(MWMT©3M GLAS Leto XLV - št. 99 - CENA 45 SIT Kranj, petek, 18. decembra 1992 Ob 45-letnici Gorenjskega glasa Glas razglašene Gorenjske Fran Šaleški Finžgar je svoj čas zapisal: "Gore so krog Gorenjca, kar je ravnine in doline, je polje, obdelano kot cvetne gredice. Na gorah pojo zvonci pasoče se živine, udarja drvarjeva sekira, gore kresovi in se razlega ob njih fantovska pesem. Po dolinah živi studenci, potočki, sinje reke. Nad vsem sonca veliko, tudi viharjev in vetrov dovolj. Vse je kakor umito, čisto, pa krepko in zdravo. V taki pokrajini je rasel in raste Gorenjec. Vzamejo vase ga njene moči." Gorenjski glas praznuje 45-letnico izhajanja. Tiskamo ga povprečno v 25.000 izvodih, vsak časopis preberejo najmanj trije bralci, na kratko pišemo o vseh pomembnih dogodkih v državi, podrobno pa o vsem, kar se zgodi na Gorenjskem. Današnjo številko pošiljamo na pokušino vsem Gorenjcem, ne le naročnikom, saj smo jo stiskali v dvojni nakladi. Izpolnite naročilnico na zadnji strani in se nam pridružite. Na sliki: Gorenjski glas tiskajo v tiskarni Delo v Ljubljani Foto: G. Šinik Gorenjske in Gorenjcev, kakršne nam slikajo te besede, že dolgo ni več. Navajamo jih bolj zato, da nam spodbudijo domišljijo in pričarajo predmet našega hrepenenja. Takšna, kakršna je za večnost ohranjena v Finžgarjevih bese-d(*h, je bila Gorenjska takrat, ko je v Kranju začel izhajati tednik Gorenjec (1900), prvi gorenjski časopis. Tudi takrat, ko se je rodil njegov povojni naslednik Gorenjski glas (1947/48), je bilo gotovo še dosti čiste narave in zdravih Gorenjcev; vojna je bila končana, nesluteni zagon industrializacije, spodbujen po komunističnem projektu, pa se je šele začenjal. Pa se ozrimo po tej naši Gorenjski danes, 45 let pozneje. Kakšna se nam kaže? Gore so še okrog nas, in če jih gledamo iz doline, so še ravno tako lepe, kot so bile. Obratni pogled, z gora v dolino, pa nam razkrije celo množico novih sračjih gnezd, od katerih se močno kadi in se od blizu izkažejo za bivališča in delovišča (post)industrijskih Gorenjcev. Nič več niso, kot nekoč, stisnjena pod vznožja bregov in na robove gozdov; največ jih je sredi nekdaj najboljših njiv. Živine je po planinah le še za vzorec, drvarske sekire pa so preglasile motorne žage in tudi njih učinek je več kot opazen. Fantovsko pesem je preglasilo preklinjanje, ki ga uvaja balkanski "jebemti". Poldrugo leto nazaj je slednje sicer potihnilo, zato pa se je spet razle-gel stari in z zmago(m) nad onim drugim navdahnjeni kranjski aufbiks. Kakšen studenec ali potoček bi se še našel, Sava, katere porečje odmaka Gorenjsko, pa je ponižana v glavno fe-kalno odvodnico. Sonca, viharjev in vetrov je, hvala Bogu, še dovolj, a le zato, ker nanje pač nimamo vpliva. O tem, koliko je umitosti in čistoče ter krepkosti in zdravja, pa naj svoje povedo sanitarci in zdravniki... V taki pokrajini rastejo današnji Gorenjci, tako tisti, ki so tu rojeni, kot tisti, ki so jih sem privabili v času pre- tirane industrializacije - ne nazadnje tudi zato, da bi pošteni, verni in ponosni, včasih že kar prevzetni (Finžgarjeve oznake) gorenjski rod nekoliko "oplemenitili" - da bi se tudi na ljudeh videlo tisto, kar je očitno v njih pokrajini. Nas bo ta po vsem tem še jemala vase? Da ne bo pomote: pisca teh vrstic ne obseda-ta niti zapozneli antikomunizem niti pretirani nacionalizem. Zdaj je, kar je in gledati moramo bolj na to, kako bo v prihodnje. In prav v tem oziru ima in bo še imel Gorenjski glas pomembno vlogo; v poročanju o stanju, kakršno je in v spodbujanju k dejanjem, ki bi ga lahko izboljšali. Še posebej pa velja poudariti vprašanje gorenjskega regionalizma. Drugače rečeno: kaj je tisto, kar povezuje Gorenjsko v družbeno celoto? Narava, Sava in gore, s katerih se napaja - vse to je le naravno zaledje neke regije. Da ta zaživi svoje polno življenje, pa je treba še človeških moči in družbenih naporov. In če se vprašamo, katere so danes izvirne vsegorenjske institucije, bo odgovor kratek: Gorenjski glas in Gorenjska banka. Izvodi GG in izpostave GB so tiste, ki se razširjajo po vsej Gorenjski, vse drugo je omejeno bodisi na kranjsko, škofjeloško ali gornjesavsko okrožje. Ali pa je gorenjski del vseslovenskih struktur. Za regijo pa sta časopis in banka premalo. To je dejstvo, vendar ne pomeni, da kličemo k ponovnemu vstajenju kranjski okraj (beri: centralizem). Centralizma bo po novem že državnega preveč in nikakor ne rabimo še kranjskega. Ne vem, kako se okraja iz prvih petnajstih let po vojni spominjajo v osrčju Gorenjske; vem pa, da imajo v krajih na njenem obrobju nanj bolj slabe spomine. Kakorkoli že: Gorenjskemu glasu njegovega poslanstva nihče ne oporeka; nasprotno: kličemo mu še na mnoga leta! Miha Naglic Slovenija kmalu v Mednarodnem denarnem skladu Delitev ugodna za Slovenijo ^r«nj, 17. decembra - Sloveniji odpira ugodna pot v Mednarodni denarni sklad, saj se bo ■*hko včlanila po načelu parcialne sukcesije, v delitvi jugoslovanskega dolga pa bi imela *6>39-odstotni delež, kar je prav **ko ugodno. V mesecu dni bodo morale Nkdanje jugoslovanske republike sporočiti, ali se strinjajo z delitveno metodo MDS, parci-a'na sukcesija pa pomeni, da Se. lahko vsaka država naslednica bivše Jugoslavije samostojno včlani v MDS in ji ni Potrebno čakati drugih. Jugoslovanski dolg je konec leta 1991 znašal 15,1 milijarde dolarjev, od tega ga je moč 12 ^•jajtJBk dolarjev razdeliti po republikah (Slovenija 1,8 milijarde dolarjev). Preostalih 3,1 milijarde dolarjev pa ni moč razdeliti, po ključu MDS bi torej na Slovenijo odpadlo 450 milijonov dolarjev. Skupaj bi torej slovenski dolg znašal 2,25 milijarde dolarjev. Glede na slovenske devizne rezerve, ki znašajo že približno 1,2 milijarde dolarjev, torej ni tako problematičen. • M. V. 0 O R Z N O POSREDNIŠKA H I I A cf-df« INVESTMENT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o.. KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Prihodnji petek je Božič in praznik, in Gorenjski glas ta dan ne bo izšel Zato bomo v sredo, 23. decembra, izdali dvojno številko na S2 straneh z veliko zanimivega branja. Gorenjski glas prihodnji teden torej v sredo in ne v torek in petek. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin BANI KA FORMULJlTJN PRIH IRANKA Neomejen uvoz živine in mesa Šiba za domače bike Podatkov, koliko mesa so slovenska podjetja uvozila, odkar je uvoz sproščen, ni; znano je le to, da so hladilnice polne. Ljubljana - Ko je slovenska vlada ob koncu oktobra odpravila uvozne kontingente in s tem sprostila uvoz živine in mesa, so mesno-predelovalna in trgovska podjetja začela na veliko uvažati meso iz drugih držav. Čeprav morajo za uvoz plačati posebne dajatve, pre-levmane, ki pa se jim nekateri tudi spretno izognejo, je to navse dobičkonosen posel. Po predpisu o uvoznih dajatvah, ki je star že pol leta, je osnova za plačilo prelevmana za mlado govedino povprečna cena 208 tolarjev za za kilogram, medtem ko je dejanska tržna cena 430 tolarjev. Nobena skrivnost ni, da večji uvozniki in mesno-predelo-valna podjetja kupujejo v Avstriji mlado govedino po 18 šilingov za kilogram. Čeprav plačajo še 18 odstotkov carine in uvozno dajatev, se jim vse skupaj zelo splača, še posebej, če potem meso prodajo po cenah, kakršne sicer veljajo na domačem trgu. In kako to, da je iz Avstrije uvoženo meso lahko tako poceni, ko pa tamkajšnji kmetje dobijo za mlado govedino kar 48 šilingov? Avstrija po eni strani ščiti domačo živi- norejo (in kmetovalce), po drugi strani pa za izvoz presežkov zagotavlja visoke izvozne spodbude. Pri izvozu v Slovenijo je ceno še posebej znižala, ker je že izkoristila izvozne količine za prodajo v države Evropske gospodarske skupnosti. Ker uvoženo meso zagotavlja dober zaslužek, je upadlo zanimanje za odkup (in klanje) domače živine; povečali pa so se tudi pritiski na znižanje odkupne cene, ki že zdaj pri specializiranem pitanju pokriva le 80 odstotkov rejskih stroškov, pri nespecializiranem pa samo 65. V Slovenski kmečki zvezi ocenjujejo, da je takšna kmetijska politika pogubna. Zadružna zveza Slovenije zahteva od republiške vlade odkupno ceno za mlado pitano govedo najboljše kakovosti 190 tolarjev za kilogram, zaščitno oz. intervencijsko ceno 175 tolarjev, razmerje med odkupno ceno živine in proizvodno ceno mesa iz klavnic (največ) 1: 2,2, takšno odkupno ceno mleka, ki bo pokrila vse stroške prireje, uvedbo posebnih dajatev za uvoz mesa in živine, plačilo dajatev za vse letos uvožene in še neprodane količine mesa itd. Če vlada zahtev ne bo uresničila, zadružna zveza grozi, da bo organizirala množične proteste, ki bodo segli vse do Ljubljane. • C. Zaplotnik Dr. Drnovšek zavrača očitke o predvolilnem taktiziranju vlade Nobenih podražitev in zaposlitev Da je vlada zaradi političnih točk pred volitvami zadrževala podražitve je navadna špekulacija, pravi premier, čeprav so pritiski na zviševanje cen veliki, vendar ta vlada tudi v prihodnje ne bo popuščala. Ljubljana, 18. decembra - "Tak sklep bom predlagal vladi," je dejal dr. Drnovšek na sredini časnikarski konferenci. "Do izvolitve nove vlade ta vlada pred pritiski ne bo popuščala, prav tako pa bom predlagal zamrznitev "vseh zaposlitev v vladnem sektorju. Zaostril bom odgovornost ministrov. Če kdo tega ne bo spoštoval, bo izpostavljen kritiki," je povedal dr. Drnovšek. Vlada je s pripravami prihodnje ekonomske politike in proračuna za prihodnje leto pri koncu. Finančna disciplina bo zaostrena povsod tam, kjer ima vlada pristojnosti, za sanacijo izgub v vseh sektorjih pa bodo angažirani tuji strokovnjaki. Začenja se operacionalizacija lastninskega zakona, skupaj z Banko Slovenije pa bo kmalu začet proces sanacije največjih bank. Posebno pomembna je odločitev Mednarodnega denarnega sklada, da lahko postane Slovenija že januarja članica te svetovne finančne organizacije, saj so vsi pogoji izpolnjeni. To je posle- SKD ni za "veliko" koalicijo Svet Slovenskih krščanskih demokaratov je v sredo zvečer sklenil, da za stranko tako imenovana "velika koalicija " z Liberalnimi demokrati in Združeno listo ni sprejemljiva. Zavzema pa se za desnosredinsko vladno koalicijo brez Združene liste, vendar s Slovensko ljudsko stranko in manjšimi strankami. Krščanski demokrati predlagajo tudi združitev njihove stranke z Ljudsko stranko. Narodnimi demokrati in Gospodarsko stranko v močno desnosredinsko stranko. Združena lista se je o vladni koaliciji odločala včeraj, sicer pa je ta politična grupacija odprta za vse povezave. • J. K. dica prizadevanj vlade in Banke Slovenije. Dr. Drnovšek je zagotovil, da bo nadaljeval prizadevanja za oblikovanje nove vlade, saj je možnost vlade brez najmočnejše Liberalno- demokratske stranke le simbolična. Danes naj bi se v koalicijo povabljene parlamentarne stranke (brez Slovenske nacionalne stranke in Slovenske ljudske stranke, na kateri Drnovšek ne računa, za Ljudsko stranko pa je dejal, da je najbolj nezadovoljna s sedanjo vlado in LDS ter da del vodstva deluje precej nezrelo in nekonstruktivno) opredelile do Drnovškovega povabila. Če ne bo uspela velika koalicija s tremi najmočnejšimi strankami, bo dr. Drnovšek poskušal s tistimi, ki so za sodelovanje in ne postavljajo pogojev. Večina bi bila v tem primeru manj prepričljiva, vendar je še vseeno boljše kot nove volitve. • J.Košnjek DNEVI MERKURJA v prodajalni na Koroški c. 1 OD 21. DO 24. DECEMBRA 10% POPUST za vse blago na zalogi, pri takojšnjem plačilu... SLOVENCI PO SVETU Slovenska izseljenska matica se prilagaja novim razmeram Vrata matice so na stežaj odprta Slovenska izseljenska matica, ustanovljena leta 1951, prevzema po novem tudi skrb za Slovence v republikah bivše Jugoslavije in rojake, ki živijo v evropskih državah. Ljubljana, 15. decembra - Izid tradicionalnih publikacij Slovenske izseljenske matice, Slovenskega koledarja in Rodne grude, ki izhajata že 40 let, in revije Slovenija v angleščini (6. letnik), ki jo v glavnem pokupijo Slovenci v Ameriki (večina jih ne zna več slovensko) in so bili pobudniki za njeno izhajanje, je bil priložnost za pogovor o dejavnosti te ustanove. Predsednik matice dr. Mirko Jurak, ki je krmilo prevzel decembra leta 1990, ugotavlja, da se je matica znala prilagoditi novim razmeram, kar potrjujejo tudi vedno številnejši obiski na sedežu v Cankarjevi ulici v Ljubljani. Prihajajo ljudje, ki v preteklosti na matico niso hodili. To je posledica odprtosti. Matica opravlja svoje poslanstvo ne glede na finančne težave. Matica je in bo organizirala znanstvena posvetovanja o Slovencih, spodbujala umetniško in znanstveno ustvarjanje med Slovenci po svetu, gostovanja naših kulturnih skupin med Slovenci po svetu in slovenskih iz tujine pri nas, organizirala poletne šole slovenskega jezika in tradicionalna srečanja v moji deželi, zbirala gradivo in sploh gojila sodelovanje s slovenskimi društvi in skupinami po svetu. Predvsem želi biti vsem dober sodelavec in svetovalec. Tajnik matice Janez Rogelj šteje med nove naloge skrb za Slovence v bivših jugoslovanskih republikah. Teh ni malo. Na Hrvaškem jih je nad 22.000. Slovenci v Splitu so že organizirali svoje društvo. Društvi nastajata v Kaknju in Zenici, blizu 5000 Slovencev živi v Beogradu itd. Urednik publikacij matice Jože Prešeren je zadovoljen z letošnjo publicistično bero, katere večina bo šla po svetu. Posebnost je letošnji Slovenski koledar. Vanj je vključeno poglavje z naslovom V novi svet, kjer je opisan prispevek Slovencev pri nastajanju Amerike, ki je letos slavila 500-letnico odkritja, posebej dragocen pa je prvič objavljeni seznam slovenskih društev, klubov, bratskih organizacij, časnikov, župnij in domov po svetu. Slovenija je dolžna glede na vse, kar so za domovino storili naši rojaki leta nazaj, še posebej pa zadnja leta, Slovencem po svetu nameniti večjo pozornost. Ne v denarju, ampak v drugih oblikah pomoči. Imamo kup organizacij, ki se s tem ukvarjajo, od matice do ministrstva in Svetovnega slovenskega kongresa, vendar med njimi še ni ustvarjalnega sodelovanja, ampak preveč tekmovalnosti in ljubosumja. Prav tako pa država Slovenija tudi nima oblikovane politike do razseljenih Slovencev. To pa ni več samo politično, ampak predvsem strokovno vprašanje. • J. Košnjek Zadnje letošnje povečanje pokojnin -za 5,8 odstotka Ljubljana, 15. decembra - Za 5,8 odstotka, kolikor se je s septembra na oktober povečala povprečna slovenska plača, bodo višje tudi pokojnine in drugi prejemki upokojencev. Izplačilni dan 30. december. To je sklenil upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki na podlagi statističnih podatkov odloča o mesečnem usklajevanju pokojnin z rastjo plač. Povečanje bo veljalo od I. oktobra dalje, torej bodo upokojenci konec meseca deležni tudi poračuna. Po tej uskladitvi bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašala 20.211 tolarjev, najnižja pokojnina sploh 8.322 tolarjev, najvišje pa se bodo gibale med 97.898 in 105.779 tolarji. Dodatka za pomoč in postrežbo bosta 7.074 in 14.148 tolarjev. Starostna pokojnina kmetov bo po uskladitvi 10.105 tolarjev. Višje bodo od 1. oktobra tudi preživnine kmetov in invalidnine. Upravni odbor ZPIZ je tokrat tudi sklenil, da bo izplačilni dan za upokojence že 30. december. Ker dobra polovica upokojencev dobiva svoje prejemke prek pošte, se je bati, da bi poštarji pred novim letom ne mogli raznositi vseh pokojnin. Strokovne službe pokojninskega zavoda bodo vzele stvar v roke in se s pošto dogovorile tako, da upokojenci pred novim letom ne bodo ostali brez zaslužene pokojnine. • D. Ž. GRADITELJI! PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA JE TRGOVINA DOM v žabnica Žabnica 68 PRED NAKUPOM PREVERITE NAŠO PONUDBO! Informacije v trgovini ali po telefonu 311-545 in 44-539 SE PRIPOROČAMO! VOLITVE 92 VOLITVE 92 VOLITVE 92 VOLITVE 92 Dr. Ivan KRISTAN (LDS) iz Škofje Loke izvoljen v državni svet Državni centralizem bo zmlel majhne občine "Če bi ostali zgolj pri razdelitvi Slovenije na majhne občine, se bo centralizacija Slovenije okrepila. Zato bo nujno institucionalizirati vmesno, regionalno raven, ki bo skupaj z občinami uspešen branik zoper centralizacijo Slovenije," pravi dr. Ivan Kristan, v kranjski, škofjeloški in tržiški občini izvoljen državni svetnik, sicer pa profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. Se morda motim z ugotovitvijo, da je vaša prepričljiva izvolitev za državnega svetnika neke vrste rehabilitacija? Pred enim letom so vas namreč zaradi vašega svetovnega nazora in dela v Beogradu zavrnili kot sodnika slovenskega ustavnega sodišča. Tako prepričljiva izvolitev je rehabilitacija in ta mi je posebno draga, ker je to storilo volilno telo in to mora imeti odločilno besedo. Iz tega zornega kota so se stvari postavile na pravo mesto. Ljudje vendarle ne sprejemajo argumentacije, ki jo je pred časom postavljal gospod Peterle v skupščini z zahtevo po svetovnem nazoru kot pogoju za neko funkcijo. Da pa ljudje cenijo tudi določeno strokovnost, je drugi vidik moje izvolitve. Tu mogoče ljudje več pričakujejo od člana državnega sveta, kot je on sam sposoben narediti. Državni svet ima omejen status. Veliko več lahko naredijo člani državnega zbora in na njih bo glavno breme odgovornosti za politiko. Čeprav pred volitvami nisem bil toliko na terenu, imajo ljudje vendarle zgodovinski spomin in to je bistveno pri vsej stvari. Upam, da bodo šli ljudje tudi na prihodnje volitve s takim spominom. Zadovoljen sem, čeprav se, kot sem že rekel, malo bojim, da zaradi omejene funkcije, ki jo ima državni svet, ne bom mogel storiti vsega, kar se od mene pričakuje. Prizadeval se bom, da bom lokalne interese prenesel na regijsko raven in to izkušnjo prenesel v Ljubljano, kjer lahko samo z združitvijo vseh regijskih interesov uspemo. Volivcem bi se rad zahvalil za podporo, ko so mi, ne glede na takšne ali drugačne po- skuse zoper mene, izrekli zaupanje." Kot ustavnopravni strokovnjak imate gotovo izdelano predstavo o možnem delovanju in pomenu državnega sveta. Kje bo težišče dela organa, v katerega ste bili izvoljeni? "Glede na to, da državni svet po ustavi ni drugi parlamentarni dom, bo predvsem določen korektiv državnemu zboru. Z močjo argumentov pa bo svoja stališča vendarle lahko uveljavljal. Sam sem se svojčas zavzemal za drugi parlamentarni dom kot regionalni dom, ki naj bi imel odločujočo besedo pri vprašanjih, pomembnih za regije, in soodločal skupaj z državnim zborom o pomembnih zakonih, proračunu itd. To stališče v ustavi ni bilo upoštevano in po tej rešitvi bo državni svet lahko zahteval od državnega zbora, da o zakonu, ki je neustrezen, nedodelan ali slab, ponovno razpravlja. Ocenjujem, da bomo v državnem svetu lahko zbrali argumente za take poteze. Srečna okoliščina je v tem, da ima regionalni interes v državnem svetu večino, to je 22 od 40 svetnikov. Če bo državni svet zahteval od državnega zbora ponovno obravnavo, bo postala stvar v državnem zboru nekoliko zahtevnejša, saj bo moral ponovno odločati, vendar ne z navadno večino, ampak z večino vseh poslancev. Če se bo ob takšnih primerih oglasila še javnost, potem državni zbor ne bo mogel sprejemati zakonov, ki bi bili neustrezni ali v nasprotju z regionalnimi interesi Slovenije. Na tak način se bo dalo posamezni zakon nacionalnega pomena tudi spraviti na referendum. Državni svet ima namreč pravico zahtevati referendum. To se seveda ne bo dogajalo vsak dan in ob vsakem primeru, ampak ob najpomembnejših vprašanjih razvoja Slovenije." Državnemu svetu, še posebej njegovemu lokalnemu delu, se zanesljivo obeta sodelovanje pri postavljanju lokalne samouprave. Je sedanji koncept lokalne razdelitve Slovenije sprejemljiv? "Občutek imam, da to vprašanje v Sloveniji še ni razčiščeno in da je še precej pomislekov, čeprav je koncept zakona že pripravljen. Prepričan sem, da koncept lokalne samouprave z majhnimi občinami ne bo deloval, če ne bodo ustrezno institucionalizirane tudi regije. Regije je treba pripeljati v sistem lokalne samouprave. Po moje je slabo, da tega že ni naredila ustava. Vendar se da to še vedno urediti z zakonom ali dopolnitvijo ustave. Če bomo ostali zgolj pri drobitvi Slovenije na majhne občine, se bo trend centralizacije Slovenije okrepil-Samo majhne občine in srednja regionalna raven sta lahko uspešen branik zoper centralizacijo Slovenije. Težnje po njej pa bodo prisotne. Državni organi nas bodo prepričevali, da je to ali ono nacionalni interes, da ne smemo drobiti sil, denarja in podobno. Centralizaciji se bo mogoče upirati tudi v državnem svetu. Mogoče bo vgraditi varovalke v zakone, ki jih bo sprejemal državni zbor." Izvoljeni ste bili v treh občinah. Kako si predstavljate sodelovanj« z občinami in volivci? Tu vidim več kanalov. Najbolj normalen kanal je sodelovanje z občinskimi skupščinami-Tu bo izkazanih največ konkretnih interesov. Druga raven je neposredna povezava s terenom, to je udeležba na krajevnih sestankih, zborih in podobno. Takšni sestanki bodo zanimivi, čeprav vseh interesov ne bo mogoče prenašati v Ljubljano, bodo pa signali za posamezne usmeritve-Koristno se mi zdi tudi funkcionalno povezovanje. Tu mislim na gospodarske interese tega območja, na interese šolstva, zdravstva in drugih dejavnosti. Četrto obliko sodelovanja pa vidim v sreče; vanju z občani. Lahko bi odprli pisarno, kamor bi prihajali ljudje na pogovore, kamor bi prihajala pošta in podobno. Veliko ljudem je do pogovora s poslanci in nekateri so me že klicali." Ker je Gorenjska le zaokrožena celota z mnogimi skupnimi intere-si, bosta gotovo morala sodelovati tudi z drugim gorenjskim državnim svetnikom, gospodom Jože-tom Resmanom iz Radovljice. "Pred volitvami sva se srečala-Sodelovanje z njim bo pomembno. Zame je zlasti pomembna sinteza lokalnih interesov na regijski ravni. Na ravni regije se morajo zbirati stvari in potem bo lahko tudi regijski interes močnejši. Vse skupaj pa bo dobilo v državnem svetu še večjo težo, če bodo naši interesi skupni z interesi drugih regij. Veliko stvari bo pomembnih tako za Gorenjsko kot Štajersko, Koroško, Dolenjsko. Mogoče jih bo spraviti na skupni imenovalec, ki bo lahko enakopraven kdaj tudi drugačnim tendencam državnega zbora. Če skupnega imenovalca ne bo, potem ne bomo uspešni." • J. Košnjek Jože RESMAN iz Radovljice Gorenjska ne potrebuje občinskih plotov Jože Resman je bil v državni svet izvoljen v jeseniški in radovljiški občini. Sedaj je predsednik izvršnega sveta radovljiške občine. V državni svet ga je kandidirala Liberalno-demokratska stranka. Kje vidite razloge svoje volilne zmage nad tekmeci? "Ne vem sicer, kaj je bilo odločilno. Vendar, kjerkoli se pojavljam, se nekaj gradi in ustvarja. Tudi v teh zadnjih letih, ko opravljam funkcijo predsednika izvršnega sveta, imamo kar precej projektov, ki kažejo, da imamo ideje in jih znamo uresničiti. Stvari torej znamo speljati do konca, kar verjetno drugim ne uspeva. Moja značilnost je tudi ta, da nikjer, kjer se pojavljam, nisem individualist, ampak okrog sebe ustvarjam skupino, ki je zagotovilo za uspehe. Posameznik sam težko kaj naredi." Državni svet za razliko od državnega zbora nima zakonodajnih - pristojnosti, lahko pa vpliva na delo državnega zbora. Kje bi moral po vaše državni svet odigrati glavno vlogo? "Državni svet res ni zakonodajno telo, ampak so njegove pristojnosti zelo omejene. Vendar se bo dalo interese okolja, iz katerega izhajam, v državnem svetu vendarle uresničevati. Ne samo v smislu predstavitve teh interesov, ampak tudi uveljavitve tega okolja v državnem merilu in njego- vega vpliva na zakonodajo in strategijo razvoja države." Na katerem področju bo lahko vaš vpliv kot državnega svetnika največji? Je morda to lokalna samouprava, kjer imate že veliko izkušenj, in jo bo morala država na novo postaviti? To bo zanesljivo ena od pomembnih nalog. Postaviti moramo namreč tako lokalnp samoupravo, ki bo dejansko tudi delovala. Interesi se bodo verjetno križali, vendar mislim, da imamo na našem območju toliko izkušenj, da jih bomo lahko tudi učinkovito predstavili v državnem merilu. V programskih izhodiščih moje stranke kot tudi našega okolja je pomembna zahteva po uveljavitvi regijskega principa delovanja in to. Gorenjci močno podpiramo. Prepričani smo, da drobljenje brez povezave nima smisla. Nobena samouprava pa ne bo delovala, če ne bo zagotovljena materialna osnova. Včasih nam očitajo, da se preveč ukvarjamo tudi s tem, vendar nobena lokalna samouprava ne bo delovala, če ne bo imela toliko sredstev, da bo lahko delovala oziroma gospodarila z infrastrukturo." Kakšno sodelovanje med državnim zborom in državnim svetom pričakujete, glede na to, da je državni zbor politično bolj desnosre-dinski, državni svet pa levosredin-ski? Se ne bojite blokad? "Blokad ne pričakujem. Svet je sestavljen iz interesov, interesi so pa, ne glede na to, v kateri politični grupaciji si, v osnovi enaki. Problemi bodo, treba jih bo reševati in če bo prevladoval princip reševanja problemov in ustvarjanja sodobne Slovenije, potem se ne bojim, da ne bi našli skupnih rešitev. Do skupnih rešitev se ne prihaja gladko, ampak so rešitve različne in prav to je tisto, kar nas bogati. Prepričan sem, da bo svet primerjal številne predloge in izbral dobre." Se boste kot svetnik zavzemal' samo za interese jeseniške in rado* vljiške občine, ali pa boste kdaj pogledali tudi prek plotu v tržiško« kranjsko in škofjeloško občino? , "Plotov ne bi smeli postavljati-Zanesljivo sta radovljiška in jeseniška občina neka zaokrožena celota, vendar ne bo šlo brez sodelovanja sosedov. Treba bo biti zelo pragmatičen. Nobena stvar se ne konča na določeni meji. Slovenijo je sicer treba povezati, vendar morajo priti do izraza posebnosti posameznih krajev W območij. Ne smemo jih dušit', ker nas bogatijo in ustvarjajo materialno osnovo." Računate na dobro sodelovanje z drugim gorenjskim državnim svetnikom dr. Ivanom Kristanom iz Škofje Loke? "Mislim, da bova z dr. Kristanom lahko uspešno sodelovala-Kar sva se doslej pogovarjala, sva spoznala, da imava veliko skupnih izhodišč." • J. Košnjek ■Jstaaovitetj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRAN'J l redali ki politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak ' Direktor ia glavni urednik: Marko Val|avec Odgovorna urednica: Laopoldlna Bogataj ' Noviaarji ia uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zjplotnik. Danic" Zavrl-žlet*| Andrej Zalar. Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Si ni k Tisk: Podjetje Dl I < > \CR. T'** časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835. telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16. telefon 218-463. telefax 1064) 215-366 Mali ogl«*^ telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure: vsak dan 7 — 17 00. Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun "i naročniki imajo 20% popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenie RMI 23 27-Ml __ Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Zasedanje radovljiške skupščine Kapelica, kapela ali cerkev? Strah pred vojaki in oficirji Unproforja, ki naj bi na Bledu in v Bohinju počeli "nečedne stvari"! Radovljica, 16. decembra - Zbori občinske skupščine so na zasedanju v sredo sprejeli le tiste spremembe družbenega načrta občine za obdobje 1986-90, ki niso bile sporne, o vseh ostalih, med katerim je tudi predlog za gradnjo kapele na Pokljuki, pa naj bi odločali na Prihodnjem zasedanju. Kot je znano, je Salezijanski inšpektorat sv. Cirila in Metoda, župnijski urad Koprivnik, dal Pobudo, da bi na Goreljku, nedaleč od spomenika padlim borcem JW. bataljona Prešernove brigade, zgradili kapelo, s katero bi nadomestili nekdanjo, porušeno, ** je stala nad penzionom Jelka. V krajevni skupnosti Koprivnik -Gorjuše (pa tudi v zavodu Triglavskega narodnega parka) se s Pobudo ne strinjajo in predlagajo, da bi kapelo v enakem slogu ,n v enaki velikosti kot je bila Prejšnja zgradili na istem mestu, *°t je že bila. Občina o mnenju Krajevne skupnosti noče dosti sli-~ati in še naprej vztraja pri tem, da bi pobudo župnijskega urada Uvrstila med spremembe in dopolnitve družbenega načrta občine- Delegatka Evgenija Korošec je na zasedanju povedala, da mnenje krajevne skupnosti ni mnenje neke ozke skupine, ampak krajanov, ki tudi dobro vedo, da ne gre za kapelico, temveč za cerkev ali celo za objekt, ki bi bil napol počitniški dom. (Idejni načrt predvideva, da bi kapela imela 80 do 100 sedežev, klet, pritličje in stopnice navzgor, tloris 13,5 x 13 metrov, moško in žensko stranišče.) Cerkev po mnenju krajanov ne sodi na Pokljuko; če pa je že denar zanjo, naj bi jo raje zgradili na Gorju-šah, da ljudem ne bi bilo treba hoditi k maši na Koprivnik. Marko Bezjak je dejal, da ne nasprotuje ureditvi -kapele na Pokljuki; opozoril pa je, da bo pri gradnji treba upoštevati zakon o Triglavskem narodnem parku, ki Vest, da bodo po novem letu prišli na Bled in v Bohinj vojaki Unproforja, ki tudi radi kaj popijejo in poležijo z (lepimi) dekleti, je močno vznemirila nekatere delegate, še najbolj pa Jožeta Cvetka, sicer tudi občinskega ministra za turizem, ki je predlagal, da bi skupščina o tem sprejela posebno izjavo. V izjavo naj bi zapisali, da skupščina nasprotuje razvijanju turizma in turistične ponudbe, namenjene vojakom z balkanskih bojišč, in sicer zato, ker je to v popolnem nasprotju s sprejetimi usmeritvami razvoja turizma in ker se za kratkoročnimi dobički kažejo številne negativne posledice. Po živahni razpravi, v kateri ni manjkalo izbranih besed (o prostituciji), so delegati ugotovili, da o vsem skupaj vedo le to, kar so slišali v televizijskem Tedniku, in da zato za zdaj ne bodo sprejemali nikakršne izjave. ne dovoljuje, da bi bile v kapeli tudi nastanitvene zmogljivosti. Stališče Koroščeve je podprl tudi Marko Smrekar, ki je poudaril, da načrt za kapelo pomeni izigravanje zakona o o Triglavskem narodnem parku. Ko pa so delegati razpravljali o dopolnilu Obrtne zbornice Radovljica, da bi s spremembo družbenega načrta občine legalizirali tudi na črno zgrajeno parkirišče za težka motorna vozila na Lancovem, je Janko Stušek predlagal, da bi izvršni svet predložil skupščini program reševanja starih in novih črnih gradenj v občini. Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Resman poročal o delu občinske vlade med zadnjima skupščinskima zasedanjima, je dejal, da je Radovljica pred kratkim dobila novo telefonsko centralo in da je končana širitev telefonskega omrežja v delu Radovljice in na Bohinjski Beli. V občini so uredili vodovod na Ku-pljeniku, v Grabču in Bitnjah, začeli postopke za odkup zemljišč, potrebnih za izgradnjo nove srednje gostinske šole v Radovljici, pripravili ekološko študijo in predloge popravkov tras blejske obvoznice, začeli obnavljati Upniško cesto, pripravljati dokumentacijo za odvajanje odplak ob Bohinjskem jezeru in za plinifikacijo naselij od Radovljice do Bleda, reševali kadrovske probleme v občinski upravi... Ker predsedniku za sejo ni uspelo pripraviti usklajenega predloga za imenovanje načelnika uprave za urbanizem, je poprosil skupščino, da naj do naslednjega zasedanja potrdi začasno rešitev. Koje Jan- Skupščina je sprejela tudi osnutek rebalansa občinskega proračuna za letos, program stanovanjske dejavnosti, oceno turistične sezone in predlog ukrepov, osnutek odloka o razglasitvi Pokljuške soteske za naravni spomenik ter poročili o zasvojenosti z dro-gami v občini in o obisku delegacije iz Sondria. Delegati so na pobudo izvršnega sveta z dnevnega reda umaknili predlog za uvedbo agromelioracij na zemljišču ob Psihiatrični bolnišnici Begunje, ker je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine mnenja, da ureditev intenzivnega sadovnjaka na parceli, ki sodi v kompleks gradu Begunje, ne bi bila primerna. Predlog za agromelioracije na zasebni parceli Marije Race v Zasipu pa je skupščina podprla. ko Rožič odstopil kot član kolegijskega organa, ki je začasno vodil upravo za urbanizem, in so nato razrešili še ostale člane, je skupščina začasno vodenje uprave zaupala Blažu Hrastniku. Čeprav so obveznice v zadnjem času kar precej vroča tema v radovljiški občini, pa delegati na tokratnem zasedanju o njih niso razpravljali. Direktorji štirih podjetih, ki so dobila denar od prodanih obveznic, so lahko s seje odšli - brez besede. • C. Za-plotnik S seje škofjeloške vlade Občina bo upravljala z vojaškimi objekti Skofja Loka, 16. decembra - Občinski izvršni svet je včeraj obravnaval poročilo o škodi, ki jo je povzročilo močno deževje novembra in v začetku decembra ter sprejel nekaj predlogov za odpravo posledic. Skupna škoda je ocenjena na 84,5 milijona tolarjev, od tega na 'okalnih cestah 45,6, na krajevnih cestah 32,3 in na drugih komunalnih objektih 6,5 milijona tolarjev. Ločani bodo račun za strojne ure, opravljene po poplavah J)a kmetijskih zemljiščih, posla-9 na republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Od republiške uprave za ceste bodo zahtevali denar za popravilo cest v Podlonk, Martinj vrh, Hlavče njive, Suša, Mlaka in Ojstri vrh v križišču. Sami pa °odo iz proračunske rezerve zmenili za prevoznost cest 2,6 bilijona tolarjev. Na seji so govorili tudi o Preureditvi kotlovnic v blokih v Frankovem naselju 43, 68 in '64 na plin. Obrtnik bo prevzel investitorstvo za tisti del stanovanj, ki so v občinski lasti, pooblastilo za preureditev pa naj bi dobil tudi od drugih lastnikov. Za preureditev bo občinski proračun prispeval deset milijonov tolarjev kredita. Najugodnejšega izvajalca bodo izbrali z javnim razpisom. Posebej zanimiva pa je bila včeraj debata o usodi vojaških objektov, s katerimi upravlja ministrstvo za obrambo. Na sestanku sredi novembra sta se obe strani dogovorili, da se za civilne potrebe dolgoročno nameni nekdanja vojašnica v Škofji Loki, del prašičje farme v Crngrobu ter del objektov na Pasji ravni. Civilno namembnost naj bi na prvem koraku opredelili s podpisom dogovora. Na ministrstvu so pripravili njegov osnutek, v Škofji Loki pa pripombe nanj. Zlasti neugodno za loško občino, ki želi dobiti objekte v upravljanje, je določilo, da bi občina morala odvesti na republiko pretežni del najemnine. V občini bi moralo ostati najmanj toliko, da bi pokrivali investicijsko vzdrževanje. Ločani si bodo poskušali priboriti enakopravnejšo porazdelitev obveznosti. Ne strinjajo se, da bi bila občina zgolj agent republiki za oddajanje prostorov v najem in povrh vsega odvajala najemnino še za tiste prostore, ki jih ji morda ne bi uspelo oddati v najem. Bistveni interes podpisa dogovora z ministrstvom je vpliv občine na načrtovanje namembnosti vojaških prostorov. Računajo, da bodo "zreli" za oddajo v najem od drugega polletja prihodnjega leta naprej. Ob tem so se člani izvršnega sveta dotaknili tudi usode prašičje farme v Crngrobu, ki naj bi po nekih načrtih pod okriljem Biotehniške fakultete prerasla v center za vzrejo plemenskih prašičev. Izvršni svet temu načrtu ne nasprotuje, pomembno pa je, kaj bodo rekli krajani. Njihovo mnenje je za zdaj negativno, problem fakultete je, ali ga bo uspela spremeniti. # H. Jelovčan socialna varnost radovljiških občanov Manjkajo podati o sivi ekonomiji V občini sp od januarja do oktobra porabili 420 milijonov tolarjev republiških in občinskih Proračunskih sredstev za zagotavljanje socialne varnosti občanov. Radovljica, 14. decembra - Izvršni svet je na ponedeljkovi seji med dru-8'm razpravljal tudi o oceni uresničevanja socialnovarstvenih progra-"1"v v prvih letošnjih desetih mesecih. Čeprav se število brezposelnih v °J>čini povečuje in čeprav je krog tistih, ki prejemajo eno od oblik soci-?'n«> pomoči, vse širši, pa je o problematiki - začuda - razpravljal le en '&n i/vršnega sveta. Le Janez Zupan, ki je dejal, da še nikdar ni bilo °'iko nereda pri dodeljevanju socialnih pomoči, kot ga je zdaj, in da P°datki izkazujejo večje probleme, kot sicer dejansko obstajajo. Ker s,venih Pri je le malo socialno.var-programov v občinski i stojnosti. občina \ glavnem ^nko le spremlja uresničc\anje °c';i 1 ne politike, ne more pa na-J° bistveno vplivali. Nekateri ?