno novimi uspehi v borbi za socializem, za socialistično demokracijo, za kulturni razcvet in blagostanje naše domovine. A sedaj neposredno je predvsem potrebno, da si izbojujemo čim večj o zmago v bitki za nas petletni plan, kajti ta zmaga bo ne le visoko dvig-I nila mednarodni ugled naše -države, ampak § bo našo ljudsko državo vsestransko poli-■ tično in materialno okrepila. S tem bo, ta 8 zmaga razbila marsikatere antijugoslovan-I ske špekulacije, utrdila pa neodvisnost na-1 rodov Jugoslavije in jim zagotovila mir. g Vodstvo Komunistične partije in OF. ne prihaja sedaj v predvolivni kampanji k vam s praznimi obljubami ali z nadutim hvalisanjem, ampak s tem, da vas ponovno pozove k vašemu čim bolj aktivnemu sodelovanju za ivršitev petletnega plana te prve in glavne gospodarske osnove za vsestranski napredek in razcvet naše socialistične domovine. Borite se vztrajno m 7 vsemi 'silami — vsakdo na svojem delov-nem mestu - za čim večje delovne uspehe za čim hitrejši tempo naše graditve. jSTaj vas ne strašijo trenutne težave. Veliki napori morajo dati tudi velike uspehe.
fHladika!
V okrilju Osvobodilne fronte Slovenije, bomo šli vsi volit najboljše sinove naše domovine
(Nadaljevanje z 2. strani)
zvezo po vojni in kako je bilo drago plačano. Ce bi mi naročati orožje iz inozemstva, bi zapravili našo državo, ker za oborožitev morajo iti velikanska sredstva.
Ustvariti moramo tovarne, ki bodo same delale, kar je
potrebno. To je naš namen
in zato pozivamo naše kmete, naj razumejo naše potrebe tudi glede na obrambne sposobnosti naše države. Zato, tovariši in tovarišice, ko danes vedno kaj zahtevamo, vedite, da so za te zahteve vzroki. Vprašanje je samo, kako se zahteve postavljajo in kako se izpolnjujejo.
Na koncu bi rad, preden končam, apeliral na vas, da v tem in prihodnjem letu, ko se približuje konec našega petletnega plana, zastavite vse svoje sile, da verujete v to, kar delamo in govorimo, kajti naše besede se ne smejo in ne morejo ločiti in razlikovati od dejanj. Pozneje nam bo laže in gledali bomo, da bo breme zmanjšano, gledali bomo, da ne bomo presegli naših možnosti, gledati bomo da dragih stvari ne bomo nabavljali od zunaj temveč jih bomo sami izdelovati, saj že danes dosti izdelujemo. Prepričan sem, da bomo tedaj, ko bomo prišli k vam, videti, da ste drugačni na pogled, da so drugačne naše vasi. Tedaj bodo drugačna tudi naša mesta, ker bodo hitreje in jasneje prihajale do izraza dobrote tega velikega dela, izpolnitve petletnega plana in uresničitve socializma.
Ni dovolj, tovariši in tovarišice, da socializem samo hočemo. Socializem je treba z znojem graditi. Socializem ni stvar, ki se uresničuje z dekreti. Socializem sc ustvarja z žulji, s težkimi napori in žrtvami. Ustvariti boljše življenjske pogoje iz nič ni lahka stvar. To ve vsak od vas kmetov, ki ste začeli krčiti gozd, da bi sebi napravil njive. Danes hočemo u-stvariti boljše življenjske pogoje za vse naše ljudstvo, za vso našo državo in zavedamo se, da je za to potreben velik napor. Zato vas pozivam, tovariši in tovarišice, da greste vsi kot eden na delo in prepričan sem, da bo zmaga naša in da nam nihče te zmage ne bo preprečil.
Kontrahaža vina za 1.1950
Minuli teden je zasedal poslovni svet »Zadružna vinarska klet« OZKZ v Bre-žicah-Brezina in Kostanjevici. Konference poslovnega sveta so se udeležili izvoljeni zastopniki 26 kmetijskih zadrug iz pretežno vinskih krajev okraja Krško.
Med važnimi sklepi, katere je sprejel svet v zvezi z vinogradništvom, razširitvijo trsnic, drevesnic, gradnje založnih kleti, rajonizacije in ostalih vprašanj, je svet načelno sprejel tudi sklep o kontra-haži vina za leto 1950 in dobave galice in ostalih potrebščin vinogradništva.
Namen kontrahaže vina, grozdja in žganja ter kontrahaže kmetijskih pridelkov sploh, ni samo v tem, da zajame čim večje količine pridelka, marveč igra v načrtnem gospodarstvu izredno važno vlogo. S tem, ko se pogodbenik obveže obvezniku pravočasno dobaviti razna reprodukcijska sredstva, izplačuje avanse v gotovini in celo v blagovnih bonih, se s tem omogoča dvig kmetijske proizvodnje na eni strani, na drugi strani se pa s kon-trahažio na podlagi sklenjenih pogodb zagotovi pravočasna preskrba industrijskih centrov, rudnikov in mest. Podjetju ali ustanovi pa omogoča pravilno usmerjanje poslovne dejavnosti, kakor tudi možnost pravočasne priprave za uspešno realizacijo planskih nalog.