|08rnmi se uresničujejo po nori zakonih, drugi po starih; pri ri>ni P*' prihaja zaradi medseboj-^ Neusklajenosti do absurdov. k ■ na primer, kažejo v lem. da se brezposelni prejemajo denarno nadomestilo in hkrati pogodbeno delajo, da je veliko zaposlovanja "na črno", du se obseg pogodbenega dela povečuje tudi zato. da bi manj dajali "cesarju", itd. Ker je v zadnjem času prišlo do velikih sprememb v zakonodaji in tudi pri delitvi pristojnosti med republiko in občinami, letošnji podatki ni-,o primerljiv i s podat- ki iz preteklih let; pa tudi social-novarstvena slika ni realna, ker ni podatkov o "sivi ekonomiji" oz. o tem, s čim vse se ukvarjajo ljudje, da bi si izboljšali standard. V radovljiški občini so letos od januarja do oktobra za zagotavljanje socialne varnosti občanov porabili iz občinskega in republiškega proračuna 340 milijonov tolarjev, od tega okrog 80 milijonov za denarno pomoč in denarna nadomestila za brezposelne. Če je lani eno od oblik socialne pomoči prejemal vsak peti občan, je letos krog upravičencev še širši Analize kažejo, da dve tretjini upravičencev prejemata socialno pomoč zaradi nizkih oseb- nih dohodkov, tretjina pa zato, ker so ostali brez zaposlitve ali niso sposobni za delo. Letos se je povečalo predvsem število enkratnih denarnih pomoči in otroških dodatkov ter subvencioniranje šolske prehrane; število tistih, ki so prejemali delno nadomestilo stanarine, pa se je s 1. aprilom znižalo več kot za eno tretjino. Nova zakonodaja je namreč zmanjšala število najemnih stanovanj - in upravičencev; v radovljiški občini pa velja tudi sklep izvršnega sveta, po katerem do nadomestila niso upravičene družine, ki imajo osebni avtomobil. Ker se število brezposelnih še povečuje (oktobra jih je bilo že 1889), narašča tudi število tistih, ki so po zakonu upravičeni do denarne pomoči in nadomestila. Oktobra je nadomestilo prejemalo 549 brezposelnih (petino več kot decembra), pomoč pa 238 (dve petini veći • C. Zaplotnik Enosmerne ceste po volji Primskovljanov Kranj, 16. decembra - Na današnji seji kranjskega izvršnega sveta so sklenili izdati odredbo, po kateri bo Likozarjeva cesta v smeri od križišča pri Jaku do Oprešnikove ulice enosmerna. To je samo eden od ukrepov, ki bodo sprejeti na osnovi zahtev krajanov Primskovega. Obravnavali so tudi druge zahteve: podoben ukrep za promet v eni smeri se pripravlja tudi za Ruči-gajevo cesto, Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve bo z odločbo ugodil zahtevi po izločitvi tovornega prometa iz Jezerske ceste, C. Staneta Žagarja ter Oldhamske Ceste, to pa hkrati tudi pomeni preusmerjanje prometa na druge kranjske vpadnice. Veliko težje bo z urejanjem parkirišč za gostilno Arvaj, SKB banko in City bar zlasti pa vlado skrbi zahteva, da se rekonstrukcija C. Staneta Žagarja opravi nekoliko drugače, kot je to po letos sprejeti lokacijski dokumentaciji. Sprememba le-te bi namreč zahtevala zaradi zahtevnega postopka nepreklicno odlog za eno leto, kar bi bila ob že skoraj sklenjenih dogovorih na državni ravni težko popravljiva škoda. Prva faza - rekonstrukcija mostu čez Kokro bi se namreč lahko že začela v drugi polovici prihodnjega leta. Rekonstrukcija Jezerske ceste od križišča pri Jaku do nadvoza čez avtocesto pa mora biti poseben projekt, smo slišali na današnji seji, ki bo zahteval tudi svojo finančno konstrukcijo. • Š. Ž. Popravek V članku z naslovom "V mestu Thaler, na vasi Oman", ki je bil objavljen 11. decembra na tretji strani, so nepravilno napisani rezultati volitev z volišča pri Žetincu na Dolenjem brdu. Podatke so nam posredovali v občinski volilni komisiji, kjer smo ob ponovnem preverjanju ugotovili, da sodijo na volišče št. 19 (kulturni dom v Poljanah) in ne na omenjeno volišče št. 20. Na tem volišču je predsedniški kandidat Ivan Bizjak dobil 51 glasov, Milan Kučan 21, na volitvah za državni zbor pa so krščanski demokrati dobili 33 glasov, ljudska stranka 17, nacionalna stranka 7, liberalno-demokratska 6 itd. Za nenamerno pomoto se bralcem, še zlasti volivcem z Dolenjega brda, opravičujemo, članu volilnega odbora Slavku Demšarju, ki nas je nanjo opozoril, pa se zahvaljujemo. Občinski glas bo časopis Ljubljana Šiška, 17. decembra - Delegati na zadnji letošnji skupni seji občinske skupščine Ljubljana Šiška so v torek razpravljali tudi o časopisu Občinski glas. V zadnjem trimesečju so izšle tri poskusne številke Občinskega glasa (in ena izredna pred volitvami) v sodelovanju z Gorenjskim glasom. Poskusne številke so na seji skupščine ocenili ugodno, ob tem pa menili, naj bi prihodnje leto Občinski glas postal časopis. Poskusne številke so bile namreč za zdaj na podlagi vnaprej določene opredelitve vsebinsko predvsem bolj informatorske glede dela in dogajanj v skupščini in njenih organih. Skupščina bo o novem časopisu, predvsem vsebini in financiranju, razpravljala na januarski seji. • A. Ž. 0 NAKUPI) POHIŠTVA, pokličite ® 064/403-871 VORVVERK P A R N A D BOŽIČ 1992 Vse stranke, ki so kupile VORVVERK sistem za čiščenje v času do 30. septembra 1992 čakajo prijetna presenečenja! POHITITE IN ČIMPREJ POKLIČITE #(061) 573-479, 191-231 int. 382 (9-12), TUDI OB SOBOTAH LAHKO IZJEMOMA POKLIČETE (8-12)! ______ VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel.: 9943-4227-3756 VAM ŽELI PRIJETNO BOŽIČNO IN NOVOLETNO PRAZNOVANJE Zahvaljujemo se vam za zvestobo in zaupanje in se tudi v prihodnjem letu veselimo vašega obiska! Seja jeseniškega izvršnega sveta Osem tisoč novih Jeseničanov? Jesenice, 17. decembra - V jeseniški občini je bilo v začetku letošnjega februarja 8.400 oseb, ki niso bili slovenski državljani. Nekateri so zaprosili za državljanstvo, nekateri nimajo urejenega statusa, nekateri pa so odšli. Občina se stara. Število stalnih prebivalcev jeseniške občine se letos zmanjšuje, zakon o državljanstvu, o tujcih in o delu tujcev pa vpliva na število stalnih prebivalcev občine Jesenice. Zato, ker občani predpisov ne upoštevajo, pa registracija stalno prijavljenih poteka preveč počasi. V jeseniški občini je ostalo nerešenih približno 70 vlog za pridobitev državljanstva, po strožjih kriterijih zakona o državljanstvu pa je bilo vloženih 260 vlog, od tega sta bili rešeni dve vlogi. Jeseniška občina se demografsko stara - med starimi prebivalci je 19 odstotkov mladih do 15. leta ter 16 odstotkov starih več kot 60 let. Zmanjšuje se tudi število začasno prijavljenih v občini, število stalno prijavljenih tujcev pa se ne spreminja, saj velja izredno restriktivna politika Ministrstva za notranje zadeve. Precej pa se je povečalo število začasno prijavljenih tujcev - to so vsi tisti, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo. V jeseniški občini je glede izdajanja dovoljenj za začasno bivanje tujcev najbolj restriktivna politika na Gorenjskem. Razmere na področju izdajanja dovoljenj za začasna bivanja tujcev pa se bodo zaostrila prihodnje poletje, ko bodo prenehali veljati »rdeči« potni listi in bodo morali urejevati to državljani drugih držav v svojih konzularnih predstavništvih ter po izteku delovnih dovoljenj za eno leto. Obseg dela v sekretariatu za notranje zadeve se je predvsem zaradi tujcev zelo povečal, hkrati pa se ni zmanjšal na ostalih področjih, kot so prijava, odjava, potni listi, maloobmejne pro-pustnice. V jeseniški občini je bilo ob koncu letošnjega februarja stalno prijavljenih 32.000 oseb, od tega 74 odstotkov državljanov republike Slovenije, 8.437 oseb pa je bilo tistih, ki to niso bili. Ob koncu septembra je bilo nerešenih vlog^ za državljanstvo nekaj več kot tisoč ali 4,6 odstotka stalno prijavljenih v jeseniški občini. Le-ti si svoj status šele urejajo ali pa odjavljajo v druge države. Predvidevajo, da je v registru prebivalstva zajetih tudi veliko tistih, ki so zapustili našo republiko, pa tega uradno niso prijavili. Jeseniški izvršni svet, ki je obravnaval to problematiko, je sklenil, da se ti podatki posredujejo podjetjem, ustanovam in zavodom v občini. • D. Sedej Elektriko bo poravnavala občina - Preddvor - V krajevni skupnosti Preddvor so v sredo spet odprli knjižnico v Domu krajanov. Osrednja knjižnica in krajevna skupnost so se ob sodelovanju občine dogovorili, da bo poslej stroške elektrike v prostoru knjižnice v domu pokrivala občina. Da pa bi ohranili knjižnico, so se v krajevni skupnosti, čeprav skrbijo za vzdrževanje celotnega doma, ki so ga nekaj let predvsem sami z delom in prispevki krajanov obnavljali in obnovili, odpovedali najemnini za prostor, ki je bil že od vsega začetka namenjen knjižnici. Knjižnica bo poslej odprta vsako sredo od 16. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. • A. Ž. RABAC - HOTEL MIMOSA 1 teden DEM 112 oz. DEM 132 Odhod avtobusa 23. in 30. 1. 1993 KOMPAS Kranj, tel. 211-022 KOMPAS Škofja Loka, tel. 620-960 JLAIG Cl KRANJ Koroška 16 tel: 064/212-249 ODPRTO od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ura 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 15.000 srr 3. nagrada 10XPIZZA IN PIVO V PIZZERkJI »ORU«, TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 5.555 SIT ŽREBANJE 24.1.1992 2.699 6.999 JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE MAJICE ZIMSKE JAKNE SRAJCE TERMO JEANS JEANS JAKNE (podložene) JEANS CLUB PETRIČ -NAJ... JEANS CLUB /v/m 'AkB&ktf? 4f ■ 2.899 SIT 2.899 SIT 1.599 SIT 10.999 SIT 1.799 SIT 2.999 SIT 4.999 SIT Denacionalizacija na Jezerskem Z novimi (starimi) lastniki vendarle razvoj? Med dediči nekdanjega lastnika precejšnjega dela Jezerskega se postopoma krepi spoznanje, da z denacionalizacijo mislimo resno. Bodo postali aktivni lastniki, ki bodo spodbudili razvoj? Zagotovo je Jezersko kraj, za katerega je bilo v preteklih desetletjih zapisano nič koliko načrtov, opozoril in kritik o neizkoriščenih možnostih izrednih naravnih lepot, enkratne klime in drugih tudi nanovo odkritih možnosti, ki pa v dejnskem življenju nikakor niso bile izkoriščene in uporabljene. Celo več: že nakdaj izgrajene turistične in zdraviliške zmogljivosti ter ugled so postopoma usihali. V prihodnjem letu pričakujejo, da bo zaključen postopek vrnitve objektov, zemljišč in gozdov dedičem nekdanjih lastnikov, in ker so med njimi tudi taki, ki se ukvarjajo s turizmom v Avstriji, utegne to pomeniti tudi tovrstno prebujenje Jezerskega. . Kot nam je povedal Kari Erjavec, sekretar za občo upravo, vodja projekta za izvedbo denacionalizacijskih postopkov v upravnih organih občine Kranj, je bil 7. decembra na občini sestanek predstavnikov trgovskega podjetja Živila ter dediče* pokojnega denaciona-lizaciskega upravičenca na Jezerskem Franca Offnerja hčerk Marjane Černy (živi na Dunaju), Ksenije Staudinger (ukvarja se s turizmom ob Vrbskem jezeru) ter sina Franca Offnerja (živi v Železni Kapli). To je bil že drugi pogovor o možnostih vrnitve objektov in posesti na Jezerskem nekdanjim lastnikom. Vtis predstavnikov občine - ta zahtevni postopek vrnitve vodijo kar trije upravni organi: sekretariat za gospodarstvo, sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter sekretariat za občo upravo, je bil, da dediči razlaščenega bivšega lastnika niso kaj dosti verjeli v proces denacionalizacije, ki je bil razglašen in začet v Sloveniji ob začetku tega leta, vendar je bilo na tem drugem sestanku očitno videti, da se jim zaupanje postopoma vrača. Omenjeni dediči so namreč 29. julija letos vložili zahtevek za vračilo objekta Kazina, domače kmetije, hiše s trgovino, elektrarne in 120 parcel kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so nekdaj pripadali njihovemu očetu. Kljub temu da na občini še niso ugotovili površine teh zemljišč, je jasno, da gre za velik del Jezerskega (drugi, menda še večji del naj bi dobili z denacionalizacijo Hajnriharje-vi). Na sestanku so jasno povedali, da se bodo z nadaljnjimi načrti ukvarjali šele, ko bo premoženje uradno vrnjeno, vendar je, po besedah predstavnikov občine, mogoče zaključiti, da so se o tem medsebojno že dogovorili. Trgovsko gostinj-sko podjetje Živila so pripravljena objekte celo že predčasno izročiti, saj jim predstavljajo sedaj, ko tudi zaradi teh de- nacionalizacijskih postopkov z njimi ne tržijo več, le breme. Vsaj načelno je bolo tudi dogovorjeno, da obstaja možnost, da dosedanje vložke Živil v kompenzirajo tako, da Živilom prepustijo objekt s trgovino, za katero so Živila še naprej zainteresirana. Ključni cilj je seveda izdaja odločbe o vrnitvi premoženja, nujna podlaga za to in za nadaljnje pogovore o kompenzacijah pa cenitve, ki so bile kot prednostna naloga dogovorjene na tem sestanku. Že v mesecu januarju naj bi bila razpisana ustna obravnava, ki je po-meben korak v pripravi dena-cionalizacijske pogodbe. Posebej kaže poudariti, da je občina živo zainteresirana, da se ta postopek čimprej zaključi in da se na Jezerskem začne nekaj dogajati. Kot že omenjeno, upanje vzbuja ugotovitev, da imajo izkušnje s turizmom. Omenimo naj še, da vzporedno z vrnitvijo objektov zahtevajo tudi vrnitev zemljišč in gozdov, kar naj bi bila materialna baza za uresničitev načrtov v turizmu. Za vrnitev zemljišč in gozdov v naravi, pravijo na občini, ni nobene ovire (sedaj so v upravljanju Gozdnega gospodarstva in KŽK) M obljubili smo jim, da bomo postopke pospešili do te mere, da bodo tekli hkrati z vrnitvijo objektov. Celoten postopek pa je tako zahteven, da ga je mogoče izpeljati le ob soglasju udeleženih. V celoti in dokončno naj bi bilo vse skupaj rešeno najkasneje do konca leta 1993. • Š. Ž. Počitnice v Pujsovem zalivu Lahkotna komedija za devetnajst igralcev Če se resnično želite sprostiti, potem pridite med nas, ker ste vi edini, ki držite pokonci nas in našo kulturo. Hvala vam. Preddvor, 18. decembra - Jutri (sobota) ob 19.30 in v nedeljo ob 16. uri bo Igralska skupina Preddvor na domačem odru Doma krajanov v Preddvoru z novo lahkotno komedijo avtorja Slavka Prezlja odprla letošnjo igralsko sezono. Na vabilo, ki so ga naslovili na domače obiskovalce, so zapisali: "Če se resnično želite sprostiti, potem pridite med nas, ker ste vi edini, ki držite pokonci nas in našo kulturo. Hvala vam. Nekako prikrit, grenak priokus sili iz ozadja jutrišnje zabavne igre Počitnice v Pujsovem zalivu, ki jo je za 19 igralcev že tretjič kot avtor napisal domačin Slavko Pre-zelj, ki mu je ob tem treba priznati, da je na vseh področjih srce in duša kulturnega dogajanja v Preddvoru. Tokrat se skupaj z Jožetom Ekarjem in ob svetovalnih izkušnjah Nataše Roblek izpostavlja še kot režiser Igralski skupini Preddvor, katere član Nande Vončina je pred jutrišnjo premiero povedal, da bo to igra za gledalce, da je namenjena sprostitvi in da bo z eno besedo: nasmejala. "Morda se zdi, da tudi s tokratnim avtorstvom in režijo želim uveljavljati na neki način svojo taktirko v kulturnem dogojanju oziroma Igralski skupini Preddvor. Daleč od tega. Gre za to, da je skupina že nekaj let trdna, da izkušenim igralcem že sledijo novi, mladi, nadarjeni in da si predvsem ne moremo "privoščiti" morda kakšnega bolj znanega dela v strokovnejši režiji, ker smo materialno prešibki. Domači gledalci in morda kakšno uspelo gostovanje so nam pravzaprav edina opora, da z oblekami (kostumi), ki jih prinašamo od doma in z najenostavnejšo sceno postavimo delo na oder." Če bi iskal v knjižnici delo za devetnajst igralcev, celotna skupina pa šteje tokrat kar 27 ljudi, da bo jutrišnja premiera po več kot 25 vajah prišla pred presojo gledalcev, bi ga morda sicer našel. Ob za- ključku sezone pa bi potem najbrž lahko za" lep čas v naslednjih sezonah zaprli zastor zaradi "negativne bilance". S podporo iz občine v obliki recimo nekaj tisoč tolarkev, ki jih ni za prste obeh rok, kolikor jih je lani skupina dobila za ves študij in delo, najbrž še potnih stroškov za režiserja ne bi pokrili. Sicer pa se zaradi avtorstva, režije in nekajletne zavzetosti vodje in celotne Igralske skupine Preddvor sploh ne velja v tem trenutku in na tak način opravičevati. Še dobro, da v Preddvoru je med igralci in organizatorji tudi takšen, ki zato, da kultura v kraju ob zavetosti članov skupine in ob podpori krajanov ter razumevanju vodstva krajevne skupnosti, če je "treba", sam napiše igro, za katero pa sem nenazadnje prepričan, da jutri obiskovalcev ne bo razočarala. • A. Žalar Športna zveza Kranj je poročala občinski vladi Kranj je najbolj športno slovensko mesto Kranj, 16. decembra - Ohranitev Športne zveze Kranja je bila srečna poteza, ki omogoča, da Kranj še vedno prednjači v organiziranosti športnih dejavnosti v Sloveniji, v nasprotnem pa bi težko povezovali to razvejano dejavnost in gradili na razvalinah. Pokriti plavalni bazen bo v prihodnjem letu zalogaj, pri katerega vzdrževanju mora sodelovati država, saj gre za objekt, ki bo služil vsemu slovenskemu plavanju. Vsi kazalci, ki sta jih povedala predsednik Športne zveze Slavko Brinovec in sekretar Borut Farčnik: 6 športnih panog v vrhunskem športu, 11 panog v tekmovalnem športu, 113 kategoriziranih športnikov in skupno več kot 23.000 aktivnih športnikov ter rekreativcev, uvršča Kranj glede na število prebivalcev na prvo mesto v Sloveniji, brez teh relativnih kazalcev pa je v absolutnem smislu takoj za Ljubljano in Mariborom. Precejšnja zasluga za povezavo 82 organizacij na področju športne rekreacije, 11 na področju tekmovalnega športa in 6 na področju vrhun- skega športa je prav na Športni zvezi, da ne omenjamo dobrega vzdrževanja športnih objektov, s katerimi se lahko Kranj pohvali. Večkratno oporekanje upravičenosti Športne zveze kot sprofesionaliziranega mastodonta, ki odžira denar športnih organizacij, nima osnove, je ugotovila v razpravi večina članov izvršnega sveta, le zastati ne bi smeli, saj je bližnja otvoritev pokritega kopališča naloga, na katero se bo treba temeljito pripraviti. Začetek seje kranjske občinske vlade je bil v slavnostnem vzdušju. Na lastno željo sta se ga udeležila alpinista Andrej Stremfelj in Dušan Prezelj, ki sta se nedavno tega po prvenstvenem vzponu v Himalaji vrnila domov. Želela sta se zahvaliti za podporo, ki jo je ta vlada namenila njunem podvigu in v spomin ter zahvalo izročila sliko iz Nepala. Podpora je imela največjo vrednost prav zaradi tega, ker je bila dana pred odhodom, sta poudarila, saj je bil prav odhod največje "doživetje" te odprave. Za pokrito kopališče, ki mu do Dunaja ali Budimpešte ni para - načrtovan je bil pač v precej drugačnih razmerah, kot smo jim žal priča danes, je bilo letos zbranih več kot milijon nemških mark, za njegovo dokončanje pa bo potrebno še 1,5 milijona DEM. čimprej je potrebno ustanoviti zavod, ki bo s tem objektom upravljal in pridobiti najemnike, ki bi bili pri- pravljeni za dokončanje nekaterih njegovih delov tudi nekaj vložiti. Pogovori o sodelovanju pri vzdrževanju tečejo s Športno zvezo Slovenije, Olimpijskim komitejem, prepričani pa so tudi, da bi pri tem morala sodelovati tudi nekatera druga ministrstva. Sredstva iz proračuna so za športno dejavnost po svoji stvarni vrednosti iz leta v leto nazadovala tako, da predstavljajo le še tretjino sredstev za delo športnih organiza-cij, čeprav so bila še pred nekaj leti v večini. Omejevanje občin* skih proračunov z republike sili tudi Kranj v povprečje in nič ne pomaga, če je finančni "minister" Jože Javornik prav letos dobitnik najvišjega priznanja za delo v športu, Bloudkove plakete, za kar so mu kolegi ob tej^riložnosti tudi čestitali, m Predlogov Še ni - Radovljica - Za poimenovanje nove ulice na Pr«' šernovi plani na jugovzhodnem delu naselja Predtrg še ni predlo* gov, čeprav je krajanom že nekaj časa na voljo knjiga predlogOv in mnenj. Ker pa se na tem območju pospešeno gradijo stanO' vanjske hiše (zraslo naj bi jih 11), so v krajevni skupnosti Rado' vljica že razpravljali tudi o imenu. Nagibajo se k imenu po neda' vno tega umrlem Radovljičanu prof. Stanku Lapuhu. Sicer pa* čeprav je rok za zbiranje predlogov za to ulico že potekel, jih krajevni skupnosti še vedno sprejemajo. • (jO Po novem letu prostovoljno zdravstveno zavarovanje Zdravje v novoletnih paketih Konkurenca pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju je zaenkrat omejena samo na dve zavarovalnici, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavarovalno družbo Adriatic iz Kopra. Prvi sadovi konkurenčne tekme za zavarovance so že vidni. Ljudje si samo želimo še več ponudbe na tem področju, kar bi cene zdravstvenega zavarovanja še bolj oklestilo in zagotavljalo boljše storitve. V prihodnje bo nedvomno tako, na začetku pa sta se v tveganje spustili le omenjeni zavarovalnici in vsaka s svojo ponudbo vabita zavarovance, naj vložijo svoj denar v naložbo, ki se ji reče zdravje. Po letos marca sprejeti zdravstveni zakonodaji naj bi bili od 1. januarja 1993 zavarovanci v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovani le za omejen obseg zdravstvenih storitev, za del storitev pa bomo stroške plačevali sami. Plačilu se bomo lahko izognili tako, da bomo sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Slednje pa lahko sklenemo tudi za primer, da si želimo boljših (nadstandardnih) zdravstvenih storitev. Zavarovalni paketi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (državna zavarovalnica) je za prostovoljno zavarovanje ponudil 9 paketov, in še dodatne nadstandardne storitve, medtem ko se je Adriatic na tržišču pojavil s 4 paketi, zaenkrat še brez zavarovanja za višji standard. Adriati-cova ponudba obsega zavarovanje vseh doplačil, zavarovanje doplačil zobnoprotetičnega zdravljenja, zavarovanje doplačil pri poškodbah izven dela in zavarovanje doplačil za zdraviliško zdravljenje. Prvi paket vključuje tudi ostale tri. Zavo-dova ponudba pa je naslednja: popolno zdravstveno zavarovanje, zdravstvena varnost - celota, zdravstvena varnost - kurativa, veliko tveganje, poškodba, zobozdravstvo (ob možnosti zavarovanja za delni paket zobozdravstvo - kurativa ali zobozdravstvo - protetika), zdravila. Tudi tu prvi paket vsebuje ostalih osem. Obe zavarovalnici ta čas najbolje tržita prva paketa, ki vsebujeta za zavaro- vance najugodnejšo raven zdravstvenega varstva. Paket popolno zdravstveno zavarovanje državne zavarovalnice določa letno premijo 12.000 tolarjev, se pravi tisočaka mesečno. Zavarovanje je moč skleniti za minimalno dobo enega leta. Premije pa ta zavarovalnica zaračunava trimesečno, polletno in letno. Adriaticov paket A 1 -ZVD popolno zavarovanje je Delavcem, ki jim kot članom sindikatov pripada skupinsko zavarovanje s popustom, ne bo treba posamično trkati na vrata zavarovalnic, saj bodo zavarovanja sklenila za njih podjetja, v katerih so zaposleni. Tudi za plačevanje zavarovalnih premij jim ne bo treba skrbeti, ker jim bo podjetje mesečno odtegovalo od plač. Podobno velja za upokojence. vreden 11.800 tolarjev letno, mesečna premija pa 990 tolarjev (premije se zaračunavajo mesečno in se spreminjajo skladno s spremembo cen zdravstvenih storitev), medtem koje minimalna doba sklenitve dve leti. Tudi za nadaljnja dva paketa pri Adriaticu se zavarovanje sklepa za dve leti, pri zadnjem, ki vsebuje zobnopro-tetično zdravljenje, pa tri leta. Državna zavarovalnica je prvih pet paketov vezala na zavarovalno dobo enega leta, pri zobozdravstvu pa se je prav tako zavarovala s triletno dobo. Enako velja za nadstandardne pakete. Državna zavarovalnica bo kot dokaz o prostovoljnem zavarovanju ljudem izdala posebne (zelene) izkaznice, ki bodo veljale skupaj s sedanjo zdravstveno izkaznico. Pri upokojencih bo ob zdravstveni izkaznici zadoščal odrezek od pokojnine. Posebne kartice bodo imeli vojaški in civilni invalidi, ki jim je zdravstveno zavarovanje v celoti zagotovljeno v obveznem in se jim ne bo treba prostovoljno zavarovati. Pri Adriaticu pa bodo svojim zavarovancem izdali posebne magnetne kartice. Za ene in druge velja, da vseh najbrž ne bodo mogli izdati do novega leta, saj je naval bodočih zavarovancev prevelik. Tik pred novim letom zavarovanci hitijo, da bi čimprej sklenili zavarovanje, češ že med prazniki se mi lahko kaj zgodi in če ne bom zavarovan, bom moral plačati. Pri državnem zavodu je namreč določeno, da zavarovanje krije 30 dni po sklenitvi pogodbe. Toda to bo veljalo šele od marca 1993 dalje, dotlej pa lahko pogodbo skleneš danes, jutri pa že lahko brez doplačil koristiš zdravstvene storitve. Pri Adriaticu zavarovanje začne veljati ob sklenitvi pogodbe in plačilu premije, le pri zobnoproteti-Čnem zdravljenju zahteva zavarovalnica plačilo premije polletno predhodno zavarovanje. Zobje so veliko in drago tveganje, o čemer priča tudi dejstvo, da je bil pri teh storitvah delež doplačil že do sedaj zelo visok in je lahko presegal tudi 50.000 tolarjev. Popusti taki in drugačni Obe zavarovalnici sta razprostrli pahljačo popustov, ki jima zadnje dni pred začetkom veljavnosti prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja dodajata nove in nove, tako da je pri obeh vsak dan kaj novega. Pri Adriaticu, denimo, ponujajo 10-odstotni popust pri premiji tistemu, ki sklene zavarovanje za več kot eno zavarovalno dobo (4 leta ali več). Enak odstotek popusta gre tudi zavarovancu na račun bonusa, če namreč v dveh ali več letih ni povzročil stroškov iz tega zavarovanja. Krvodajalcem nudijo 5-odstotni popust (za desetkrat darovano kri), 6 odstotkov popusta je za takojšnje plačilo premije za eno leto in 10 odstotkov za takojšnje plačilo premije za vso zavarovalno dobo. Popusti so tudi na kolektivna zavarovanja, in sicer od 2 do 7 odstotkov. Upokojencem so nudili 22-odstotni popust, kasneje pa uvedli še mikavne popuste za vse, ki se zavarujejo do konca leta. Pri kolektivnih zavarovanjih v podjetjih in zavodih, kjer je večina zaposlenih včlanjenih v sindikate, vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom priznavajo enotni 31-odstotni popust. Premija za januar 1993 tako znaša 683 tolarjev. Individualnim članom (tudi tistim, ki so zavarovanje že sklenili), ponujajo še 7-odstotni popust, prav toliko Podaljšana razprava v Stražišču Stražišče - V torek je bil na pobudo Zveze borcev in krajevne organizacije Socialdemokratske prenove razgovor o predlogu sveta KS in Geodetske uprave Kranj za novo poimenovanje in oštevilčenje ulic, naselij in cest v krajevni skupnosti Stražišče. Pogovor je bil na trenutke precej živahen, kritičen in je predvsem odražal razpoloženje krajanov do predvidenih sprememb. Izkazalo se je, da so bili krajani o tem doslej preslabo obveščeni o pobudi in tudi o delu sveta KS. To je tudi razlog za slabo voljo, razen tega pa je bilo slišati, da je v predlogu vrsta nepravilnosti in nepotrebnih sprememb, ki so vrh tega še ideološko obarvane. Ob takšni razpravi sta predsednik KS in predstavnik Geodetske uprave zagotovila, da bo razprava o predlogu podaljšana za najmanj tri mesece. Ta čas pa bo izšla tudi posebna številka krajevnega glasila Sitar s podrobno obrazložitvijo predloga in ustreznimi skicami Predlaganih rešitev. V glasilu bo tudi poseben kupon, na katerega bodo krajani lahko zapisali svoja mnenja in jih oddali v pisarno sveta KS. Menili so tudi, naj komisija predlog dopolni, da bi na ta način lahko opravili nekatere potrebne spremembe in rešili odprta vprašanja. Sedanja imena ulic pa naj ostanejo. Telefoni tudi na Brezjah - Brezje - Telefonska centrala v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini je že dokaj kmalu po pred leti zgrajenem telefonskem omrežju v tej in sosednji krajevni skupnosti Mošnje postala premajhna. Zdaj pa bodo dobili lahko telefone tudi vsi tisti, ki so si ga že nekaj časa želeli. Z zamenjavo centrale je PTT podjetje Kranj hkrati vsem interesentom ponudilo možnost, da ob podpisu pogodbe in plačilu v enem ali dveh °brokih dobijo telefone do konca februarja prihodnje leto. V krajevni skupnosti Brezje, ki je bila tokrat le koordinator akcije, Ugotavljajo, da se je za telefon (nekateri tudi za več priključkov) °dločilo več kot 80 interesentov. Večina je tudi celotni znesek 118.000 tolarjev poravnala takoj in tako uveljavila 5-odstotni po-Pust, ki ga je ponudilo ob takojšnjem plačilu (do 27. novembra) PTT podjetje Kranj. • A. Ž. Dan odprtih vrat Ljubljana, 18. decembra - Dan odprtih vrat ali srečo znamo deliti, je posebna iniciativna skupina poimenovala akcijo, h kateri je povabila slovenske družine. V nedeljo, 20. decembra, naj bi družine medse povabile otroke iz begunskih centrov, da bi začutili toplino in domačnost, ki v družinah izžarevata v času prihajajočih praznikov. Tisti, ki želijo sodelovati in begunskim otrokom odpreti domača vrata ter z njimi deliti družinsko srečo, naj to sporočijo vodji najbližjega zbirnega centra za begunce. MENJALNICA D-D PUBUKUM KRANJ, Bleiweisova 16 od ponedeljka do petka 9. -16.30 ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064) 217-960,21W63 UGODNOST - PRILOŽNOST dodatnega popusta pa tudi upokojencem. Januarska premija za slednje torej znaša 718 tolarjev. Državna zavarovalnica priznava 10 odstotkov popusta krvodajalcem (za 25-krat darovano kri) in še nekaterim drugim, ki so več let prostovoljno in neplačano delali v zdravstveni prosveti, športni rekreaciji, gorski reševalni službi, samozaščitni dejavnosti. Popust imajo zavarovanci tudi, če ob podpisu police poravnajo premijo (za leto dni 1 odstotek, do 7 odstotkov za 4 leta in več), če zavarujejo sebe in družinske člane (2 odstotka) in skupinske popuste od 1 do 20 odstotkov. Na vsa skupinska zavarovanja pri paketu popblno zdravstveno zavarovanje pa dajejo še dodatne popuste, od 5 do 15 odstotkov, če se zavarujejo od dveh do petih in več predpisanih obdobij. Upokojencem so za skupinsko zavarovanje ponudili 22-odstotni popust, po podpisani krovni pogodbi z Zvezo sindikatov Slovenije pa za delavce velja 31-odstotni popust. Mesečna premija za te zavarovance po sedanjih cenah znaša 690 tolarjev. V skupinsko zavarovanje so se vključili tudi nekateri drugi sindikati, ki so zaslutili, da prav na tem področju lahko nekaj storijo za svoje članstvo in ga ohranijo. Žal pa je zaenkrat padel v vodo (prav tako sindikalni) projekt, po katerem naj bi podjetja prevzela finančno breme prostovoljnega zavarovanja za svoje delavce. • D. Z. Zlebir Delavci vložili tožbo Mojstrana, 17. decembra - Že leto in pol je Kovinska oprema v Mojstrani v hudih težavah. Firma se je razdelila v dve podjetji: KPM, kjer so ostali vsi zaposleni in v novo firmo KOP, ki ima honorarno zaposlenega samo v.d. direktorja. Delavci so sami glasovali za stečaj starega podjetja, saj jim je bilo obljubljeno, da bodo dobili zaposlitev v novem podjetju. Če bi pridobili nove proizvodne programe, naj bi bilo v novi firmi zaposlenih okoli 70 zaposlenih, ostali pa postopoma. Prvi predlog za stečaj je sodišče zavrnilo, zdaj pa je na sodišče prišel nov predlog za stečaj KPM. 14 delavcev, ki so bili poslani na čakanje, je minuli teden vložilo tožbo na sodišče združenega dela , saj so prepričani, da so neupravičeno doma. V KPM ni nobenega organa upravljanja, zato so se morali obrniti na sodišče. Zatrjujejo, da jim delovna uspešnost ni bila pravilno ocenjena in da edini kriterij za čakanje na delo ne more biti pomanjkanje dela v firmi. Po njihovih izračunih zaposleni dobivajo po 80 odstotkov plač po kolektivni pogodbi, tisti, ki pa so doma, pa v resnici komaj 40 odstotkov. Menijo, da je nepravično, da je na čakanju veliko delavcev, ki so po dvajset let v podjetju in imajo zahtevano izobrazbo, medtem ko delajo tisti, ki so brez zaključene osemletke. Ker ni otipljivih kriterijev za čakanje na delo, se delavci čutijo hudo opeharjene in jih resnično skrbi, da bodo ostali na cesti. • D. Sedej Božični koncert Kranj, 18. decembra - V nedeljo, 20. decembra, bo ob 16. uri v kinu Center v Kranju vseslovenski božični koncert »Slovenski božič 92« ali »Božič - čas ljubezni«. Prireja ga studio Ananda, nastopila pa bo vrsta znanih glasbenih umetnikov: domačin Stane Vidmar, Edvin Fliser, ansambla Gašperji iz Preddvora in Nagelj iz Kamnika, countrv skupina iz Maribora Blue-grass- hoppers, oktet Klas iz Predoselj, mezzosopranistka Jožica Kališnik iz Kamnika najprej ob spremljavi orgel Marije Kos, nato pa še v duetu s sopranistko Brigito Vrhovnik in ob spremljavi citer Mihe Dovžana, otroška skupina Ananda in svetovni kralj orglic Andrej Blumauer. Prireditev bo potekala pod sponzorstvom Ivice in Toneta Arvaja iz Britofa. Del izkupička bo šel v dobrodelne namene. Organizator ga tokrat namenja 7-članski družini Petra Arha iz Preddvora, ki je ta teden v požaru ostala brez strehe nad glavo. • D. Ž. Dom upokojencev in upokojensko društvo dobro sodelujeta - V času odprtih vrat Doma upokojencev v Kranju so se njihovim aktivnostim pridružili tudi člani kranjskega upokojenskega društva. Navdušeni nad prijetnim doživetjem so slednji svojemu članstvu priporočili storitve, ki jih Dom upokojencev nudi tudi zunanjim uporabnikom. Priporočajo njihova kosila, med katerimi so tudi dietni obroki; ostarelim nudijo pranje perila in likanje; v domu dobijo starejši tudi pomoč pri kopanju in prhanju, omogočajo tudi pedikiranje in fizioterapevtsko telovadbo. Cene so sprejemljive, obljubljajo pri Društvu upokojencev, podatke o njih pa dobite pri upravi Doma upokojencev na Cesti 1. maja 59. 9fyšim zvestim kipcem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo ve££y osebnih in delovnih uspehov v novem Cetu 1993 m JELOVICA Tel.: 064/631-241, fax.: 064/631-835 Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Zavarovanje naj pomeni varnost in vzajemno zadovoljstvo V Zavarovalnici Triglav so ta mesec začele veljati nekatere novosti s področja avtomobilskega zavarovanja. V kratkem oziroma še letos bodo podobne tudi na področju zdravstvenega zavarovanja, spomladi pa bo Triglav ponudil tudi tako imenovano rent-no zavarovanje. Za kakšne novosti gre ta trenutek predvsem pri avtomobilskem zavarovanju in kako jih bo moč uresničiti ali preiti nanje, smo se pogovarjali z direktorjem Območne enote Triglava v Kranju Francijem Lotričem in pomočnikom direktorja za področja Izvajanja zavarovanj Aleksandrom Troho. Že nekaj časa je precej govora o novostih In spremembah na področju zavarovanj v Zavarovalnici Triglav. Gospod Lotrič, nam lahko predstavite te novosti? "Res je, da Triglav letos zelo intenzivno pripravlja izpopolnitev zavarovalnih storitev in sicer na več področjih; predvsem pa na avtomobilskem in zdravstvenem zavarovanju. Na področju avtomobilskih zavarovanj so stvari že dorečene in smo z novostmi začeli v začetku decembra, na področju zdravstvenih zavarovanj pa stvari v teh dneh zaključujemo. Računamo, da bodo tudi na tem področju novosti in opredeljene rešitve začele veljati še letos. Tretji program, da tako rečem, pa so rentna zavarovanja, ki naj bi začela veljati zgodaj spomladi prihodnje leto." Nam lahko poveste kaj več o novostih na avtomobilskem področju? "če samo opredelim glavna področja sprememb na avtomobilskem programu, potem kaže poudariti, da prihajamo med zavarovance s paketom avtomobilskih zavarovanj. Naredili smo pomembne korake na vsebinskih novostih zavarovanj avtomobilov in prihajamo z novim ponudbenim načinom dela, urejanja in sklepanja teh zavarovanj. Gre za tako imenovano paketno zavarovanje, katerega namen je, da bodo zavarovanci v prihodnje imeli kar najmanj težav z urejanjem avtomobilskih zavarovanj, da bi ta zavarovanja lahko uredili naenkrat na enem mestu in si takrat vzeli tudi nekaj več časa za premislek. Potem pa bi stvari tekle v skladu z dogovorom oziroma opredelitvami sklenjenega zavarovanja. To pa seveda pomeni tudi olajšanje oziroma ugodnejše plačilne pogoje, kot so bili na primer doslej." Kaj vključuje paketno avtomobilsko zavarovanje? "Glavni zavarovalni vrsti sta avtomobilska odgovornost z dodatnim AO Plus zavarovanjem (zavarovanje voznika) oziroma tako imenovano obvezno zavarovanje, druga pa je kasko zavarovanje. Pod kasko zavarovanjem pa je znanih cela vrsta kombinacij; od zavarovanja stekel, poškodb na parkiriščih, vleke, vloma, ropa, tatvine vozila, zavarovanje za škodo proti divjadi. . In to posamezno ali v kombinaciji. Tu je potem še ugodno zavarovanje potnikov, novost pa je zdaj tudi zavarovanje pravne zaščite, kadar je tre- ba posamezne stvari urejati na sodišču. To je polna vsebina paketa. Razne kombinacije pa omogočajo, da se posamezniku - zavarovancu ni treba odločiti za vse vrste, da se vključi v paket avtomobilskega zavarovanja." Ena od osnovnih razlag teh novosti Je tudi, da Triglav želi s tem vzpostaviti tesnejši odnos In večje zaupanje z zavarovanci. "Že to, da želimo na enem mestu in naenkrat urediti vsa zavarovanja, pomeni tesnejše sodelovanje, ko se zavarovanje sklene. Ker pa so ta zavarovanja letna, bomo celo leto imeli tesnejše stike. Drugo je potem način poravnave teh obveznosti. Pri paketnem zavarovanju bodo plačilni pogoji naravnani tako, da jih bo vsakdo zmogel. To pomeni, da bo v primerih, ko se bo zavarovanec odločil za pomembnejše zavarovalne vrste, lahko premijo poravnal v obrokih. Pri 6-mesečnem odplačevanju na primer ne bomo obračunavali obresti, pri 10-mese-čnem odplačevanju zavarovanja pa bodo obračunane tudi obresti. Pri takojšnem plačilu pa bomo priznali 10-odstotni popust. Poleg tega pa nudimo še 10 odstotni popust na paketno zavarovanje." No, voznike nas oblčjano najbolj zanimata tako imenovani bonus In malus; predvsem bonus. "Bonus-malus sodi v drugi sklop vsebinskih novosti in sicer na področju zavarovalnih podlag. Tisti, ki so boljši, solidni vozniki, ki varno vozijo, dobivajo za to zdaj, da tako rečem, dodatno priznanje. Odpravili smo težko razumljivo prakso, da je nekdo 10, 15 let vozil brez škode, potem pa je zaradi uveljavljene škode zgubil 50-odsto-tni bonus. Zdaj smo uvedli tako imenovani drseči bonus (in malus) s sistemom razredov. Na začetku bo v določen razred uvrščen vsak naš zavarovanec. Drugi del novosti pa uvedba pravne zaščite. Je pa še nekaj izpopolnitev v kasko zavarovanju (vlom, rop; in še nekaj manjših "lepotnih" novosti)." V Evropi so te stvari že nekaj časa "normalne", pri nas pa zdaj s tem Triglav postaja nekako "Izviren". Vas bodo skušale druge, konkurenčne zavarovalne hiše posnemati, da ne rečem kar "prekopirati"? "O tem se je ta trenutek težko pogovarjati, če pa na primer vemo, da so nekatere hiše nastale iz Triglava in so v svojem nastanku pred dvema letoma izhajale iz zavarovalnih podlag Triglava, je tudi ta možnost zdaj podana. Vendar pa to niso zdaj rešitve, ki jih je moč enostavno prepisati na drug list papirja. Povzetek naših rešitev je zahodnoevropski in to ne le po vzorcu ene države. To je bil zahteven projekt, ki se smo ga lotili v naši hiši in smo ga kar nekaj časa pripravljali. Celo precej dlje, kot smo na začetku načrtovali. Zato ne bo enostavno in preprosto kar vso stvar prepisati. Pri avtomobilskih novostih smo namreč rekli, da gremo na nov ponudbeni program. Ta projekt je v svetu znana stvar in lahko poteka prek pošte, osebnih stikov... Vendar osnova je, da z zavarovancem v obliki ponudbe uredimo vse vrste zavarovanj in predvsem, da ima zavarovanec čas, da se seznani, premisli in se potem odloči ter nam sporoči odločitev. Temu sledi potem zavarovalni dokument - polica, ki dobi trajno veljavo. Seveda to ne pomeni manj stikov zavarovanca z zavarovalno hišo Triglav kot do -zdaj. Ta stik, sodelovanje bosta poslej najmanj tako trdna kot do zdaj, praviloma veliko trdnejša." Gospod Troha, kaj svetujete novopečenomu vozniku, ki je recimo dobil tudi nov avto In se želi zdaj zavarovati v Triglavu? "Naš nasvet je, da v skladu z možnostmi sklene popoln paket; da torej poleg obveznega zavarovanja nov avto zavaruje tudi kasko in s tem prepreči, da bo težko prihranjeni denar ob prvi nesreči izgubil. Hkrati je kot tretja zavarovalna vrsta pomembno zavarovanje voznika in potnikov. Četrta zavarovalna vrsta - nova, pa je zavarovanje pravne zaščite zaradi uporabe motornega vozila. Pri slednji gre za zavarovanje, s katerim se zavarujemo pred stroški, ki nastanejo v postopkih, do katerih pride zaradi uporabe motornega vozila. Vemo namreč, da ob nesreči lahko pride do dveh vrst postopkov: kazenskega v tem primeru krije zavarovalnica stroške obrambe - odvetnika (ne denarne kazni). V civilnem postopku, ko nas recimo nekdo toži za odškodnino, ali mi tožimo nekoga zanjo, tudi recimo potrebujemo odvetnika in zavarovalnica krije stroške za tega odvetnika. In potem je tu še za-ložitev kavcije v tujini. Sodišče namreč za tuje državljane večkrat določi kavcijo, ki jo je treba plačati, če se želimo rešiti pripora. Ob povzročitvi prometne nesreče v tujini se nam lahko zgodi, da nas v tujini tudi pri-prejo. No, to kavcijo bo pokrila zavarovalnica, zavarovanec pa jo bo potem lahko vrnil v šestih mesecih. Gre za neko vrsto kreditiranja kavcije, kar je ugodno, ker v tujino običajno ne vzamemo ne vem kolikšne vsote. Priporočamo torej to zavarovanje še posebno voznikom, ki veliko potujejo po tujini. Sicer pa so vsi stroški nasploh pri zavarovanju pravne zaščite vezani na sodni postopek in te stroške krije zavarovalnica." Kako pa Je z ugodnostmi, ki j/h Ima zavarovanec, če sklene paketno zavarovanje? "Teh, ugodnosti namreč, je kar precej. Vsa avtomobilsko kasko zavarovanja se na primer obračunajo po skupinski tarifi, ki je za 10 odstotkov nižja od premije. To je bil do zdaj popust na članstvo v Avtomoto zvezi oziroma popust pri skupinskih zavarovanjih v podjetjih. Potem je tu 10-odstotni popust na paketno zavarovanje in velja za vsa zavarovanja v paketu. Če imamo v paketu sklenjeno zavarovanje za avtomobilsko odgovornost in še eno od neobveznih zavarovanj, potem zavarovancu izročimo kupon za brezplačni tehnični oziroma preventivni pregled vozila. Zavarovanec, ki ima sklenjene tri zavarovalne vrste (avtomobilsko odgovornost, kasko zavarovanje in nezgodno zavarovanje), mu damo na izbiro: ali brezplačno zavarovanje pravne zaščite, ali pa mu izročimo kupon, s katerim bo ob odhodu na dopust uveljavil brezplačno turistično zavarovanje za osem dni za družino in sicer za potovanje v Evropi, če pa nekdo sklene vse štiri vrste zavarovanj (avtomobilsko odgovornost, kasko, nezgodno zavarovanje in pravno zaščito, mu poklonimo turistično zavarovanje." Novosti so tudi pri plačilih. "Ob takojšnjem plačilu daje zavarovalnica Triglav 10-odstotni popust, možnost plačila na obroke (do šest obrokov brez obresti); in 10 obrokov z obrestmi, vendar en obrok praviloma ne more biti nižji od 1.500 tolarjev." Nam predstavite zdaj ugodnosti iz paketa? "Ena od pomembnih novosti je nov način bonusa in malusa. Voznike razporejamo v tako imenovane premijske razrede in sicer od 3. do 16. Izhodiščni razred je 10., kjer se plača 100-odstotna premija. Vsako leto brez uveljavljene škode se zavarovanec pomakne za eno stopnjo ugodneje in v petih letih "pristane" na 50-odstotnem plačilu premije v tako imenovanem 5. premijskom razredu, če vozi še dve leti brez nesreče oziroma ne uveljavlja škode, pride v 3. premijski razred. V tretjem, četrtem in petem premijskom razredu pa je plačilo premije le 50-odstotno, kar v praksi potem pomeni, da voz- nik, ki vozi sedem let brez nesreče ali ne uveljavlja odškodnine pride v tretji premijski razred, lahko vsako tretje leto potem povzroči nesrečo (uveljavi škodo), ne da bi se mu to poznalo pri plačilu oziroma popustu pri premiji. Pri vsaki povzročitvi nesreče se namreč pomakne za dva razreda navzgor in če pride iz tretjega v peti razred, še vedno plača 50-odstotno premijo." Novost je tudi pri prenosu bonusa na družinske člane. "Doslej je bil mogoč prenos bonusa z žene na moža (ali obratno), zdaj je mogoč tudi na otroke. Rok uveljavljanja je bil zdaj eno leto, zdaj je do treh let pri prenosu avtomobila. Pomembna novost pa je vsekakor pri prenosu bonusa iz obveznega zavarovanja na kasko zavarovanje, ko zavarovanec kasko zavarovanje sklepa prvič. Zavarovanec ima takrat namreč pravico, da ga razporedimo za dva razreda manj ugodno, kot ima že priznani bonus na obveznem zavarovanju. To pomeni ob zavarovanju novega avtomobila, prej pa je recimo imel starega, lep prihranek. Če je v tretjem razredu, z novim avtomobilom pri kasku pride v peti razred in ima zato 50-odstotno plačilo premije. Vendar, kot rečeno, velja to pravilo le pri prvem sklepanju kasko zavarovanja. Seveda pa to ne pomeni, če je nekdo pri obveznem zavarovanju uvrščen v deseti razred, da bo pri kasku razporejen avtomatsko v 12. razred. Gre vendarle za pravico, ki jo zavarovanec lahko sam izkoristi ali se odloči zanjo, ne pa za zavarovalniški avtomatizem, ki bi pomenil slabše pogoje." \ Kaj pa te novosti pomenijo za tiste, ki so tik pred njihovo uveljavitvijo sklenili zavarovanje? "Opažamo, da imajo številni zavarovanci različno zapadlost zavarovanj ; da se na primer obvezno časovno ne pokriva s sklenitvijo kasko zavarovanja med letom. Zato bomo v prvem letu prehoda skušali paketno zavarovanje urediti oziroma uskladiti na en dan zapadlosti. Zavarovancem, ki jim do zapadlosti zavarovanja manjka polovica leta, bomo obnovili zavarovanje po starih pogojih in cenah in ob ponovni zapadlosti obveznega zavarovanja prešli na kompletno paketno zavarovanje. Tistim, ki imajo več kot pol leta, pa bomo priznali, kot da so sklenili paketno zavarovanje. V primeru, da je naredil nekdo v novembru obvezno zavarovanje, mu bomo naredili zdaj kasko zavarovanje za 11 mesecev do zapadlosti obveznega zavarovanja in mu priznali vse ugodnosti, ki mu pripadajo iz paketa. Ne bo dobil seveda kupona za brezplačni tehnični pregled, dobil bo pa zato kupon za breZ". plačni preventivni pregled vozila med letom." Kako pa boste vsem tem spremembam In novostim kos v praksi? "To usklajevanje rokov zapadlosti posameznih zavarovanj bo precej zahtevno delo; tako po obsegu kot po vsebini. In ker so avtomobilska zavarovanja tudi sicer precej zahtevna, želimo z zavarovanci navezati čim-tesnejše sodelovanje. Zato želimo, da se zavarovanci o tem pogovorijo z našimi zastopniki doma, da si vzamejo čas za premislek. V gneči na okencih ob tehničnih pregledih to ne bo mogoče. Gre za to, da zavarovanec sklene pogodbo prej v miru doma in potem opravi samo še tehnični pregled in registracijo. Možno pa je zavarovanje skleniti tudi pri okencu, vendar ne paketno zavarovanje, ampak samo zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Razen pri okencih predstavništva Triglava, kjer ljudje že tako poznajo in obvladajo vse novosti, da se z zavarovancem lahko pogovorijo. Tako na primer zavarovanje že lahko vsakdo sklene od ponedeljka, 14. decembra, naprej na naših poslovnih mestih v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki vsak dan od 7. do 19. ure, v Tržiču od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa na vseh poslovnih mestih na Gorenjskem od 7. do 13. ure." Ali lahko, direktor Lotrič, na koncu rečete še besedo, dve o že v uvodu omenjenih še dveh zavarovanjih? "Pri zdravstvenem zavarovanju se Zavarovalnica Triglav ne vključuje v tako imenovani par-ticipacijski program zdravstve-* nega zavarovanja. Vendar razvija dva svoja programa, ki sta dopolnilo participacijskemu ali pa sedanjim, ki jih ponujajo druge zavarovalnice. To je zavarovanje za ležanje v bolnišnici ali bolnišnični dan, ki se bo gibal v znesku od 1.000 do 5.000 tolarjev na dan (posamezno in lahko tudi kolektivno) in drugi za potovanja in zdravljenje v tujini (prav tako posamično ali skupinsko). Oba programa bosta ponujena v najkrajšem času. Drugi projekt pa so rentna zavarovanja, ki bodo prav tako zajela razne oblike: od mesečne rente, do življenjske ali smrti zavarovanca, lahko pa tudi samo za določen čas. Način plačevanja rente pa bo mogoč tudi za neko obdobje; na primer 10, 15, 20 let. Mi smo že pred dvema letoma uvedli življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo in smo že takrat predvideli, da bo znesek moč prenesti, ko se bo to zavarovanje izteklo. Sicer pa bomo z rentnim zavarovanjem začeli spomladi prihodnje leto." Čestitamo uredništvu Gorenjskega glajsa za 45 let uspešnega obveščanja bralcev o dogodkih na Gorenjskem in v Sloveniji. MERKUR KRANJ, d.d. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Slikarstvo kot stik z naravo ZELENA SLIKA, IZVORNA SLIKA Radovljica - Kako govori slikar? S slikanjem, s sliko. Zato pa je toliko bolj nenavadno, ne pa tudi nevznemirljivo, kadar se odloči izven svojega običajnega kominiciranja s svetom, to je preko svojih slik - povedati nekaj podobnega, kot sicer sporoča s svojimi slikarskimi sredstvi. Ne ravno številno poslušalstvo je zato razmeroma kratko predstavitev slikarkinih iskanj v slikarstvu poslušalo s pozornostjo, ki je običajno niso deležne tako zahtevne teme. Za tako obliko se je odločila akademska slikarka Brigita Po-žegar - Mulej, ki je skupaj s Knjižnico A. T. Linharta sredi tega tedna v mali dvoranici knjižnice pripravila svojevrstno, za marsikoga presenetljivo predavanje o slikarstvu. Slikarka, ki je sprva nameravala svoj pogovor z obiskovalci spremljati tudi s predvajanjem diapozitivov o svojem slikarstvu, se je odloČila, da bo učinkoviteje našla stik s poslušalci tudi brez tega vizualnega pomagala. K svojemu nastopu je dodala le štiri platna iz svoje slikarske delavnice, še sveža in nedokončana, toliko, da je Podkrepila to, kar je hotela povedati. S takimi skopimi sredstvi, predavanje je sicer uvedlo nekaj glasbe s trakov, in z docela neretorično izpeljanim predavanjem je Brigita Požegar Mulejeva uspela poslušalce popeljati za korak bliže svojemu slikarskemu svetu. Za pripoved o svojem slikarstvu je izbrala temo Velika narava, geslo ali bolje rečeno opredelitev, za katero se je slikarka odločila zadnja leta, potem ko je tako, kot to delajo vsi slikarji, iskala svoj slikarski izraz. Zelenje okoli njenega do- ma na Lancovem, reka, ki teče mimo, travniki, gozd, nebo je za umetnico postalo slikarski stimulans, ki jo znova in znova vodi s slikarskim čopičem v raziskovanje naravnega reda, anatomije drevesa, analiziranje zelene barve, ki je barva življenja. Znova in znova raziskuje to svoje "zeleno slikarstvo", prodira v veliko Neznano, v naravo, ki si jo prizadeva spoznati, pa ji kaos sodobnega sveta nenehno postavlja opne pred njen notranji razgled. Vendar slikarka s prepričanjem ustvarjalca, ki je našel svojo pot, vedno znova v slikah odstira govorico narave, ki je tudi govorica človeka in most komuniciranja med ljudmi. "Hodim pot g v naravo", je zdaj prepričana slikarka in kot vsak iskalec, je ne glede na prehojeno pot, še vedno na začetku. Zato tudi poletno slikarsko kolonijo, ki se je letos poleti dogajala na njenem domu in v okolici Lancovega, ne jemlje kot neki pompozni dogodek, pač pa kot preprosto nadaljevanje smeri po poteh slikarskega ustvarjanja, pravzaprav gre za nekakšno brisanje meja med slikarji z različnim slikarskim izrazom. Vse skupaj - tudi od- piranje hiše, ki je že galerija, za slikarske in drugačne vrste dogodke, je seveda iskanje novih ali morda še bolje rečeno obujanje nekdaj že znanih načinov komuniciranja med ljudmi. Obisk v galeriji, ogledovanje slik ne more biti nekaj pasivnega, slikanje in slikarstvo ni samo sebi namen, slika mora govoriti drugemu, sicer je nesmiselna. Da je takšen stik z občinstvom potreben in da ga sodobno slikarstvo na čase izgublja, so nekateri umetniki sedanjega časa začutili in svoje slikarstvo predstavljajo na povsem nove načine: znani so tako imenovani happeningi, nastajanje slik v živo pred občinstvom ali pa poskusi s spreminjanjem, prekrivanjem pokrajine. "Hermetičnost, visoka sofisticiranost, zadovoljevanje z zgolj formalističnimi rešitvami se lahko kažejo tudi kot refleks pomanjkanja živega stika z globalom narave," je nekje zapisala Brigita Požegar Mulej, "kar je slejkoprej pripeljalo do dezintegracije njegovega nagovarjanja sveta. Težnje skrajnega modernizma v slikarstvu zlasti zadnjega desetletja predstavljajo tako paralelni simptom stanja sodobne civilizacije kot sodobna zna- nost in posebej tehnološka evolucija zadnjih desetletij s svojim nerefiektiranim forsiranjem razvoja, napredka za vsako ceno. Moderna umetnost se je včasih zelo naivno deklarirala za nekaj drugega kot narava, moderni umetnik se je zaprl vase in tako pretrgal global percepci-je..." Tema njenega slikanja je pravzaprav proces prehajanja iz odtujene narave nazaj k naravi. Njene slike tako različne od slovenskega "temnega modernizma" skrivajo pod zelenilom slikarskega platna obilje rumene optimistične barve, ki izraža slikaričino zadovoljstvo, da je po dveh desetletij ustvarjalnega iskanja našla začetek za svoje ustvarjalno slikarsko popotovanje. Močno senzibilni umetniki, je njena zapisana misel, ki ohranjajo v sebi najprej vso človeško integriteto, s tem pa tudi možnost globalne percepcije, se tega stanja zavedajo - kolikor bolj, toliko bolj je njihovo dojemanje narave in sveta živo, erotično. Samo tako lahko odpirajo svetu vso globino svojega bitja. Njihov jezik je močan in verjetno neherme-tičen, a nikoli populističen... • Lea Mencinger Združenje prijateljev umetnosti LUMEN VEC SVETLOBE ZA NEODKRITE USTVARJALCE Tržič, 16. decembra - Ta petek, 18. decembra 1992, ob 18. uri vabijo tržiški prijatelji umetnosti na javno promocijo združenja LUMEN, ki bo v Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi. Pred tem dogodkom predstavlja namen in pomen združenja njegov predsednik Vinko Hlebš, tržiški slikar. Od kdaj in zakaj želja po združitvi tržiških umetnikov? HLEBS: »Tržiški katoliški umetniki smo začeli letos razmišljati, da bi glasbeniki, pevci in slikarji organizirali svoje društvo. Ob pogovoru z župnikom, ki mašuje v Lomu, smo prišli na zamisel, da bi to bilo moč uresničiti pod cerkvenim okriljem. V sklopu dekanije Tržič smo osnovali odbor za ustanovitev združenja. Naš osnovni problem, zlasti za slikarje, je bilo pomanjkanje razstavnega prostora v zimskem času, saj sta obe tržiški galeriji takrat zaprti. Tržiška dekanija nam je omogočila nastopanje v Jožefovi dvorani, kar smo hvaležno sprejeli.« Ali se v imenu združenja skriva tudi pomen njegovega delovanja? HLEBŠ: »Ime LUMEN simbolizira svetlobo. V Tržiču je žive veliko amaterske kulture, vendar je premalo možnosti za predstavljanje posameznikov. SEVERJEVE NAGRADE Škofja Loka - V nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri bo v dvorani Loškega odra podelitev Severjevih nagrad. Tradicionalna prireditev s podelitvijo nagrad za igralske dosežke poklicnim in amaterskim igralcem bo letos na škofjeloškem odru že dvaindvajsetič. V počastitev spomina na velikega igralca Staneta Severja bo letos prejela nagrade dva poklicna dramska igralca in en amaterski igralec. Prireditev bo uvedel spominski nagovor Zvoneta Šedlbauerja, rednega profesorja Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter člana žirije. Na slovesni podelitvi bo nastopilo gledališče Loža s šalo v enem dejanju Antona Pavlova Cehova Snubač, v režiji Braneta Jakopiča in z igralci Iztokom Jerebom, Barbaro Jakopič, Milošem Battelinom/Robertom VValtlom. Prav to želimo izboljšati z našim delovanjem, obenem pa ponujati ljudem kvalitetno umetnost na raznih področjih. Po drugi strani si bomo priza- devali, da bi Tržič postal znan po kulturi tudi navzven.« S kakšnim programom boste nadaljevali po petkovi promoči-ji? HLEBŠ: »Ta petek bodo mladi tržiški glasbeniki poustvarjali dela klasičnih mojstrov, koncert pa bo dopolnilo predavanje o veri in umetnosti. V Jožefovi dvorani bomo prirejali podobne nastope in razstave, večji koncerti pa bodo v farni cerkvi. Ob širjenju in podpori članstva bi lahko organizirali obiske raznih kulturnih krajev in prireditev drugod. Pozneje se namerevamo povezati po posameznih dejavnostih, kjer bi poskrbeli tudi za poučevanje nadarjene mladine. Obetamo si tudi sodelovanje z drugimi kulturnimi organizacijami v Tržiču.« • S. Saje LJUBLJANSKI MADRIGALISTI Škofja Loka - Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke je na tradicionalni prireditvi Tako pojo zlati gostil izvrsten zbor Ljubljanski madrigalisti, ki je z izvedbo motetov J. Gallusa in maše sodobnega švicarskega skladatelja Franka Martina potrdil laskava priznanja iz tekmovanja pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Še več. Enoglasna ocena prisotnih na koncertu, ki so napolnili razprodano kapelo je bila: "Tako pojo najbolj zlati med zlatimi!" Ljubitelji in poznavalci lepega petja iz Škofje Loke, Zveze kulturnih organizacij in MPZ Lubnik se za enkraten užitek Ljubljanskim madrigalistom in dirigentu Matjažu Ščeku javno zahvaljujemo. • Tomaž Tozon TT KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled ilustracije na Prešernove pesmi Jelke Reichman in knjižne opreme Prešernovih poezij. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Kavka razstavlja pravljične ilustracije absolventka likovne akademije Lučka Zelič. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Peter Kozjek. V salonu pohištva Ark-Maja v Predosljah razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V galeriji Brdo v hotelu Kokra na Brdu razstavlja fotografije na temo Baltik Janez Pipan, član Foto kluba LTH. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Izidor Trojar. V bistroju Želva razstavlja grafike Damjan J. Jensterle, ki v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja tudi kolaže. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotograme Istvan Hagvmas iz Crešnovec. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta novoletna prodajna likovna razstava. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava de! ljudskega rezbarja Janeza Vovka in kiparska dela akademskega kiparja Viktorja Konjedica. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ivo Prančič. V galeriji Fara razstavlja slikar Marjan Skumavc V knjižnici Ivana Tavčarja se na razstavi predstavljajo foto klubi škofjeloške občine. GORENJA VAS - V fotogaleriji Ivana Tavčarja razstavlja fotografije France Temelj. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi je odprta prodajna razstava slikarja Marjana Pančurja z naslovom Podobe iz mojega mesta. V galeriji Kurnikove hiše razstavljajo barvne fotografije člani Foto kluba Tržič, na ogled pa je tudi spominska razstava fotografa Franca Kolmana na temo Beneške maske. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe Cveto Prevodnik. LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja je na ogled arheološka razstava Kelti na Celjskem. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 predstava NORA Henrika Ibsna - za abonma petek L, izven in konto. Jutri, v soboto, ob 10. uri bodo zaigrali MOJCO POKRAJCULJO - za izven in konto. V nedeljo, 20. decembra, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OB ŽENE - za izven in konto. KRANJ: KONCERT - V dvorani Glasbene šole Kranj bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri koncert godalnega kvarteta PRO ARTE iz Zagreba. Renomirani ansambel bo izvajal dela Mozarta, Arlatija, Sveinssona in Miletiča. Solist bo klarinetist Pietro Cavaliere iz Dubrovnika. PREDDVOR:PREMIERA - Igralska skupina Preddvor bo jutri, v soboto, ob 19.30 v Kulturnem domu premierno uprizorila komedijo POČITNICE V PUJSOVEM ZALIVU avtorja S. Prezlja. Komedijo bodo ponovili v nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov Dolika. Na otvoritvi bo pel ženski pevski zbor DU Javornik - Kor. Bela. KRANJ: NOVOLETNI KONCERT - V Kulturnem domu v Predosljah bo jutri, v soboto, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Kranj z novoletnim programom. V kinu Center Kranj pa bo Pihalni orkester nastopil v sredo, 23. decembra, ob 20.15 z jubilejnim desetim novoletnim koncertom. BEGUNJE: KONCERT - Mladinski pevski zbor RTV Slovenije iz Ljubljane bo jutri, v soboto, ob 19. uri nastopil v dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje s prazničnim koncertom božičnih pesmi in pesmi Marija Kogoja. Zbor vodi Matevž Hab-jan, pri klavirju Mojca Pucelj. BLED: KULTURA IZ ARGENTINE - V Festivalni dvorani bo danes, v petek, ob 19. uri nastopil pevski zbor in folklorna skupina slovenskih izseljencev v Argentini. KROPA: KOLEDVA 92 - V Kovaškem muzeju Kropa bodo jutri, v soboto, ob 17. uri odprli razstavo slik na steklo avtorice Anice Zaletel iz Radovljice. Ob 19. uri pa bo v Domu tradicionalni koncert kolednic - Koledva z nastopom Moškega zbora Kropa, solistoma Zlato in Dragišo Ognjanovičem in Koledni-škim triom. Nastopili bodo tudi Radiški fantje iz Radiš na Koroškem. RETEČE: NOVOLETNI KONCERT - V Kulturnem domu bo v nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri novoletni koncert, na katerem bodo nastopili Komorni zbor DE PROFUNDIS iz Kranja in Tamburaški orkester BISERNICA. Prireditev bo povezoval Matevž Kopač. TRŽIČ: VERA IN UMETNOST - v Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi bo danes, v petek, ob 18. uri promocija združenja Lumen. V prvem delu bo predaval prof. dr. Anton Štrukelj iz Ljubljane na temo vera in umetnost, v drugem delu pa bodo nastopili mladi tržiški glasbeniki. KAMNIK: KONCERT - V dvorani kina Dom Kamnik bo danes, v petek, ob 20. uri praznični koncert Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika in solisti. ŠKOFJA LOKA: MARJETICA IN ZMAJ - Na Loškem odru bodo v torek, 22. decembra, ob 18. uri premierno uprizorili Jane Milčinski igrico MARJETICA IN ZMAJ. Uprizoritev so pripravili režiserka Alenka Bole Vrabec, za kostume, sceno in koreografijo je poskrbela Gordana Schmidt, nastopili pa bodo Nina Bandelj, Iztok Drabik, Eva Mesec, Bojan Trampuš, Aleša Zrimšek, Damjan Štrekelj in Mija Oter. ŠKOFJA LOKA: LETNA RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli letno razstavo del Združenja umetnikov Škofja Loka. Na otvoritvi bodo pela Dekleta z Bukovice, recitiral bo Janez Debeljak. svečana Ženska in moška oblačila kiub46ofcnau Je vredno silvestrovati? Se bom dolgočasil v najdaljši noči? Bo preveč ali premalo ljudi9 Pa ambient, bo nežen t7K* L^li1 I W" A - npr. razsvetljen samo s svečami? In glasba ■ bo živa, * •L/I LL1 \/l prijetna, se bo dalo zaplesati in kaj neznansko dobrega Radovljica ™užiti? ... ' . Cankarjeva 76 Omenjeni dvomi se v hipu razblinijo ob spoznanju, da NOVA TEL ŠT ne %re 2a °bič** POHITITE - KOLIČINE SO OMEJENE TRGOVINA LIP BLED NA BLEDU tel. 064/77-161 lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 tel. 064/77-661 i O* ?S*F ^KOMPAS HOTEL AS ^ KRANJSKA GORA ^ ^ VABI NA TRADICIONALNI V PETEK, 18. DECEMBRA • « ' V HOTELSKI RESTAVRACIJI. Od 21. do 01. ure bo za zabavo skrbel ansambel "Šok". Pripravili smo tudi bogato nagradno žrebanje vstopnic, katerih cena je 300,00 SIT. Minimalna vrednost nagrade je 22-kratna cena vstopnice! Za informacije in rezervacije pokličite recepcijo hotela Kompas, telefon 064/881-661! (Še koristen namig: vprašajte za "Kompasove bele tedne"!) ,Hkrati vsembralcem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1993 in se priporočamo za obisk!" ms 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax:66-154, 66-380 Odprto vsak dan od 8. do 1& ure, ob sobotah od 8. do 12. ure aiples Nameravate opremiti ali preurediti stanovanje? STORITE TO §E LETOS! S pomočjo Prodajnega centra Aiples iz Železnikov, ki vam ponuja pohištvo za vse bivalne prostore po izredno ugodnih - akcijskih cenah s 25 do 35 % popusta, belo tehniko, video akustiko, ročno orodje, svetila pa s 5 do 25 % popustom. Posebna novoletna ponudba: - usnjene sedežne garniture iz uvoza že za 152.800 SIT - keramične ploščice Girardi 25 % popust - mali gospodinjski aparati 15 % popust -BTV GORENJE 15% popust. Kupce pa čaka še novoletno žrebanje bogatih nagrad: - PRVA NAGRADA: glasbeni stolp TOSHIBA, ter še mnogo drugih nagrad. TAKE PRILOŽNOSTI NE SMETE ZAMUDITI, ZATO SE OGLASITE V PRODAJNEM CENTRU ALPLES V ŽELEZNIKIH ALI PA V LJUBLJANI, V JAVNIH SKLADIŠČIH, HALA A. 64228 Železniki. tel.: 064/66-155, fax: 064/66-154,66-380 □ □ center Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure ŽIVILA ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Ste se odločili, kje boste silvestrovati? Vabimo Vas, da najdaljšo noč v letu preživite v enem izmed naših lokalov! PARK RESTAVRACIJA V KRANJU Za zabavo igra duo SEZAM Inf. in rezervacije tel.: 064/214-441 HOTEL KAZINA JEZERSKO Igra ansambel SONČEK Inf. in rezervaciie tel: 064/44-007 GOSTIŠČE OB PLANŠARSKEM JEZERU NA JEZERSKEM Živa glasba! Inf. in rezervacije tel: 064/44-145 Čestitamo Gorenjskemu glasu ob 45-letnici izhaja nja, vsem bralcem in našim kupcem pa voščimo ve sel Božič in srečno novo leto! GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Oktobra prvi znaki industrijskega izboljšanja Plače in socialni prispevki zavirajo rast proizvodnje Devizne rezerve so že tako visoke, da postaja aktualno odplačevanje tujih dolgov. Kranj, 16. decembra - Strokovnjaki Bajtovega inštituta so tudi y novembrski številki Gospodarskih gibanj ocenili, da je izboljšanje gospodarske dejavnosti v drugi polovici letošnjega leta posledica sorazmerno uspešnih ukrepov slovenske ekonomske politike pri spodbujanju izvoza, zniževanju obrestnih mer in pri povečevanju domače porabe. Obrestne mere so padle zaradi umiritve inflacije in s tem velikega R, realne obrestne mere pa z deponiranjem državnih sredstev v bankah, ki same zmanjšujejo obrestne mere. Domača poraba pa se je povečala predvsem s politiko primanjkljaja proračuna. Hitro in neprekinjeno upadanje obsega industrijske proizvodnje se je maja letos ustavilo v stagnaciji, oktobra pa so se pokazali prvi znaki izboljšanja, saj je narasla za 0,17 odstotka, kar na letni ravni pomeni 2-odstotno rast. Naša statistika Pa seveda ne upošteva "sive ekonomije", ki se je prav v tem času najbolj razbohotila. . V letošnjih desetih mesecih je bila proizvodnja za 15 odstotkov manjša kot v enakem lanskem razdobju in za 32 odstotkov od najvišje v preteklosti, kar ni več največji zaostanek, saj je bilo julija in avgusta celo 38-odstotno. Povpraševanje se je oktobra krepilo, vendar pa je bila prodaja trgovine v resnici 7-od-stotno manjša kot oktobra lani. Nekoliko se je izboljšalo izvozno povpraševanje, vendar ima še vedno precejšen del slovenskih podjetij težave s trgom. Nad poplačilom računov je oktobra potožilo kar 85 odstotkov MENJALNICA D-DPUBUKUM ® 217-960 NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK podjetij, zaradi premajhnega obsega obratnih sredstev pa 64 odstotkov podjetij. Kljub rahlemu izboljšanju je torej Slovenija še vedno v globoki recesiji, likvidnosti in notranji dolžniški krizi. Uspehi pri izvozu Oktobrski izvoz je znašal 458 milijonov dolarjev in se tako približal mesečnemu maksimumu iz junija 1990 in decembra 1988. Letošnji presežek v blagovni menjavi s tujino se je oktobra povečal na 119 milijonov dolarjev. Pri ugodni oceni izvoza pa moramo seveda upoštevati razvrednotenje dolarja, dolarskih deviznih prilivov je namreč le petino. Upoštevati pa moramo seveda, da je zdaj bivši jugoslovanski trg tujina. V letih pred osamosvojitvijo je slovenski "izvoz" v druge republike predstavljal kar tri četrtine pravega iz-vozam, zdaj je približno tretjino. Trgovina z republikami bivše Jugoslavije je imela v letošnjih devetih mesecih 25-odsto-tni delež, z državami Evropske skupnosti 47,7-odstotnega, in z državami EFTA 9,2-odstotne-ga- Piačilno-bilančni presežek vse večji Plačilni presežek bilance s "pravo tujino" še naprej narašča in po desetih mesecih zna?a že 828,5 milijona dolarjev, kar pomeni, da je domači produkt za približno 8 odstotkov večji od razpoložljivega. Razlog je v gospodarski recesiji, ki je doma večja kot v svetu. Presežek plačilne bilance 600,5 milijona dolarjev se je prelil v devizne rezerve, ki so konec oktobra znašale 1.187,5 milijonov dolarjev. Uspehi v tekočem poslovanju s tujino so bili torej bolj usmerjeni v večanje deviznih rezerv kot v zmanjševanje zunanjega dolga. Devizne rezerve tako presegajo že dve tretjini bruto dolga oziroma 80 odstotkov čistega dolga. Zato seveda postaja zelo aktualno vprašanje odplačevanja tujih dolgov, povezano je seveda s še vedno sorazmerno nizko ceno naših dolgov na svetovnih finančnih trgih in s hitrostjo vključitve Slovenije v mednarodne finančne ustanove, predvsem v mednarodni denarni sklad. Cene pospešeno zaostajajo za plačami Oktobra so se cene na drobno povečale za 3,4 odstotka, začasni podatki za november pa kažejo, da novembrska inflacija ne bo presegla 2,7 odstotka. Oktobra so se podražili predvsem kmetijski izdelki in sicer za 7,1 odstotka, nadpov- 45 let Trgovskega podjetja Kokra Kranj Trgovanje z jugom usahnilo Kokri se 40-odstotno pozna izpad jugoslovanskega trga, zato svoje mesto na slovenskem trgu išče v kakovosti. prečno so se povečale cene živilskih izdelkov, ponovno tudi cene tekstilnih izdelkov in obutve, pri storitvah pa le stanarine. Plače tudi oktobra nezaustavljivo spodjedajo še preostale osnove za (dogleden) trajnejši vzpon gospodarstva in seveda za dolgoročno povečanje prostih delovnih mest. Ponovno so namreč porasle za preko enkrat več kot cene na drobno, saj se je masa plač oktobra povečala za 8,1 odstotka. Pri tem masa izplačanih plač v družbenih dejavnostih poskočila za 18,7 odstotka, v gospodarstvu za 6 odstotkov, v družbenopolitičnih skupnostih za 3,5 odstotka. Skupne plače so v zadnjem letu realno porasle za 9,6 odstotka; v gospodarstvu za 4,8 odstotka, v družbenopolitičnih skupnostih za 9,6 odstotka in v negospodarstvu za 30 odstotkov. Razlog teh razlik je v različnosti zaposlovanja v zadnjem letu in pol. Za oktober natančnih podatkov še ni, septembrska primerjava pa pokaže, da so povprečne plače v negospodarstvu le za 5,2 odstotka porasle bolj kot v gospodarstvu, razlika v masi pa je bila 21-odstotna. Skok pri socialni varnosti in zdravstvenem zavarovanju Rast plač seveda vpliva na napajanje javnega sektorja, oktobra so njegovi prihodki porasli za 7,4 odstotka, realno za 3,9 odstotka. Vendar so bili v primerjavi z lanskim oktobrom realno manjši za 5,6 odstotka, saj so bili oktobra lani prilivi nadpovprečni. Velika medletna povečanja kažejo prispevki javnega sektorja za socialno varnost, ki so bili oktobra realno že za 24 odstotkov večji kot lani, pri zdravstvenem zavarovanju pa celo za 72 odstotkov.