Kontrahaža vina za leto 1950 se prične . z 20. marcem in konča 15. aprila. Kontra-hažo bodo vršile vse kmetijske zadruge v okraju. Zadruge, ki vršijo .kontrahažo vina za podjetje »Zadružna vinska klet« OZKZ (bivše vinarske zadruge Brežice in Kostanjevica) in za Oblastno odkupno podjetje »Vino«, bodo prevzele obvezo, pravočasno dobaviti galico slehernemu vinogradniku, ki bo Sklenil pogodbo, da bo v jeseni^ 1950 oddal gotove količine vina ali mošta. Poslovni svet je sprejel sklep, da vinogradniki kontrahirajo za vsakih 100 kg galice 15 hi vina. Galico bodo pravočasno dobavila po-djetja vinogradnikom preko kmetijskih zadrug. Svet je razpravljal tudi o vprašanju načina dobave galice in obračuna, katerega predlog je bil poslan na višje forume v pretres.
S tem poziva poslovni svet vse vino-gradnike-zadružnike, da v roku sklenejo pogodbo s kmetijsko zadrugo, s čimer. si bodo zajamčili pravočasno dobavo zaščitnih sredstev, odkupnim podjetjem pa nakazali točne smernice njihovega delovanja in s tem doprinesli svoj delež k dvigu vinogradništva.
Pred volitvami po našem okraju
Sklepi predvolivnih sestankov v Sv. Petru: 100% na volišče
Predvolivna razgibanost je dosegla svoj višek tudi v Sv. Petru ob Sotli. V KLO-ju je 11 vasi in je bilo 23 predvolivnih sestankov. Tudi množične organizacije so imele predvolivne sestanke. Pridno se sestajajo politične komisije v centru in po vaseh. Tehnične komisije so seznanjene z votivnim zakonom in z delom na dan volitev. Na sestankih, katere obiskujejo najboljši aktivisti, se obravnavajo volitve, odkupi, davki, šolstvo, zadruge itd.
Ljudstvo razume, da -bodo dobro izvedene in kvalitetne volitve brez črnih kroglic najhujši udarec informbirojevcem in imperialistom. Geslo je: »Volitve morajo biti izvedene 100 odstotno!« S pravilnim tolmačenjem analize kmečkih gospodarstev razumemo, da so odkupi in davki pravilni. Z zanimanjem sledi ljudstvo razpravam o šolstvu. Zelo razveseljivo je dejstvo, da se pravilno razumeva pomen študija in učenja v naši novi stvarnosti. Zelo živahno je tudi razpravljanje o KOZ.
V krajevnem merilu so predvolilni sestanki dali naslednje sklepe:
1.	Izvesti volitve 100% brez črnih kroglic. 2. Izvajati sestanke po vaseh tudi po volitvah. 3. Pošiljati otroke redno v šolo.
4.	V KLO-ju ustanoviti letos še eno KOZ.
Prepričani smo, da bodo ob tej pripravi volitve v KLO Sv. Peter ob Sotli dobro izpadle.
Iz okrajnega zborovanja cestarjev
6. marca 1950 so se zbrali cestarji krškega okraja na masovno zborovanje v Krško. Pogovorili so se o današnjih političnih in strokovnih problemih, o volitvah v Zvezno skupščino in ob tej priliki sprejeli naslednje sklepe:
1.	Povečali bomo disciplino, ki je predpogoj za povečanje storilnosti dela na cestah ter se točno držali delovnega časa.
2.	Izboljšali bomo ceste, očistili vse jarke, propuste, sadno drevje, deponije, obsekali živo mejo, ki zastira preglednost cest in zložili gramoz v kupe.
3.	Pripravili bomo potrebno zemljišče za saditev sončnic in’ s tem doprinesli velik delež k izboljšanju preskrbe delovnega človeka z maščobami.
4.	Napravili bomo gramoz, za kar smo se že obvezali na sindikalnem sestanku.
Po zborovanja ZB v Brežicah
Člani ZB v Brežicah so se zbrali 23. 2. na predvolilnem Zborovanju. Ob pregledu svojega dela so ugotovili pomanjkljivosti, ki se kažejo največ v premali zavednosti in poznavanju nalog, ki jih ima organizacija Zveza borcev na zašo socialistično graditev. Borba, katere so se udeležili člani ZB, je osnova našega današnjega družbenega življenja. Velike so bile naloge v času NOB, velike so pa tudi naloge, ki stojijo danes pred nami in pri katerih morajo biti člani zveze borcev voditelji in pobudniki.
Prav posebno pa se bo pokazalo delo ZB pri volitvah v Zvezno skupščino. Ni dovolj, da gremo sami na volišče, temveč je treba naše ljudske množice aktivizirati in prikazati pomen narodno-osvobodilne borbe kakor tudi petletnega plana in izgradnje socializma. Lahko smo prepričani, da 'bo naše predvolivno delo našlo med našimi množicami takšen odziv, kot ga je našla NOB in delo borcev v borbi za izvršitev petletnega plana.
Dan žena v Sv. Petru ob Sotli
Organizacija AFŽ je proslavila svoj praznik z zelo lepo pripravljeno prireditvijo.
Po otvoritvi so šolski otroci deklamirali in zapeti pesmice našim materam. »Skodelica kave« je bila tako lepo in čustveno prebrana, da so stopile mnogim prisotnim solze v oči. Zelo izbrana je bila točka, 'ko je tovariš Kralj zaigral našim mamicam na citre. Tudi žene so nastopile. Prisrčen je bil prizor, ko je nastopila tov. Medved Mimica z otrokom v naročju. Otrok se namreč ni hotel ločiti od nje niti za. toliko časa, da bi recitirala pesem. S tem se vidi, koliko dela in neprestane skrbi imajo naše žene z otroki. Toda kljub temu se naše matere pridno udejstvujejo v organizaciji AP2. Udeležujejo se predvolivnih sestankov po vaseh in delajo tudi kot aktivistke v predvotivni kampanji.
Nikakor ne smemo spregledati dela naših žena, ki poleg družinskega posla delajo za blagor nas vseh in se tako udejstvujejo pri graditvi socializma
Konferenca prosvetnih delavcev
članov KP
Na redni mesečni konferenci so prosvetni delavci, člani KP, na osnovi poročil temeljito obravnavali pereča vprašanja, zadevajoča vsakega zavestnega vzgojitelja mladih pokolenj socialistične Titove Jugoslavije in sograditeljev ekonomsko samostojne ter svobodne FLRJ. V svrho usmerjanja bodočega dela . so si prisotni zadali naloge, ki jih v celoti zajemajo spodaj navedeni sklepi:
1.	V predvotivni kampanji bomo aktivi-zirali naše ljudi individualno in preko sestankov ter stremeli za stoodstotno udeležbo na volitvah.
2.	Z individualnim študijem bo posameznik izpopolnjeval strokovno znanje in si pridobil temeljito poznavanje marksisti £no-len;nistične teorije.
3.	Na osnovi marksistično-lenin-istične teorije in po sklepih plenumov CK KPJ in CK KPS ter splošnih smernicah vodilnih osebnosti KPJ bomo preučevali v svojih področjih dela gospodarska in politična vprašanja.
4.	Dobro proučeno analizo gospodarstev bomo koristili pri šolskem in izvenšolskem Prosvetnem delu v svrho odtegnitve vaške revščine, malih in tudi srednjih kmetov vplivom kulaštva, velikih kmetov in špekulantskih elementov.
5.	V osnovnih partijskih organizacijah bomo vodili študij. K študiju bomo skupno z ostalim članstvom KP pritegovali čim več somišljenikov iz vseh množičnih organizacij ter s tem okrepili širitev KP. Učiteljstvo bo priredilo zase konsultacije-
6.	Pionirski in mladinski organizaciji bomo pomagali pri razvijanju iniciativnosti in svobodnega sodelovanja članstva za izboljšanje dela in vzgoje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiMiiii
7.	Preko organizacij bomo vodili boj proti mračnjaštvu, misticizmu in vplivom duhovščine, ki ni naklonjena ljudski oblasti.
8.	Individualno bomo delovali z učiteljstvom, ki je še vedno pod vplivom idealističnega svetovnega nazora.
9.	Tečajniki in pripravniki se obvezujemo, da bomo polagali izpite v zakonitih rokih, vplivali pa bomo tudi na nepartij-ce, da nam bodo sledili.
10.	Vsepovsod bomo poživeli delo naših KUD-ov, SKUD-ov, LKS-ov in TD-ev. Učitelji, člani in nečlani, bomo inknatorji pri ustanavljanju in delu TD.
11.	Sodelovali bomo v pripravah za pionirski in LP festival ter k temu pritegnili tudi učitelj e-neparti j ce. Aktivno bomo sodelovali pri SKUD-u prosvetnih delavcev.
Problemi, ki jih zajemajo sprejeti sklepi, so važni za izboljšanje strokovno ^političnega udejstvovanja prosvetnih delavcev. Vsem šolam in prosvetnim ustanovam priporočamo, da o vsem navedenem razmišljajo in po tem tudi delajo. Temeljitost kultumo-prosvetnega udejstvovanja bo le podkrepila borbenost naših delovnih množic pri izgradnji našega gospodarstva v okviru petletnega plana.