* M. V. Kranj, 15. decembra - Začetki poslovanja Kokre segajo v leto 1947, ko so bile tedanja trgovska podjetja združena v Okrajni magazin, zato ima zdaj več denacionalizacijskih zahtevkov, tudi za Savniko- . v<> hišo, v kateri je sedež podjetja. Kokra je imela pred tremi leti iz-gubo, lani je ni bilo, letošnji rezultat je težko napovedati, saj bo po besedah direktorice Vide Prinčič - Gorjanc prilagojen otvoritveni bilanci za lastninjenje. Tekoče poslujemo, žiro račun ni blokiran, velikega težave pa imamo z izterjavo, je povedala Vida Prinčič-Gorjanc, ki je pred tremi leti prevzela vodenje Kokre. Podjetje je tedaj imelo izgubo, leto kasneje sojo razpolovili in lani končali z dobičkom. Kar 40-odstotno se jim pozna izpad jugoslovanskega trga, saj celo s Hrvaško trgovanja skoraj ni več, odkar so bile uvedene carine, ohranili so le poslovne stike z deviznim Plačilom. Kokra se zato vse bolj obrača h kvaliteti in zahtevnim kupcem, vse naložbe so usmerjene v izboljšanje ponudbe. Maloprodaja ima že približno polovični delež, včasih je bila veleprodaj veliko večji delež. Pred leti so kar 40 odstotkov Prodaje ustvarili v zadnjem trimesečju, letos ni več tako, vendar pa je od oktobra naprej boljša, zato računajo, da bodo Uspešno končali poslovno leto. "oslovni rezultat bo prilagojen otvoritveni bilanci za lastninjenje, pri katerem bodo morali razrešiti tudi denacionalizacij-ske zahteve. Želja po vračanju v naravi nimajo, vendar pa oblika vračanja v pogovorih z razlaščenimi še ni določena. Upamo, da se bomo z vsemi lahko konkretno dogovorili, je dejala direktorica. V Kokri je zdaj 277 zaposlenih, plače so na povprečju slovenskega gospodarstva, razlike pa so glede na doseženi promet tja do stoodstotne, stimulativno nagrajevanje bodo obdržali. Kokra ima danes približno 8 tisoč površinskih metrov maloprodajnih površin in 2 tisoč površinskih metrov skladišč na Primskovem, približno 3 tisoč površinskih metrov skladišč pa imajo v najemu. Poslovni center na Primskovem so začeli graditi pred petimi leti, še vedno pa ni v celoti končan. V zadnjem času vlagajo predvsem v obnove trgovin, v Globusu v Kranju so leta 1991 prenovili salon pohištva, odprli avtomobilski salon Subaru in trgovino v trgovini Levi's, v bivšem Dekorju pa uvedli proda- Šuster predlaga zamrznitev plač Kranj, 15. decembra - Slovenija letos ni imela nobene ekonomske politike, je dejal podpredsednik GZS Dagmar Šuster in predlagal zamrznitev plač do konca prihodnjega marca ter zahteval radikalno zmanjšanje javne porabe. Peterletova vlada je konec lanskega leta predložila parlamentu nekakšen projekt ekonomske politike, toda iz tega ni bilo nič, Drnovškova vlada pa je namesto ekonomske politike sprejela nekakšen program vladne ekonomske politike, je na seji odbora Združenja kovinske industrije dejal Šuster. Ker največjo obremenitev za gospodarstvo predstavljajo plače in javna poraba, je predlagal zamrznitev plač do konca marca in zahteval znižanje stroškov države za petino. Temelj ekonomske politike v prihodnjem letu pa naj bi bila še fleksibilna monetarna politika, ki naj bi bila v funkciji izvoza, zmanjšanje realne obrestne mere in pospeševanje zaposlovanja. Slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih "zaprlo" vsako peto delovno mesto, v negospodarstvu pa le vsako stoto. Dejal je še, da v okviru takšne ekonomske politike, nihče ne bi smel več potovati v tujino brez jasno določenega gospodarskega cilja. Informacije iz območne GZS Kranj Na območni gospodarski zbornici v Kranju imamo najnovejši izpis ponudbe in povpraševanj iz mednarodne podjetniške borze. Pri pregledu oblik poslovnega sodelovanja ugotavljamo, da tuja podjetja predvsem ponujajo svoje proizvode in storitve, manj pa povprašujejo po naših proizvodih oziroma storitvah. Nekatera tuja podjetja iščejo v naši državi zastopnike za njihove proizvode, nekaj je tudi takih, ki so pripravljeni investirati v naše gospodarstvo. Prevladujejo ponudbe izdelkov iz Italije, predvsem tekstilnih izdelkov. Tudi naša podjetja ponujajo svoje proizvode v tujino preko zbornične mednarodne borze. Nekatera podjetja iščejo zastopnike in prodajalce, drugi spet sovlagatelje za svojo dejavnost. Kot zanimivost naj navedemo informacijo iz borze, da ima GZS direkten dostop do borze tržnih raziskav, ki jih pripravljajo tudi marketinške agencije. Te agencije pokrivajo predvsem področje avtomobilske industrije, kemikalij, računalnikov, hrane in pijače, zdravil, turizma itd, in to predvsem za razvite trge. Cena izpisane strani kompletne tržne raziskave znaša 10 GBP/stran. Kontaktna oseba na GZS je ga. Mojca Osojnik, tel.: 061/150-122. Med drugimi zanimivimi informacijami iz borze je npr. tole: Ameriško podjetje išče slovenske partnerje, ki želijo sodelovati pri izvozu izdelkov iz usnja na ameriško tržišče ter uvozu in servisiranju računalniške opreme iz ZDA. STROKOVNO HITRO PRIJAZNO jo bele tehnike in akustike ter ga organizirali kot samostojno podjetje Mini Metro. Letos so v pritličju Globusa odprli prodajalno Benettonovih izdelkov, po novem letu bodo odprli novo specializirano prodajalno uvoženih izdelkov, ki bodo pri nas novost, zaenkrat pa je to še skrivnost. Na ploščadi pred Globusom pa nameravajo urediti avtomobilsko izložbeno okno. Z Živili se žal niso uspeli dogovoriti, da bi živilsko prodajalno s pritličja preselili v klet, zato jim v kleti prestaja še približno 500 površinskih metrov neizkoriščenega prostora, ki ga nameravajo urediti prihodnje leto. Kokra ima v Globusu 60 odstotkov prodajnih površin in je njena največja maloprodajna enota. Ob 45-letnici ter seveda ob koncu leta so pripravili več prodajnih akcij, ki naj bi privabile kupce, popusti so celo tja to 40-odstotni. Dodatni 5-odstotni popust pa imajo člani kluba Kokra, katerega članstvo se že približuje številki 10 tisoč. Pri prodaji seveda vse pomembnejšo vlogo igrajo posojila, Kokra svoje kupce kreditira iz tekočih sredstev, saj ljudje še vedno neradi podpišejo bančne posojilne pogodbe, ki vsebujejo veliki R. Kokra namreč svojim kupcem daje posojila po fiksni obrestni meri. • M. V. VARNA VRATA IN OKNA Z VARNOSTNO TEHNIKO UJI 3 1 4 CILINDRIČNI VLOŽKI VISOKE KVALITETE VS * DODATNA KLJUČAVNICA ZA VARNOSTNO ZAPORO z zunanjim VS cilindričnim vložkom ali brez njega - Z jekleno varnostno zaporo je dodatna ključavnica varnejša kot katerakoli varnostna veriga. * KUKALO -180° vidnega kota, za vrata od 35 do 50 mm, debeline, z notranjo zaporo. Za vsa vrata uporabljajte VS cilindrične vložke - varni proti vlomu - varni proti vrtanju - odporni proti obrabi Prednost sistema VVink Haus VS je različna kombinacija zaklepanja in le en ključ za več vrat. * VARNOSTNO OKOVJE Okovje se vsidra v vratno krilo in ga iz zunanje strani ni mogoče odviti ali sneti. FRANC RADIKOVIČ EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV VARNOSTNI SISTEMI 64000 KRANJ, KEBETOVA 8 TEL: 064/211-505, FAX: 064/211-505 POZOR! V ZALOGI IMAMO TUDI CIL. VLOŽKE KKL (UVOZ) ŽE OD 680 SIT DALJE POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Podražitve železnice ne bo Kranj, 16. decembra - Podražitve prevoza potnikov po železnici 20. decembra ne bo, je sporočilo ministrstvo za trgovino. Slovenske železnice so namreč sporočile, da se bo tovorni promet podražil za 17 odstotkov, v potniškem pa za 15 odstotkov. Zadnjo besedo pri podražitvi prevoz potnikov na železnici po zakonu o cenah ima vlada, ministrstvo za trgovino je zahtevek upravnega odbora Slovenskih železnic po podražitvi prejelo šele 11. decembra in ga vladi še ni posredovalo. Ministrstvo sodi, da vlada podražitve verjetno ne bo potrdila, saj so Slovenske železnice do 1. julija letos prevoze potnikov podražile štirikrat, kar predstavlja 173,4-odstotno povečanje. Če bi ga še 20. decembra podražili za 15 odstotkov, pa bi bila letošnja rast cen 214,4-od-stotna. V tem času so se cene prevozov potnikov v medkrajevnem prometu povečale le za 98,5 odstotka, kar pomeni, da se je železniška konkurenčnost že v letošnjem prvem polletju precej zmanjšala. Cene tovornega prometa pa Slovenske železnice lahko prosto oblikujejo, torej jih z 20. decembrom lahko povečajo za napovedanih 17 odstotkov. Vendar pa je ministrstvo za trgovino ob tem izrazilo dvom o smotrnosti takšne poslovne politike, ki predstavlja zmanjšanje železniške konkurenčnosti v času, ko fizični obseg prevozov upada. Aprila prvi finančni sejem v Ljubljani Ljubljana, 15. decembra - Mariborski mesečnik Kapital bo od 6. do 9. aprila prihodnje leto v Cankarjevem domu v Ljubljani priredil prvi slovenski finančni sejem z mednarodno udeležbo. Na prvem slovenskem finančnem se bodo predstavile banke, hranilnice, borzno posredniške hiše, izdajatelji vrednostnih papirjev, časopisno založniške hiše, ki se ukvarjajo s finančno dejavnostjo, zavarovalnice, klubi potrošnikov, člani ljubljanske borze, zastavljalnice, banke podatkov, podjetja za trgovanje z nepremičninami, podjetja za leasing, za računalniško programsko opremo. Skratka podjetja, ki so kakorkoli povezana s financami. Med tujimi razstavljala pričakujemo predvsem razstavljalce iz Avstrije, Italije in Hrvaške, seveda predvsem tiste, ki jih zanima slovenski finančni prostor. Sejem ne bo postavljen klasično, temveč bodo kot novost uvedli zlasti razgovore z gosti za obiskovalce (vsaj štirikrat dnevno), celodneva predavanja, razstave starih vrednostnih papirjev, pripravljali bodo sejemski bilten in različne nagradne igre za obiskovalce. Pričakujejo predvsem obiskovalce, ki se ukvarjajo z naložbami denarja, kupujejo vrednostne papirje in jih finančna problematika kakorkoli zanima. • M. V. Leto turizma Slovenske prikolice v nevarnosti Kranj, 14. decembra (STA) - Na območju Peroja in Barbarige pri Puli je v nevarnosti počitniško naselje s približno tisoč počitniškimi prikolicami, ki so večinoma slovenske. S pomočjo italijanskega investitorja namreč nameravajo tam zgraditi moderno navti-čno središče. Hrvaška namerava na Brionskem območju razvijati elitni turizem in na tem območju nameravajo zgraditi eliten hotele, kot je Intercontinental in pripadajoče objekte, kot so igrišča za golf, številne bazene in med drugim tudi moderno navtično središče. Pričakovati je torej moč, da bodo prisilno odstranili počitniške prikolice, ki bodo tam ostale. Kranj, 9. decembra - Turistična društvena organizacija je predlagala, da bi leto 1993 razglasili za leto turizma. Prihodnje leto naj bi ustvarili dobre pogoje za razvoj turizma, kaj vse moramo napraviti, je moč najlažje ugotoviti v primerjavi z našimi sosedi in z drugimi turističnimi deželami. Odkupna cena mleka še ni znana Čeprav je republiški odbor za mleko predlagal, da bi bila povprečna decembrska odkupna cena mleka (s 3,6 odstotka tolšče) 22,10 tolarja za liter, za zdaj še ni znano, kakšna bo nadaljnja usoda predloga, ki ga sicer podpirata tudi ministra za kmetijstvo in trgovino. Zeleno luč za povišanje odkupne cene z 21,40 na 22,10 tolarja za liter namreč lahko na predlog vladnega odbora za gospodarstvo prižge le vlada, ki pa se doslej o njem še ni opredeljevala. Za zdaj je znano le to, da je predsednik slovenskih mlekarjev Miro Steržaj po sestanku" direktorjev mlekarn 9. decembra obvestil kmetijskega ministra mag. Jožeta Protnerja, da mlekarne do nadaljnjega ne bodo spoštovale dogovora, ki so ga na sestanku ob koncu septembra sklenile z ministrom. Po tem dogovoru naj bi štiriodstotni prispevek za selekcijsko službo razdelili na tri postavke: 0,67 odstotka naj bi še naprej šlo za selekcijsko službo, pol odstotka za promocijo slovenskega mleka, 2,8 odstotka pa naj bi dobili kmetje, vendar le ob pogoju, če bo ministrstvo zagotovilo izvozna nadomestila. Ker vlada doslej obveznosti ni izpolnila, tudi mlekarne ne bodo spoštovale dogovorjenega, kar po; meni, da tudi s prispevkom za spodbujanje oddaje mleka, ki bi kanil v kmetov žep, ne bo nič. Direktorji mlekarn nasprotujejo tudi predlogu odbora za mleko, po katerem bi hkrati s povišanjem odkupne cene z 21,40 na 22,10 tolarja za liter prepovedali podražitev svežega mleka oz. celotnega konzumnega programa. Direktorji ocenjujejo, da je tak predlog nesprejemljiv in nerazumljiv. V tem času pa so se ponovno začele razprave o profesionalizmu in ljubiteljstvu v turizmu, vse pogosteje slišimo trditve, da v razvitem turizmu lahko sodelujejo le profesionalci, da je ljubiteljsko delo preteklost, da je lahko uspešno le pri razvoju, ne pa v razvitih tu- LJUBLJANA SPECIALIZIRANO TRGOVSKO IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE s 45 letno tradicijo in najpopolnejšo izbiro elektrotehničnih materialov VAS VABI ob 1. obletnici zelo uspešnega poslovanja svoje specializirane trgovine Z ELEKTROTEHNIČNIMI AAATERIALI v Črnuče Vsem, ki nas boste obiskali v decembru, nudimo pri nakupu za gotovino POPUST Dobimo se v V ČRNUČAH, C«fta 24. |uni|a 3 lahko pa tudi po telefonu 061/373*779 ali faksu 061/373*980 rističnih krajih. Seveda morajo tudi ljubitelji delati kar najbolj strokovno, ni rečeno, da strokovno delajo samo profesionalne organizacije. Če smo sprejeli geslo "Turizem smo ljudje", to še posebej ne velja. Prepričani smo, da je zlasti v razvitih turističnih krajih dela za vse dovolj, kar potrjujejo dosedanje delo turistične društvene organizacije. Kdo4ahko bolje kot domačini predstavi domače običaje, prireja plese, ohceti, razstave cvetja, ovčje in kravje bale, dneve narodnih noš, noči na jezeru in ob njem, vinske trgatve, srečanja godcev, pevcev, predstavitve domačih jedi, ureja okolico in še bi lahko naštevali. Zanikanje ljubiteljske dejavnosti vodi k , osiromašenju ponudbe in s tem nezadovoljstvu gostov, kar bi škodilo razvoju kraja. Ljubiteljska dejavnost pa seveda brez sredstev ni možna, navsezadnje gost zaradi tega plača turistično takso, ki je namenjena prav takšnemu oblikovanju turističnega produkta. Vsaka drugačna miselnost škoduje turizmu in s tem kraju, kjer se ljudje ukvarjajo s turizmom. • Andrej Babic MHGAMILK g Agromehanika Poslovni center Hrastje SEJEM tel.:324-033 V AGR0MEHANIKI Spoštovani kupci! Vse, še posebej pa tiste, ki ste letos v Agromehaniki že kupovali kmetijske stroje, rezervne dele ali kaj drugega, vabimo 21., 22. in 23. decembra, vsak dan od 7. do 17. ure, v prenovljeni poslovni center v Hrastje na predbožični hišni sejem. Na sejmu bomo predstavili traktorje CARRARO in delovanje lastne škropilne tehnike, pripravljamo pa tudi ugodne nakupe in presenečenja (nagrade) za kupce! Cene na gorenjskih kmetijah * Na kmetiji v Poljanski dolini so doma zaklali mlado kravo, meso pa prodajali po ceni 300 tolarjev za kilogram. * In koliko je treba odšteti za prašiča, primernega za zakol? Na kmetiji v okolici Kranja so 170 kilogramov težkega in krmljenega z domačo krmo prodali po 230 tolarjev za kilogram, v okolici Cerkelj so še deset kilogramov težjega ponujali po 260 tolarjev, v vasici, nedaleč od Radovljice, je bila cena 250 tolarjev. Veseli december na Ljubljanskem razstavišču Kranj, 16. decembra - V torek, 15. decembra, so odprli "Veseli december", ki bo popestril praznične dni, saj bodo odrasli tam lahko nakupili darila, otroci pa se bodo prijetno zabavali, saj je Pionirski dom pripravil pisan spored. Na sejmu je predstavljen tudi Lego land, predstavljajo pa se akterji otroške oddaje Klub klobuk. Trgovina Ljubljana, TOE Kranj DA VAM BO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO TOPLO, VAM PRI PETROLU PONUJAMO KVALITETNO KURILNO OLJE ZMOŽNOSTJO PLAČILA S TREMI ČEKI BREZ OBRESTI. NAŠE PRAZNIČNO DARILO JE ZASTONJ • PREVOZ OD 15.12.1992 DO 15.1.1993. Naročila sprejemamo v Medvodah tel.: 061/611-340 ali 061/611-341 in v Radovljici tel.: 064/715-242 Vsa dodatna pojasnila dobite na vseh bencinskih servisih Petrola Srečno novo leto! VSEBINA : 43 MIHA NAGLIC: Megatrendi gorenjske kulture LEA MENCINGER: Stara Sava odpira vrata NOVE KNJIGE GLASBA LIKOVNI ODSEVI Beseda urednice Tokratna kulturna priloga časopisa prinaša uvodna razmišljanja Mihe Naglica na temo uveljavljanja kulture in umetnosti na prelomu tisočletja. Sredi jeseniške Železarne se rojeva zamisel o muzejski oazi s kulturnimi spomeniki nekdanjega fužinarstva na Jesenicah: zamisel o razvoju osrednjega muzeja železarstva je vredna razmisleka tudi v širšem slovenskem prostoru. Tretja stran Snovanj prinaša ocene novih knjig, plošč in likovnih razstav. Lea Mencinger Miha Naglic Megatrendi gorenjske kulture Bodo leta 2000 res vsi Gorenjci umetniki? John Naisbitt v svoji uspešnici Megatrendi 2000 napoveduje, da bo proti koncu tega tisočletja umetnost nadomestila šport in postala poglavitna dejavnost v prostem času. S prodorom in prevlado informacijske tehnologije postaja vsakdanje življenje še bolj pregledno in profano, kot je bilo. Hkrati se krepita znanje in ustvarjalnost človeka kot posameznika. In ta posameznik se, nezadovoljen z odčaranim svetom, v katerem živi, sprašuje po smislu svojega početja. Krepi se njegova duhovna drža in s tem njegova kulturna poraba; narašča število izdanih knjig, obisk muzejev, raznih kulturnih prireditev, pasivno in aktivno ukvarjanje z umetnostjo. Vedno več je podjetniških dejavnosti, ki želijo zadovoljiti nove potrebe, pa tudi druga, "nekulturna" podjetja spoznavajo, da je sponzoriranje kulture vse bolj učinkovit in trajen način reklame... Potemtakem tudi na Gorenjskem lahko že čez kratkih sedem let pričakujemo pravi razcvet kulture in umetnosti? Med obeti... Da ne bo nesporazuma: tega, kar piše v gornjih vrsticah, ne trdim jaz. To so, kot rečeno, trditve J. Naisbitta, zapisane v Megatrendih 2000, izdanih pred dobrima dvema letoma. Te vrstice pa so nastale na pobudo urednice Glasovih Snovanj in na njeno vprašanje, kaj si mislim o tovrstnih predvidevanjih. Ob njih si ne morem kaj, da se ne bi najprej spomnil tistega, kar si je pred poldrugim stoletjem umišlja! veliki vizionar predinformacijske (se pravi: industrijske) dobe, nepozabni Kari Marx. Koje razmišljal o tem, kako obstoječa družbena delitev dela človeka ujame v določeno družbeno vlogo, je zapisal: "Brž ko namreč delo začenja biti razdeljeno, ima vsakdo določen izključen krog dejavnosti, ki mu je vsiljena, iz katere ven ne more; je lovec, ribič aN pastir - ali kritični kritik - in •nora to ostati, če noče zgubiti sredstev za življenje - medtem ko v komunistični družbi, kjer n>, da bi vsakdo imel izključni krog dejavnosti, marveč se lahko izobrazi v vsaki poljubni pa-nogi, uravnava družba občo pro- dukcijo in mi ravno s tem omogoča, da danes delam to, jutri ono, da zjutraj lovim, popoldne ribarim, zvečer redim živino - in po jedi kritiziram -, kot mi pač prija, ne da bi kdaj postal lovec, ribič, pastir - ali kritik." (Nemška ideologija) Navedene besede so bile zapisane jeseni 1845. Če bi danes, ob koncu jeseni 1992, na ulici srečal nepoznanega Gorenjca in bi ga vprašal, kaj bo počel poljubnega dne v letu 2000, bi najbrž ne vedel prav točnega odgovora. Če bi mu nato povedal, da mu takrat ne bo več treba vsako jutro med šesto in osmo na šiht ali v službo, temveč bo nekega lepega dne vstal in se podal pod Storžič na gamse, popoldne bo ob sotočju obeh Sav lovil ribe, zvečer pa planšaril po bohinjskih planinah in naposled, po večerji, pozno v noč duhovičil..., - če bi torej poljubno izbranemu Gorenjcu postregel s takole vizijo in ga nato povprašal, kaj si o njej misli, bi me, če že ne udaril, vsaj debelo pogledal. In če bi mu nato (zgolj v tem drugem primeru) napovedal še, da bo Čez sedem let dan za dnem izmenoma prebiral knjige, obi- skoval muzeje, predstave in koncerte, pisal ocene in eseje, spomin na nepozabno sosedo pa kar sam ohranil v glini za večnost..., - tedaj bi nemara tisti, ki bi to poslušal, ne bil več hud, ampak bi prizanesljivo poklical one, ki so pooblaščeni za takojšen odvoz v Gorenjske toplice. - Kaj bi tedaj z vsem tem? Recimo raje: Kari Marx in John Naisbitt, pejta se lepo solit! ...in dejanskostjo Šalo na stran, a dejstva so res taka, da ne govorijo v prid nadebudnih vizij. "Tem slabše za dejstva," bi rekel Hegel. Megatrendi, kakršne omenja Naisbitt, se namreč res uveljavljajo in za Slovenijo in Slovence ne bo dobro, če ne bomo mogli z njimi v korak. Glavne težnje razvoja proti letu 2000 povzame naš Janez od Megatrenda v desetih točkah: uveljavitev svetovnega trga (globalizacija ekonomije), preporod umetnosti, uveljavitev tržnega gospodarstva v socialističnih državah, vzporedno uveljavljanje svetovnih življenjskih slogov in hkrati kulturnih razlik, privati- zacija državne blaginje, vzpon pacifiškega obrobja, uveljavljanje žensk na vodilnih položajih, uveljavljanje biologije, vračanje k veri, zmagoslavje posameznika. Gledano z našega vidika je najpomembnejše to, da človek vse bolj uveljavlja svojo individualnost. Kako naj bi se ta izrazila v preporodu umetnosti, smo navedli uvodoma. Dalje: globalnemu uveljavljanju ameriškega načina življenja se zoper-stavlja s poudarjanjem lastne različnosti. Homogenizaciji sveta navkljub želi ohraniti svojo kulturno, nacionalno, versko, jezikovno in rasno identiteto. Umetnost, religija in filozofija, po Heglu tri temeljne duhovne drže, se tudi že soočajo z megatrendi 2000. Ne le kot stroke; gre predvsem za to, da se zanje zanima vse več posameznikov: eni za čutnona-zorno (estetsko), drugi za religiozno (upajoče), tretji za čisto intelektualno (filozofsko) dojemanje sebe in sveta. Taki so, kot rečeno, trendi, težnje. Kakšna pa je dejanskost? Posameznikov, katerih kulturna potrošnja narašča, je resda vse več. Kaj pa njihova lastna kulturna (po)ustvarjalnost? Vzemimo tisto, ki se izkazuje v t.i. ljubiteljski kulturi. Ta v nekaterih podeželskih krajih doživlja pravo agonijo. Pevski zbori se osipajo, gledališke družine razhajajo. Včasih so bile v kulturnih domovih vsaj kino predstave, zdaj pa še teh ni več. Gledalcev ni niti toliko, da bi se s plačano vstopnino pokrila najemnina kopije in stroški za ogrevanje dvorane. (Mimogrede: ali veste, da kultur-no-umetniška duštva plačujejo elektriko po industrijski tarifi?!) Ugledni mentor ljubiteljskega petja mi je nedavno omenil, da bodo, če bo šlo tako naprej, kmalu peli le še na cerkvenem koru. Tarnanje o tem, da ni denarja in da se zato nič ne da, tokrat ni prepričljivo. Še so dobra podjetja, ki so pripravljena podpreti ambiciozne kulturne projekte. Gre bolj za to, da so se preživeli nekateri kulturni pristopi in modeli. Po eni strani je vse manj masovnih in nekoliko pompoznih prireditev, ki so bile obveza in značilnost socializma, na drugi pa že narašča obseg kulturnega udej-stvovanja v manjših skupinah ali individualno, kar naj bi bilo značilno za kulturo informacijske družbe. Bil je čas masovnosti (kvantitete), prihaja čas posamične in skupinske ustvarjalnosti (kvalitete); zdaj je čas prehoda, ko je prvega vse manj, drugo pa šele nastopa. Številne kulturne ustanove, društva, neformalne skupine in posamezniki na Gorenjskem so prišli do tiste meje, ob kateri se soočijo z "izpetostjo" oziroma z izzivom k dvigu na višjo kakovostno raven. V primeru, da slednjega ne zmorejo, se pogosto zgodi, da z delom prenehajo ali celo razpadejo. "Kakovostni skok" se je nekaterim že posrečil, vendar imen - zaradi različnosti okusov in zato, da bi se izognili morebitnim zameram - raje ne navajamo. Važno je, da so! Tako "izvajalci". Kaj pa "uporabniki"? Ljudje tožijo, da ni več (veselo)iger, da ne hodijo več v kino in na proslave, da se vsak drži le zase...; če tistega, da "ni denarja", sploh ne omenim. Menim, da problem sploh ni v tem, da vsega naštetega ni več; bilo je pač ob svojem času. Zdaj je čas novih iskanj, "prestrukturiranja" in prenove tudi v kulturi. Preden bomo to spoznali in pripoznali ter polti-čno in finančno ovrednotili, pa bo preteklo še nekaj vode po Savi navzdol. "Rovtarske Atene" Sicer pa, resnici na ljubo, stanje kulturnih dejavnosti v "provinci" (beri: na podeželju) ustreza kulturnim potrebam tam živečih ljudi. (Kolikor je ne presega!) Sami sebi bi lagali, če bi trdili, da je ta raven ne vem kako visoka. Tisti pa, ki jo presegajo, že najdejo poti, da pridejo do svojega zadovoljstva. Skušajmo naposled naše videnje soočiti še s tistim, ki ga je nedavno objavil Marko Crnko-vič: "Nikar ne sanjajte preveč o regionalizmu in decentralizaci- ji : to, kar se zdaj dogaja, je v veliki meri vdor podeželskosti v državne zadeve. Dolgoletna zapostavljenost in zanemarjanje podeželja (kar ni nujna posledica centraliziranosti) je privedla do strahotnega materialnega in duhovnega osiromašenja slovenskega podeželja, in zlasti to drugo se bo Sloveniji kruto in kmalu maščevalo: nastop lokalnih strank in njihovih kandidatov ni nič drugega kot radikalen padec politične kulture, vzpon nacionalističnih in populističnih pa njegova najoprijemljivejša posledica. Prav nič čudno ni, da so nekatera vitalna področja zanemarjena, zakaj tako skrb kot interes zanje sta vprašanji kreativnosti ter intelekta, z eno besedo - modrosti, ta pa je nad kritično maso žal skoncentrirana le v dveh urbanih centrih in nekaj oazicah, izgubljenih v slovenskem vesolju. Možnost, da se izoblikuje nek lokalistični in parvenijski sloj ljudi s političnim in finančnim vplivom, se je s predvolilno kampanjo že pojavila na obzorju, in to ne pomeni drugega kot rovtarizacijo Slovenije." (Razgledi, 4. decembra 1992) Se nam tedaj obeta soočenje med "rovtarizacijo Slovenije" in "megatrendi 2000"? Več kot verjetno. Težnja po vse večjem uveljavljanju posameznika kot nosilca kulturnega trenda bo, ali pa je že zadela ob institucionalni kulturni okvir, ki ga bodo še bolj kot doslej določali v Ljubljani in se hkrati soočila s svojimi lastnimi intelektualnimi, finančnimi in materialnimi zmožnostmi. Trend je eno, (z)možnosti so drugo. Zato je uveljavljanje tega trenda še kako odvisno od vprašanja, kdaj bo tudi na Slovenskem nastopil "nov razvojni ciklus". Res me zanima, kolikšni potrošniki in kakšni ustvarjalci kulturnih dobrin in vrednot bomo leta 2000 Gorenjci. Bomo res priča preporodu naše umetnosti in kulture nasploh. Živi bili pa vidjeli! Dotlej pa bodo morali še naprej eni loviti, drugi ribariti in tretji planšariti. In šele po večerji kritizirati. Razen tistih, ki jim je to poklic in morajo (ne zmeraj z veseljem) to početi že dopoldne. SNOVANJA Lea Mencinger Ko muzej ni več zaprašena beseda... Stara Sava odpira vrata Stara Sava. V Muzejski stavbi zanimive, izjemne zbirke, v kasarni knjižnica, glasbena šola, arhiv. V cerkvi so znova doma Grassijeve oltarne podobe, ob praznikih so na trgu pred cerkvico sejmi, v akustičnem cerkvenem prostoru zveni koncertna glasba. Fantastika ? Sploh ne. Vse to so sicer šele razmišljanja, ki pa slonijo že na povsem konkretnem projektu obnove znamenite jeseniške Stare Save. Projekti bodo po vsej verjetnosti še nekaj časa, pet morda celo deset let ležali v predalu. Kaže pa, da je karavanški fen, ki še vedno piha skozi razpadle stavbe nekdanjega industrijsko cvetočega dela Jesenic, odprl že tudi prvo stran z uvodom v projekt gradbenega odbora za obnovo Stare Save. Na začetku tega leta, točneje za kulturni praznik 8. februarja, je jeseniška občina tudi uradno prevzela Staro Savo (zemljišče s celo vrsto stavb), ki je še ne tako dolgo bila del jeseniške železarne, zdaj pa ta kompleks sodi v del nekajstoletne železarske zgodovine. Pravzaprav je treba poseči še nekaj let nazaj, v leto 1984, ko so bile nekdanje fužine Sava - tako prostor kot stavbe - razglašene za kulturni spomenik: sem sodijo nekdanja Ruardova graščina, v kateri je muzej, cerkev, stanovanjska stavba "kasarna" imenovana, plavž z okoli dvesto let starim zdaj že obnovljenim dimnikom, mlin in še kaj. Po novem, pravzaprav že skoraj vse leto, do teh stavb, ki se jim sicer na zunaj še ne pozna kaj dosti, da so muzejske, vodi odprta Prešernova cesta. Nekdaj se je do sedanjega Tehniškega muzeja prišlo le mimo vratarnic železarne, saj je bil tudi muzej v sklopu tovarne. Ko se je Železarna vse bolj pogrezala v težave, pa je po drugi strani kazala tudi dosti več pripravljenosti, da Tehniški muzej in območje Stare Save sploh izpusti iz svojega objema. Ločitev, če je to sploh prava beseda, je potekala postopoma: na zunaj je bila izpeljana bolj ali manj vidno z začasnimi pregradami med ozemljem, ki naj bi bilo poslej muzejsko, in preostalim industrijskim območjem. Ločitev pravzaprav ni prava beseda, saj je železarna še tam, kjer je bila, le z opuščenimi, napol porušenimi stavbami svojega "neaktivnega dela" ostaja najbližja in najzgovornejša zgodovinska priča o razvoju železarstva, kakršno je bilo, pa zdaj ni več. Ob vsem tem pa je prava sreča, da so sedanje na pol razpadle stavbe, ki tvorijo muzejsko območje Stare Save, sploh ostale take, kot so. Desetletja nazaj so se le delno obnavljali ti spomeniki fužinarstva: ko bi se kasarna sesedla in dvesto let stari plavž podrl proti opusteli cerkvici, bi zemljišče dočakalo le še buldožerje in morda spet kakšen nov, sodoben železarski objekt. Toda železarska moč Jesenic je šla svoja pota. Stara Sava - kulturni spomenik Potem ko je bila Stara Sava razglašena za kulturni spomenik, se seveda te stavbe, ki so vse prej kot v dobrem stanju, niso smele več podreti. Celo nasprotno, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je obnovil dvesto let stari plavški dimnik, tako da je ta objekt poleg muzejske stavbe skoraj edini, ki ga v tem prihodnjem muzejskem kompleksu ne bo treba obnoviti. Vsekakor gre za bodoči izjemni muzej železarstva, ki lahko še z obstoječimi objekti predstavi razvoj železarstva pri nas. Zamisel, do katere se je dokopal odbor za prenovo Stare Save, je več kot zanimiva: temelji pa na ideji, da bi Staro Savo, ki jo je železarna v desetletjih intenzivnega razvoja potegnila vase in dobesedno iztrgala mestu, zdaj le- temu ponovno vrnili. Vrnili pa bi ta del Jesenic lahko le tako, da bi ga ponovno oživili kot kulturno in tudi kot gospodarsko območje. Do Stare Save Jesenice še do pred kratkim niso imele enostavnega dostopa, saj je ta del bil za tovarniško ograjo, kjer so veljala posebna, tovarniška pravila -drugače tudi ni šlo. Zdaj pa se naenkrat te fužine kažejo mestu kot možna oaza s šumečo in po gorsko bistro reko Savo, ki jo meščani od Jesenic naprej poznajo le kot od železarne umazano vodo. Sestavni del Stare Save naj bi bile tudi zelene površine. Makete stare fužine v Tehničnem muzeju še imajo drevesa v Hrenovci, desetletja kasneje pa je travnike in gozdič odnesel razvoj železarne. Nekdaj je sem do Stare Save vodila deželna cesta, ki pa se je kasneje zaradi železnice umaknila višje na sedanjo Titovo cesto, tu spodaj pa je od nekdanje transportne cestne žile ostal samo še kakšen "konfin". Po tej cesti, ki se zaradi tovarniških stavb kmalu za Staro Savo končuje, se do Tehničnega muzeja zdaj že sprehodi kakšen Jeseničan, začuden nad tem, kaj bi lahko na tem kraju, ki ga je navidezno resno načel zob časa, pozabili pa vsi po vrsti, lahko še nastalo. "Nastane pa lahko marsikaj", je prepričan Vlado Knific z Zavoda za varstvo naravne in premične kulturne dediščine Kranj, in do nedavnega predsednik odbora za prenovo Stare Save. "Že kmalu po razglasitvi tega dela za kulturni spomenik, so nastale prve zamisli o tem, da bi Staro Savo urbanistično, muzejsko in življenjsko vrnili mestu. Zametek tega, kar si zamišljamo, že obstaja z vsem, kar je tu videti. Obstaja pa prostor, kjer se je nadaljevala 500-letna zgodovina železarstva na Gorenjskem, kjer so že muzejske zbirke, kjer so stavbe, ki so nekdaj imele svojo funkcijo. Po obnovi teh stavb je seveda najpomembnejše najti uporabnika teh prostorov. Tehniški muzej je bil vseskozi naseljen, imel je uporabnika - muzej - zato se je tudi tako ohranil. Ko so se iz stanovanj že močno načete kasarne izselili zadnji stanovalci, se je začela podirati, tudi načrtno. Tudi cerkev na Stari Savi ni bila dostopna, njena notranjost zdaj spominja na popotresno stanje. Vse, kar je vrednega iz cerkve seveda hrani muzej, to drži še posebej za oltarne slike, za katere se je šele pred kratkim izkazalo, da jih je naslikal znameniti beneški slikar Nico-lo Grassi." Mestni kompleks z muzejem Stara Sava ima sedaj osnovo, da znova postane del mesta Jesenice: z urbanistično spremembo se je območje iz tovarniškega spremenilo v parkovno Sredi petdesetih let je nastal ob Železarni tehniški muzej s temeljno zbirko železarstva. območje. Podpisana je bila darilna listina med Železarno in Skupščino občine. Delno je bila odprta Prešernova cesta do Stare Save. Zvečer se cesta zaradi železarne seveda še vedno zapira, vendar pa je z čez dan odprtimi vrati za prost vstop že nakazana možnost prehoda skozi prostor Stare Save, kot je to bil nekdaj. Po drugi strani pa Železarni nikakor ne kaže naenkrat trgati njenih komunikacij. Za dokončen prehod Prešernove ceste skozi Staro Savo, kakor se je spominjajo najstarejši domačini, bo pač treba še marsikaj urediti. Pravzaprav pa se je na tem prostoru zadnja leta ves čas kaj dogajalo. Obnovljena je streha na "kasarni", ogromnem stanovanjskem objektu za delavce fužinarje. Projekt prinaša zamisel, ki se razlikuje od sedanjih ustaljenih zamisli o oživljanju muzejev. Doslej je bilo velikokrat tako, da je spomeniška služba objekte obnovila, toda za oživitev dejavnosti v stavbah pa se ali ni našlo denarja ali pa pravega uporabnika. Projekt predvideva za muzejske kustose v kasarni le prostore na podstrešju. Ta ogromna okoli 200 let stara stavba pa lahko večino svojega prostora nameni drugim dejavnostim -glasbeni šoli, knjižnici, arhivu in prostoru z muzejskimi eksponati. Taka zamisel bolj sodi pod oznako 'mestni kompleks z muzejem' kot pa zgolj pod 'muzejski kompleks'. Sodobni muzeji namreč niso več stavbe tišine z razstavnimi predmeti, pač pa stavbe, kjer se lahko na zanimiv način otroke uči zgodovina, tehnika, skratka prostor, kjer je ogromno podatkov, ki jih otroci, pa tudi odrasli lahko tudi vidijo, potipajo, ne le slišijo ali berejo o njih. Če bi dovolili zrasti na bližnji Hrenovci tudi drevju, bo recimo šolski dan v muzeju imel tudi kakšno uro oddiha v zelenju. Bilo bi zanimivo, da bi v šolske programe, ko bodo seveda možnosti, vnesli nekaj sprememb - izleti se ne bi vedno končali s Prešernovo rojstno hišo, pač pa bi jim priključili še ogled Stare Save, nato pa čez Mežakljo na Bled ali čez Vršič na Primorsko. Seveda pa zgodovinska zanimivost ne bi bila namenjena le šolarjem, pač pa bi zagotovo privlačevala tudi obiskovalce iz sosednjih dežel. Le-ti ne bodo hodili občudovat le Grassijeve oltarne slike v cerkev sredi fužine, pač pa jih bo zagotovo pritegnila tudi pestrost muzejskih zbirk in celoten kompleks razvoja železarstva "v naravi". Počasi se le premika Pred šestimi leti je Zavod za varstvo naravne in premične kulturne dediščine Kranj začel obnavljati plavž pred kasarno. Letos so očistili nekaj zaraslih zelenih površin. Ustvarjalci zamisli o obnovi Stare Save pa pričakujejo, da se bo tudi železarna kaj kmalu videla kot sestavni del tega prostora, tako da bo pomagala uresničevati zamisli o ureditvi tega dela Jesenic, na katere"m zdaj propadajo ostanki železarske ekspanzije. Del železarskih obratov, že napol porušenih, bo pač mogoče vključiti kot sestavne dele v tem širokem železarsko muzejskem kompleksu. Še posebej zato, ker se sestavni deli tega železarskega muzeja izrednih razmer ponujajo na vsakem koraku: na Javorniku leži devetdeset let stara Peltonova turbina, v bližnji opuščeni stavbi je cela vrsta električnih motorjev vseh velikosti. Skratka, prostor je ob takšni tradiciji in z vsemi temi možnostmi pravzaprav izjemna priložnost za nastanek Muzej, cerkvica, kasarna, plavški dimnik, mlin, rake je ohranjeno toliko, da se lahko obnavlja za nove vsebine enega najmočnejših muzejskih centrov železarstva v Srednji Evropi. Za to mu pravzaprav ne manjka ničesar: na novo je le treba odpreti rake, skoznje je nekdaj mimo graščine in cerkve hitela voda, izravnati bi bilo treba talne površine, v bližnji mlin, ki je zdaj opuščen, je treba pripeljati mlinske kamne, da se bo tako kot nekdaj mlelo žito - lahko seveda le kot demonstracija tehnologije mletja. V jeseniški občini je še nekaj ohranjenih mlinov, ki bi jih lahko prepeljali v ta nekdaj klasični, kasneje pa industrijski mlin. Sedanje na pol podrte, a še vedno stoječe stavbe fužine Sava je treba znova usposobiti; industrijske objekte v bližini, ki so zdaj brez vsake funkcije, pa bi kazalo uporabiti kot solidne muzejske stavbe za največje tehnične spomenike - lokomotive, najrazličnejše stroje od tekočih trakov iz proizvodnje do vsega, kar je in še sodi v tehniko. Seveda pa se ni treba slepiti, da bodo Jesenice tako zamišljen železarski muzej na Stari Savi dobile že čez pet ali deset let. Tudi v bogatejših deželah bi za kaj takega potrebovali veliko časa in denarja. Vendar pa je zamisel sama vredna, da jo Jesenice in najbrž tudi Slovenija uresničujejo tudi dolga leta s postopnimi in majhnimi koraki. Najprej pa morajo o tem razmišljati in idejo sprejeti Jesenice same. Že zato, ker železarstvo ostaja tudi del prihodnosti Jesenic, ni le stvar zgodovine, ki se je iz dveh gorenjskih dolin prenesla in nadaljevala prav na Jesenicah. meti samo iz zgodovine železarstva, s petdesetimi tekočimi metri arhiva, z več kot 10.000 fotografijami, več kot 5000 enotami knjižnega fonda vsekakor tista osnova, okoli katere bi lahko počasi zrasla osrednja slovenska zbirka o železarstvu. Zavedamo se, da bo treba bolj popularizirati tudi doslej še ne dovolj predstavljene zbirke, ki jih hranimo: to še posebej drži za paleontološko in mineraloško zbirko Jožeta Bediča. Na osnovi te zbirke je nastala že cela vrsta strokovnih razprav, zbirka sama pa vsekakor po svoji pomembnosti presega tu-_ di slovenske okvire. Žal je zbirka zaradi utesnjenosti Tehniškega muzeja zdaj spravljena v depojih. Prihodnje leto bomo pripravili izbor iz te zbirke, v celoti pa je ni mogoče predstaviti. Za sedaj še ne. Ne gre pa pozabiti še na tehnične spomenike, ki s preobrazbo železarne nastajajo tako rekoč iz dneva v dan in to že nekaj časa - kovaška kladiva, stružnice, velike turbine, parne lokomotive..." Za vse te načrte so se na Jesenicah pravzaprav že skoraj vse pripravili. Ustanovljen je bil tudi zavod Muzej Jesenice in sicer kot povsem samostojna institucija. Nekaj časa se je sicer kolebalo, ali bi morda kazalo podpisati soustanovitelj-stvo z Gorenjskim muzejem Kranj, vendar je končno prevladala želja po samostojni ustanovi. Vendar pa se je jeseniški muzej znašel pred težavami, saj še vedno ni vključen v slovensko muzejsko mrežo, ki prinaša Pogled na zametek muzejske oaze sredi industrije železarstva Slike: L. Mencinger In kaj bo s sedanjim železarskim muzejem ? % "Štirideset let je bila Železarna mecen muzeju, tako da je lahko nastala osrednja muzejska zbirka železarstva pri nas in to arhivsko kot tudi po predmetih," pravi strokovni delavec v Tehniškem muzeju Tone Ko-nobelj. "Seveda so nastajale železarske zbirke tudi drugod po Sloveniji, vendar pa je jeseniška zbirka s več kot 5000 pred- tudi del financ iz republiškega proračuna. Zdaj je muzej v položaju, ko mora računati le na finančno podporo svoje občine. Andrej Pikon, v.d. direktorja Muzeja Jesenice, sicer gleda na prihodnji razvoj muzeja in njegovega financiranja tudi z določeno mero optimizma, saj si trenutno jeseniški muzej kljub vsemu še vedno prizadeva vključiti v slovensko mrežo muzejev. Razloge ima dokaj tehtne, saj so njegove zbirke tako pomembne, da vsekakor presegajo lokalno, občinsko raven. IZJAVA TEDNA NOVOLETNE DOBROTE Res je, od torka je treba na pisma nalepiti za en tolar več znamk. In doslej smo bili vajeni, da je pošta dosledno zaračunavala poštnino (dvojno ceno za standardizirano pismo in še znesek manjkajoče poštnine zraven), če je bilo premalo znamk. Ampak tokrat bodo v PTT podjetju Kranj vsaj do konca lata pisemske pošiljke dostavili naslovljencu tudi v primerih, če bodo frankirane po tarifah, ki so veljale še v ponedeljek. Pri tem ne bodo zaračunavali dodatne poštnine. Ni kaj - lepa poslovna poteza PTT podjetja Kranj! PRIREDITEV, KOT JE ŠE NI BILO... GORENJCI SMO PA RES OD SILE! Bled, decembra - Zaključna prireditev ob izboru letošnjega športnika Gorenjske je bila prejšnji petek v restavraciji Grand hotela Toplice. Kljub temu da na njej ni bilo "velikih" govornikov in "donečih" imen zabavnega in kulturnega življenja pa smo skupaj s športniki urezali marsikatero. Ko je predsednik najboljše- ali slišali kaj posebnega, pač R M Vremonoslovci nam za konec tedna obetajo suho in hladno vreme. ga gorenjskega nogometnega kluba Živila Naklo (ki je lani zmagal v točkovanju za najboljšo gorenjsko ekipo) Janez Zupan zagledal čudovite pokale, ki jih je za nagrajence pripravil sedaj podjetnik, nekdaj pa znan kolesar Bojan Udovič, je z malce gorenjske nevoščljivosti dejal: "Naš lanski pokal je bil res lep, toda tako lep, kot ga bodo letos prejeli jeseniški hokejisti, pa ni bil...." Seveda Bojanu ni preostalo drugega, kot da je obljubil, da bodo naslednje leto pokali še lepši. Edino vprašanje, ki ostaja, pa je, ali si ga bodo prislužili naklanski nogometaši ali pa morda kakšna druga ekipa?! VABLJENI NEKAJ SE DOGAJA Turistično društvo Škofja Loka pripravlja zanimive priredile, ki se bodo zvrstile v Šolski ulici od 19. decembra do 1. januarja prihodnje leto. V soboto, 19. decembra, bo ob 10. uri nastop Pihalnega orkestra Škofja Loka, tria Triglav in ob 19. uri bo nastopil ansambel Čudežna polja ob svoji 20-letnici. V nedeljo, 20. decembra, bo ob 19. uri prireditev Po poteh Kolumba s folkloro in glasbo -duo Titicaca. V ponedeljek, 21. decembra, bodo ob 19. uri nastopili Sokoli, v torek, 22. decembra, bo ob 18. predavanje z diapozitivi Potepanje po ZDA, ki ga bo predstavil Boštjan Ku-šar, ob 20. uri bo nastopil Gustav jazz band. V sredo, 23. decembra bo ob 16. uri otroška delavnica, ob 17. uri prihod Božička in igrica Zmajčkove dogodivščine - vrtec Najdihojca, ob 19. Ur> bo nastopil Adi Smolar. Turistično društvo pripravlja posebno stalno ponudbo za otroke: vožnjo z otroškim hlaponom, starše pa vabijo na bogat novoletni sejem in pestro gostinsko ponudbo.