Manj volje in zanimanja so naši prosvetni delavci pokazali za lastno sindikalno kul turno-umet niš-ko društvo. Ze v svrho lastnega izpopolnjevanja je SKUD nujno potreben, vsak prosvetni delavec pa bo tudi našel možnosti udejstvovanja v krogu stanovskih tovarišev. Le malo volje in v okraju bo deloval SKUD z močnimi kulturno-prosvetnimi sekcijami.
NA VOLITVAH bomo pobožali našo veliko enotnost, ki |*e med vojno vodila k zmagi in s katero bomo zmagali tudi pri graditvi socializma v naši državi
miiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiimmmiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiinMimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii>**iH|i||i|llllllllll,,lllllllllllinl
Naše kmetijske delovne zadruge se prid"°
pripravljale na pomladansko setev
Naše Kmetijsko delovne zadruge so izvršile vse predpriprave za uspešno izvedbo spomladanske setve. Skupno z grupo za poljedelsko, proizvodnjo zadružnega sektorja kmetijskega poverjeništva OLO so temeljito pretresle in popravile setvene plane, postavljene v proizvodnih planih. Prav posebno pažnjo so posvetile dvigu proizvodnje krompirja in so skoraj vse zadruge zahtevale, da se jim planira večja površina krompirja kot je bilo prvotno določeno.
Zadruge Boštanj in Št. Peter so oves že posejale. Sejale so ga kar v jeseni zorano zemljo, katero so samo temeljito z brano obdelale. Ostale zadruge 'bodo pa oves in j ari ječmen sejale te 'dni.
S semenskim ovsom in ječmenom so se zadruge v glavnem oskrbele same iz lastnih sredstev. Tudi semenskega krompirja imajo v glavnem dovolj iz lastnih sredstev. Malenkostne manjkajoče količine (Bučka 1000 kg, Gorica-Vel. Podlog 5000 kilogramov) bodo pa zadruge dobile od drugih zadrug v okraju, ki imajo viške krompirja (Leskovec 5000-kg). Tudi seme krrnske pese je zadrugam poverjeništvo za kmetijstvo že dodelilo. Manjka še v glavnem deteljno seme, ki bo pa tudi v glavnem krito z odkupom deteljndh semen iz lastnih virov v okraju.
Tudi umetna gnojila so zadruge prevzele od poverjeništva za kmetijstvo v zadostni količini. Večino umetnih gnojil so zadruge že raztrosile, predvsem super-fosfat po ozimnih žitih. Tako je pričakovati zelo lep pridelek žit. Le kalijeve soli za krompir in krmsko peso zadrugam ni bilo mogoče dodeliti, ker OLO kalijeve soli še do danes ni prejel. Samo zadruga v Št. Petru je s kalijevo soljo preskrbljena iz starih zalog KZ Dobova.
Zadruge bodo v glavnem vsa spomladanska setvena dela izvršile z lastno vprego, ker so bile lansko jesen nad traktorsko pomočjo zelo razočarane. Lansko jesen se je zgodilo namreč to, da so traktoristi bolj upoštevali privatni sektor kot zadružni. Zato se pa sedaj zadruge na pomoč traktorjev ne zanašajo in bodo napele vse sile, da bodo delo setve z lastno vprego pravočasno izvršile.
Zadruga Leskovec in zadružna ekonomija Sevnica sta si .pa zraven setve zadale še to nalogo, da bodo do 19. marca zri-golale z dvojno vprego 40 cm globoko vsaka po 1 ha zemljišč za nov breskvin nasad. Lego in sorte sta obe zadružni gospodarstvi izbrali sporazumno s priznanim strokovnjakom za breskve tov. Fornazaričem in tov. Doberškom iz poverjeništva za kmetijstvo OLO. Pri sajenju bresek bosta oba omenjena tovariša priskočila imenovanim s ^praktičnim delom na pomoč. Na ta način je nov breskvin nasad že kar v začetku postavljen na pravilno strokovno podlago, kar d&je upanje za uspešen razvoj.