• D. S. SONČKOV KOT ZA MIŠJEGA A veste, kako majtien je mišji? Vam povem jaz. Pičlih 5 dopisnic, toliko jih namreč manjka do cifre, ki prinaša dve nagradi. Zato tokrat ena. Bo pa za novo leto več, jel. Vprašanje je bilo, kdaj bo letos božič. Odgovarjali pa ste takole: Božič bo letos na petek, 25. decembra, na ta datum pa je že skoraj 2000 let (Marija), letos bo B. en dan pred 26. in dan po 24. dec. (Beti), če sem prav zračunal bo 25. dec. (Vojko), 4 dni po my Birthdav Partv (Boži), dosti vas je napisalo, da bo to zadnji petek letos, full dobra pa sta bila - Božič je letos izjemoma 25. dec. (Luži) in B. je 518400 sekund pred Novim letom (Domen). Skratka Alenka imaš prav, da so vsi zadeli datum, ti mene kar tikaj, jaz Pa te sprašujem, če se je v soboto z Nanosa videlo v Izolo (jaz sem bil namreč tam). Marjana, vprašanja se je pa tokrat res Spomnil Aligator - me je čist' zasenču'. Na polnočnico najbrž ne bom šel, je preveč gužva, vsem pa se z Aligatorjem zahvaljujeva za praznične čestitke. Simona si že v analih slovenskega računalništva. Namesto Tadeje pozdravljam Vilija od P.D. -Vili živjo. Joke. Zdaj bo pa naš fotograf D. Gazvoda - Gazvod-nik žrebal. Najprej je dopisnice postavil v vrsto: "Na desno ravnaj se." Igor Križnar, Sv. Duh 137, 64220 Šk. Loka se je ravnal na levo in si zaslužil nagrado. Sila si. TOP 3 1. P.D. 2- Agrozadeva 3- Božične zadeve od Junferja do Slakov NOVOSTI Spet jih je preveč. Kasete: Don Mentonv Band, Magneti, Avseniki, N3|, naj, naj 7 (Don Juan, HajdL), Proliver Dragojevič, Vlado Ka pQ VIDEU SE KONCERTI 'ember, končno tudi Tomaž Pengov z "Rimsko cesto" (tut CD), Bri-an May, Freddie Mercurv in Ramones (tudi longplejke). Tu so tudi koledarji za drug let (Metallica, Madonna, Queen...). O cedejkah pa drugič. ■N ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 75: pa zato, ker ni bilo nobenega funkcionarja, ki bi "utrujal" z dolgimi govori. Vsi, ki so prišli so lepo sedeli za mizami in kramljali z znanci, prijatelji in ženami. Eden najbolj zanimivih sogovornikov na prireditvi je bil gotovo nekdanji gorenjski repre-zentant v smučarskih tekih Ivo Čarman, ki je povedal, da mu mnogi pravijo že kar "Kram-berger za športnike", saj pomaga številnim ekipam in prirediteljem športnih tekmovanj. Ce ne drugega športnikom v svoji delavnici pri Svetem Duhu sešije drese ali "pajkice". Tako jih je lani sešil tudi bronastim veslačem, za naslednjo olimpiado pa jih je Na prireditvi so za isto mizo sedela tudi tri prikupna dekleta, ki jih je "varoval" trener radovljiških plavalk Ciril Globo-čnik. Dve smo hitro prepoznali, sestri Natašo in Alenko Kej-žar, nismo pa mogli ugotoviti ali je tretja njuna sestra (ker jima je na moč podobna) ali pa morda katera od prijateljic. Zadrego pa je rešil trener, ki je povedal, da je njuna mama..... Blejski veslači, ki so zadnje čase bili na toliko sprejemih in podelitvah, da sami ne vedo več na koliko, so povedali, da jim je bila petkova še najbolj všeč. Pa ne zato, ker bi videli obljubil tudi našim reprezen-tantom v smučarskih tekih. Sedaj se edino še malce "boji", da bodo tudi tekači prišli domov z olimpijskimi kolajnami. Tehnični vodja ekipe Acroni Jesenic Brane Jeršin je na prireditvi razdelil tudi nekaj zastavic jeseniškega kluba, na katerih piše "državni prvaki". Eno je dobil tudi direktor Gorenjskega glasa Marko Valja-vec. Dobro jo je pogledal in dejal: "Pri Glasu državni prvaki mogoče res še nismo, smo pa zagotovo najboljši časopis na Gorenjskem!" • V. S. Ker je danes zunaj full megla, me zanima, kateri slovenski band iz-VaJa komad "Ti si moj Sonček" - komad je seveda napisan posebej *a Sončkov kot? Dopisnice pošljite do srede, 23. decembra, na Go-r©njski glas s pripisom "Agro Sun". Jan iz Bohinjske Bele, a si ti slučajno v vojski? Nataša, imaš prav, jaz sem tisti, k' ti misliš (če ti to kaj pomaga). Vesna, a veš, da so se pred sto leti že poročali zakadi tistih dveh besed. Drugač' se imam dobro, jest s'm zmeraj 0-K., tudi če me na Ljubelju (Tržiška občina) oskubijo za carino. Tisto o posnetih komadih - je bilo bolj za mojo dušo. Hm..... Pred božičem in novim letom so se, jasno ko beli dan, vsi raznorazni estradniki, glasbeniki in podobni spravili v snemalne studie k delu. In ni čudno, da se vsak dan na tržišču pojavi kakšen rezultat tovrstnega dela. Tudi video svet je dobil nov izdelek, saj so pred kratkim pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdali videokaseto "Božične pesmi". Gre za posnetek skupine "3 evergreen singers" lanskoletne prireditve v draveljski cerkvi v Ljubljani. V bandu nastopajo Franc Korbar (trobenta, vokal), Magda Koren (vokal) in Srečo Mihelčič (klaviature). Skupina tudi letos napoveduje 20 božičnih koncertov po slovenskih cerkvah, prvi pa bo v torek, 22. decembra, v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Vsi koncerti pa naj bi bili tudi brezplačni. • I. K. POSEBEN B0ŽIČN0-N0V0LETNI POPUST BEEEiEEIlSI 55 cm, teletekst, raven ekran SAMSUNG (model 93) 1 SAMO SIT 38.880 (DEM 620 51 cm, Bi^[>wfcjcM=;:i:i<.i^CTl teletekst SAMO SIT 38.250 (DEM 610) V zalogi TV velikosti od 37 cm do 70 cm, videorekorderji, hifi stolpi. Možnost nakupa na 3 obroke Ml SMO NAJCENEJŠI, NE ZAMUDITE! TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.:212-367 S TEM OGLASOM VAM ODOBRIMO 500 SIT POPUSTA OPTIKA VERVEGA NEVENKA 1 Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregl Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 PETEK, 18. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 Program za otroke 9.30 O nezadovoljnem človeku, ponovitev 9.35 Telovadka, francoska nadaljevanka 10.00 Medvedek na obisku, posnetek lutkovne igrice 10.20 Po sledeh napredka, ponovitev 10.50 Življenje s sevanjem: Biološki učinki, ponovitev 1120 Mostovi 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.20 Umetniški večer, ponovitev 1620 Gospodarska oddaja: 10.000, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.55 Zlati prah: O sedmih lažeh 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.30 L. Feuchtvvanger: Uspeh, nemška nadaljevanka 2120 Oči kritike 22.10 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 22.45 Sova: Bagdad cafe, ameriška nanizanka 23.10 Majski cvetovi, angleška nanizanka 0.00 Balada o Cablu Hoguu, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1620 Svetovni pokal v biatlonu, posnetek s Pokljuke 16.30 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Želite, milord?, zadnja epizoda angleške nadaljevanke -18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues - 1920 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 »16 črke, TV igrica -20.30 Intervju 2120 Studio City -22.20 Videonoč 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 11.30 Legenda in resničnost 11.45 Biblji-ske zgodbe 12.00 Točno opoldne/ Poročila 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Velika pričakovanja, britanska nadaljevanka 15.45 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Alles gute 16.35 Mala-vizija. Beverlv Hills 90210 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film, video, film; 39 stopnic, angleški barvni film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.55 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Policajeva zgodba, francoski barvni film 18.30 Oskar med detektivi 19.30 TV dnevnik 20.06 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas 21.36 Marl-boro music Shovv 22.10 Maigert, ameriška nadaljevanka 23.00 Nočna ekipa - Grace and favor - šaljivi Hišni video - Cariani in kurtizane, britanski barvni film 3.00 Horo-skop/Video strani KANALA 10.15 A Shop 1025 Astrološka napoved 1026 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 18.50 A shop 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.30 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vox populi 20.40 Producenta, ameriški barvni film 22.10 čudoviti svet pod morjem, ponovitev 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 Astrološka napoved 0.00 A shop 0.10 MCM TV AVSTRIJA l 6.00 Jutranji program: Textvision SLOVENIJA 1 MAJSKI CVETOVI V zeleni angleški grofiji Kent živi leta 1958 vesela in prijazna družina Larkin. Njihovo idilo zmoti inšpektor Cedric Charl-ton, ki hoče odkriti, zakaj oče Larkin ni še nikoli prijavil davkov. Vendar pa inšpektorja zbega Larkinova hči Mariette. Še preden se zave, je do ušes zaljubljen vanjo. 9.00 Čas v sliki 9.05 Hooperman 920 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 Plavi zvezki, francoski TV film 1200 The Laff-A-Bits 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča, telenovela 14.00 Tekmeci na dirkalni stezi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Rdeči čeveljčki, ameriška risanka 15.30 Am, dam, des 15.50 Kralj iz Narnije 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 1820 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari 2125 Pogledi s strani 21.35 Pozna strast, 2. - zadnji del ameriške mini serije 23.06 čas v sliki/šport 23.30 Trije na begu, francosko-italijanski film 120 Mannix 2.05 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.20 1000 mojstrovin 15.30 Leksikon umetnikov 15.35 Pogumna Jo, ameriški film 17.30 Otoki na koncu sveta 18.00 Hišni duh 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Rusko okno na zahod 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Anima Mindi 23.00 Le doktor, plesni film 23.55 Pariz, Teksas, nemški film 2.10 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Pozdravljeni - 16.10 - Obvestila - 17.05 - Glasbena delitacija -Pink Floyd - 17.45 - Prisluhnite izbrani glasbi in nekaterim zanimivostim - 18.50 - Kaj pripravljamo za jutri - 19.00 - Slovo - 1, RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kislina do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija - I. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 - Zadetek v petek iz studia Radia Žiri in gostišča PRI KAJBITU v Zmincu -19.00 - Odpoved programa - KINO 18. decembra CENTER Po domače po kranjskem radiu ob 20. uri STORŽIĆ prem. amer. akcij, filma PRAVA VOJNA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. ris. PETER PAN ob 16. uri, amer. fant. srhlj. KOSEC ob 18. in 20. uri DUPLICA predprem. amer. akcij, filma SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. grozlj. GOLO KOSILO ob 19. uri ČEŠNJICA amer melodr. DOKTOR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer krim. drama OSUMLJENI ob 20. uri RADOVLJICA amer. drama RAJ ob 20. uri NOVO V KINU PRAVA VOJNA Ameriški akcijski film; igrajo: Michael Pare, Shannon Tvveed. Jeff Flinn je policaj, ki ga je zaradi bogatega borznega mešetarja Erica zapustila žena. Ta ji lahko nudi vse, kar si je vedno želela denar, strast in veliko prostega časa. Vendar pa ima Eric tudi svojo temno stran Pred leti se je ukvarjal s pranjem mafijskega denarja in je mafijcu Johnu Lombardiju dolžan veliko vsoto denarja Lombardi želi svoj denar nazaj... Film bo na sporedu v kinu Storžič v petek, soboto in nedeljo. 4 Ut iTRAN SOBOTA, 19. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Zlati prah: O sedmih lažeh 8.05 Radovedni Taček: Klet 820 Lonček, kuhaj: Tortilja 8.30 Oscar Junior: Popotovanje na Ologrund, češka nanizanka 8.40 Utonilo je sonce, zadnji del 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 1325 Intervju, ponovitev 14.15 Tednik 15.06 Tarzan v New Yorku, ameriški film (čb) 16.15 Novosti založb 1625 Marijana, francoska risanka 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Clive James v Dallasu, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 18.06 Zemeljski plin - energent sedanjosti 18.15 Dober teki Kuharski nasveti Paula Bocuseja 18.40 Zlati prah: O dvanajstih mesecih 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport. Utrip 20.30 Shovv Rudija Carrella 22.05 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.30 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 23.30 Sova 23.30 Popoma tujca, ameriška nanizanka 0.50 Umor v laguni, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.55 Veleslalom, 2. tek, prenos iz Kranjske Gore 14.30 Tok, tok, ponovitev - 167.20 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka, Majski cvetovi« angleška nanizanka - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Videomeh 19.00 Cirkuški festival v Monte Car lu, 3. del 1930 TV dnevnik 20.00 Dodatki s koncertov 2020 Sveto leto, francoski film 21.50 Moški, ženska 22.50 Svetovni pokal v biatlonu, posnetek s Pokljuke l, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja? 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otro ke in mlade 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev 12.35 Grace and favor, humoristična nanizanka 13.15 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Izbrali ste - poglejte 15.00 Risanka 15.15 Beverlv Hills, 90210, mladinska nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Iz stare skrinje oddaja o narodnih običajih 16.40 šaljivi hišni video, ponovitev 19. dela 17.05 Blufonci 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV-Tednik 20.20 Kifeljc, francoski barvni film 21.53 Oblaki med listjem, lističi med sonci 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Zagreb fest 92, posnetek gla sovanja 0.20 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 16.34 TV koledar 16.56 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom, posnetek iz Kranjske Gore 17.55 Superpokal v rokometu Badel 1862 - Zagreb -Drama 19.30 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 črno-belo v barvah/Ob 3.10 za Yumo, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Producenta, ponovitev ameri-škega filma 12.30 A Shop 19.02 MCM 19.56 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Verdi, italijanska nadaljevanka 21.35 BMX: Tone & Simon Stojko 22.00 Astralni faktor, ameriški barvni film 23.32 Dnevno informativni program 23.46 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.05 Video grom 1.20 Erotična uspavanka 1.40 Astrološka napoved 1.50 MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.06 Hooperman 9.30 Luč v temi, ponovitev 11.00 Denar ni pomemben, ponovitev SLOVENIJA 1 UMOR V LAGUNI igrajo: Harrv Hamlin, Jason Robards, Rip Torn, Catherine Hiks, Anne Francis; Policijski detektiv Tom se je, po slabih izkušnjah iz Los Angelesa, vrnil domov in začel z delom na lokalni policijski postaji. Zgodi se umor: Hoopa Chasena ubijejo in zažgejo. Niti Tomove preiskave začnejo segati v preteklost njegove družine in rezultati preiskave so zanj boleči, na pride vrsta mogočniških povezav, grehi in zlorabe iz preteklosti se začnejo maščevati v sedanjosti. 12.20 Božična risanka 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Ženske so boljši diplomati, nemška komedija 15.00 Risanke 15.15 Štirinajst - kaj zdaj?, pred izbiro poklica 15.35 Jaz sem Peter Pan 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Odštevanje 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.06 Zlata dekleta 22.30 Cannonova vrnitev, vrhunska srhljivka 23.56 Čas v sliki 0.00 Napad na Oueen Marv, ameriški pustolovski film 1.40 Poro-čila/Ex libris 1.50 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Angleščina 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. vožnja iz Kranjske Gore 11.30 Francoščina 12.00 Ruščina 12.30 1000 mojstrovin 12.40 Leksikon umetni-kov/Velesalom, 2. tek iz Kranjske Gore 14.15 Najlepši kraji svetovne književnosti 15.00 Ludvvig Van Beethoven koncert za klavir in orkester št 2 15.35 Zunaj je tišina 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče, živali iščejo dom 18.00 Šport 19.00 Av strija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gorile v megli, ameriški film 22.20 Čas v sliki/ Šport 22.40 Od severnega do južnega tečaja 23.30 Svetovno prvenstvo profesionalcev v latinskoame riških plesih 0.30 Steve Spielberg predstavlja: Neverjetne zgodbe 0.55 Poročila/Ex Libris 105 1000 mojstrovin _ RADIO KRANJ_ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika -12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobo te do sobote 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in od mevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Jutri nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 Obvesti Ia 16.30 - Nekaj vam imamo pove dati o uporabi izraza Slovenska kakovost - 17.20 - Kulturni Babilon 17.45 - Izvolite, vstopite prosim 18.50 - Tudi jutri se slišimo 19.00 -Na svidenje - | l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13-ih - 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo-dopivec 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija - l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa - 14.15 Naše okno - 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca -16.30 - EPP 17.00 - športni utrinki - 17.10 - Razvedrilno popoldne -18.00 - Novice - obvestila - mali oglasi somrtnice 19.00 - Odpo ved programa - KINO 19. decembra CENTER amer ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 15 30 uri, amer akcij film SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 17., 19. in 21 uri STORŽIĆ amer akcij, film PRAVA VOJNA ob 16 in 18 uri, amer trda erot VROČA MAČKA ob 20 uri ŽELEZAR amer ris PETER PAN ob 17 uri, prem amer thrill. MORILČEV DNEVNIK ob 19 in 21 uri DUPLICA amer me lodr DOKTOR ob 18 in 20 uri TRŽIČ prem amer grozlj GOLO KOSI LO ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer krim drama OSUMLJENI ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer drama RAJ ob 20 uri V tako lepem številu smo šli Slovenci na minule volitve, da bi nas bila vesela vsaka minula in vsaka bodoča vlada - bili smo res pridkani državljani, mnogi še vedno misleč, da so volitve dolžnost, ne pa samo pravica, ki si jo vzameš, če hočeš, če nočeš, pa tudi prav. In smo obkrožili, kar smo obkrožili in ven je padel rezultat, ki kar naenkrat ni nikomur nič več všeč! Kako naj si sploh drugače razlagamo to mečkanje velikih in malih vladajočih in opozicijskih koalicij? Tiste stranke, ki smo jih na volitvah izvrgli, se kujajo, medsebojno obtožujejo in nas silno grdo gledajo. Nekatere stranke zaprepadeno buljijo v časopise, kjer so slikice njihovih poslancev, ki jih strankarski vrh še pozna ne! Drugi poslanci se mrzlično fotografirajo, saj se jim še sanjalo ni, da bi bili lahko izvoljeni! Spet tretji se zapirajo pred javnostjo v kakšne toplice in spodobne gostilne in kalk uli rajo: če gremo v sovlado s »ta rdečimi«, bo med članstvom hudir, če s »ta črnimi«, ne bomo načelni! Za znoret obupna situacija, ki so jo volivci skuhali novopečeni demokraciji! Stranke obupujejo nad strašnimi dilemami, s kom bi se spe-čali in togotujejo, s kom se oni ženili že ne bodo, narod pa v tem smislu čisto nič ne trpi, samo potrpežljivo čaka. Prav malo mu je mar, katerih devetdeset poslancev si je zagotovilo prima kšefte in poslansko imuniteto! Že zdavnaj se je nehal pridušati nad bajnimi funkcio-narskimi plačami in njihovim beneficiranim stažem - ta država je pač olala draga, če verjamemo številki, da je en sam nesklepčni dan v minulem parlamentu koštal davkoplačevalce neverjetnih 50.000 nemških TEMA TEDNA Mi pa v jok in na luster! Kremplji vsakdanje mafije se tako evidentno zažirajo v vse pore slovenskega žitja, da so ti strankarski povolilni jokci in stokci in klavzure in neskončna strankarska umovanja že nesramna, neotesana, da ne rečemo - cinična! mark! Pa prištejmo še kakšnih 23 ministrstev pa še njim ustre-zajočo birokracijo pa še kakšne druge veje oblasti - nas, pridka-nih davkoplačevalcev je pa za kakšen Munchen in si zdaj samo približno predstavljajte, da ima Munchen tako infrastrukturo! Propade! A to so že sfere, za katere na tem mestu niti približno nismo in tudi nočemo biti kompetentni - mi v glavnem resno analiziramo le položaj, ki so ga skuhali volivci in zaradi te svoje nesramne kuhinje potisnili številne strankarske veljake v klavzure, zaprte, zatohle prostore, kjer kot kakšni puberte-tniki kuhajo hudo mulo! Vse bi človek pričakoval, samo tega pa res ne, da bo štirinajst dni po slovenskih volitvah le malo-kateri strankarski veljak izvolil priti pred kamere in reči kak- šno pametno! Pokazal se je samo sproščeni gospod Pučnik, eden redkih, ki se mu z volilnim strankarskim neuspehom ni zrušil tudi svet; vse drugo več ali manj čemi po kotih, daleč stran od zvedave javnosti, ki očitno ni znala prav voliti ali kaj?!? Da številnim strankam že pet minut po volitvah zmanjkuje vsakega takta, je neumnost brez primere! Ce bi bilo meni predana čast, da lahko svetujem kakšni impotentni slovenski stranki, bi se »moja« stranka tisti hip, ko bi bilo znano, da je dobila vsaj en glas, volivcem zahvalila za zaupanje. Takoj prvi dan bi zahvala preplavila medije: tisti, ki so stranko volili, bi rekli: glej, glej, zahvala, kako lepo, tisti pa, ki je niso volili, bi pa vedeli, da gre za eno inteligentno, vljudno stran- ko, s pravimi manirami prave dunajske šole. Novinarjem bi bila »moja« stranka na razpolago 25 ur na dan, saj se z dnem, ko se volišča zaprejo, predvolilna kampanja spet začenja. Kdo pa garantira, da novih volitev ne bo že čez tri mesece ali čez dve leti? S plakatno predvolilno vojno tako ali tako ni nič, kar je dokazal že gospod Jelinčič, saj je plakatiranje korenito osmešil tako, da je obešal izključno majhne plakatke svoje stranke - a ti so bili kot kamen kost, saj jih je edini li-mal z neostikom! Ne pa v jok pa na luster! Po svoje je res mučno, če računaš, da boš imel kšeft štiri leta in potem vstopil v zasluženi pokoj s funkcionarsko penzijo, nato te pa nesramno volilno telo odkljuka kot kakšnega »le-vaka«. In si potem en zaničevani nižji uradniček ali pa še to ne! Saj sočustvujemo, brez skrbi! Ampak radi bi bili deležni tudi tovrstnih čustev v obratni smeri, saj je dandanes marsikateri volivec z obema nogama na cesti, brez elementarnih pravic, v službi pa se mu pred lastnimi očmi lastna firma divje privatizira! Kremplji mafije se tako evidentno zažirajo v vse pore slovenskega žitja, da so ti povolilni jokci in stokci in klavzure in neskončna strankarska umovanja že nesramna in neotesana, da ne rečemo -cinična. Voz stoji, furmani se pa ideološko mlatijo med sabo, namesto da bi stisnili zobe in zavihteli bič, da se koreta končno kam premakne. Če se bo voz dokončno pogreznil v blato, bodo naslednje volitve en sam velik pogreb in poguba še za tiste, ki danes kljub vsemu še kar dobro mislijo... • D. Se-dej NEZNANI ZMAGOVALCI Po volitvah je vsak po svoje doživljal svojo travmo. Volilni rezultati so marsikomu zaprli sapo ali prestrigli peruti. Razočaranj ni ne konca ne kraja... Tako ne poznamo niti izvoljenih gospodov Jelinčičeve stranke, saj je vedno nastopal samo njihov leader... Za največje presenečenje pa je poskrbela stranka Zelenih. Ko so bili njihovi kandidati izvoljeni, se je izkazalo, da vodstvo stranke treh izvoljenih kandidatov SPLOH IME POZNA! Jelinčičevi niso znani javnosti, Zeleni pa niti stranki ne! Demokracija, da dol padeš! # D. S. ADIJO, KARIBSKI OTOKI! Po pošti smo prejeli pismo z naslednjo vsebino: »Čestitamo!!! Bili ste računalniško izžrebani in prejeli ste čudovito nagrado: prenočitev v luksuznih hotelih XL International za najmanj 14 dni, v osmih različnih evropskih državah po vaši izbiri!.. Naša počitniška predstava bo v hotelu Creina v Kra nju... Naša avdio - vizualna predstavitev traja približno dve uri, nagrado pa vam bomo izročili v zahvalo za vaš dragoceni čas. . Na žalost je zaradi omejitve prostora ta ponudba veljavna samo za poročene pare od 25 do 60 let, od katerih mora biti vsaj eden stalno zaposlen... Ponovno vam čestitamo, ker ste bili izžrebani... Vsakdo, ki se bo udeležil naše prezentacije, bo avtomatično sodeloval v žrebanju za 7-dnevno namestitev na Karibskih otokih. Na vsaki predstavitvi bo izžreban zmagovalec...« Kaj storiti? Snubljenje je vabljivo - za naivneže. Ko sporočilce petkrat prebereš, se premisliš! Kakšna nagrada neki, če gre samo za namestitev, pa čeprav v luksuznih hotelih! Tudi sedemdnevna namestitev na Karibskih otokih je diskutabl, če pomisliš, koliko stane vožnja in koliko majhen prigrizek! Vse drugače bi bilo, ko bi nagrada prišla že po pošti, z veljavno letalsko vozovnico in voucherjem! Tako pa! Hvala lepa, me kot računalniško izžrebanega nagrajenca ne bo! Adijo Karibski otoki!• D. S. G G D D ZADETEK V PETEK Šk. Loka, Spodnji trg 38 tel. (064) 622-756 - fotografiranje za vse vrste dokumentov - razvijanje filmov - komercialna fotografija 0 Elektromotorji m gospodinjski oporoti, doc Otoki 21 64228 želeimki. Shvem/o feklon 064/66 44/•teleks J7578 yv >serr, •teleloks 064/67150 ŠKOFJA LOKA BLAZEVA 3 tel. (064) 620-381 f«X: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE PO Z OBRATI: MIZARSTVO, PARKETARSTVO, PEČARSTVO, KERAMlCARSTVO, STEKLARSTVO. PLASTiCARSTVO, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM. KOOPERACIJA Danes, 18. decembra, ob 16. uri bo na Radiu Žiri spet ZADETEK V PETEK. Tekmovalna ekipa se bo znojila v GOSTILNI PRI KAJ BITU v Zmincu. Še dobro, da je že kar pravi decembrski mraz, ki vsaj delno nevtralizira tekmovalno vročico. Na fotografiji: takole je izgledalo tekmovalno omizje na 5. oddaji ZADETEK V PETEK v Železnikih Tekmovali in stoodstotno zmagali so Jernej Gortner, Brane Ozebek in Iztok Šuštar kot je jasno razvidno s fotografije, so jih v PIZZERIJI LOG dobro podprli! k a u rf^> Telefon: uSfipkU 064/633-192 Servis in trgovina gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja VELO SPORT Trgovina in servis kolesarske opreme V & M MODIC Blaževa 2, Škofja Loka telefon: 064/632-335, 064/622-880 Podjetje ARN0L d.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a. Škofja Loka tel.:(064)622-481 fax (064) 632-483 Poštnina plačana v gotovini JRsr, ^wCte..^.'.ijil^. iS* ■ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRANJ Leto IIL št 10 Krtuaj, 9. marca 1950 C4u *a 2-— Gorenjski glas praznuje 45-letnico Oktobra 1947 sta izšli dve številki glasila kranjskega okraja Naše delo. List lahko označimo kot prvega predhodnika Gorenjskega glasa, kije začel redno izhajati naslednje leto. Zato Gorenjski glas letos praznuje 45-letnico izhajanja. Začetki tiskane časopisne besede na Gorenjskem in tudi imena Gorenjec pa so več kot enkrat starejši: januarja leta 1900 je izšla prva številka Gorenjca, političnega in gospodarskega lista, kije s presledki izhajal vse do 5. aprila 1941. Kaj torej praznujemo ? Uradno 45-letnico, neuradno pa bi lahko zapisali, da že 92. rojstni dan. In če se omejimo le na uradno obletnico, lahko zapišemo, da je imel časopis v tem obdobju dobra in slaba leta, da so ga ustanovitelji hvalili in grajali, ga ukinjali in spodbujali. Novinarji, kar nekaj nas je pri časopisu že več kot dvajset let, pa smo vse to zdržali, skušali smo biti pošteni do bralcev in do sebe, pisali smo o tem, kaj se je dogajalo na Gorenjskem in v Sloveniji, če je to bilo našim botrom pogodu ali pa tudi ne. Prav zato smo tudi vsa leta povečevali število naročnikov, širil se je naš krog bralcev in ob 45-letnici lahko zapišemo, da smo boljši in močnejši, kot smo bili kdajkoli. Imamo dobro novinarsko ekipo, znamo delati časopis in kar je najvažnejše, kljub vse večji konkurenci ne izgubljamo naročnikov. Nasprotno. Njihovo število se spet počasi, a vztrajno povečuje. In kaj bi še zapisali ob 45-letnici in ob več kot 90-letni tradiciji? Trudimo se, da bi izdajali visokoprofesionalen časopis, ki bi mu bralci lahko zaupali. V njem so na prvem mestu novice z Gorenjskega, ne pozabljamo na vse, kar se pomembnega zgodi v naši mladi državi in bi utegnilo zanimati tudi naše bralce, pomembno mesto dajemo dogodkom v gorenjskih krajih in živjle-nju ljudi, veliko prostora odmerjamo športu in kulturi, velik del časopisa je odprt gospodarskim temam in kmetijstvu, prostor pa najde tudi vse drugo, kar se je zgodilo na Gorenjskem. Za zahtevnejše bralce izdajamo dve prilogi Odprte strani in Snovanja, ne pozabljamo tudi na razvedrilo in zanimivosti. V nadaljevanju in v sredici Odprtih strani objavljamo nekaj najpomembnejših datumov iz naše zgodovine, tudi nekaj fotografij našega vsakdanjika in pogovore z nekaterimi našimi nekdanjimi sodelavci ter najstarejšimi bralci Leopoldina Bogataj 1947 NAŠE DELO. Glasilo okraja Kranj. Urednik Pavle Avbelj. Tiskarna Sava v Kranju. Leto L, v oktobru izšli 1. in 2. številka. - List lahko označimo kot pravega predhodnika Gorenjskega glasu po osvoboditvi, ki je začel redno izhajati že prihodnje leto, zato tudi letošnja Petinštiridesetletnica! 1948 I- oktobra 1948. leta je izšla prva številka Gorenjskega glasa. Uredil jo je uredniški odbor, odgovorni urednik je bil Marjan Telatko, natisnili pa so jo v Gorenjskih tiskarnah Kranj. V uvodni besedi, ki je bila posvečena aktualnim dogodkom, je bil dan glavni poudarek protestom delov-n|h ljudi proti obtožbam informbi-r°ja, ki so se prav takrat zgrnile nad Jugoslavijo, in velikim uspehom de-'ovnih ljudi pri obnovi porušene in °d vojne te/ko prizadete domovine, "oudarjeno je bilo, da so delavci in d^igi državljani v enotni obsodbi 'iforrnbirojevskih klevet dokazali visoko politično zavest. Utrjevanje politične zavesti pa je bila prva naloga na novo ustanovljenega časopisa, ki naj bi kot kolektivni mobilizator in organizator razčiščeval politične nejasnosti, odkrival špekulacije in osvetljeval prikrite spekulativne politične namere. Druga njegova naloga je bila razvijati kritiko in samokritiko. Prikazoval naj bi napore delovnih ljudi in organizacij. Luščil iz njih najbolj svetle primere, imena udarnikov in novatorjev. Tretja naloga pa je kulturno poslanstvo lista. Do tedaj skoraj ni bilo v kranjskem okraju kritičnega pretresa kulturne dejavnosti, zato naj bi glasilo dajalo poseben poudarek tudi kulturi. 1960 Leto I960! To je za glasilo SZDL za Gorenjsko, današnji Glas, pravzaprav kar malce prelomno leto. List je s l. januarjem namreč začel izhajati trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah. To je bil za številčno majhen Glasov kolektiv, ki ga je takrat "krmaril" glavni urednik Slavko Beznik, izjemno ve- lik napor, število naročnikov pa je v prvih mesecih leta bliskovito naraščalo. Prvič je bila že meseca februarja presežena številka 13.000. Veliko jih je bilo tudi z zgornjega dela Gorenjske. Zato se je Glas ob koncu leta odločil za izdajanje svoje jeseniške izdaje. 1985 Glas kot glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko je na pobudo bralcev, zlasti pa kulturnih delavcev, v imenu katerih je predlog spisal naš dolgoletni sodelavec Črtomir Zoreč, je ponovno dobil svoje prvotno ime Gorenjski glas. 1990 Gorenjski glas je stopil iz pokroviteljstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Gorenjske, ki se je deklarirala kot ustanovitelj in postal samostojen, neodvisen in nestrankarski časopis, ki spremlja vsa dogajanja v Sloveniji, predvsem pa na Gorenjske. ©MMMMEE GLAS JOŽE KOŠNJEK Volivci so svoje povedali, na potezi je politika Drnovšek išče zanesljive zaveznike Vsem strankam, razen Slovenski nacionalni stranki in Slovenski ljudski stranki, je poslal ponudbo za sodelovanje v vladni koaliciji. Odgovore naj bi dobil danes. Slovenski volivci so na predsedniških in parlamentarnih volitvah povedali svojo voljo. Sedaj je na vrsti politika, parlament, stranke. Povolilni čas naj bi bil čas sodelovanja in skupne odgovornosti za razvoj slovenske države, je v televizijskem pogovoru med drugim dejal predsednik slovenske republike Milan Kučan. Volivci so na volitvah povedali še marsikaj drugega. Predvsem to, da jim ni za delitev Slovenije na dva skrajna in medsebojno izključujoča se politična pola, ampak za politično barvitost, ki naj bi zagotavljala miren in uravnotežen razvoj brez velikih pretresov in "novih revolucij". Revolucij takšne ali drugačne sorte, takšnih ali drugačnih barv, so Slovenci očitno siti, prav tako pa jim je tudi veliko do tega, da se v zgodovini povzročena nasprotja sedaj umirijo, ne pa seveda pozabijo, tudi zato ne, da nas ne bi mogoče ponovno zaneslo v te vode. Če so bili očetje skregani, ni nujno, da so tudi otroci ali vnuki. Slovenija ima po teh volitvah možnost, da se razvija kot demokratična in umirjena družba. Državljani so pri tem pripravljeni sodelovati. Mar ni visok odstotek udeležbe na volitvah dokaz, da se državljani čutijo soodgovorne za svojo državo. Najmanj toliko odgovorna mora biti tudi politika. Drnovškova iskanja Nedvomno je osrednja osebnost slovenskega povolilnega časa predsednik Liberalno-demo-kratske stranke in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Po logiki stvari in pravilih igre parlamentarnih demokracij ima kot glava zmagujoče stranke na volitvah dolžnost sestaviti novo vlado. To dolžnost mu bo predsednik republike tudi uradno zaupal. V svojem značilnem slogu dela ubira pota do vlade potrpežljivo in strpno, prav tako pa mu ni treba hiteti, saj mu tudi ustava daje možnost, da prepusti v parlamentarno presojo svojo ekipo šele januarja. Ker strankarska sestava državnega zbora in številčna zastopanost strank v državnem zboru terja precizne izračune in realne politične ocene v svoji stranki in v strankah, bodočih vladnih partnericah, bi bila hitrica lahko tudi pogubna. Najslabše bi bilo, če bi vlada že na izvolitvenem glasovanju v parlamentu padla. Zato igra dr. Drnovšek na zanesljive in preverjene karte. Od osmih parlamentarnih strank jih je kar šest povabil v vladno koalicijo. Izločil je samo Slovensko nacionalno stranko in Slovensko ljudsko stranko. Ker ima Slovenska ljudska stranka izrazito odbijajoč odnos do Liberalno-demokrat-ske stranke in Združene liste, z Nacionalno stranko pa večina parlamentarnih strank ne misli sodelovati, je Drnovškova poteza razumljiva. Vodja Liberalno-demokratske stranke vztrajno išče pota do tako imenovane "velike koalicije", v kateri bi bile vse tri najmočnejše parlamentarne skupine: Liberalno demokratska stranka, Slovenski krščanski demokrati in Združena lista. Politično praktično vzeto bi bila to zveza, ki bi premostila marsikatero slovensko razhajanje, bila pa bi zagotovilo stabilnosti družbe, države, parlamenta in vlade. K taki koaliciji odkrito nagovarja tudi predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik, ki je očitno med prvimi v socialdemokraciji opustil strogo in odbija- joče stališče do prenoviteljev, ki imajo glavno besedo v združeni listi. Po matematiki bi že te tri stranke zagotavljale večino v državnem zboru, če pa bi se pridružile še Demokratska stranka in Socialdemokrati ter mogoče Zeleni, ki jih razjeda huda ideološka kriza, bi bila večina zanesljiva. Vsaka druga koalicija bi bila manj trdna, če seveda predpostavljamo, da v kombinaciji ne bo Slovenske nacionalne stranke s 13 poslanci. Obe drugi inačici sta brez Združene liste. Če bi razen nje ostala zunaj tudi Slovenska ljudska stranka, bi koalicija liberalnih demokratov, demokristjanov, demokratov, socialdemokratov in zelenih zbrala 52 poslancev, z Ljudsko stranko pa bi zbrali 61 poslancev. Velika koalicija brez Ljudske stranke pa prinese 66 poslancev ali trdno večino. Zanimiva je zadnja izjava predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, da bi bila možna desnosredinska koalicija z njegovo stranko, vendar bo do nje težko priti. V tem primeru bi moral Podobnik "požreti" zamere do Liberalno demokratske stranke. "Nadležna" Združena lista Kakorkoli obračamo številke in sedeže, je v vseh kombinacijah najbolj "nadležna" na volitvah zelo uspešna Združena lista. Zaradi sodelovanja z njo lahko pride do resnih problemov med članstvom Liberalno-demokratske stranke (pri njej sicer v manjši meri), še posebej pa med krščanskimi demokrati. Medtem ko se dr. Drnovšek tega pretirano ne boji, pa je resno zaskrbljen Lojze Peterle. Že na račun v Evropi normalnega sodelovanja med liberalci in krščanskimi demokrati bo moral požreti marsikatero pikro, še več pa jih bo, in s hujšimi posledicami, če bo sedel v vladi skupaj s prenovitelji oziroma združeno listo. Vrh njegove stranke v torek ni bil navdušen nad sodelovanjem s komunisti, kot prenovitelje vztrajno imenuje, končno besedo pa mora izreči še svet stranke. Po drugi strani pa ga vrnitev v vlado hudo mika. Na Dunaju je v začetku tedna izjavil, da je njegov cilj vrnitev v vlado in da stabilizacija razmer v Sloveniji ni mogoča brez Slovenskih krščanskih demokratov. Zelo ljuba pa bi mu bila vladna koalicija z liberalnimi demokrati, socialdemokrati in zelenimi ter seveda krščanskimi demokrati. Vse, kar se sedaj dogaja okrog prizadevanj za sestavo vlade, je normalno, saj si skuša vsak zagotoviti čim boljši izhodiščni položaj. Če pa bomo hoteli dobiti trdno vlado z večinsko podporo, pa bodo morali pogajalci tudi popuščati in stisniti zobe. Politika je umetnost možnega in v tej politiki bosta morali sodelovati levica in desnica, pa naj bodo njuni medsebojni pogledi prijazni ali neprijazni. To bo potrebno že zato, ker ta hip niti še ne vemo, kakšno vlado bomo imeli. Novega zakona še ni, na tako številno vlado pa nihče ne pristaja, čeprav gre ta širina v prid Drnovšku, ki bo tako lažje razdelil ministrske stolčke in s tem zadovoljil strankarske apetite. Enkrat bo tega konec in je zato boljše, da se za manjšo in učinkovitejšo vlado dogovorimo takoj. Če je za konec dovoljena primerjava. Slovenija bo morala poleteti. Da ne bo omahnila, mora jadrati z levim in desnim krilom. Tega se pa dr. Drnovšek dobro zaveda, zato njegovo iskanje na levi in na desni. Gorenjski Poitnina pl*dint v gotovini GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRANJ Leto I. — Štev. 1 Kranj, 1. oktobra 1948 Cena din 2*— Franc Perdan, fotoreporter Gorenjskega glasa Če delaš vse nedelje, na honorarno delo niti ne pomisliš Kranj, 17. decembra - Franc Perdan je bil 35 let kot fotoreporter zaposlen pri našem časopisu. Spominja se obdobja, ko je bil vse leto prost samo eno nedeljo. Danes fotoaparat komaj vzame v roke. France Perdan / /eno Francko Franc Perdan je bil pri Gorenjskem glasu zaposlen kot fotoreporter 35 let, zdaj pa je dve leti v zasluženem pokoju. Pravimo, da »našega Francelj-na«, kot mu pravimo Glasovci, pozna vsa Gorenjska, saj je bil dan na dan na terenu. Franc Perdan je bil najprej upravnik fotoservisa v Kranju. »Tedaj sta bila Glas in tiskarna eno podjetje. V fotoservi-su smo razvijali filme tako za tiskarno kot za časopis, nato pa sem se na prošnjo urednika Slavka Beznika zaposlil pri časopisu in pri tiskarni. Dela je bilo ogromno: v tiskarni smo s tedanjo ročno tehnologijo, ki jo z današnjo sploh ne moremo primerjati, izdelovali slike za vizitke, novoletne čestitke, prospekte, razglednice in vse drugo, popoldne pa je bilo treba na teren in fotografirati za časopis. V bolj oddaljene kraje sem se vozil z vlakom: /. vlakom do Radovljice, nato pa peš, denimo, v Begunje, na krajše relacije pa s kolesom. Ko smo dobili mopede, smo bili prava atrakcija. Moja prva temnica je bila v manjši trafiki in če je bilo treba, sem filme sušil kar v gorilnem špiritu... Ko je pod urednikom Vojkom Novakom začel Gorenjski glas izhajati trikrat tedensko - v ponedeljek, sredo in v soboto -se spominjam leta, ko sem izračunal, da sem bil v vsem letu prost samo eno samo nedeljo. In to je tudi odgovor na številna vprašanja, ki mi jih zdaj postavljajo moji znanci in prijatelji: le kako si se vživel v pokoj, ko pa si bil vse življenje na terenu ali v temnici? Vsem po vrsti odgovarjam: tistim, ki so vse življenje garali, bili od doma odsotni vse sobote, nedelje in vse praznike, še na misel ne pride, da bi v pokoju delali tudi honorarno. Sam fotoaparat izjemoma in zelo redko vzamem v roke. Kdor je bil toliko popoldnevov in nedelj zdoma, potem komaj čaka, da je nedelja »njegova«. Francka, življenjska sopotnica Franceta Perdana, je po svoje doživljala stalno moževo odsotnost. »Če bi v začetku vedela, da bo mož stalno odsoten, bi mu tako delo odločno odsvetovala, kajti družina je precej prikrajšana. Zdaj, ko sva oba v pokoju, si šele lahko kaj privoščiva. Vse svoje življenje nisva bila tolikokrat na Smarje-tni kot prav zdaj, ko sva v pokoju. Kdor se upokoji in pravi, da za sprehod ali za kakšen izlet nima časa, si po mojem mnenju dneva ne zna pravilno razporediti.