Zadružniki sami so se sedaj zganili in prebudili iz zimskega mrtvila, v katerem so se doslej nahajali. (Log). Toplo sonce jih je privabilo k -delu, kakor tudi sama skrb za setev. Začeli s-o se zavedati, da je le edino v zadrugi in v zadružni proizvodnji iskati bodoči vir svojih dohodkov in svoje življenjske pogoje. Zaradi tega je prvotna bojazen, da zadruge spomladanske setve ne bodo izvedle v redu, odpadla. Le zadružne ekonomije bodo morda tu in tam šepale. Toda tem bodo morale priskočiti na pomoč množične organizacije, katere bi s tem, če bi s pritegnitvijo novih članov iz zadružnih ekonomij ustanovile Kmetijsko delavne zadruge, ekonomijam največ koristile. Resnica je namreč to, da delavec na ekonomiji nikakor ne bo delal s tistim čutom kot pa pristopivši kmet zadružnik, ki se zaveda, -da dela na svoji zemlji. Lep zgled pri tem nam nudi zadružnik Hu-dina v Št. Petru, ki dela sedaj kot zadružnik še z večjim elanom kot .prej kot privatnik. Takih Hudinatov je v naših delovnih za-dru-gih še več in rastejo vedno novi. Cilj množičnih organizacij pa naj 'bo: »Iz vsakega zadružnika ustvariti Hudinata.«
Ze ob pregledu priprav za setev naših delovnih zadrug je razvidno,^ da je propaganda nasprotnikov zadružništva, češ: »če bo vse v zadrugah, bomo lačni, ker v zadrugah nihče ne bo hotel delati«, lažna. Resnica je le ena. Le zadruga je podlaga za večjo kmetijsko proizvodnjo, ne pa malo razdrobljeno kmetijsko gospodarstvo. Strah za zemljo, s č.mer se prav tako straši, je pa neutemeljen, .kajti zemlje ne more nihče odnesti, tudi je ne bo nihče drugi obdelal kot kmet sam, ki je bil in bo vedno nesporni lastnik te zemlje.
Stran 4.
NASE DELO«
Leto III. — Štev. 3.
-----FIZKULTURA-----------
OKRAJNI PIONIRSKI FIZKULTURNI TEDEN
Od I. do 7. maja 1950
TEKMOVALNA PROSTA VAJA
za pionirke:
I.	1. Izkoračna stoja .z desno naprej, desno skozi zaročenje vzročiti dlani naprej — in spojeno. — 2. S prisunom leve stoja spetno, skozi predročenje priročiti. — 3. Isto kot 1. obratno. — 4. Isto kot 2. obratno.
PROGRAM PIONIRSKEGA NASTOPA
7. maja 1950.
1.	Pozdrav državni zastavi.
2.	Pionirski pomladek in mlajši pionirji — proste vaje.
3.	Starejši pionirji in pionirke — vaje s palicami in obroči.
OFO Krško objavlja navodila in vaje, ki bodo prišle v poštev za okrajni fizkul-turni teden.
Program fizkulturnega tekmovanja za pionirski festival.
1.	Način.
Tekmovanje se mora izvršiti na vsaki šoli z vsemi pionirji in pionirkami od 9. do 14. leta (9—12 mlajši, 12—14 starejši). Vsaka šola pošlje po 8 najboljših iz vsake kategorije na sektorsko tekmovanje. Zmagovalne vrste na sektorskih tekmovanjih bodo tekmovale na okrajnem pionirskem tekmovanju v Krškem.
2.	Pojasnila.
Zaradi enotnega učenja posameznih disciplin, metodičnega postopka, načina samega tekmovanja in slično, bo skupna praktična in teoretična predelava vse snovi. Zato naj vsak prinese s seboj zvezek in svinčnik, ker bo treba marsikaj zabeležiti. Takrat 'bodo določene tudi ocenjevalne komisije, določen enoten način sojenja in datumi sektorskih tekmovanj.
TEKMOVALNA SNOV:
Mlajši, od 9 do 12 let.
Pionirji:
1.	Redovne vaje. Proste vaje. Dva prevala.
2.	Tek na 50 m, 11 sekund.
3.	Met žogice v cilj iz razdalje 10 m.
4.	Skok s palico čez jarek, 2 m širok.
5.	Tek z ovirami, 70 m.
6.	Obvladovanje male žoge.
Pionirke:
1.	Redovne vaje. Prosta vaja. Vzravnava iz turškega seda.
2.	Tek na 50 m, 13 sekund.
3.	Met žogice v cilj iz razdalje 8m.
4.	Hoja z žogo na .glavi po gredi.
5.	Tek z ovirami, 70 m.
6.	Obvladovanje male žoge.
Starejši, od 12 do 14 let.
Pionirji:
1.	Redovne vaje. Prosta vaja. Dva prevala.
2.	Tek na 50 m. 10 sekund.
3.	Met žogice v cilj iz razdalje 15 m.
4.	Skok s palico čez jarek, 2,5 m širok.
5.	Tek z ovirami, 80 m.
% Obvladovanje velike žoge.
Pionirke:
1.	Redovne vaje. Prosta vaja. Vzravnava iz turškega seda.
2.	Tek na 50 m, 12 sekund.
3.	Met žogice v cilj iz razdalje 10 m.
4.	Hoja z žogo na glavi po gredi.
5.	Tek z ovirami, 80 m.
6.	Obvladovanje velike žoge.

TEKMOVALNA PROSTA VAJA za pionirje:
I.	1. Predročiti, dlani noter. — 2. Odpočiti, dlani gor. — 3. Vzročiti, dlani noter, pogled gor. — 4. Drža.
II.	1. Predklon-vodoravno, skozi priročen j c skrčiti zaročno, podlahti na plečih, dlani gor. — 2. Drža. — 3. Vzklon. suniti v odročenje, pesti, dlani gor. —- 4. Drža.