« France Perdan, ki je za svoje kvalitetno in dolgoletno fotore-portersko delo dobil najvišje slovensko novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado, pravi, da je najraje delal zahtevne fotografije z različnimi motivi, ki jih je v nekem obdobju časopis objavljal na prvi strani. Ko danes prelistava »svoj« časopis, je seveda najbolj kritičen do tistega dela, ki ga sam najbolje pozna: do fotografij. France meni, da mora vsak časopis izjemno paziti na kvaliteto objavljenih slik in ne dopustiti, da se objavljajo slabi amaterski posnetki. France je vesel, če se ga spomnijo njegovi kolegi in uredniki, kot sta Karel Makuc in Slavko Beznik - vesel vseh starih sodelavcev in prijateljev, s katerimi je doživel veliko dobrega in veliko napornega... • D. Sedej, foto: Gorazd Sinik 81-letna Francka Krušic iz Podmežakle. Glas prebiram še brez očal Jesenice, 17. decembra - Francka Krušic iz Podmežakle najraje prebira vesti z Jesenic, pogreša pa koristne nasvete. Glas je edini časopis, ki je pri hiši že vse od začetka. Na seznamu tistih, ki so naši zvesti naročniki in bralci, doma pa so iz jeseniške občine, je bila tudi Francka Krušic s Čopove ulice na Jesenicah. Danes 81-letna Je-seničanka Francka Krušic je bila kot la-borantka zaposlena v zasebni lekarni, ko pa se je poročila, je ostala doma in gospodinjila. Podmežaklo sta si z možem postavila hišo tako kot številni domačini. Francka je za svojo starost odličnega zdravja - prav vse stori še sama in zelo rada skrbi za velik vrt. Pravi, da se na stara leta ne smeš »zase-deti« - nenehno moraš kaj delati, pa gre. V življenju je pomembna tudi primerna prehrana. Francka je uživala veliko zelenjave in solate in popolnoma zdrava in brez slehernih resnih nadlog starosti dočakala 81 let. V družbi našega časopisa, kajti Francka Krušic je nanj naročena že vse od začetka. In pri 81 letih ga prebira še brez očal! »Gorenjski glas prihaja v hišo že vse od začetka, ko je začel izhajati in nikoli nisem pomislila, da bi ga odpovedali. Postal je pravi družinski prijatelj, predvsem zato, ker prinaša novice, ki jih rada prebiram. Saj poslušam radio in gledam televizijo, a zanimajo me tudi lokalni dogodki. Med njimi seveda najbolj nesreče in vesti z Jesenic in okolice. Mislim, da je prav novic i Jesenic premalo - več se piše iz krajev okoli Škofje Loke in Kranja, kjer časopis izhaja. Politika pa me ne zanima, razen nekoliko zdaj, ko so bile volitve. Drugače pa te strani s politiko kar preskočim, preberem pa vse ostalo. Mislim, da bi časopis obogatili s kakšnimi koristnimi nasveti.« Francka Krušic je bila kot ena izmed naših najbolj zvestih naročnic z nami že dvakrat na izletu in ostala staji v prijetnem spominu. Glas bo ostal pri hiši, saj se tako staremu prijatelju pač ne moreš odpovedati...© D. S. Marica Leskovec iz Begunj Po Glasovih receptih se dobro kuha "Ko je Gorenjski glas začel izhajati, ga je moja mama Frančiška Pfajfar iz Zgoše, naročila med prvimi. Vedno ga je rada prebirala, še posebej pa je bila vesela, ko jo je ob njeni 90-le-tnici obiskala novinarka. Potem ko sva se z možem Rajkom preselila v hišo v Begunje, sva na novi naslov prenesla tudi časopis. Beremo ga vsi - mož Rajko, jaz, hčera, njen mož in že tudi njun sin Jernej, ki najraje pregleduje televizijski spored," pravi Marica, ki je nekdaj delala v radovljiški Almiri, zdaj pa je upokojena. Ko smo jo vprašali, zakaj je ob "poplavi" časopisov že vrsto let zvesta Gorenjskemu glasu, je dejala, da predvsem I zato, ker je to dober časopis in ker je v njem veliko novic z Gorenjskega. Tudi vprašanje, kaj pa ji v 4k \ V |B Glasu ni všeč, je ni vBfla \ i spravilo v zadrego in je odvrnila: "Če nam ne bi ugajal, verjetno nanj ne bi bili naročeni. Tisto, kar ni zanimivo ali nas ne zanima, preprosto preletimo. Tako se berejo vsi časopisi." In kaj Marica najprej in najraje prebere? "Ne vem, ali so tudi drugi naročniki taki ali samo jaz, vendar jaz - po pravici povedano - najprej preberem, kdo je kaj ukradel, se zaletel z avtom, kdo je umrl in kdo kaj prodaja ali kupuje, nato pogledam kuharske recepte, preberem o zdravilnih zeliščih in nazadnje še vse drugo, kar mi pade v oči," pravi Marica in poudarja, da se po Glasovih receptih kar dobro kuha. Ko pismonoša vsak torek in petek prinese časopis, tudi mož Rajko rad kakšno "debelo uro" obsedi ob njem, ga prelistava, prebira, rešuje križanke, pošilja, a nič ne zadane. "Nimamo sreče - ne pri križankah in ne pri žrebanju naročnikov za Glasove izlete," pravi Marica in razkriva družinski dogovor o delitvi stroškov: mož redno plačuje Gorenjski glas, ona televizijsko naročnino. In kako bo pri Leskovčevih z Glasom v prihodnje? "Če je bil 45 let pri hiši, bo tudi še naprej!"* C. Z. Z NOVIMA €1 K2 A specialni Z profil B dodatni prečni zaporni mehanizem (vdolbine na boku ključa) C zaščita proti vrtanju ohišja in jedra D jeklene kroglice v vzmeteh • ponujamo vam tudi: razmnoževanje ključev možnost odpiranja večjega števila vrat z enim ključem Ki f i TITAN SO Janez Mrak iz Vincarij Všeč so mi pisma bralcev Janez Mrak živi v družinski hiši v Vincarjih pod škofjeloškim gradom. Kdaj je postal naročnik Gorenjskega glasa, se natančno ne spomni, menda se je pisalo leto 1949. Tedaj je stanoval še v Poljanah. V službi v Kranju, kjer je delal na okrajni zadružni zvezi, je bil sosed časopisa. Vsa ta leta Gorenjski glas prihaja v njegov dom kot dobrodošel gost. Berejo ga kar štirje; sam, žena Štefka, tudi "ta mladi" radi sežejo po njem. Ko ga poštar prinese, se z ženo skoraj spričkata, kdo ga bo prvi dobil v roke. Seveda običajno zmaga žena, ki zelo rada prebira nasvete za dom in družino, začne pa z osmrtnicami, od zadaj. Janez se mora ta čas zadovoljiti z Delom, iz katerega zve, kaj se dogaja v svetu in v Sloveniji, ko ženo pokliče gospodinjsko delo, pa se lahko posveti "gorenjcu". »Gorenjski glas je predvsem lokalni časopis, mislim, da mora tak tudi ostati. Novice od drugod bralci zvemo po radiu, televiziji, v Gorenjskem glasu pa pišete o ljudeh in krajih, ki jih poznam, v tem vidim njegovo glavno prednost. Vsebina se mi zdi kar posrečena, vsak lahko najde nekaj zase. Zelo rad berem pisma bralcev, rešujem križanke, pogledam, kaj kdo pro- Janez Mrak ne skriva, da je ob vsakokratnem žrebanju naročnikov za izlet razočaran. V vseh teh letih ni imel sreče. Morda se mu bo še nasmehnila? • H. Jelovčan Nežka Fister, Podreber 9, Naklo jfcg^ ?*~* »Najprej moram priznati, da ne vem natančno, koliko časa smo pri nas naročniki Gorenjskega glasa, vendar lahko zagotovo zatrdim, da je to več kot 40 let. Zvesti smo mu ostali, ker nam je bil všeč, čeprav nas je včasih malce pojezilo, ko smo slišali, kaj vse ni bilo objavljeno (poznam več ljudi, katerih pisem Glas ni objavil), pa tudi pri žrebanjih, kljub naši dol-s| goletni zvestobi nismo prišli nikdar 1 na vrsto. Bralce pisma bralcev, zlasti kritična, zelo zanimajo in temu bi morali nameniti več prostora, ni pa tudi prav, da so nekateri na žrebanjih večkrat upoštevani. Ta časopis cenimo predvsem zaradi tega, ker nas obvešča o domačih novicah, sama pa, najbrž zaradi let, najprej pregledam osmrtnice in nesreče. Preberemo tudi domačo politiko in reči moram, da so bile objave v tem času pred volitvami dobre in pregledne ter predvsem objektivne in nepristranske. Zlasti nam je bil všeč P°govor z Milanom Kučanom. Ob Gorenjskem glasu sicer "-'dno beremo tudi dnevnik Delo, vendar tam domačih novic ni, ali pa jih je premalo. Zato vam bomo ostali zvesti.« Ivan Zupan, kurir: Ko še Glasa ni bilo, ga je že nosil "Saj se je včasih tudi vedno mudilo, danes pa je tako, če še bolj hitiš, si največkrat vedno pozen." Ime in priimek Ivan Zupan, z Levstikove 3 v Kranju marsikomu, tudi v Kranju, ne pove veliko. Tudi če ga dopolnimo, da je bil letos oktobra star 71 let, še vedno nismo povedali veliko. Mislim pa, da je veliko Kranjčanom vse veliko bolj jasno, če razkrijemo še, da je to možakar, ki ga lahko še vedno vsako jutro ali dopoldne opazimo na kranjskih ulicah z mopedom in obvezno motorno čelado. Poznajo pa ga najbrž številni pod imenom tistega, vedno zadovoljnega, urnega in kljub letom nespremenjenega Hanzija. Ja, Hanzi je tudi eden tistih, ki mu Gorenjski glas ni neznan od vsega začetka 45-let-nega izhajanja. Mislim, da je najbrž kar edini, ki je Gorenjski glas, Glas, Glas Gorenjske in še kakšno ime je imel morda v 45 letih, začel raznašati že s prvo številko. Pa zanj, za Hanzija, to kra-trat ni bila prva številka današnjega Gorenjskega glasa. Že precej pred tem je nosil tudi predhodnika, ki se je neki trenutek imenoval tudi Karavan-ken bote. Sicer pa se je Ivan Zupan kot kurir v nekdanjem Tiskovnem društvu v Kranju prvič srečal s časopisom, ko je bil star 15 let. "Takrat, pred vojno, sem bil že tako rekoč na začetku kurir in tega dela sem se držal vse do upokojitve 1975. leta. Pa še vedno vsak dan sedem na moped, čeprav sem že 17 let v pokoju. Sicer pa je moped šele nekaj časa moje vsakodnevno dopoldansko "orodje". Pred njim je bilo to kolo, še prej pa "pot pod noge" in hajd z vozičkom, pozimi in poleti, po Jelenovem klancu na železniško postajo, pa na pošto, ali z avtom in voznikom Levom Kastelicem v Ljubljano. Vedno se je mudilo, ko se je ponoči tiskal Glas v Kranju. Če je šlo na začetku vse prav in kot je treba, se je na koncu zapletlo; ali pa obratno. Pa je vendarle, kolikor se spominjam, takrat, ko smo še v Kranju tiskali Glas, vedno izšel. Najbolj napeto je bilo tisto obdobje, ko je Glas izhajal trikrat na teden." Leta so marsikaj spreminjala ALI STE JU 0BDAR0VA NA SVOJE Nudimo pestro izbiro prvovrstnega češkega kristala in porcelana po tovarniških cenah ter italijansko stensko in talno keramiko Grejte se s kamini Azur in lepite keramiko z lepili RAZJE?! in spremenila. Prihajali in odhajali so uredniki, novinarji. Najraje in z lepimi spomini se spomni urednika in direktorja Slavka Beznika. Pa tudi drugih se spominja Ivan Zupan; tudi mnogih sodelavcev, ki jih ni več, s katerimi je takrat, pred 45 leti začel v tiskarni, kjer je današnji Globus. Gorenjski glas pa ga kljub upokojitvi še vedno spremlja dvakrat na teden. Še vedno se redno oglasi v Gorenjskem glasu, tudi s pošto, čeprav je njegov obisk svojevrstna simbolika; tako, kot včasih Gorenjskega glasa ni bi- jei6 lo brez Hanzija, je danes Hanzi, ker je pač tudi Gorenjski glas. "Včasih je bilo seveda treba vse peš in po nekaj tisoč izvodov Glasa v vrečah z vozičkom, tudi pozimi, če sani ni bilo, ali niso šle, prepeljati na pošto in železniško postajo. Potem ko se je Glas začel tiskati v Ljubljani, nisem imel več opravka s tem delom. Vendar me je vedno nekako spremljal, tudi doma. Redno ga prebiram in postal je kar član družine. Če ga ne bi bilo, bi nekaj manjkalo. Mislim, da nisem edini, ki tako mislim. Sicer se pa spominjam, da je naklada vedno po malem naraščala. Še najmanj ga je bilo takrat, ko Gorenjskega glasa še ni bilo, jaz pa sem že nosil njegovega predhodnika; pred vojno. Zakaj se zdaj raje ne vozim z avtomobilom? Res je da se je že včasih vedno mudilo in da danes, če še bolj hitiš, si vedno pozen, vendar avtomobila nisem nikdar imel in tudi izpita za avto nimam. Še dobro, da ga nimam, tako bi zdaj moral še za avto vsako drugo leto podaljševati vozniško dovoljenje. Pa ga tudi za moped ne mislim več. Z novim letom bom tudi moped dal v počitek in bom raje peš čimbolj pohajal v naravo; na Šmarjetno, Jošta ali pa samo v gozd v okolici Kranja. Gorenjskemu glasu pa se ne mislim odpovedati. Kar te toliko let v življenju spremlja, se preprosto ne da zavreči, pozabiti... Gorenjski glas pa mi nikdar ni pomenil samo časopis, ki ga kupiš ali pa ne." # A. Žalar Franc Šilar, tiskar: Gorenjski glas ni drag, je pa dragocen "Bratim" se z Gorenjskim glasom že 42 let. Da sem ga skoraj 14 let lahko vedno prvi prebral, sem mu moral v "zameno" dati 1582 noči." Še teh nekaj dni do konca leta bo Franc Šilar član kolektiva Gorenjski tisk. Po novem letu se bo pridružil tistim, upokojenim č!a-N nom Gorenjskega tiska. Vendar njegova upokojitev ni bila razlog za srečanje in pogovor. Ob 45-letnici Gorenjskega glasa smo ga obiskali na Kokrici v Kuratovem naselju, ker v nekem obdobju Gorenjskega glasa brez Franca Šilarja ne bi bilo. Prav ste prebrali. Takrat, ko sta bila še na primer Gorenjski glas in Gorenjski tisk eno podjetje z dvema, kot se je takrat reklo Delovnima enotama, je Franc Šilar dvakrat na teden, Gorenjski glas je namreč izhajal ob sredah in sobotah, v tiskarni v Kranju (kjer je danes Globus) tiskal ponoči časopis Glas. Francu Šilarju so že včasih "zavidali" zaradi Gorenjskega glasa. Pa ne toliko zaradi tega, ker ga je lahko vedno prvi prebral, ker je bil pač tiskar in je dvakrat na teden ponoči stregel staremu rotacijskemu stroju, da je bil potem časopis pravočasno na pošti. Zavidali so mu, ker je bil tako prirasel Glasu, da se ga je še sreča držala pri žrebanjih. "No, to je bolj anekdota. Res pa je, da sem se neko obdobje odločil, da ne bom več pošiljal rešenih križank. Zdaj jih spet posiljeni od časa do časa, in glej, sreča se mi še vedno ni izneverila. Pogosto sem med izžrebanimi. Najbrž je to zato, ker se že toliko časa "bratim" z Gorenjskim glasom. 42 let me že spremlja ta časopis, brez katerega tudi, ko bom v pokoju, ne bom. Včasih si želim, da bi dobil vsaj toliko številk Gorenjskega glasa, kolikor noči sem ga tiskal. Bilo bi jih natanko 1582. No, pa Gorenjski glas ni ravno drag časopis, je pa dragocen." Kakšno naključje; natanko 22 let bo tega, ko sva se s Francem Šilarjem prvič srečala zaradi pogovora za Gorenjski glas. Takrat, 23. decembra 1970. leta, zaradi takratne novoletne številke, ki smo jo pripravljali, zdaj zaradi jubileja Gorenjskega glasa. In v čem je dragocenost, ki jo poudarja Franc Šilar. "Tudi če ne bi bil zaradi dela določeno obdobje Gorenjski glas pomemben del mojega vsakdanjika, bi rekel, da je dragocen. Vedno sem ga rad prebiral in še vedno je zame to najbolj bran časopis. » Presenetil me je potem z zapisom, ko sva skupaj modrovala, da bo morda že prihodnje leto (1971) začel delati na novi rotaciji, da bo Glas še lepši in lažje izhajal. Pa seje potem naslednje leto zasukalo, da smo namesto v Kranju, odšli Gorenjski glas tiskat v Ljubljano, kjer ga od takrat tiskajo še zdaj. Uresničila pa se mu je želja, da bi čimprej zgradil hišo na Kokrici. Pravi, da je zgradil premajhno, zaradi otrok. "No, pa je vse kar lepo in prav. Malo se mi zadnje čase poznajo leta, ko sem imel opravka s svincem, vendar izleti v hribe, upam, mi bodo še naprej razvedrilo in tisti prosti čas, za katerega večkrat slišim, da ga imajo upokojenci še manj, kot so ga imeli pred upokojitvijo. Sicer pa sem se odločil, da bom s prvim dnem začel zapisovati vse pomembno, kar se mi bo dogajalo v tretjem življenjskem obdobju. Gorenjskemu glasu in vsem, ki ga danes "delajo" in skrbijo za nas, da ga prebiramo, pa želim redno izhajanje in poslovno ter razvojno uspešna leta."© A. Žalar Pavel Pančur, upokojenec iz Tržiča Glas sem vedno prebiral po kosilu Tržič, 16. decembra - Eden izmed mnogih naših zvestih naročnikov je tudi Pavel Pančur, 72-letni upokojenec iz Cankarjeve ulice v Tržiču. V dobrih štirih desetletjih druženja z Gorenjskim glasom se je časopisa tako navadil, da ga med daljšimi poletnimi obiski domačije v Tuhinjski dolini vedno pogreša. Najbolj ga zanimajo športni dogodki. Kot smo vam že izdali, Pavel ni rojen Trži-čan, a je s tem krajem že dolgo tesno povezan. Po drugi vojni je prišel delat v tržiško tovarno kos. Priden, kot je bil, je napredoval do mojstra in vodje obrata. Na tiste, zanj prijetne čase, ga spominja tudi album s slikami iz delovnega okolja in obrazi znanih kosarjev, ki so mu ga sodelavci poklonili ob upokojitvi začetek leta 1980. Od takrat ima več prostega časa za marsikaj, tudi za prebiranje našega časopisa. »Da je Glas že dalj kot 40 let pri hiši, vem po svoji najstarejši hčerki. Ona se je rodila pred štirimi desetletji, časopis pa smo naročili že prej,« se spominja Pavel Pančur in pripoveduje: »Ker je bilo kovaško delo umazano, umivalnic pa nismo imeli, sem se šel čez opoldne domov umit. Po kosilu sem vedno vsaj prelistal Glas in prebral podlistek, preden sem se vrnil na delo. Pozneje sem pogledal, če piše kaj o Tržiču, pa šport me je vedno zanimal. Zato se mi zdi dobro, da zadnji čas namenjate več prostora pregledu športnih dogodkov. Tudi znani ljudje so na slikah, ki jih rad pogledam. Žal mi vid vse bolj peša, pa sploh ne morem več dolgo brati. Ja, Glas je glavni časopis pri hiši, zato mu bomo ostali zvesti še naprej.« Od najmlajše Pavlove hčerke, ki je ravno na obisku pri očetu, še zvemo, da pogosto prihaja domov po Gorenjski glas. Zdi se ji zanimiv zaradi gorenjsko obarvanih novic; koristne so napovedi prireditev, pa tudi razni oglasi. Rada prebere nasvete za vrtičkarje in gospodinje, kar zanima tudi mamo. Oče pa se spominja še izleta k morju, kamor se je popeljal kot izžrebani naročnik časopisa. Sedaj ga je šibko zdravje žal priklenilo bolj k domu.9 Stojan Saje ♦ Cesta na Okroglo 5.64202 Naklo lel: 064/47-114.47-531, fax: 47-792 Mehko, slastno hrustljav«. Itedvataost, ki seji a« bosta mogli upreti. STOJAN SAJE INDUSTRIJSKI kombinat N. SOL. O. KRANJ. 64001 KRANJ, SAVSKA LOKA 21, POB 83 TELEFON: 215-861, TELEGRAM: PLANIKA KRANJ TELEX: 34-548 PLANIK Po sklepu upravnega odbora objavljamo LICITACIJO za prodajo naslednjih avtomobilov: 1. Osebni avtomobil VW GOLF DIESEL JX letnik 1989, avtomobil je karamboliran izklicna cena 378.000,- SIT 2. Osebni avtomobil LADA SAMARA 1300 letnik 1987, v voznem stanju izklicna cena 126.000,- SIT 3. Osebni avtomobil LADA SAMARA 1300 letnik 1987, v voznem stanju izklicna cena 136.500,- SIT 4. Traktorska prikolica Tehnostroj enoosna letnik 1985 izklicna cena 42.000,- SIT Licitacija bo v torek, 22. 12. 1992, ob 11. uri v Planiki KrVij, Savska loka 21. Ogled je možen 1 uro pred licitacijo. Vozila je treba plačati najkasneje v 3 dneh. Interesenti morajo položiti 10 % varščine. rezervacije in informacije 218-323 NAREDITE NEKAJ ZA SVOJO POSTAVO! SLENDER Y0U vas pričakuje del. čas od 9. do 21. ure Moše Pijadeja 1 64000 Kranj Telefon (064) 213 341, 217 761 Telex 37109 gotisk si Telefax(064)214 475 , Najprimernejši partner, kadarpotrebujete privlačen prospekt, plakat, razglednico knjigo ali embalažo 64)213 341,217 761 / A 09 gotisk si / AVv 54)214475 / A>W\ gorenjski tisk co, M Iz pogovora z nadškofom Alojzijem Šuštarjem v Vili Bistrica Cerkev ima nalogo, da je tudi vest družbe Spominjati mora na temeljne vrednote, brez katerih ni sožitja med ljudmi. Tržič, 16. decembra - Med nedeljskim obiskom v Tr-žiču je imel ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar zanimiv pogovor o Cerkvi v naši državi. Ker je njegovim odgovorom na vprašanja dr. Draga Kle-menčiča lahko prisluhnilo v Vili Bistrica le nekaj domačinov in gostov, povzemamo del pogovora tudi za bralce Gorenjskega glasa. Izhajamo iz vašega slavja. Zdi se mi zelo pohvalno, da ste v Tržiču izjemno lepo sodelovali, tako župnija kot občinski vrh in krajanu Zato bi gospoda nadškofa najprej prosil za nekaj njegovih misli o župniji »Najprej bi rad ponovil čestitke, ki sem jih izrekel že v cerkvi, za 500-letnico trških pravic Tržiča, po drugi strani pa za lepo sodelovanje pri pripravi in izvedbi slovesnosti. Župnija je še vedno tista živa krajevna cerkev, kjer naj bi se odvijalo življenje, ne samo versko; da bi se ljudje v župniji čimbolj poznali in se zbirali v župnijski cerkvi ter skupaj doživljali vse vesele pa tudi žalostne dogodke. To je danes mogoče samo še na deželi. Mestne župnije se zaradi pretakanja ljudi sem in tja zmorejo veliko manj uveljaviti med ljudmi. Danes imamo ponavadi na župnijah škofijske duhovnike, veliko župnij, posebno v ljubljanski škofiji, pa ima le redovnike. Mnoge župnije so brez duhovnika. Tako je župnija v soupravi v drugi župniji in, seveda, ljudje si prizadevajo, da bi imeli v svoji sredi duhovnika. Včasih, ko je bil pritisk na vernike in duhovnike izredno hud, se je življenjska povezanost med duhovniki in verniki zelo zrahljala. Hišni obiski, ki so bili prej posebej pomembni za življenje župnije, so morali popolnoma odpasti. Najbolj živi del župnije so bila razna društva oziroma družbe, Marijina družba, Prosvetno društvo in druga društva. S tem je dobila župnija svojo življenjsko vlogo za ljudi, kar so doživljali pri posebnih slovesnostih. Ravno božič in drugi prazniki so pokazali, kako živa je župnija. Skoraj v v vsaki župniji so imeli zvonove in orgle. Tudi za cerkev so skrbeli; posebno v Sloveniji je bilo izredno veliko požrtvovalnosti, da so ohranili župne in podružne cerkve. Upamo, da se bo župnija še naprej razvijala kot tista življenjska enota, kjer bi ljudje doživljali cerkev kot prijazno cerkev; kot cerkev, ki jih sprejema, pozna in pomaga. Ker se zavedamo, da nikakor ne more duhovnik vsega sam opravljati, se trudimo, da bi pridobivali čimveč sodelavcev. Zelo si tudi prizadevamo, da bi kot pastoralne enote zaživele dekanije, kjer bi potem prirejali razne stvari. Upamo, da se bo vse to ob potrebi današnjega časa kolikor toliko dobro razvijalo, da bi nudili ljudem, kar si želijo.« • V stari družbeni ureditvi smo pogosto slišali sintagmo cerkev in družba. Mogoče kratek komentar na to, pa kakšna so , zdaj razmerja cerkev - družba, cerkev v družbi, medsebojno sodelovanje, pomoč in podobno? »Ravno pri teh vprašanjih - j cerkev in družba, cerkev in država, cerkev in politika, cerkev in njene posebne naloge - je treba vedno znova začeti spet razlagati. Razlagati je treba nekatere besede in pojme, ker je tudi pri izobraženih ljudeh ve-1 I likansko nepoznavanje prave vsebine teh besed. Najprej bi opozoril na to, da je drugi Vati omogočimo duhovnikom, redovnikom in redovnicam kolikor toliko dostojno preživljanje, obenem pa zagotovimo skrb za cerkve in druge spomenike. Ko se je začela gonja proti vračanju cerkvenega premoženja, češ da mora biti cerkev revna, sem vprašal, kdo je po kanski cerkveni zbor prinesel pri gledanju na cerkev veliko spremembo. Poudaril je, da so cerkev najprej božje ljudstvo, se pravi tisti, ki so se svobodno odločili za vero v boga in to potrdili s krstom in drugimi zakramenti. Če razumemo cerkev najprej kot božje ljudstvo, potem je razlikovanje med cerkvijo in družbo nesmiselno, ker je Cerkev sestavni del družbe. In najbrž so tisti, ki so verni - vsaj pri nas, v Sloveniji, večinski sestavni del družbe. Drugo pa je vprašanje, kak-. šno je razmerje med Cerkvijo in državo. Tu si stojita nasproti dve družbi, ki ima vsaka svojo strukturo. Danes povsod zastopamo načelo, da je Cerkev ločena od države. Vendar je vprašanje, kaj to pomeni, kajti ločitev Cerkve od države ima lahko zelo različne vsebine. Žal smo v Sloveniji tako zaostali, da sploh še nimamo pravne ureditve Cerkve. Prizadevali smo si že pod Peterletovo vlado, da bi vendar kaj naredili. Doslej je ostalo samo pri obljubah. Nam je zelo žal, ker ostaja toliko vprašanj nerešenih. Vendar moramo priznati, da je odnos med Cerkvijo in državo v Sloveniji danes vsaj kolikor toliko normalen; da se dogovarjamo in pogovarjamo, a sicer tu in tam pride do kakšnih težav, posebej z ministrstvom za šolstvo, kar še nismo razrešili. Nerešena so tudi vprašanja finančnega vzdrževanja, vzgoje, socialnega varstva, sklepanja zakonov in drugega. Ob nedavnem obisku nuncija smo se spet pogovarjali, na kakšen način bi uredili odnos slovenske države do svetega sedeža. Prej so države sklepale z njim tako imenovani konkordat, posebno pogodbo. Danes gre za posebne dogovore, ki imajo bolj praktični pomen.« V okvir odnosov med Cerkvijo in državo spada tudi materialni položaj Cerkve. Kot vemo, je bilo Cerkvi odvzetega veliko premoženja. Glede vračanja je bilo v javnem mnenju zelo veliko nerazumevanja. Lahko daste kratek komentar na ta vprašanja? »Vprašanje vračanja premoženja cerkvi je izredno delikatno, posebej v ljubljanski škofiji, ki je imela veliko gozdov. Že velikokrat je bilo poudarjeno, kako je Cerkev do teh gozdov prišla, pa kaj bo z njimi naredila. Obtožbe, da jih bo cerkev podarila Vatikanu, so popolnoma nesmiselne. Gre samo za to, s kakšnimi sredstvi naj njihovem cerkev. Rekel sem, cerkev so ljudje. Če hočete torej, da so ljudje revni, potem lahko trdite, da mora biti cerkev revna. Cerkev ni nobena kapitalistična družba; ne mara nobenega premoženja, s katerim bi lahko trgovala, ali delala kakšen dobiček. Predlagal sem Drnovšku, naj vendar iščemo neko rešitev, da bi izvedeli, kako je to mogoče urediti v primerjavi z drugimi državami. Žal se je vse zaustavilo in še vedno čakamo na rešitev.« Kakšna je vloga Cerkve danes? V preteklosti je bila Cerkev pri nas neki prostor svobodnega mišljenja, prostor miselne opozicije. Verjetno nastopa čas, ko bo morala Cerkev prerasti ta prostor opozicije in postati dejavni soustvarjalec boljšega sveta. Kakšno je vaše stališče o tem? »Spet bi tu razlikoval; Cerkev kot vodstvo ima nalogo, da je v nekem smislu tudi vest družbe. Vedno znova mora državo in družbo spominjati na tiste temeljne vrednote, brez katerih lepega sožitja med ljudmi in boljše prihodnosti sploh ni. Vodstvo Cerkve se mora zanimati za velika vprašanja, kar dela papež Janez Pavel II. z raznimi okrožnicami. Potem ima cerkev nalogo, da ljudi vedno znova poučuje in pojasnjuje to in ono. Potrebovali bi izredno veliko tečajev za izobraževanje na raznih področjih, da bi ljudje spoznali, kaj pomenijo vrednote življenja. Zelo nas skrbi veliko število ljudi, ki obupuje, posebno med mladimi. Kar zadeva Cerkev kot družbo, mora biti Cerkev res ne samo miselna opozicija, ampak mora to misel - upamo, da bo za to vedno več možnosti -tudi jasno povedati. To mora storiti kulturno, vljudno, ne s kakšnimi podtikanji, lažmi ali grožnjami, ampak res v pravi kulturi dialoga. Tega se moramo učiti tudi kristjani, kar se je pokazalo, žal, tudi v tej predvolilni kampanji. Kristjani bi morali biti prav poseben zgled. Oni imajo nalogo, da sodelujejo na vseh področjih življenja; do tega imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čeprav je nekaterim to nerazumljivo.« V vsakdanjem življenju smo se navadili uporabljati besedo kriza, ki se nanaša na razna področja. Zdi se mi, da je posebno globoka kriza moralnih vrednot. Kakšna je vaša ocena o tem? »Niso moralne vrednote same v krizi, ampak ljudje, ki naj bi moralne vrednote sprejemali, ali jih ne sprejemajo. Sploh jih več ne dojemajo kot vrednote, ampak samo kot neke vrste omejitve svobode, ali nesmiselne zapovedi. Zato je treba na tem področju veliko razlaganja, dopovedovanja, utemeljevanja, kaj sploh moralne vrednote pomenijo. Ljudem je treba povedati, v čem obstaja posebna odgovornost do moralnih vrednot. Žal smo živeli prej v taki družbi, kjer ni bil nihče odgovoren, ker je veljala kolektivna odgovornost. Zato si danes zelo prizadevamo, da bi zbudili čut za osebno odgovornost. To pa pomeni, da se človek čuti nagovorjenega od neke moralne vrednote, od neke pravice in dolžnosti; da se zaveda, kakšen odgovor mora dati na ta nagovor, pa da je potem pripravljen sprejeti življenje iz tega odgovora. Vsega tega.pa se moramo na novo učiti, ne samo bogoslovci in mladi rod, ampak tudi vsi starejši.« Med moralne vrednote gotovo spada tudi solidarnost Prav v zadnjem času smo bili priče precejšnjim debatam okrog obsega solidarnosti, prav v zvezi Z begunskim vprašanjem. Vprašal bi vas, ali obstajajo meje solidarnosti; če obstajajo, kje in kakšne so? __ »Gotovo so meje solidarnosti, da nismo solidarni s slabimi, hudobnimi ljudmi, zločinci in tistimi, ki delajo krivico. Glavna pa je solidarnost s preganjanimi, trpečimi, s tistimi, ki se jim godi krivica. Solidarni smo tudi s tistimi ljudmi, ki se zavzemajo za dobro. Ali moremo biti solidarni z vsemi ljudmi, ali je treba nekoliko omejiti to solidarnost, da postane konkretna? Včasih pravijo, da smo lahko solidarni z ljudmi na Kitajskem, ali v Aziji ali v Ameriki, težko pa je biti solidaren z ljudmi pri nas, v-Sloveniji, domači župniji, ali celo na delovnem mestu. Zato je solidarnost tudi vprašanje iskrenosti, v kateri sprejemam dolžnosti, ki se jih zavedam in katere sem pripravljen izpolniti. Gotovo je danes beseda solidarnost izredno pomembna. Mi smo bili hvaležni, da smo doživeli toliko solidarnosti ob napadu na Slovenijo in ob prizadevanju za samostojno državo. Zato moramo tudi mi pokazati svojo solidarnost s trpečimi, predvsem z zavzemanjem, kar moremo storiti, da bi se vendarle končala vojna v Bosni in Hercegovini.« Gospod nadškof je stalno zelo povezan s svetom medijev. Med novinarji je znana njegova odprtost, pripravljenost za pogovor. Zato bi postavil še vprašanje o Cerkvi in medijih, ali se je pri tem kaj spremenilo? »Žal je treba najprej priznati, da ima Cerkev še danes težave, da najde pravi odnos do medijev, predvsem do televizije, radia in velikih časopisov. Nekateri bi radi, da bi bili mediji samo v službi hierarhije. Tako pride do vedno novih težav, ampak to ni toliko težava cerkve kot cerkve, ampak je težava posameznih škofov ali duhovnikov. To doživljamo v skoraj vseh deželah. Le počasi se spreminja odnos med Cerkvijo in mediji. Sele počasi priznavajo zastopniki cerkve svojsko vlogo medijev in njihovo pravico, da odkrito, objektivno poročajo o vseh stvareh; tudi o tem, kar mogoče temu ali one; mu ni po volji. Na drugi strarU je razumljivo, da škofi ali cerkev tu in tam opominja medije, naj se zavedajo svoje velike odgovornosti. Zato se mi zdi, da se je treba vedno znova prizadevati, da bi bil pravi odnos do medijev. Po drugi strani pa moramo skrbeti za dobre sodelavce v medijih. Teh nam v Sloveniji manjka. Zavedam se neiZ' mernega pomena medijev z* javno mnenje tudi za C erkev Brez tega javnega mnenja Cerkev ne more živeti.« SPOŠTOVANE BRALKE IN CENJENI BRALCI GORENJSKEGA GLASA, DRAGE POSLUŠALKE IN POSLUŠALCI RADIA ŽIRI! Za zaključek letošnjega leta sva GORENJSKI GLAS in RADIO ŽIRI pripravila še eno skupno akcijo: IZBOR NAJBOLJ PRILJUBLJENE PEVKE, PEVCA, ANSAMBLA, RADIJSKE VODITELJICE IN VODITELJA, TELEVIZIJSKE VODITELJICE IN VODITELJA. Izbor so podprli naši poslovni partnerji - pokrovitelji izbora »NAJ '92«. Kupon-ček za glasovanje bo objavljen v tem mesecu skupaj štirikrat, najmanj toliko Vaših glasov torej lahko namenite Vaši priljubljeni pevki, pevcu, ansamblu, radijski in televizijski osebnosti... Po zaključku glasovanja bo NATAŠA BEŠTER, ki za Gorenjski glas in Radio Žiri pripravlja in vodi akcijo, povabila najpriljubljenejše po vašem izboru na radijski klepet. Izmed prispelih kuponov bomo s pomočjo pokroviteljev izžrebali precej nagrajenk in nagrajencev. PRISLUHNITE ODDAJI »NAJ 92« OB SREDAH NA RADIU ŽIRI! vaše kupončke z Vašimi predlogi pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri, najkasneje do 31. decembra 1992. NEDELJA, 20. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 Program za otroke, ponovitev 9.10 Živ, žav, ponovitev 10.00 Silas, ponovitev nemške nadaljevanke 10.25 Naša pesem 92, 7. oddaja 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 8. oddaje 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Slovenski magazin 12.35 Videomeh, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 15.35 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Gospa Lambert se spominja ljubezni, ameriški film 18.40 Zlati prah: O starem modrecu 18.50 TV mernik 19.10 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport, Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 O praznikih, božič, 3. oddaja 21.50 Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 22.40 TV dnevnik, Vreme, šport 23.15 Sova Družina Addams, ameriška nanizanka Majski cvetovi, angleška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 12.55 Športna nedelja 12.55 Kranjska Gora: 2. tek, prenos 13.45 Svetovni pokal v biatlonu: 20 km (m), 7,5 km (ž), reportaža s. Pokljuke 14.15 Johan Cruvff, nizozemski športni film 15.20 Saga o Tran-salpini, dokumentarna oddaja 16.55 Večer duhovnih pesmi in evangelija, posnetek iz Cankarjevega doma 10.50 Sova, ponovitev -Popolna tujca, ameriška nanizanka; Majski cvetovi, angleška nanizanka - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Druga godba 92, Trevor VVatts, 5. del 20.30 Saša in Sašo predstavljata, prednovoletna ponudba v Ljubljani 20.45 Resnica osvobaja, švedska dokumentarna oddaja 21.45 D. Damiani: Leninov vlak, ko-produkcijska nadaljevanka - 22.20 Mali koncert: Trio klarinetov - 22.35 Športni pregled - 23.05 Svetovni pokal v biatlonu: štafete (m, ž), reportaža s Pokljuke l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huc-kleberryja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Nedeljski živec 11.30 S pore škega festivala 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Boj bogov, britanski barvni film 15.25 Operne arije 15.55 Poročila 16.00 Družinski zabavnik 17.30 Najmanjši kino na svetu, britanski barvni film 18.50 Beetlejuice, ameriška risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Michelangelova pomlad, italijansko-ameriška nadaljevanka 20.55 Sedma noč 22.40 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.35 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 0.05 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVATSKA 11.55 Nedeljsko športno popoldne; Razglasitev športnika leta 13.00 Gillette šport 13.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), iz Kranjske Gore 15.10 Novoletni turnir v malem nogometu 15.50 SP v rallvju, pregled 16.40 Rokoborba: Mednarodni božični turnir 17.55 Vaterpolo za pokal Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.05 čudežni stroj, poljudnoznanstvena serija 21.00 Zlata leta. ameriška nadaljevanka 21.45 Iz oči v oči, ameriški barvni film 23.25 Šport 0.25 Horoskop KANALA 7.46 Nedeljski nagovor Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.10 Ali -ce in čudežno ogledalo, 1 del risanega filma 8.40 BMX: Tone 8i Simon Stojko, ponovitev 9.10 Male živali 9.30 čudoviti cirkus pod morjem 10.00 Astrološka napoved 10.10 Ris 10.45 Podobe na filmskem platnu 11.00 Verdi, ponovitev italijanske nadaljevanke 12.