III.	1. Čep, predklon (prša na kolenih), roke kakor II. 1. — 2. Vzklon in vzravnava. suniti v odročenj e, pesti, dlani gor. — 3. Isto kot 1. — 4. Vzklon in vzravnava, odkoračena stoja z levo, skozi odročenj e vzročiti, pesti, dlani noter, pogled gor.
IV.	1. Odklon trupa v levo. — 2. Odklon trupa v desno. — 3. Isto kot 1. — 4. Isto kot 2.
V.	1. S prisunom desne, stoja spetno, počep in vzklon, odročno skrčiti, podleht nad nadlehtjo, pest nad ramo, dl. dol. — 2. Vzravnava v spetno stojo, zasuk trupa na levo, prožiti v stran, dlani gor, pogled za levo roko. — 3. Počep — odsuk — u-pogniti odročno, pesti nad rameni, dlani dol. —- 4. Isto kot 2., toda v desno.
VI.	1. Stoja zanožno z desno, odsuk. vzročiti (desna skozi priročen j e), pesti odpreti, dlani naprej. — 2. Drža. — 3. Vzpo-ra klečno z desne. — 4. Drža.
VII.	1. Vzpora klečno, zanožiti levo (zaklon). — 2. Vzpora klečno sonožno med rokama, sed na pete, predklon. — 3. Isto kot 1. z desno. — 4. Isto kot 2.
VIII.	1. Čepna vzpora med rokama. —-2. Drža. — 3. Vzravnava v spetno stojo, odročiti, dlani dol. — 4. Priročiti.
IX.	1. Počep, odročiti in spojeno s pod-lehtnimi loki gor, odročno upogniti, podlahti pred prša, dlani dol. — 2, Vzravnava v vzpon, s podlehtnimi toki gor prožiti v odročenj e, dlani gor. — 3. Isto kot 1. —
4.	Isto kot 2.
X.	1. S poskokom v razkoračeno stojo,
roke kaikor IX. 1.	—	2. S poskokom v
vzpon spetni — roke kakor IX. 2. — 3. Isto kot 1. — 4. Isto kot 2.
XI.	1. Prednožiti desno, skozi priročenje predročiti, dlani dol, pesti odprte in spojeno. — 2. Primožiti desno v spetno stojo, skozi priročenje odročiti, dlani gor in spojeno. — 3. Isto kot 1. z levo. — 4. Isto kot 2.
XII.	1. Odročno upogniti z dolgim lokom, roke pred prsi dlani dol in spojno. — 2. Cel obrat na levo v zanožno stojo z desno, z gornjimi podlehtnimi loki prožiti v odročenj e, dlani gor in spojeno zasuk dlani dol. — 3. S prisunom desne v spetno stojo, priročiti, dlani noter. — 4. Drža.
II.	1. Čep. odročiti. dlani dol. — 2. Vzpora klečno. — 3. Zanožiti v desno visoko, majhen zaklon, — 4. Primožiti z 'desno v vzporo klečno sonožno.
III.	1. Isto kot II. 3 z levo. — 2. Isto kot II. 4. z levo. — 3. Sed na pete. predklon, dlani na tleh. zib v predklonu. — 4. Zib
v predklonu.
IV.	l.—4. Počasi vzravnava v klek in zaklon, skozi predročenje in odročenj e zaročiti (prsti rok se dotikajo pet).
V.	L—4. Počasi sed na pete. vzklon in predklon, iz zaročen ja vzročiti (dlani obrnemo naprej in jih položimo na tla).
VI.	1. Vzklon, odročiti dol, dlani naprej, stopala postavimo navpično. — 2. Vzravnava v vzpon spojeni, skozi zaročenje vzročiti, dlani naprej. — 3. Zasuk dlani noter, odklon v desno. — 4. Vzklon in odklon v levo.
VII.	1. (e) Vzklon, izkoračena stoja z levo naprej in spojeno, (-na) Poskok na levi, prednoižno skrčiti desno, skozi odročen j e predročiti dol not in ploskniti z dlanmi pod desnim kolenom. — 2. Isto kot
1.	Obratno. — 3. Suniti levo dol v vzpon — odročiti sklopljeno. — 4. Zib v počepu, vzkloniti in skozi priročenje — sklopljeno predročiti.
VIII.	1. Zib v počepu, skoizi priročenje začeti (zamah) dlani nazaj. — 2. Skok visoko uleknjeno, noge iztegnjene, skozi priročenje in predročenje vzročiti, dlani naprej. — 3. Doskok v čepno vzporo skozi odročenj e. — 4. Vzravnava, spetna stoja, priročiti.
IX.	1. Izkoračna stoja z desno vstran. skozi predročenje na desno vzročiti, dlani naprej — in spojeno. — 2. S prisunom leve stoja spetno — spojna, skozi predročenje na levo priročiti. — 3. Isto kot 1. obratno. — 4. Isto kot 2. obratno.