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kult ura 12.45 Dance session, ponovitev oddaje o plesu 13.15 Video grom, ponovitev 14.30 SLOVENIJA 1 GOSPA LAMBERT SE SPOMINJA LJUBEZNI igrajo: Ellen Burstvn, VValter Matthau in drugi, Gospa Lil Lambert je starejša dama, ki ljubeče skrbi za svojega devetletnega vnuka Jareda, ker sta starša izgubila življenje v prometni nesreči. Zaradi starosti stare dame, se socialna služba odloči, da bo fantu poiskala novi dom. Drama stare gospe se začenja: odloči se, da jo bo z vnukom popihala in poda se na brezciljni beg. Gospodarji zlobe, ponovitev ameriškega filma 19.15 MCM 20.00 Risanka 20.05 Ogenj v temi, ameriški barvni film 21.40 Druga godba '92 22.05 Trije moški in zibelka, francoski barvni film 23.45 Astrološka napoved 23.55 MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Knjige meseca 9.30 Leksikon skladateljev 9.35 Hodi kot človek, ameriška komedija 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Otoki na koncu sveta 13.40 Božična zgodba: A Christmas Carol, britanski film 15.20 Božične risanke 15.25 če ti praviš, ljubi Bog 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.10 Blunderjevi, risanka 16.15 Katja in duhovi, otroška serija 17.00 Mini čas v sliki 17.10 XL-koncert: Michael Jackson 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 21.05 Diamantna mrzlica 21.45 Ali imate radi klasiko? 22.25 Šalom 22.30 Julij Cezar, ameriški film 0.30 Neverjetne zgodbe 1.00 Poročila/1000 mojstro TV AVSTRIJA 2 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Spor na vprašanja 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki/Šport 22.05 Calafi Joe 22 50 Potepuh z Beverlv Hillsa RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 10.00 - Poročila Radia Slovenije - 10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) - 11.00 - Po do mače na Kranjskem radiu 12.00 -Brezplačni mali oglasi 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 -Nasvidenje jutri RADIO TRZIC 10.30 - Dober dan 10.40 - Tudi v Peku na Deteljici je marsikaj novega - 11.05 - Potuj z menoj - 11.40 -Iz orumenelih zapisov - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 -Nedeljska duhovna misel - 12.25 -Podrobnosti iz našega vsakdanjika 12.50 - Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 - Ob jubileju Stanovanjske zadruge -14.35 - Glasbena lestvica Slovenca 15.20 - Napoved sporeda za torek 15.30 - Slovo l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 - Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe 19.00 - Prenos Radia Slovenija - l. RADIO žmi 9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP 10.00 - Božične in novoletne čestitke obrtnikov in podjetij - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.30 - Športni utrinki 11 40 -Sprehod po kinodvoranah - 12.00 -Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.00 - Božične in novoletne čestitke obrtnikov in podjetij 15.30 - Odpoved programa - KINO 20. decembra CENTER amer ris OLIVER IN DRUŠČINA ob 10 uri. Vseslovenski božični koncert ob 16 uri, amer fant srhlj KOSEC ob 19 in 21 uri STORŽIĆ amer akcij film PRAVA VOJNA ob 16 uri. amer trda erot VROČA MAČKA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer ris PETER PAN ob 17 uri, amer thrill MORILČEV DNEVNIK ob 19 m 21 uri DUPLICA amer melodr DOKTOR ob 18 uri. amer trda erot VROČE SANJE ob 20 uri TRŽIČ amer ris OLIVER IN DRUŠČINA ob 16 uri, amer. akcij film SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 18 in 20 url ŠKOFJA LOKA amer krim drama OSUMLJENI ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer drama RAJ ob 20 uri PONEDELJEK, 21. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Program za otroke 9.20 Zlati prah: 0 starem modrecu, ponovitev 9.30 Nace Simončič: Veliki kikiriki, posnetek lutkovne igrice LGL 10.10 Uspeh, ponovitev nemške nadaljevanke 10.55 TV mernik, ponovitev 11.10 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 15.50 Slovenski magazin 16.20 Dober dan. Koroška 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Oblak 17.25 Zlata ribica: Polom, nadaljevanka 17.50 Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti 18.00 Koledar: December 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.45 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.06 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Svet na zaslonu 21.20 F.G.Lorca: Dom Bernarde Al-be, angleška TV drama 23.05 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.30 Napovednik 23.40 Sova Korak za korakom, ameriška nanizanka 2/13, Majski cvetovi, angleška nanizanka Znaki zodiaka, nemška nanizanka 2/12 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 15,00 Svetovni pokal v biatlonu: štafete, reportaža s Pokljuke 15.30 Oči kritike 16.10 Sova, ponovitev -Družina Addams, ameriška nanizanka, Majski cvetovi, angleška nanizanka - 17.30 Športni pregled, ponovitev - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi -Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 štiri v vrsto, TV igrica - 20.25 Sašo in Saša predstavljata: prednovoletna ponudba v Ljubljani 20.55 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 - 21.10 Sedma steza - 21.40 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Pre-čuden cvet, ponovitev - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Jean-Jacques Bene-ix: Luna v jarku, francoski film - l, PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Kole dar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Jaz, lutkar: Mojmir Mihatov 11.45 Mala ki noteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poro čila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zlata leta, ameriška nadalje vanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Sa-vvverja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Maroko, ameriški čb film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Kifeljc, ponovitev francoskega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Murp-hy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Velika pričakovanja, britanska nadaljevanka 22.25 Vox 23.00 Nenavadne zgodbe, ameriška nanizanka SLOVENIJA 2 LUNA V JARKU igrajo: Gerard Depardieu, Na-stassia Kinski in drugi; Junak filma je Gerard Delmas, katerega edina želja je najti neznanca, ki je posilil njegovo sestro, zaradi česar se je leta ubila. Delmas živi z ljubico Bel-lo, ki bi se hotela poročiti, njega pa prevzame lepa in senzualna Loretta, sestra bizarnega mladeniča Nevvtona Channin-ga, ki ga muči občutek krivde. KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 18.20 A Shop 18.30 Poslovni dosje 19.00 Ni-nja želve 19.25 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Tepca iste baze, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, 51/299 del ameriške nadaljevanke 23.27 Dnevno informativni program 23.40 Poročila v angleščini 0.00 Compact, tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 0.15 Astrološka napoved 0.25 A Shop 0.35 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 17.35 Luč v temi 18.00 Evropska dvanajsterica 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Su-pertipa v Miamiju, 5. del 22.50 Smrtonosno srečanje, ameriški ak.film RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 Go renjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - 1. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Meda polna skleda - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca - 16.30 - EPP - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program -18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - KINO 21. decembra CENTER amer fant. srhlj. KOSEC ob 16., 18 in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer thrill MORILČEV DNEVNIK ob 18 in 20 uri ®DGLBDTTEDB RTV SERVIS Oprešnikova 82, Kranj Tel. 064/217-759 od 12. do 16. ure GARANCIJSKA POPRAVILA GORENJE IN SAMSUNG POPRAVILA OSTALIH PROIZVAJALCEV Posebna ponudba v decembru SATELITSKI SISTEMI model 93 cena z montažo SAMO 680 DEM Vsem strankam voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! V Nami škofja Loka se trudimo, da bi potrošniki v naši veleblagovnici na enem mestu našli čimveč zanimivega, modnega in kakovostnega blaga po najbolj ugodnih cenah. Pogosto poskrbimo za popuste, pa naj bo to za živila, tekstilno, tehnično blago ali pohištvo. Ena takih je tudi akcija, kj smo jo poimenovali Namina mesečna košarica. Vanjo vsak mesec položimo več kot dvajset različnih, precej cenejših živilskih artiklov. Našim kupcem pa omogočamo tudi, da pri nas kupljeno blago plačajo s kreditom brez pologa, in sicer do 6 mesecev za vse izdelke, pohištvo pa v največ 24 obrokih. V Nami pa svoje kupce tudi nagrajujemo. Tako jim vsak teden poklonimo določeno število kartic 3x3 Loterije Slovenije. Vsak teden na TV izžrebajo po tri Namine kupce in jih nagradijo z vrednostnimi boni za 5.000, 10.000 in 20.000 tolarjev. Nekaj nagrajencev je bilo dosedaj tudi iz Škofje Loke. Vse kupce s karticami 3x3 čaka tudi glavna Namina nagrada - renauft 5, ki bo izžrebana 26. decembra 1992. Zatorej shranite v Nami podarjeno kartico do konca leta. V preteklem letu je bil naš slogan pregovor »KDOR IŠČE, TA NAJDE«, ki smo mu dodali »V NAMI«. Želimo, da bi bili takega mnenja tudi naši kupci. nama nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA Za današnjo križanko pokrovitelj trgovsko podjetje NAMA iz Škofje Lake razpisuje naslednje nagrade (vrednostne bana za nakup v trgovskem podjetja NAMA V ŠKOFJI LOKI). 1. nagrada 8.000 SIT, 2. nagrada 4.000 SIT. 3. nagrada 2.000 SIT. Dve tnlažilni nagradi prispeva 60RENJSKI GLAS. Veliko užitka pri reševanju in sreče pri žrebanju, ki bo 6. Januarja 1993. SNOVANJA NOVE KNJIGE Junaški ep prestavljen v slovenščino Trpke, a zdravilne besede Janez Ramoveš, Božjastnice, pesmi in dramska besedila; zbirka Fondi Oryja Pala, Kranj 1990, izšlo na začetku 1991; opremil Metod Frlic. Naše razmišljanje ob prvi pesniški zbirki Janeza Ramovša ne more mimo pomenjanja samega naslova zbirke, na katerega nas je avtor napotil. Kljub lepemu številu ocen, ki so se pojavile ob njenem izidu, je vprašanje recepcije te poezije še zmeraj odprto. To naj predvsem pomeni, da Ramovševe Pesmi niso bile prebrane enkrat za vselej in dokončno. Njegova zbirka je izšla lani v času tik pred slovenskim "blitz-kriegom" in beremo jih v novem slovenskem slovstvenem razdobju, ki se še ni izoblikovalo, in pred novo/novejšo slovensko slovstveno zgodovino, k« še ni zastavljena in za katero se ne vemo, kaj vse vanjo sodi ln kaj ne. Neki vidik Ramovšema pesništva mi vsekakor na-rekuje, naj se pomudim pred samim vhodom njegovega naslova, na njegovi oblikovni ravnini in na ravnini njegovega Pomena. ^e naj imasJia barva in oblika svoje sporočilne lastnosti in značilnosti - na to nas naslov-n,ca knjige očitno želi opozoriti ' - potem lahko v naslovu božjastnice" zasledimo skrbjo izbrano raznolikost oblike m barve črk, ki se sicer pojavljajo pred nami kot igra brez Pomena, vendar pa tudi v načelni izogib enoznačnosti in en°pomenskosti, kar bi utegnilo biti tudi opozorilo in napo-M* za naše nadaljnje branje. Črka naslova pri tem menjava svojo obliko in barvo na osnovi, ki nas spominja na embalažo za gorenjsko mleko, kar je seveda po svoje prav tako pomenljivo. Če namreč spregledujemo te stvari, potem je likovna zasnova tega dela okrnjena zgolj na nezaveden vtis. To se nam rado zgodi v našem prepričanju, da je bistvena samo vsebina ne pa tudi oblika. To pa je ločevanje tistega, kar je v resnici povezano. V nasprotju s tem nam v prostor naslova lega senca človeškega telesa, zavitega v polivinil. Pravim telesa, ker ne vem natančno, ali gre za neko igro ali za resničnost, za predstavo ali za neukinljivi zakon človekovega biti in ne biti. Ne vem pa zato, ker ima to bitje na sliki oči odprte in torej vidi. Čeprav mrtvo in odeto vidi drugo, živo golo telo, ki se zdi, da grebe s svojimi bordelskimi prsti v nekakšno temino podzemlja. Je vhod v rudnik ali raje v priročno grobnico, kamor še živi shranjujejo ali odkoder obujajo svoje "nepokopane mrtvece". Svoje Polinejke obujajo v novo obutev in nova oblačila, sami pa goli in prostituirani ležijo pred istim podzemnim goltom. Po svoje napadalna je tudi nekam ogabna slika dveh starcev na hrbtni strani knjige še živega navidez logoraškega para, ki se še zmeraj ljubkujeta v svojem neustavljivem življenjskem gonu, temu bednemu preostanku naše izropane in do kraja iz-sesane civflizacije. Takšni so prebliski obstoja, kot jih je domiselno ponazoril opremljevalec knjige Metod Frlic. Gre za svojevrstno upodobitev makabrističnega reja, na katerem se nikoli ne pojavljajo rebrniki Tanatosa sami. Njihov mrtvaški ples je mogoč edinole v družbi s polnokrvni-mi podaniki Erosa, saj brez njih ni nesmrtnosti in tudi žive smrti ne. Takšne prebliske Ramovševo pesnenje vsekakor dopušča. Pa ne v nekakšni abstraktni odmaknjenosti od konkretne življenjske izkušnje našega trajanja med sredino in koncem našega stoletja. To je čas, ko se abstrakcije-ideologije še zmeraj naveliko krmijo z živim mesom konkretnih Slovencev in ostalih tu-zemcev od Triglava do Trinoga. To je čas, ko se vračajo mrtvi dobojevat svoje boje, mrtvi ljubimci po svoje ljubice, mrtvi dedje po svoje umorjene vnuke, ubite z vsemi mogočimi omejevanji in neumnostjo. To je čas, ko je neumnost čez vse slavljena, najbolj cenjena in najbolj profitna. In znanja ni, ne v roditeljih in ne v rojenih. Nad vsemi vlada vsesplošna kontaminacija z absurdom in peklenska entropija, nad katero veselo divjajo vsakokratni režimski jezdeci apokalipse, v svojem diru skoz neustavljivo večnost ideologij. V Ramovševem pesnenju so žive podobe tega časa izpeljane skozi ves naš sodobni martirij. V poslednjem poglavju njegove knjige sicer iz medvojnih Begunj, toda pesniško dramaturško zapotegnjenih tudi v naš čas in v vsečasje. Po svoji resničnosti in prepričljivosti nas njegovo delo spominja na Pustoto Vladimirja Kavčiča, ki je pognala iz istega sveta in iz istih ljudi, čeprav iz drugih časov ali samo navidez iz drugih časov. Ob Kavčičevem romanu in Ramovševi poeziji si lahko mislimo, kako bo neko novo obljubljanje lepše ali vsaj znosnejše prihodnosti pač moralo zdržati vsako izjalovljeno sedanjost tudi zaradi preizkušene onstran-ske, tudi zagrobne nepomirljivosti, ki nas pouči, da je svet en sam, svet živih in svet mrtvih, da ga sami ne moremo in ne smemo deliti na dvoje, ne po meri kakršnihkoli ljudi in ne po meri kakršnihkoli odpisanih. To so fraze iz dnevne politike in enostranske rezi-stence. Pomensko ravnino danega naslova in našega razmišljanja predstavlja zanimiv kompleks soznačnic, ki se odstira pred nami ob eni sami naslovni besedi in ki po svoji razvejanosti in po svojem značaju ni naključno izbrana. Je odgovorno in premišljeno dejanje, ki simbolizira celotno strukturo Ramovševega pesniškega podviga. Božjastnice predvsem asociira-jo na medicinski pojav, ta zadeva pesniški objekt obravnave in obdelave, tako "božjastne deklice", tako božjastne pesmice. A to je šele vrhnja plast našega dojemanja. Govori nam torej o epilepsiji, spričo katere naše jezikovno usmiljenje imenuje "sveto bolezen" - morbus sacer. In s tem smo že na drugi strani našega prvotnega dojemanja. Je isto in je več, da smo prišli do "zdravilne besede", ki ravno omogoča tisto odkritost pesniškega izrekanja, ki ni le kruto realna, ampak tudi globoko moralna in odrešilna. Podobno kot pri navedeni bolezni tudi tukaj naletimo na "bojžjost", toda ne več v smislu bolnosti, pač pa v smislu zdra-vitve. Božjastnica je zdravilna roža, bolj znana kot špajka. Hajdina, ajdina, hajdovka kaže na predlatinski izvor te "božjo-sti". Tako nemara tudi mrtvica in mrtvički koren, glede na pogansko Morano ali tudi moro, moritev. Tudi božji bič izganja božjastnost. Vendar v govorici ljudskega zdravilstva enako velja tudi vražji bič. To niso izključujoče se skrajnosti. Gre za večpomensko izkušnjo, ki je potem tudi pesniška, in torej za paradigmatsko iztir-janje enopomenskosti, kakršnega predstavlja tudi družbeni prevrat, ki se dogaja sočasno s to poezijo. Franci Zagoričnik Beowulf Pri Mladinski knjigi je v zbirki Kondor izšlo temeljno delo angleškega srednjeveškega pripovednega pesništva ep Beovvulf v prevodu Marjana Strojana. Ohranilo se je v rokopisu iz konca 10. stoletja kot delo nepoznanega pesnika in je bilo šele v 19. stoletju po glavnem junaku poimenovano Beovvulf. Delu dajeta pripovedni okvir dva junaška podviga bojevnika in kasneje kralja iz skandinavskega plemena Geatov. Še mladi Beovvulf premaga ljudožersko pošast Grendla, potomca prvega ubijalca Kajna, ki dvanajst let mori Dance, kot ostareli kralj pa se spopade z zmajem, ki varuje dragocen zaklad. To je zadnja Beovvulfova zmaga in obenem poraz. Sicer zmaja ubije, tako osvobodi svoj narod pred pošastjo in mu osvoji veliko bogastvo, a obenem podleže tudi sam. Ta pripovedni okvir je izpolnjen s številnimi epizodami iz zgodovine germanskih plemen in prepleten z legendami in s folkloro krščanske anglosaške Anglije. Beovvulf je pesnitev o večnem človekovem boju s silami teme in zla, ki jih simbolizirajo nadnaravni stvori iz ljudskega izročila. Baja o fatalizmu poganskega človeka, da je še tako velik junak ranljiv in zapisan smrti. Obenem pa je pesem že prežeta s krščanskim duhom vere, češ da dobra dela človeka iz tega sveta privedejo v božje kraljestvo. Avtor Beovvulfa je izoblikoval prefinjeno pesniško obliko, temelječo na aliteracijskem verzu. Bistvo germanskega aliteracij-skega verza je polstišje, ki obsega dva poudarjena in poljubno število nepoudarjenih zlogov. Polstišji razločuje presledek, povezuje pa ujemanje glasov (aliteracija). Zaradi krepkih človeških likov, opisov grozljivih prizorov, vojaške opreme, dramatičnih orisov bojev in fantastične pokrajine, izoblikovanih v slikovitem stilu in zahtevnih metričnih oblikah, sodi Beovvulf med najboljša dela srednjeveškega pesništva. Na primer oris Grendlovega domovanja je tako bujno fantastičen, da se ga ne bi sramoval noben romantični pesnik: Le nekaj milj stran od strašnega kraja je jezero v gozdu, vklenjenem v ivje; drevesa vise, privezana k bregu, čez mračni tolmun. Tu v črnih nočeh zreš čudo grozotno - ogenj v globini: nihče še ni videl vodi do dna. Jelen z rogovi, romar goščav, bo raje zavrgel drago življenje na bregu, obkrožen s hrti v krdelu, kot rešil se vanj: nevaren, mrk kraj! V vetru, ki dviga vodne viharje, vstaja od njega steber k oblakom, da svod potemni, zajoka nebo. Prevajalec Beovvulfa Marjan Strojan je opravil pomembno delo, saj je mojstrsko prelil zahtevno in obsežno pesnitev (3182 vrstic) iz angleščine v slovenščino skupaj z mnogimi značilnostmi aliteracijskega verza. Ep je opremil še z opombami k posameznim verzom, z literarnozgodovinsko in literarnoteore-tično študijo, s seznamom številnih lastnih imen, kraljevskim rodovnikom v epu zastopanih germanskih plemen in viri, ki jih je ob prevodu uporabil. Ep Beovvulf sodi v vsako srednješolsko knjižnico, a tudi anglisti v osnovnih šolah bodo radi segli po njem. , Martin Kadivec GLASBA Hova CD plošča (KLAVIRSKEGA) DUA (ALENKA in IGOR) DEKLEVA Piano Duo Dekleva in Silver Jubilee nznani slovenski klavirski Ouo Dekleva (Alenka in Igor .ekleva) je ob svojem letošnjem srebrnem jubileju (Silver Jubilee, 25 let delovanja) izdal ljubljanski Založbi Edition 5'^jak, d.o.o. prvo samostojno ^-L)-ploščo. V dobri uri glasbe ,a redko slovensko komorno asedbo dveh pianistov (na j^em klavirju) lahko prisluhnejo prerezu glasbenega poudarjanja obeh pianistov, ki si- er profesionalno delujeta na Pedagoškem glasbenem pobočju: Alenka Dekleva je pro- "jsorica klavirja na Srednji SJasbeni šoli v Ljubljani, Igor . ekleva pa profesor za klavir y} komorno (klavirsko) igro na Poljanski Akademiji za glas- bo. Oba klavirska umetnika sta v duu prvič nastopila leta 1967 na Glasbeni tribuni v Opatiji in od takrat naprej tako rekoč preigrala kompletno literaturo za njuno zasedbo; evropsko-svetovno in domačo, od katere je bilo nemalo le-te njima posvečene, naročene in kar je najbolj važno, prvič izvedene. Poleg številnih domačih igranj (koncerti, snemanja, plošče,...) pa sta v vseh teh 25 letih stalnega delovanja veliko gostovala v tujini. Njuna tokratna igra na CD-plošči je prav zato morda stilno malce neenovita, kajti tudi na ta način sta klavirska virtuoza hotela in želela prikazati neke vrste prerez njunega delovanja. S E D ® SEDEŽ ZA KOPALNO KAO SEDEŽ ZA KOPALNO KAD cena 4.290 SIT telefon 061 26b 682. 265-*60 □KUHAR Kovmoplastika m orodjarstvo. Koprska 80 Od starejših del sta odigrala na plošči Tretjo (od treh) Sonato za štiri roke v F-duru »Londonskega« Johanna Christiana Bacha. Zanje je do nedavnega veljalo, da so prve klavirske skladbe za klavirski duo, nazadnje pa je le bilo ugotovljeno, da je bila prva skladba za tako zasedbo W. A. Mozarta Sonata KV I9d. Duo Dekleva nadaljuje svoje igranje »v dvoje« z obširno Schubertovo Fantazijo v f-molu, op. 103. Še dvoje prvotno in izvirno napisanih del za klavirski duo imata pianista Dekleva nato na repertoarju, romantična (dva) Slovanska plesa v e-molu, op. 72/2 in v As-duru, op. 46/6. Nato pa se zadnja CD-plošča izteče s sodobno glasbo 20. stoletja. Na prvem mestu je Marija Kogoja Fuga v g-molu, ki predstavlja v vsebinskem in oblikovnem pogledu dvojno petglasno fugo. Duo Dekleva igra še dvoje skladb Igorja De-kleve, ki se v zadnjem času posveča tudi kompoziciji: dvema hudomušnima in virtuoznima miniaturama je skladatelj dal kar angleška naslova: Chatterboxes in Public Festivi-ty (Klepetanje in Ljudsko slavje). Najnovejšo zahodnoevropsko glasbo z vsemi elementi moderne glasbene ustvarjalnosti pa zastopata dva krajša ciklusa: Italijana Alfreda Caselle (Pet) Karikatur in Francoza Francisa Poulenca, tristavčna Sonata, v trajanju samo dobrih pet minut. Ob vsem navedenem je vsekakor vredno prisluhniti obema pianistoma Dekleva v Duu, kajti vse premalo je takih in podobnih (komornih) ansamblov, pri nas pa sta sploh edina. CD-plošče pa, ki v zadnjem času preplavljajo naše tržišče, pa tej glasbeni zvrsti tudi niso preveč naklonjene. Na koncu je potrebno poudariti še to, da sta umetnika vse skladbe na pričujoči CD-plošči (EBCD 9106) posnela nanovo letos (1992) na Radiu Slovenija (razen Caselle in Poulenca, ki sta še iz leta 1975), snemalna pro-ducentka plošče - trakov je bila Zdenka Kristl - Marinič, tonski mojster Miran Kazafura, prevod teksta k plošči je v angleščino oskrbela Metoda Kokole, naslovno fotografijo je oskrbel Marko Šifrer, pripravo za tisk je omogočila firma Repar, tisk pa je opravila Prima Print, d.o.o.. Za izid plošče, ki je medtem izšla že v ponatisu (kar je vsekakor velika redkost v pričujoči produkciji'resne glasbene zvrsti!), pa sta pridobila umetnika številne sponzorje, donatorje in mecene: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ilirija-Vedrog, Caranta-nija, d.o.o. Holding, Ljubljanska borza, Zavarovalnica Triglav in A-banka, d.d. (vsi iz Ljubljane). F. K. LIKOVNI ODSEVI Istra v očeh slikarja V škofjeloški galeriji Fara razstavlja Marjan Skumavec. Slikar Marjan Skumavec se nam predstavlja s ciklusom zanimivih krajinskih podob, ki so nastajale poleti 1991 in 92. Umetnik, ki sodi med naše najbolj dosledne nadaljevalce ekspresionisti-čnega izročila in obenem med slikarje, ki gradijo na poudarjenih, groteskno poantiranih socialno kritičnih vsebinah, je v krajinskem ciklusu sicer s svojsko likovno analizo posebnosti in značilnosti Istre, njene rdeče zemlje, dramatičnih dogajanj na obali, kamor se zaganjajo valovi in njenega izrazito počlovečenega obraza. Umetnika je v prvem trenutku pritegnila nenavadna lepota in divjost navidez pohlevne krajine. Velike rdeče zaplate zoranih polj, ki so kot rane v zelenem okolju ter nenavadne modrine neba in morja, pa so mu v skrajni posledici služile predvsem kot pretveza za sproščeno slikanje, kjer je edina omejitev avtorjeva zvestoba motivu. Vendar ima tudi »odslikavanje« dvojni pomen - saj imajo slike predvsem vrednost gestulane kreacije s poudarkom na likovni vsebini. Motiv s svojimi nenavadnimi poudarki pa služi predvsem kot izhodišče umetniku pa tudi kot opora občudovalcu, da lahko najde pot v bistvo slikarske pripovedi. Skumavčeve ekspresivne krajine imajo v okvirih njegovega opusa še neki drugi pomen. Relativizirajo namreč socialno kritično ost, ki naj bi bila značilnost figuralnih kompozicij. Divje in bogato notranje življenje, groteskna stilizacija, namerna grobost in občutek izgubljenosti, so prvine, ki se ne vežejo na aktualni trenutek ali aktualno socialno okolje. Prej bi lahko rekli, da umetnika zanimajo »večnostne« dimenzije človeka in narave, predvsem pa njune interakcije - vse to pa se odigrava v okvirih specifičnega likovnega jezika, ki na malodane programski način vzpostavlja distanco do modernistične estetike. Po drugi strani pa umetnik v vsakem trenutku posebej poudarja svojo navezanost na domače likovno izročilo, na slikarska vzdušja, kot sta jih znala uresničiti France Kralj ali Ivan Čargo. Slike majhnih formatov nam kažejo izrazito intimno plat Sku-mavčevega slikarstva. Nudijo nam vpogled v tisti pol njegove ustvarjalnosti, ki govori o umetniku in o njegovem večnem nemiru. Trsje, njive, bela naselbina ob morju, peneči valovi, groteskni lomi svetlobe in oblik so tudi pričevanje o umetniku, ki se je odpravil v Istro zato, da bi se odpočil. Sprostitev pa je našel v intenzivnem delu, v slikanju brez obremenitev. Ko je hotel zavreči breme iskanj in študijskih obremenitev je na paradoksalni način poglobil in na novo osmislil prav študijski, iskateljski pol svojega slikarstva. Ivan Sedej Gorenjska Danka d. d., Kranj KOMENTAR ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Kdo naj vlada: vsi ali samo eden? V prvi polovici tega meseca, leto dni po formalnem razpadu sovjetskega imperija, se je v Moskvi in pred očmi svetovne javnosti primeril posebej zanimiv dvoboj: merjenje moči med predsednikom in kongresom ljudskih poslancev. Kongres, ki mu predseduje Ruslan Hasbulatov, se je namenil sprejeti ustavna dopolnila, ki bi omejila izvršilno oblast. Nakar je Jegorja Gajdar-ja, predsednika vlade, vzel v zaščito sam predsednik Boris Jel-cin, in ko se je zadeva zaostrila do kraja, pozval rusko ljudstvo na referendum o razpustitvi kongresa. Dramatični spoprijem se je zaenkrat končal s kompromisom, z "ustavno stabilizacijo": kongres se je odrekel že sprejetim ustavnim dopolnilom, predsednik pa pozivu na referendum. Daljšo je kljub vsemu potegnil slednji. Aprila 1993 bo v Rusiji referendum o temeljih nove ustave, po kateri bi kongres razpustili in Rusijo utemeljili kot državo, v kateri bo imel glavno besedo predsednik (predsedniška demokracija), podobno, kot jo ima v ZDA, Franciji ali na Hrvaškem. Kdo bo torej zmagal (in vladal v prihodnje): Jelcin in z njim reforme na nacionalnem, gospodarskem in političnem področju ali kongres, v katerem se je utrdila čudna koalicija ruskih nacionalistov, ki so jih prav reforme dopustile in komunistov, katere so nagnale v opozicijo. Ali, vprašano drugače: bo vladal samo eden ali vsi? Ruska tradicija je seveda taka, da ne dopušča dvoma: vlada naj samo eden! Spomnimo se carjev, Lenina, Stalina, partije in njenih generalnih sekretarjev. Le najstarejša zgodovinska pričevanja so drugačnega mnenja. Ko so naši skupni (?) predniki prebivali v Zakrpatju, še preden so se razselili proti severozahodu (Veneti), jugozahodu (Sloveni) in vzhodu (Anti), so živeli v znamenju neke posebne demokracije. Miha Naglic lake, da se ji njih južni sosedje niso mogli načuditi. Znameniti bizantinski zgodovinar Prokopij poroča: "Ti dve plemeni, Sloveni in Anti, nimata po enega moža za vladarja, temveč živita že od starih časov v demokratskem občestvu; zato se vse javne zadeve, prijetne in neprijetne, pri njih skupno upravljajo." Še zgovornejši je njegov kolega Maurikij: "Ljudstva Slovanov in Antov so svobodna, ne trpe, da bi jih kdor koli zasužnjil ali jim gospodoval.. Žive v brezvladju in v medsebojnem sovraštvu in ne poznajo vojaškega reda... Ker namreč vlada pri njih razlika v mnenju, se ali ne zedinijo. ali če se zedinijo, sklepe drugi kratko in malo prestopijo, ker vsi drug proti drugemu sovražno mislijo in nihče noče odnehati glede na sklep drugega... Ker je pri njih mnogo kraljev in so med seboj nesložni, ni neumno pridobiti si nekatere od njih, bodisi z razgovori, bodisi z darovi., in ostale napadati da jih ne bi sovraštvo do vseh zedinilo in ustvarilo monarhijo. " (Navedeno po delih dr. Boga Grafenauerja.) Te besede niso samo pričevanje zunanjih opazovalcev. Izražajo tudi bizantinsko nerazumevanje slovanske družbene ureditve in strah, da bi se Slovani ze-dinili pod vodstvom enega monarha in postali še močnejši in nevarnejši. To se je tudi res zgodilo, a veliko pozneje, pod Stalinom. Rdeči monarh je po drugi sv. vojni pod svojim žezlom združil vse slovanske narode, čeprav ne za dolgo; že 1948 se mu je spuntal Tito, štirideset let pozneje (1989) pa se je sesul cei imperij. Pravoslavno-rdeča naveza pa očitno še drži; presenetljivi nastop ruskega zunanjega ministra Andreja Kozirjeva na zasedanju KVSE v Stockholmu, ki je najprej napovedal, da Rusija ne bo več spoštovala sankcij proti Srbiji in nato preklical svojo lastno izjavo (Nesselrode, Gorčakov, Sazonov, Molotov in Gromiko so se ob tem gotovo obrnili v grobu, Ševardnadzeju pa se je najmanj kolenih), priča, da boj za oblast v Moskvi teče dalje. Vrnimo se k naši temi. Želeli smo opozoriti na dejstvo, da se je prastara slovanska "demokratična" tradicija (beri: nagnjenost k prerekanju) ohranila vse do današnjih dni. Fevdalni družbeni ustroj je sicer tudi Slovanom prinesel plemstvo in monarhe (enim lastne, drugim tuje), katere je komunistični režim z veseljem ohranil. Kapitalistična lekcija je bila prekratka in premalo intenzivna, da bi obrodila nove demokratične sadove - in zato jo morajo zdaj vse slovanske nacije po vrsti jemati še enkrat. V učni uri demokracije, v kateri vsi po vrsti tako ali drugače sodelujemo (kot politiki ali kot volivci), se prebuja tudi ono staro nagnjenje. Kaže se v vseh slovanskih parlamentih in močan predsednik (Jelcin, Milošević, Tuđman) je zato nujni korektiv te i anarhične težnje. Potrebna sta oba: predsednik, ki ne sme vladati sam in parlament, ki naj izrazi voljo vseh (beri: večine). Slovenci smo, za razliko od vzhodnih "bratov", povzdignili državni zbor in ponižali vlogo predsednika, katerega sicer tako izrazito "volimo". Čas bo pokazal, če smo ravnali prav. Pragmatizem pred ideologijo Po zatišju, ki je sledilo volitvam, so slovenski dnevniki v sredo vendarle objavili drobno, a zgovorno vestičko o tem, da je predsednik Liberalno-demokratske stranke dr. Janez Drnovšek pristojnim organom svoje stranke predlagal, naj se o koalicijskih povezavah pogovarjajo z naslednjimi strankami: Slovenskimi krščanskimi demokrati. Združeno listo. Demokratsko stranko, Zelenimi Slovenije in Socialdemokratsko stranko Slovenije. Sedanji (in po vsej verjetnosti tudi bodoči) mandatar omenjene stranke vabi, naj v roku nekaj dni oblikujejo svoja stališča do morebitne koalicije. S tem je tudi uradno javnosti povedano, da je glede na rezultate volitev v Sloveniji mogoča le takšna koalicija, po kateri bi v vladi ob liberalnih demokratih skupaj sedeli tudi bivši prenovitelji in krščanski demokrati. Za nameček pa med njimi še demokrati, čeprav so si ti s predvolilnimi napakami za politično sodelovanje zaprli precej vrat. Drnovškova ponudba je posledica tega, da nova vlada na noben drug način ne more dobiti večine poslancev v parlamentu. Takoj po zmagi LDS na volitvah in drugem mestu SKD je bila aktualna koalicija med omenjenima strankama. O njej se je govorilo celo že pred volitvami, zato so demokrati tudi objavili celostranski oglas v Delu, v katerem so povedali, da v takšni vladi ne nameravajo sodelovati. Toda, če se kje poje največ zareče-nega kruha, potem je to brez Marko Jenšterle dvoma v politiki. V predvolilnem času velja, da se stranke na moč držijo svoje politike in programov in poudarjajo svoje prednosti. Toda že v tistem trenutku, ko se objavijo prve volilne številke, so mnogi za ohranitev svojih pozicij. Še bolj pa za pridobitev novih, pripravljeni pozabiti na vse obljube, pa tudi temelje programa strarike, ki jim omogoča sodelovanje v politični areni. Po volitvah namreč nastopi obdobje čistega pragmatizma, zato v svetu niso nobena novost tudi levo-desničarske koalicije. Pred leti sta na primer v Boliviji v vladno koalicijo stopila celo bivši vojaški diktator in levičarski gverilec, ki so ga v času diktatorjeve vladavine zaprli in mučili. Po povratku demokracije sta vsak ustanovila svojo stranko, kar ju je na koncu pripeljalo v skupno vlado. Iz tega primera sledi, da tudi slovenska mešanica desnice, levice in sredine ni nobeno čudo, ampak čista posledica politične realnosti. Bolj kot formula, po kateri bo ustvarjena nova vlada, pa je za- nimivo to, če so se naši politiki iz bližnje preteklosti že česa naučili. V novi vladi bi morali tako sodelovati tisti, ki so bili še nekaj let nazaj nezdružljivi. Znano je, da LDS ni bila v Demosu, čeprav je bil cilj volitev ravno skupni opozicijski nastop proti tedanji vladi. Zdaj naj bi torej LDS in demokrati (kot Demosovo jedro) zakopali bojno sekiro in pozabili na spore, katerih korenine je mogoče videti v slovenski kulturni zgodovini, navsezadnje tudi v nekdanjih razmerjih med Novo revijo in Problemi. Da bi bila stvar še bolj zapletena, naj bi v novi vladi skupaj sedeli z bivšimi komunisti, torej predstavniki nekdanjega sistema. Posebno vprašanje je, koliko lahko sodelujejo demokrati in krščanski demokrati. Našlo pa bi se še marsikaj. Na vsak način bi bila lahko sestavljena vlada veliko večja preizkušnja za Slovenijo, kot je bila Demosova, ki je vsaj na začetku imela skupen imenovalec v cilju združitve ostankov nekdnje oblasti. Trdnost tako oblikovane bodoče vlade je v prvi vrsti odvisna od tega. če so se slovenski politiki iz naše novejše zgodovine česa naučili. Rezultati volitev so med drugim pokazali, da s političnega prizorišča izginjajo politični ekstremisti, torej ljudje, ki so se sicer trdno držali svojih programov, načel in ideologij in se niso bili pripravljeni pogajati. Različne ideologije tako vse bolj zamenjuje čisti pragmatizem, v njem pa so nekateri pravi mojstri. Kdo je naš fotoreporter in kdo ni V zadnjih dneh je kranjski fotograf Peter Kozjek v zvezi z razstavo fotografij večkrat izjavil za radio in za tisk, da je fotoreporter Gorenjskega glasa. Povedati moramo, da to ne drži - občasno nam je le pomagal pri izdelavi fotografij in tudi objavili smo mu jih nekaj, nikakor pa ni naš fotoreporter. Naš fotoreporter je Goraz Šinik, imamo pa tudi pripravnika Damjana Gazvodo. Če se kdo drug pojavlja z našo izkaznico in se predstavlja kot fotoreporter, je to zloraba. Uredništvo Gorenjskega glasa Leopoldina Bogataj, odgovorna urednica VIMAMILK POTREBUJETE KREDIT V GOTOVINI ? KREDITIRAMO VSE! Seveda je vsak primer nekaj svojega, zato Vas vabimo, da konkretne informacije pridobite v eni od poslovnih enot naše banke. Na splošno pa velja: VIŠINA KREDITA: odvisna od predračunske vrednosti, mesečna anuiteta ne sme presegati 1/3 plače. OBRESTNA MERA: se spreminja, preračunana za december 1992 znaša: • za kratkoročne kredite 4,40% (preračunana na letni nivo 66,26%), • za dolgoročne kredite 4,83% (preračunana na letni nivo 74,57%). ODPLAČILNA DOBA: odvisna od namena (gotovinski krediti do 24 mesecev - če je OD nad 50.000,- dokumentarni krediti pa tudi na več). ZAVAROVANJE: poroki, plačilo zavarovalne premije, vknjižba,... KORIŠČENJE KREDITA: če gre za gotovinski kredit se lahko nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun, sicer pa banka poravna obveznost za katero je odobren. V. 01DEJB /O ljubljanska banka Zmagal je srednji sloj Volilni cirkus se je končno iztekel, rezultati so znani in prišel je čas za analizo. Najprej, kar pade v oči, je velik neuspeh sredinskih strank (socialistov, demokratov in socialdemokratov), torej državotvornih strank, katerih ministri so nosili breme osamosvojitve (Janša, Bavčar, Rupel itd.). Slovenski politični prostor se vse bolj polarizira na levico (LDS se bo poskušala pozi-cionizirati kot levosredinska stranka) in desnico (SKD se bo skušala pozicionirati kot desnosredinsko stranka). Na desnici že obstaja »trda« desna SNS, na levici pa prenovitelji obstajajo kot relikt prejšnjega režima s stabilno volilno bazo, ki noče izgubiti svojih privilegijev. Vendar pa sta na volitvah dosegli uspeh levi stranki LDS in ZL (skupaj kar 36.96 odstotka), kar bo omogočilo, da bo predsednik vlade Jnanz Drnovšek. Skrivnost njunega uspeha je v tem, poleg podpore sloja, kije bil hrbtenica komunističnemu režimu in glasov Neslovencev je bila v tem, da jih je podprl srednji sloj, ki ima seveda največjo vlogo v oblikovanju javnega mnenja, tako v časopisih, kot tudi v elektronskih medijih. Seveda je ta sloj tudi omogočil, da je Milan Kučan ostal predsednik Slovenije. Politično je ta sloj popolnoma brezbarven, nenačelen in konformi-stičen. Ne zanima ga, če je Ciril Zlobec izdal državno skrivnost, hoče samo dobro živeti. Lakote ne povzroča smo pomanjkanje kruha, ampak tudi smučanje v Franciji in počitnice v Španiji, srednji sloj hoče ohraniti standard, ki ga je užival v komunizmu. Verjetno je tudi delavce zagrabila nostalgija »po dobrih starih časih«, ko je bilo delovno mesto socialna kategorija, kar so prenovitelji spretno izkoristili, ko so demagoško obljubljali sto-tisoč novih delovnih mest v štirih letih. To seveda ni mogoče, tujih kreditov ne bo več za socialna delovna mesta. Srednji sloj bo ravno tako šel skozi boleč proces transformacije, toda z glasovanjem za LDS je jasno povedal, da ga je strah denacionalizacije in drugih »revolucionarnih« no-votarij in da, če ne more dobiti novih privilegijev, potem hoče obdržati vsaj to, kar ima. Sredinske stranke so »izgorele«. Poleg napadov z leve in desne, ki so jim zmanjševali psihološko verodostojnost, so tudi same nastopale nepovezano in niso znale nagovoriti ciljnih skupin. Volilno kampanjo so vodile, kot da so vseljudske stranke (kot v Nemčiji SDP ali CDU/CSU). Največje napake v volilni kampanji so delali demokrati, ki so se popolnoma napačno pozicio-nirali glede na ciljne skupine volivcev (npr. Neslovenci itd.). Osnovno napako so te stranke naredile, ko so aprila zrušile Lojzeta Peterleta. S tem so izgubile odlično pozicijo, ko so bile do Peterleta opozicija in do opozicije (LDS+ SDP) pozicija. Te izjemno ugodne pozicije niso znale, oz. mogle izkoristiti, ker niso imele osebnosti, ki bi jih povezovala. Če bi imele osebnost (kandidata za predsednika vlade) s takšnim imidžem, kot je Janez Drnovšek, bi na volitvah zmagale. Tako jih je medsebojni egoizem pokopal. Danes je seveda mogoče opravičevati njihov neuspeh z dejstvom, da se je pojavila množica majhnih in eksotičnih strank, toda egoizem sredinskih strank je eksotičnim strančicom omogočil, da so pobrale okoli 20 ostotkov. Na desnici so izpuhteli narodni demokrati. Tisto, kar so intimno mislili, pa niso upali povedati javno, je omogočilo neverjeten uspeh SNS in Zmaga Jelinčiča. SLS je nekoliko izgubila na račun SKD. toda vseeno je dobila 8,77 odstotka, kar kaže, da sta brata Podobnik dobro delala. SLS manjka voditelj, ki bi imel Peterletov imidž, nekoliko je še SLS izgubila z odhodom Ivana Omana. Slovensko politično prizorišče se je spolariziralo. slabo je, ker je sredina praktično nepomemben faktor v slovenski politiki-Če bo Peterle vstopil v veliko koalicijo (SLS pa bo ostala v opoziciji), potem bo imel velike težave z bazo, kar bo voda nO mlin SLS. Rezultati volitev bodo povzročili procese združevanjO strank (socialistov in socialdemokratov, SLS in NDS, mogoče še koga). Pojav velikega število eksotičnih strank kaže, da so ve-like stranke premalo senzibilne za številne regionalne probleme- Poseben komentar bi zaslužil' mediji, ki so bili v večini naklonjeni levici. Ko so bili potrebni komentarji, so bili »nevtralni«-če je bilo treba, so enostavno »pozabljali« stvari (npr. stališče Bekeša izpred leta) in s tem so pokopali sredino. Precej novinarjev je govorcev srednjega slojo. zato se danes lahko hvalijo, do so spravili levico na oblast-Uspešno so »zablokirali« prisluškovalno afero, poleg nespametne desnice in razcepljene sredine. Novinarje je ravno tako obsedla iluzija o »boljšem življenju«. Politični prostor se je pre~ maknil preveč na levo in M Zmago Jelinčič ni še pravi desni ekstremist, kar daje vedeti s svojimi zadnjimi izjavami, ko se ponuja v »katerokoli« vlado, »kije v interesu Slovenije«, potem lahko pričakujemo šele nastanek desnega ekstremizma, ki pa bo brez dvoma militanten, kajti Jelinčičevi pristaši so stari okoli 20 let in če jih bo \odja »razočaral«, potem jim bo ostal samo ekstremizem. Jože Meglic POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. $e enkrat blazine Relax VIP-TREND d.o.o. Kranj se v zvezi z masažnimi blazinami Thermo Relax obrača na oškodovane kupce s prošnjo, da nam pošljejo fotokopije naročilnic zanje na naslov: Pogačar, Planina 71, Kranj. Na terenu se očitno pojavljajo nepravilnosti, povzroča jih nekaj akviziter jev, ki nimajo pogodbe z našo firmo. Želimo, da nobena stranka ne ostane oškodovana, zato morebitne kupce opozarjamo, naj ne plačujejo akontacij, če masažne blazine niso videli oziroma so jo videli le na prospektu. VIP TREND d.o.o. Kranj Ne nasedajte hišnim prodajalcem 23. novembra letos nas je na domu obiskal Zaplotnik iz Letenc in Prodajal varčne Philipsove žarnice. Zagotavljal je, da takšnih v trgovini ni in da jih ne bo, ker prodaja poteka samo po domovih. Zatrdil je, da imajo polletno garancijo, čeprav potrdila oziroma garan-cijskega lista ne daje. 7. decembra sem ugotovil, da popolnoma enake žarnice prodajajo v Elektrotehni v Kranju, le da so bistveno cenejše, saj stanejo 2.676,80 tolarjev, sam pa sem plačal 5.151 tolarjev, drugi tip žarnice Pa v trgovini stane 2.503,40 tolarjev, sam pa sem plačal 3.675 tolarjev. Seveda tudi garancije za žarnice ni. P.