X.	1. Izkoračna stoja z levo naprej in poskok na levi, zanožiti desno, levo predročiti gor, desno zaročiti desno vzklop-Ijeno. — 2. Isto kot 1. obratno. — 3. Skriž-na stoja predmožno z levo, priročiti noter desna pred levo (in ,pričeti obrat). — 4. Pol obrata na desno v stojo spojno, skozi vzročen j e priročiti.
XI.	1. Vodoravni predklon, vzročiti, dlani dol, z desno visoko zanožiti (»vaga«).
2.	Vzklon, priročiti, primožiti v stojo spojno. — 3. Isto kot 1. obratno. — 4. Isto kot 2. obratno.
XII.	1. Počep, zaročiti, dlani gor. — 2. S sonožnim poskokom cel obrat na levo, skozi priročenje in predročenje vzročiti, dlani naprej. — 3. Doskok v vzporo čepno, Skozi odročenj e. — 4. Vzravnava, spetna stoja, priročiti.
4.	Štafeta sedemletk 4 krat 50 metrov.
5.	Pionirji gimnazije Krško - proste vaje.
6.	Igra med dvema ognjema — gimnazij Brežice : Krško.
7.	Pionirji gimnazije Sevnica — proste vaje.
8.	Štafeta gimnazij 4 krat 50 metrov.
9.	Pionirji gimnazije Senovo — proste vaje.
10.	Pionirji gimnazije Krško - igra z žogo.
11.	Pionirji gimnazije Brežice — proste vaje.
12.	Pionirji gimnazije Sevnica : Senovo —* odbojka.
13.	Tek čez zapreke — za mladince.
14.	Pozdrav državni zastavi. * v
KINO Kt&lUl
25. in 26. III.
Seme v vetru
francoski film
29. in 30. III.
Puškin
sovjetski film
kino Sevrna
25. in 26. 5.
Puškin
sovjetski film
— OBJAVE —
V prostorih okrajnega sodišča (soba 14) v Brežicah posluje pravna posvetovalnica za žene vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. V delokrog pravne .posvetovalnice spadajo področja vseh Brežicam bližnjih KLO-jev-Žene! V pravnih zadevah se obračajte na svojo posvetovalnico.
Žaren Janez, rojen 21.4.1913, stanujoč
v Vrhuljah št. 2, sem izgubil 4. marca t. L na poti od Sv. Duha do Krškega vojaško knjižico in knjižico kolesa S-111912, št. 474550. Noprošam najditelj a. da mi knjižici vrne.
Iz dnevnika hokejske ekipe SŠD Razlaga
(Konec)
10.1.	Danes so zadnje priprave za tekmo z Gregorčičem na Jesenicah, ki bo jutri. »Vroče bo,« »kakšen bo rezultat,« in »smo ali nismo«, talkšne in podobne misli so bile v naših glavah. Popoldne smo trenirali v telovadnici na Bledu, odigrati tekmo v odbojki s tovarišicami iz republiškega fizkulturnega tečaja. To je bilo popoldne. Dopoldne pa je šla naša skupina, pa ne vsi, v Vintgar. Nervoznost se je stopnjevala. Ivan se je odpeljal na izpit v Zagreb, kar je pomenilo eden manj pri zamenjavah med tekmo. Ob 6 zvečer smo odšli na Podhom, Da ne bo pomote, to pišem že 11.1. Na postaji smo srečali našega -državnega prvaka v smučarskih skokih tov. Poldo. Seveda, če srečaš takega človeka, je prva in edina dožnost, da ga prosiš za podpis. Potem pa nam je pripovedoval o naših tekmovalcih in tekmovanju v Avstriji. Vstopili smo v vlak, tri postaje in že smo bili na Jesenicah. Pred tekmo smo se še zmenili, da bomo delati danes zamenjave igralcev vsake tri ^minute. Prva tretjina igre se je končala. 2 :1, 'druga 1 : 0, pri tretji pa smo popustili ,bilo je 4:1. Skupen rezultat torej 7 : 2 za Jesenice. Nocoj so se našemu znanju Jeseničani čudili, niso verjeti, da smo v tako kratkem času osvojili toliko znanja. Če bi nocojšnjo tekmo sodil sodnik,
ki hokej pozna, bi bil namreč rezultat 5 :4 in nič več. Oba naša napada sta pokazala lep prodor, dala vsak po eden gol, dva pa je jeseniški vratar že potegnil nazaj iz svojega prostora, kar p!a tovariš sodnik nam v škodo ni priznal. Danes so fantje res zaigrali, Jeseničani pa so rekli, da bomo premagati Maribor in Celje. Jaz bom napisal: mogoče!
11. I. se nam je zgodilo še to v kavarni Korotan. Pred tekmo smo spili še vsak svoj čaj, kar pride k nam nek pionir, ki igra nogomet v pionirskem moštvu SŠD Gregorčiča, tako nam je sam povedal.
Marjan iz našega moštva ga nekaj vpraša, kar pa fant ni razumel. »Niks kompri« mu pravi nato Marjan. Fant pa po gorenjsko: »Mi bomo zmagal, ne pa vi!«
12.1.	bi morali igrati nočno tekmo z Udarnikom iz Kranja. Iz tehničnih razlogov niso prišli, zato smo danes 'trenirati sami med A in B moštvom. Od danes naprej pa so bili vsako popoldne pri telefonu Seri-f, To j o in tehnični. Z vseh strani so nas klicali, če hočemo z njimi igrati tekmo. Zato smo še bolj zagrizeno trenirali.
13.1.	Dopoldne trening, po kosilu sestanek, do večerje prosto, večerja, takšen je bil danes dnevni red. Po večerji pa smo poslušali poročila v radiu, ki smo ga imeti $ seboj. »Radio baza« je bila v sohi št. 3.
katere srečen prebivalec sem bil tudi jaz. Zaspati in zbuditi se ob glasbi mi je pomenilo to, kar tovarišu Toju kompot... in ker sva bila v isti sobi sva imela oboje: radio in kompot.
14.1.	Danes nismo trenirati. Zakaj ne? Zato, ker so nas Jeseničani prositi, naj z njimi odigramo zvečer tekmo, ker so tovariši društva Naprijed iz Siska tekmo odpovedati, njim, pozneje tudi nam. Prišli smo na Jesenice, da odigramo tekmo. Na Jesenicah pa je bil nocoj tudi republiški prvak Ljubljana II, zato smo nocoj gledali zanimivo tekmo dveh moštev, ki se borita za naslov republiškega prvaka. Ljubljana nas je zano-čarala, Jesenice pa so zmagale s 4:3. Naše moštvo je gledalo tekmo s tribune. »Navijali« smo seveda za Jesenice, ki imajo hokejsko opremo slabše, »naše vrste«.
15.1.	Nedelja je danes. Ob 9 dopoldne smo igrati tekmo z Ljubljano. Končni rezultat je bil 4 : 1 za Ljubljančane. Tretjine pa so bile: 0:0, 3:0, 1:1. Najhujša je bila zadnja tretjina, kajti v njej so dati Ljubljančani vse iz sebe, mi Razlagovci pa simo vzdržali. Skoda, da smo v drugi tretjini popustili.
Jeseničani, ki so danes »navijati« za pas, kar niso mogli verjeti, da smo zdržan, Ljubljana pa ni mogla verjeti, -da- je igrala z Razlagom samo 4:1, pričakovali so rezultat preko 10.
V Celje smo odšli že v nedeljo 22. januarja. Spali smo v hotelu Evropa, in sicer slabo, ker je bilo premalo postelj. Drugi dan pa je bil v kavarni sestanek vodij vseh ekip, da bi se pogovorili o pr-
venstvu, oziroma finalnem tekmovanju. Ker smo izvedeli, da igrajo v moštvu Ljubljana II igralci iz lige, smo temu vsi nasprotovati, a nismo ničesar dosegli. Zdelo se mi je tako, kakor da hoče Ljubljana na vsak način zasesti I. mesto na tekmovanju.
Danes 23. I. bi morali odigrati prvo. tekmo, mi in mariborski Železničar, ki pa na tekmovanje ni prišel. Zato smo igral i z Gregorčičem iz Jesenic. Pred pričetkom tdkme je naša ekipa podarila v zahvalo in pomoč, ki so nam jo nudili na Jesenicah SŠD Gregorčiču modro zastavo z napisom »Razlag 1950«. Tekmo smo zgubili z rezultatom 10 : 1. Kladivar pa je zgubil z Ljubljano 2 : 1.
24. I. smo igrali s Poletom iz Maribora in zmagali z rezultatom 12 : 2. Tako smo si osigurali vstop v finalno tekmovanje. Več bom napisal o tekmi, ki naj bi odločala o tretjem in četrtem mestu med Kladi v ar jem in Razlagom. Že v prvi tretjini smo vodili 1 : 0. nakar so Celjani izenačili na 1:1. Imeli smo še več prilik povečati rezultat, a smo imeli »smolo«, če smem tako. napisati. V tretjem delu igre je naš igrač Frenk vodil sam žogico proti celjskim vratom, a se mu je vrgel pod noge vratar, ki si je razbil pri tem nos, a rešil v tabeli Celjanom tretje mesto. Končni rezultat tekme s Kladi var jem je bil 1:1.
Tako smo v tekmovanju hokeja na ledu od osmih mest v Sloveniji Razlagovci zasedli četrto mesto.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 6 din. — Poedina številka Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43.
3 din — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Tisk Celjske tiskarne v Celju. — Odgovarja uredniški odbor.