Š. Kranj BORZNI IZRAZI davek na donos kapitala Oblika davka na dohodek. Pri izplačilu dividende banke vnaprej odtegujejo 25 % dividende kot davek na donos kapitala in jih odvajajo finančnemu uradu. Odveden znesek davka na donos kapitala se šteje kot akontacija za davek na dohodek delničarja. DELNIŠKA DRUŽBA Družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic. DELNIŠKA GLAVNICA *& osnovni kapital delniške družbe (tudi delniški kapital), pri katerem je delničar udeležen v razmerju med nominalnim zneskom svojih delnic in tem kapitalom. Trg vrednostnih papirjev Torkov borzni sestanek lahko označimo kot začetek nekega konca - konca nebrzdanih rasti tečajev nekaterih delnic, ki kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze. Tudi na tečaje večine obveznic je značilen njihov rahel padec, zato bi ta del dogajanja na flooru lahko označili kot medvedovski. Drug ekstrem pa je bil porast tečaja delnice Mladinske knjige - Založbe in delnic SKB Ljubljana, kar je borznemu dogajanju dalo še dodatni bikovski čar. Prvi krog trgovanja je bil v znamenju rahlega porasta tečaja obveznic Gorenja, ki se je povečal z 90,0 na 91,5, ponovno se je trgovalo z obveznicami Pošte Ljubljana po tečaju 103,1, padati pa so začeli tečaji obeh občinskih obveznic, to je občine Laško in Zagorje in sicer za 1,2 odstotka pri obveznici Laškega in 0,3 odstotka pri obveznici Zagorja. Tudi Rogaški 1 in Rogaški 2 tečaji iz sestanka v sestanek rahlo drsijo navzdol. Republiška obveznica druge emisije je ohranila nivo 90,9, kljub nekaterim intervencijam po tečaju 91,0, RSL l pa je, glede na svojo stabilnost, zanihala krepko navzdol in se ustavila na tečaju 110,0, kar predstavlja padec za 1,1 odstotka. Delnice že nekaj časa povzročajo dvigovanje pritiska bro-kerjem in tako je bilo tudi tokrat. V uvrščeni kotaciji II se je trgovalo z delnicami Salusa po tečaju 4.200 in leka po tečaju 8.500, na prostem trgu pa je prišlo do preobrata, namreč delnice Dadasa so ostale praktično na isti ravni, prodajale so se po tečaju 15.533 za delnico, kar predstavlja porast za 4,4 odstotka, delnice Nike pa so padle za 20,7 odstotka in se ustavile na tečaju 30.240 za eno delnico. Presenetljivo veliko je bilo posla z Mladinsko knjigo - Založbo po tečaju 2.997, kar predstavlja porast te delnice za 50,2 odstotka, vrednost delnic SKB Ljubljana pa se je povečala za 24,5 odstotka in se prodajala po tečaju 81.875. Skupno ustvarjeni promet s kratkoročnimi in dolgoročnimi vrednostnimi papirji je bil v višini 2,5 milijona DEM, prvič pa se je trgovalo tudi z marčevskimi dvojčki Banke Slovenije po tečaju 119,7. Trg plemenitih kovin V torek je bilo na trgu plemenitih kovin sklenjenih poslov za 26 lotov, tečaj za en gram nepredelanega zlata je nekoliko padel na 1.187, trgovalo pa se je tudi z zlatim denarjem in sicer s pet tisoč tolarskim kovancem Republike Slovenije po tečaju 9.900. Pripravila: Hermina Krt, Brane Čare Koliko je vreden tolar menjalnica valuta, nakupili / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Copia Kranj Creditanstalt N. banka Lj. D-D Publikum Kranj Eros (Stari Mayr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Merkur — Partner Kranj Merkur — Železniška postaja Kranj Mikel Stražišče Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) Sloga Kranj Slovenijarurist Boh. Bistrica Slovenijaturist Jesenice VVilfan Kranj 6137 61,95 8,62 8,75 10/14 61,15 62,15 8,60 8,90 — 61,70 6230 8,65 835 — 61,20 61,70 8,65 8,80 — 61,40 61,94 8,67 830 11/15 6130 62,00 8,70 835 12/16 6130 62,00 8,60 8,80 10/15 61,40 62,09 8,65 8,80 — 61,60 61,90 8,67 8,78 10/14 6135 62,20 835 830 11/16 6130 62,00 8,68 832 9/15 6030 62,70 8,42 831 — 61,70 6138 8,76 8,79 61,70 6138 8,76 8,79 11/16 6135 6135 8,68 8,82 10/15 61,60 6232 8,68 8,79 12/15 61,05 62,10 8,40 8,74 — 61,40 6130 8,65 8,75 — 61,70 6138 8,76 8,79 9/15 6135 62,12 8,64 8,79 — 6030 — 8,43 — — 6130 61,95 8.62 8,73 10/15 6135 6130 8,70 830 — BORZNI POSREDNIKI ki; 064/217*271 bat 294 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Poklicno izobraževanje Kranj, 17. decembra - Gospodarska zbornica Slovenije je v Polj-čah pripravila posvet o poklicnem izobraževanju oziroma o postopnem prevzemanju pristojnosti in odgovornosti socialnega partnerja združenja delodajalcev. Teme posveta so nacionalna klasifikacija poklicev, sistemska ureditev poklicnega izobraževanja in naloge GZS na tem področju. Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur zaračunavata 1 S provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %. Več kratkih seminarjev Kranj, 16. decembra - Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju je letos pripravil 36 seminarjev, v katerih se je izobraževalo 985 menedžerjev, od tega 151 iz tujine. Prihodnje leto bodo pripravili več kratkih seminarjev, ki bodo menedžerjem v pomoč pri reševanju konkretnih problemov. Na kratke seminarje bodo povabili tudi tuje direktorje, ki so znani po svojih dosežkih, predstavili bodo svoje delovne izkušnje in opozorili na probleme, s katerimi so se srečevali pri svojem delu. Center se vse bolj odpira v svet, letos so gostili menedžerjev iz več kot dvajsetih držav, predstavljali so kar 15 odstotkov vseh udeležencev. V programu seminarjev za prihodnje leto je osem enodnevnih delavnic o prestrukturiranju podjetij in sedem delavnic za posamezne gospodarske panoge in sektorje ter šest seminarjev za najvišje vodilne v podjetijih in drugih organizacijah. Posebno novost predstavlja mednarodni podiplomski študij menedžmenta za predsednike (Presidents' MBA). Gre za triletni program, ki poteka v modulih, urnik pa sestavijo posamično za vsakega udeleženca. Potekal bo v angleščini, vsak udeleženec pa bo imel približno osemsto ur predavanj. Pripravili bodo seveda že ustaljene izobraževalne oblike, med simpoziji pa velja omeniti Forum direktorjev Alpe-Jadran, na katerem pričakujejo svetovno znanega profesorja Michaela Porter-ja. detergent za ročno pomivanje posode Moj je prenovljen. Čaka vas v novi preobleki tudi v vaši trgovini. Moj je lep, prijazen in nadvse učinkovit. 40 let zaupanja ZRED PREDPRAZNIČNI POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU • TEKSTIL 15% • OBUTEV, OPREMA ZA ŠPORT 10 % • TEHNIČNO BLAGO 10 % • BELA TEHNIKA 5 % • PREMOG 5% UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Denacionalizacija - pred denacionalizacijo Zemljišča vrnjena, zapleta se pri odškodnini Ustavno sodišče je razveljavilo 92. člen zakona o denacionalizaciji. Radovljica - V občini se že več kot dve leti ukvarjajo s primerom, ki bi ga lahko označili kot "denacionalizacijo pred denacionalizacijo". Nekdanji lastnik kmetije na Srednji Dobravi je bil v povojnem času zaradi nedovoljene trgovine obsojen na zaporno kazen, kot stranska kazen pa mu je bila izrečena tudi zaplemba celotnega premoženja. Lastnik se je vseskozi prizadeval, da bi mu krivico popravili in ga rehabilitirali, pisal med drugim tudi maršalu v Beograd, vendar brez uspeha do 1989. leta, ko mu je Vrhovno sodišče v Ljubljani le dovolilo obnovo kazenskega postopka. Temeljno tožilstvo je umaknilo obtožnico, sodišče pa ustavilo kazenski postopek in razveljavilo prejšnjo sodbo, ki je bila tudi pravna podlaga zaplembe. Občina Radovljica in Gozdno gospodarstvo Bled, ki sta po zaplembi razpolagala s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ter nekdanji lastnik, ki zdaj živi v Radovljici, so novembra predlani sklenili pogodbo o vrnitvi premoženja. Občina in gozdno gospodarstvo sta zemljišča že vrnila, pri izplačilu odškodnine za parcele, ki so jih po zaplembi pozidali in so zdaj v lasti občanov in krajevne skupnosti Srednja Dobrava, pa se je zapletlo. Občina je z nekdanjim lastnikom sklenila odškodninski sporazum. Ker pa je medtem začel veljati zakon o denacionalizaciji, je Javno pravobranilstvo Gorenjske je obvestilo občino, da mora odločati po zakonu, po katerem upravičencu ne pripada odškodnina, temveč obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Da bi bil zaplet še večji, je ustavno sodišče 5. novembra letos razveljavilo 92. člen zakona o denacionalizaciji, po katerem se določbe zakona uporabljajo tudi za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do konca 1958. leta. Ker 92. člen zakona ne velja več, je postopek tam, kjer je nekdaj že bil - pri izplačilu odškodnine za zemljišča, ki jih ni več mogoče vrniti v naravi. Po slovenski ustavi je namreč krivo obsojenemu in vsakomur, ki mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, zagotovljena pravica rehabilitacije, vrnitev zaplenjenega premoženja oz. povrnitev dejanske vrednosti premoženja. Čeprav so se nekateri člani radovljiškega izvršnega sveta na ponedeljkovi seji spraševali, kdo mora nekdanjemu lastniku plačati 5,2 milijona tolarjev odškodnine, pa so pravniki pojasnili, da je zavezanec občina. Izvršni svet je zato sklenil, da bo denar za izplačilo odškodnine zagotovil v proračunu za prihodnje leto. • C. Zaplotnik Janez Šebat, podpredsednik Slovenske kmečke zveze: Z neumnim volom je lažje orati kot s pametnim "Vsem, ki ste glasovali za program in kandidate Slovenske ljudske stranke, bi se najprej zahvalil za zaupanje in podporo. V jeseniški občini je stranka dobila delež, ki ustreza njenemu dejanskemu vplivu ; dobro pa se je izkazala tudi v ostalih gorenjskih občinah. Ker je v kmetijstvu veliko problemov, bo deset poslancev ljudske stranke v državnem zboru imelo zahtevno nalogo, da bo pravilno in učinkovito zastopalo interese slovenskih kmetov. V programu stranke je namreč zapisano, da mora kmečka zveza imeti najmanj 90 odstotkov vpliva na stranko," je dejal Janez Šebat, kmet iz Smokuča pri Žirovnici, sicer pa predsednik jeseniške podružnice SLS in eden izmed treh podpredsednikov Slovenske kmečke zveze pri SLS. Čeprav vsi funkcionarji stranke poudarjate, da ste zadovoljni z volilnimi rezultati, pa je dejstvo, da je stranka dobila na letošnjih volitvah manj podpore kot na prejšnjih. Ali to že pomeni, da bodo kmetje v novem parlamentu slabše zastopani in manj vplivni, kot so bili doslej? "število ni pomembno. Po mojih izkušnjah iz jeseniškega parlamenta bodo vplivni toliko, kolikor bodo glasni in kolikor jim bo druge poslance uspelo prepričati o pravilnosti politike do kmetijstva, zemlje in krajine, pa tudi o tem, da brez kmeta ni kultivirane krajine in da je kmeta (tako kot tudi komunalno službo) treba za negovanje krajine dodatno plačati. Avstrijske kmetije dobivajo 40 odstotkov plače samo zato, ker vztrajajo v hribih in negujejo krajino, švicarske celo 60 odstotkov." * Kje bi raje videli ljudsko stranko: v vladi ali v opoziciji? "Po mojem prepričanju je za stranko bolje, da je v opoziciji in da tiste, ki so zavozili kmetijsko politiko, opozarjamo na napake in jih pozivamo k drugačnemu odnosu in ravnanju." A Agromehanika •ftC^Mf . ^7 64001 KRANJ - Hrastje 52/a Agromehanika prireja v svojem prenovljenem prodajnem poslovno-servisnem centru v Hrastju v predbožičnih dneh 21., 22. in 23.12. hišni sejem Vabimo Vas, da nas obiščete, kjer si boste bogato ponudbo - vse za kmetovalce -verjetno našli kaj primernega. VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU 326-033,324-035 Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. vabi v tovarniško prodajalno v Tržiču (ob tovarni) na NOVOLETNO PRODAJNO AKCIJO masivnega in tapeciranega pohištva 30 % POPUST pri takojšnjem plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA -BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto: vsak dan 9. do 17. ure sobota 9. od 12. ure Veseli bomo vašega obiska "Da je pri nas mleka preveč, je politična parola. Prvič: poraba mleka je v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami še zelo skromna, zato naj vlada raje razmišlja o tem, kako bi povečali porabo. In drugič: tudi k nam se preko Hrvaške uvaža madžarsko mleko, s katerim dobro služijo le trgovci. " "V srednje kmetijske šole bi morali uvesti predmeta nega in varstvo gozdov ter zadružništvo: prvega zato, da bi mlade, prihodnje gospodarje kmetij, naučili gospodarjenja z gozdovi, drugega pa zaradi tega, da bi jim prikazali prednosti združevanja v klasične zadruge. Za dekleta bi morali čimprej odpreti gospodinjsko šolo. Nekatera sicer že obiskujejo podobne šole na avstrijskem Koroškem, vendar bodo kmetije zaradi slabše ekonomike kmetovanja vse težje zmogle plačevati stroške šolanja in bivanja v internatu. Okrog petnajst kmečkih fantov in deklet z Gorenjskega bo na pobudo jeseniške kmečke zveze sredi januarja odšlo na tritedensko prakso na kmetije v okolici Salzburga." Kako ocenjujete kmetijsko politike sedanje vlade in kaj glede na zmago liberalno-demokratske stranke predvidevate v prihodnosti? "Predlagana strategija razvoja kmetijstva v Sloveniji vsebuje tri različice. Ocenjujem, da bi bila za nas najprimernejša tretja varianta, ki zagotavlja okolju prijazno kmetovanje, obdelanost zemlje, kulturni izgled krajine, poseljenost ter nekoliko dražjo hrano. Čeprav parlament strategije še ni obravnaval oz. jo sprejel, pa sedanja vlada že uresničuje drugo varianto, ki vodi v katastrofo, predvsem pa v opuščanje kmetovanja v hribovskih in višinskih predelih, kjer zaradi težjih pridelovalnih razmer ni mogoče tekmovati s svetovno konkurenco. Če se bo ta varianta uresničila, naj bi po nekem scenariju na izpraznjena območja naselili ne-Slovence s slovenskim državljanstvom. Strategija na marsikaterem mestu govori v jeziku "da bi bilo, ko bi bilo..." Kot kaže, pa nihče (ne vlada in ne politične stranke, ki so na predvolilnem zboru v Metliki tudi o kmetijstvu veliko obljubljale) ne bo nič naredil, čeprav bi prav na področju dopol- nilnih dejavnosti lahko veliko storili. Ne zdi se mi pravično, da je v gozdarstvu trikrat več svetovalcev kot v kmetijstvu; še posebej zato ne, ker drevo raste sto let, medtem ko sta v poljedelstvu dva pridelka na leto in ker je velika nevarnost, da nestrokovno kmetovanje povzroči ekološke probleme. V svetu je razmerje drugačno: na dva kmetijska svetovalca pride en gozdarski. Kaj delajo od države delno plačani gozdarski svetovalci oz. nadzorniki, ne vem. Odkar se je naš gozdar pred več kot poldrugim letom upokojil, se novi na naši kmetiji še ni oglasil in ga ne poznam. Podobno bi povedala približno polovica okoliških kmetov." Vlada je odpravila uvozne kontingente in s tem dovolila neomejen uvoz živine in mesa. Ali ni to velika nevarnost za slovensko živinorejo? 'To je namerno uničevanje kmetijstva in zmanjševanje socialne varnosti na kmetijah. Naša mesno predelovalna industrija uvaža presežke, ki se jih države-izvoznice poskušajo znebiti tako, da izvoz močno subvencionirajo. Kmet v Avstriji dobi za liter mleka okrog šest šilingov, v Nemčiji 90 pfenigov, država pa presežke izvaža po polovico nižji ceni. Če gledamo na trenutne koristi, je uvoz po dumpinških cenah ugoden, dolgoročno pa je poguben, saj ob uničevanju domače prireje vodi v večjo odvisnost od drugih držav. Razpolagam s podatki, da so naša mesno-predelovalna podjetja uvažala meso tudi iz Ukrajine oz. celo iz okolice Černobila, ljudje pa zdaj to meso pridno kupujejo." * Na vaši kmetiji se ukvarjate predvsem s prirejo mleka, odkupna cena pa se ni spremenila Že več kot pol leta. Kako shajate? "Odkupna cena je po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije pokrivala januarja 85 odstotkov stroškov prireje, novembra pa le še nekaj več kot 65 odstotkov. Kmetija, ki bo letos oddala okrog sto tisoč litrov mleka, bo zaradi cenovne razlike ob milijon tolarjev dohodka; to pa je vrednost traktorja "Janez", dostavljenega na dom. Podobno nesorazmerje med odkupno ceno in stroški prireje je tudi pri živini. Ker se je katastrski dohodek povečal za 513 odstotkov, so se povečale vse dajatve, ki jim je osnova "KD", zmanjšale pa so se možnosti za pridobitev štipendij, s tem pa tudi za šolanje. To ni sprejemljivo. Bojim se, da vlada razmišlja o tem, da tistih, ki naj bi obdelovali zemljo, ni treba šolati in da je njeno geslo: lažje je orati z neumnim volom kot pa s pametnim."* C. Zaplotnik Tudi novi parlament -precej kmečki in kmetijski Ker novi slovenski parlament dobiva dokončno besedo, je čedalje bolj znano tudi to, kdo bo v državnem zboru in v državnem svetu zastopal kmete in kdo se že po izobrazbi in poklicu razume na kmetijstvo in gozdarstvo. Iz še neuradnega seznama je razvidno, da bo tudi novi parlament precej kmečki in kmetijski. diplomirani inženir agronomije Zoran Madon, ki izhaja iz velike kmetije na Kanalskem vrhu, si- Kmetje pričakujejo, da bodo v državnem zboru imeli največje zaveznike v izkušenih "parlamentarcih", ki so že v minulih dveh letih najglasneje zagovarjali njihove interese in najbolje razumeli kmetijske probleme. To so predsednik Slovenske ljudske stranke, diplomirani inženir agronomije Marjan Podobnik iz Cerknega, dr. Franc Zagožen, predsednik Slovenske kmečke zveze, profesorica biologije, sicer pa kmetica in sekretarka za kmetijstvo v občini Ljubljana - Šiška Mihaela Logar iz Vodic, diplomirani inženir kmetijstva Franc Potočnik iz občine Šmarje pri Jelšah, dr. Ludvik Toplak, doktor pravnih znanosti in dober poznavalec kmetijskega zadružništva in delavskega delničarstva, ter diplomirani inženir kmetijstva Alojz Metelko, vodja proizvodnje v kmetijski zadrugi Trebnje, v kateri se je največ ukvarjal z žlahtnenjem žit in s pridelovanjem semenskega krompirja. Med poslanci Slovenske ljudske stranke je treba omeniti še vsaj dva, ki sta po izobrazbi ali poklicu tesno povezana s kmetijstvom. To sta doktorica veterinarske medicine Metka Karner - Lukač in cer pa je sekretar sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo občine Nova Gorica. V vrstah krščanskih demokratov je najvnetejši zagovornik kmečkih pravic in največji poznavalec kmetijskih problemov kmet Ivan Oman iz Zminca pri Škofji Loki, ki tudi vodi stranki- no kmečko gibanje. Med poslanci liberalno-demokratske stranke so trije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom: inženir gozdarstva Maks Sušek, magister biotehniških znanosti in sedanji kmetijski minister Jože Protner in diplomirani inženir kmetijstva Geza Džuban iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Pomurje. V državnem svetu bosta kmete zastopala Simon Toplak s Ptuja (Zadružna zveza Slovenije) in Evgen Sapač iz Brezovcev pri Pu-concih (Slovenska kmečka zveza), sicer pa so v njem še agronom Aleš Ocepek, ekonomist, vinogradnik in kletar Andrej Hra-stelj, diplomirani agronom Tone Hrovat, sicer tudi ravnatelj srednje kmetijske šole, ter Marcel Štefančič, sekretar kmetijske zadruge. • C. Zaplotnik Iz lanskega popisa prebivalstva in živine V kmetijstvu dela vse manj ljudi Kot ugotavljajo na republiškem zavodu za statistiko, je 1961. leta delalo v kmetijstvu 37 odstotkov aktivnega prebivalstva Slovenije, dvajset let kasneje 13 odstotkov, lani pa samo še 11 odstotkov. Po podatkih lanskega popisa prebivalstva (in živine) je v Sloveniji 157 tisoč kmečkih gospodarstev, od katerih ima vsako povprečno 5,9 hektarja zemlje, od tega 2,5 hektarja obdelovalne. Lani je redilo goveda 81 tisoč gospodinjstev ali kar 20 tisoč manj kot deset let prej-Največ gospodinjstev redi dve govedi. Število rejcev, ki redijo manj kot petnajst govedi, se je zmanjšalo, delež gospodinjstev z več kot petnajstimi govedi pa se je okrepil. Število rejcev konj seje v desetih letih razpolovilo, podobno tudi število konj. Stalež prašičev je bil ob lanskem popisu za 2,4 odstotka večji kot pred desetimi leti, število rejcev pa za pet odstotkov manjše. Največ rejcev ima enega ali dva prašiča.« C. Z. LOG d.o.o. podjetje za proizvodnjo in trgovino, Srednje Bitnje 70, 64209 Žabnica, ter trgovina v Ljubljani, Smartinska c. - javna skladišča - Hala A 10 - južni vhod • generalni zastopnik v Sloveniji za senzorske svetilke, senzorje ter ostali program svetil firme STEINEL • proizvodnja svetil • proizvodnja elektroinstalacijskega materiala • elektroinstalaci|Ske storitve • trgovina z elektromaterialom • v zalogi imamo kable, senzorska svetila, varovalke, stikala in vtičnice Merten po konkurenčnih cenah • Trgovina Log d.o.o., Sr. Bitnje 70. Žabnica je odprta od 9. do 19. ure ob sobotah pa od 9. do 13. ure • Trgovina Log d.o.o. Smartinska c Ljubljana pa je odprta od 10. dod 18. ure ob sobotah pa od 9. do 13 ure Pričakuje Vas trgovina Log v Srednjih Bitnjah 70, Žabnica tel. 064/312-000 ter trgovina Log v Ljubljani - javna skladišča Hala A10-južni vhod. NOVO TUDI V KRANJU HAROLOGIJA brezplačno testiranje las Frizerski salon IVANKA Seljakovo naselje 29 StražtSče - Kranj Tel. 064/312-455 Odprto od 13. do 20. ure, sobota po naročilu! Vesel božič in srečno 1993! VČERAJ TAKŠNI, DANES DRUGAČNI. VČERAJ TAKŠNI OD DANES DRUGAČNI Fly tekoče sredstvo za strojno pranje perila Izdelki imajo tako kot ljudje svoje življenje. Praznujejo svoje obletnice in se spreminjajo. Izdelki*ki ste jih morda doslej poznali pod imeni Fly, Metulj,... so bili včeraj drugačni, kot so danes. Morda ste jih ravno zato sedaj zaman iskali v svoji trgovini. Zato smo se odločili, da vam jih danes predstavimo v novi, lepši preobleki, Oglejte si jih, poiščite jih v svoji trgovini, poskusite jih in se prepričajte o njihovi kakovosti. MOJ tekoče sredstvo za strojno pranje perila Metulj detergent za ročno pranje posode MOJ detergent za ročno pomivanje posode Metuljček mehčalec za perilo ^fhA fh^>^t ^ThC MOJ mehčalec za perilo URKO Kamnik P R A Z . NIČI NI W rffiK \j Sla ' sušilni stroi SP 600 GORENJE 61.344 mikser M 202 GORENJE 2,399 podstavek za mikser GORENJE 1,677 mikser sel 202 GORENJE 4,113 RiilliDrotlik SS101 GORENJE 10.411 kavni mlinček GORENJE 1.818 vari ec lo iie GORENJE 2,909 rezalni stroj SI 501 GORENJE 11.244 rezalni stroi 51 403 GORENJE 3.940 BTV DAEWW00 51cm 43.302 ITV 0AIWW00J5cil 46.912 garnitura KOZARC112 kom 1,225 ari. i e d i ni servis SONJA 7,590 MLINČEK za m elie oreh ov 1,299 2-larifni 3-fozni elekl. števec ISKRA 22,900 žarnice PHILIPS 40-100V7 79.30 elelririiiii kabel PPR 3 X 1.5 53,40 ilifctiliil kabel PPR 3 K 2.5 74,90 vibracijski vrlalnik ISKRA VV 458 9,990 ari. soiralnih svedrov 1-10/19 kom 1.932 rezolke za kovino 178 -UVOZ 298 STIKALA TEM Čatež 25% POPUST ura budi ko ISKRA 893,40 sesalec IS 700 C0B0NA 7,522 prekopne LOPATE 756 r r SANMesene 3,70? mehčalec 41WASCHEWEICH 315,50 oralni arasek J0LLT 3 ko 391 loa efni oooir-UVOI 198 papirne serviete 160 kom-UVOZ 199 umetni snea 5AMPIGNKA 330 N0V0TERM lip 10 cm 338,40 strešna leoenka TIM 10 n 2 1 650.40 ker. aloičke GORENJE. INKER 2 0% POPUST RADIATORJI DE L0NGHI, AKLIMAT, V0GIL N00I * NAJBOLJŠI KREDITNI POGOJI I N PRODAJA NA ČEKE ZA VSE OSTALE NAKUPE l GOTOVINO NAD 12.000 SIT 10% POPUST ZDRAVJA 1 IN OSEBNE SREČE VOŠČIMO kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice, ŽELEZNINA Jesenice, TEHNIKA Mengeš, OPREMA Mengeš flZMn d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana (061) 455-381 ia tel.: (068) 46568 TAR-GARD Trajni cigaretni ustnik z navodi< lom za uporabo in čiščenje. Samo 599 SIT + PTT stroški za dva TAR -GARDA (beli in črni) Najbolje prodajani antinikotinski cigaretni ustnik na svetu - prvič na slovenskem tržišču! Če ste mislili, daje bil prvi proizvod, s katerim so Japonci osvojili svet, tranzistor, se motite! To je bil TAR-GARD, antinikotinski cigaretni ustnik! TAR-GARD je do sedaj najbolj razvito sredstvo v boju za varnejše kajenje. Je zelo pomembno varovalo, ki je razvito tako, da v sebi zadrži tudi do 97% nevarnih cigaretnih snovi, obenem pa ne odvzame bistvenega - arome in okusa cigarete. TAR-GARD tudi omili ali pa celo odpravi značilni kašelj, ki je posledica kajenja, preprečuje pa tudi nikotinsko oblogo na zobeh. Najpomembnejše! Medicinske raziskave so pokazale, da TAR-GARD v veliki meri pomaga pri preprečevanju resnih pljučnih obolenj in ohranitvi normalnih dihalnih sposobnosti. KAKO DELUJE TAR-GARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim skozi odprtino A potuje po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300kmlh. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se nakopiči v notranjosti držaja C. Ohlajen dim nato potuje po deblu tesnila B v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa vaše najljubše cigarete. Poleg elegantnega črnega ustnika dobite tudi prozornega, tako da si lahko sami ogledate delovanje TAR-GARDA. Dokaz, da se nevarne snovi ustavijo, preden pridejo v vaše telo! Cena: 599 SIT + PTT stroški TAR-GARD lahko naročite po pošti na naslov: Diirlo, p.p. 45 61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 271-135 in (068) 46568. TAR-GARD prodaja na slovenskem trgu ekskluzivno podjetje Diirlo d.o.o., Ljubljana. teflrtn d.o.o., p.p. 45, tel.: (061) 455-381, (068) 46568 shujsevaliii caj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Med najpogostejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši! Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjševanju telesne teže, idealne telesne teže pa niso vzdrževali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjševanje apetita, izgubo prekomernega sala, zmanjšuje telesno težo. Nekdanji kitajski velikaši so pili ČANG-SLANG, da so ohranili prožno, zdravo telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG ohranil na Kitajskem do danes - celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da uspete! Naj bo vaše geslo: vitkost, zdravje, uspeh. Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in težave zaradi telesne teže se bodo raztopile. Cena: 599 SIT + PTT stroški ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj kosov TAR-GARD kosov ČANG-ŠLANG Nttro<tfeo pošljite na naslov: Djfelo, p. p. 4S, 81000 Ljubljana ČANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na naslov: Diirlo, p.p. 45,61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 271-135 in (068) 46568. ČANG-ŠLANG prodaja na slovenskem trgu ekskluzivno podjetje Diirlo d.o.o., Ljubljana. d.o.o., p.p. 45 INFORMACIJA ZA DEKLETA Vsa velika svetovna podjetja imajo svoje dekle - model, ki jih predstavlja v medijih, n.pr. REVLON ima Cindv Crawford. NINA RICCI ima Iman, Yves Saint Laurent ima Isabelo Rossellini. Tudi podjetje Diirlo išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo na televiziji (v reklamnih spotih) in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih). Dekle mora izpolnjevati nasledne pogoje: • lep in zdrav videz • uglajeno vedenje • zanimiv nastop • privlačnost • očarljivost % psihološka pripravljenost na breme statusa poznane osebnosti • pripravljenost na profesionalno izvrševanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d.o.o.. p.p. 45, 61000 Ljubljana. Poleg dekleta, ki bo predstavljalo firmo Džirlo, bomo izbrali k 5 deklet, kt bodo članice skupine -DŽIRLO DEKLETA*. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji. Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah ^ ^ poc^ef/a Džirlo, g. I, Džirlo osebno D 'JMMGLAS inštalacije Kidričeva c. 55 Škofja Loka VAM NUDIJO Izvajanje efektroinšialacij H jaki tok " •š&kitok *" • antensken»3#we..__,,_ , tektonske nap^ja^....... istrakjvode # razfična vzrMevaJna in montažmtdefe,ipd. Izvajanje strojnih inštalacij $ centralno ogrevanje # talno ogrevanje # vodovodne inštalacije # plinske inštalacije # prezračevanje # različna vzdrževalna in montažna dela, Ipd. Nakup elektrolnštalacijskega materiala ter materiala za ogrevanje, vodovod in prezračevanje v lastni trgovini na Kidričevi 55. Za vse informacije smo vam na voljo v prodajalni ali komerciali na tel. št.: 632-028 ali 631-271, ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 2. NOVOLETNI GALA KONCERT Festivalna dvorana Bled, 1. januarja 1993, ob 18. uri • Sodelujejo: OLGAGRACELJ - sopran MIRO SOLMAN - tenor MARIJA MLINAR - harfa SIMFONIČNI ORKESTER HTV Dirigent: Loris VOLTORINI Vstopnice v prodaji do 22.12.! Informacije po tel.: 78-842 in 76-315 od 8. do 16. ure. HOTELI IN CASINO BLED kongresno turistična agencija Ribenska 2, Bled NOVE UGODNOSTI ZA ADRIATICOVE ZAVAROVANCE VELJAJO DO KONCA LETA 1993. Vsi, ki ste ali boste do 31. 12. 1992 sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje za splošni paket Al-ZVD (zavarovanje vseh doplačil), ki vam zagotavlja popolno zdravstveno varstvo, boste deležni naslednjih ugodnosti: • Za KOLEKTIVNA ZAVAROVANJA v podjetjih in zavodih, kjer je večina zaposlenih včlanjena v sindikate, VSEM ZAPOSLENIM IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM priznamo enotni 31 % popust Premija za januar 1993 tako znaša 683 tolarjev. ■ Vsem INDIVIDUALNIM SKLENITELJEM, tudi ustim, ki ste zavarovanje že sklenili, priznavamo še dodatni 7 % promocijski popust. ■ UPOKOJENKAM IN UPOKOJENCEM priznavamo še dodatni 7 % popust. Premija za januar 1993 tako znaša 718 tolarjev. Naštete ugodnosti veljajo za vse, ki boste prostovoljno zdravstveno zavarovanje sklenili do 31. 12. 1992, priznavali pa Vam jih bomo celo prihodnje leto. Vsa podrobna pojasnila dobite v kateri koli od več kot štiridesetih Adriaticovih poslovnih enot ali pooblaščenih agencij v Sloveniji. Adriatic • Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Tudi jeseniški hokejski navijači ne zaslužijo finala Osmo mesto je pričakovano Jesenice, Ljubljana, 16. decembra - S 30. kolom alpske hokejske lige so se jeseniški hokejisti dostojno poslovili od letošnjega nastopanja v tem vse bolj zanimivem tekmovanju. Na domačem ledu so namreč visoko premagali ekipo Allegheja (ki je eden od štirih finalistov alpske lige) z 9 : 3 (4:1, 4:1, 1:1). Tako so na koncu osvojili načrtovano sredino lestvice, osmo mesto med šestnajstimi ekipami, do igranja v finalu, ki bo ta konec tedna, pa jim je zmanjkalo pet točk (osvojili so jih 34). Ekipa Acroni Jesenic je imela v trimesečnem nastopanju z najboljšimi avstrijskimi in italijanskimi ekipami boljše in slabše "trenutke". Kot je na tiskovni konferenci po končani alpski ligi poudaril tehnični direktor kluba Franc Smolej, pa je treba vedeti, da je bilo igranje tridesetih tekem v treh me- secih precej naporno, saj so hokejisti kar 195 ur presedeli na vožnjah v avtobusu. Moštvo so ob tem pestile tudi poškodbe, nekajkrat so jih oškodovali sodniki, pa tudi s podporo domačih navijačev niso bili najbolj zadovoljni. Čeprav je v povprečju na domače tekme prihajalo 2680 gledalcev, le-ti Državno hokejsko prvenstvo V torek pa zares! Kranj, 16.decembra - Minuli torek je bilo odigrano še zadnje, dvajseto kolo, prvega dela letošnjega prvenstva v slovenski hokejski ligi. V Kranju je Triglav zanesljivo ugnal Slavijo Beton CO z rezultatom 4 : 2 (3:0, 0:0, 1:2), Bled pa je po dobri »gri slavil v Celju z rezultatom 2 : 6 (1:2, 1:1, 0:3). Ker je bila hkrati zadnja tekma alpske lige na Jesenicah, so na gostovanje k Olimpiji ponovno odšli jeseniški mladinci, ki pa seveda niso mogli narediti več kot častno izgubiti s prvo ekipo Olim-Pije Hertz. Rezultat je bil 17 : 0 (8:0, 5:0, 4:0). Tako so po prvem delu prvenstva pričakovano na vrhu razpredelnice Olimpija Hertz, drugi je Bled, tretji Celje, četrte Acroni Jesenice, peti Triglav in šesta Slavija Beton. Danes bo odigrano še zaostalo kolo med Slavijo Beton in Bledom, prihodnji teden pa se začenja zares, saj v drugi del prvenstva štartajo popolne ekipe. Tako bodo v torek, 22. decembra, igrali Bled - Celje (tekma bo ob 19. uri na Bledu), ter Triglav in Slavija Beton (tekma bo ob 18. uri v Kranju). Prvi veliki derbi pa bo v Ljubljani, kjer se bosta v sredo, 23. decembra, pred TV kamerami pomerila večna tekmeca Olimpija Hertz in Acroni Jesenice. • V. Stanovnik Partizanske smučine so oživele Pokljuka, 12. decembra - Ob 49-obletnici tragedije 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku na Pokljuki je bilo tudi letos orga- zirano tradicionalno tekmovanje nekdanjih borcev in aktivistov ter pionirjev v smučarskih tekih. Starejši borci in ženske tekmovalke so tekli na 3 km, mlajši tekmovalci pa na 5 km dolgi progi. Okrog 40 pionirjev - tekačev iz Ljubljane, s Primorskega in z Gorenjskega Pa je ta teden na Pokljuki izkoristilo za trening. Tekmovalke so bile le 4: 1. je oila Cilka Ribnikar, 2. Ivanka Kokali, 3. Zora Konic in 4. Angelca Smit. Med starejšimi borci je bil 1. Janez Lušjna - Mali, 2. Ivan Štu-lar - Čiro (90-odstotni invalid!), 3. Stanislav Bobek. Mlajši borci so se zvrstili takole: 1. Ivan Cerkovnik, 2. Milan Pivk in 2. Sašo Uzar. Nekdanji borci in aktivisti so za organizacijo tekmovanja hvaležni Borutu Farčniku, vodji strokovnih služb Športne zveze Kranj in Janezu Pavšiču, ki je postavil progo. Seveda pa gre zahvala za organizacijo tekem tudi soborcema Francu Smitu z Bleda in Milošu Rutarju, ki vsakič poskrbita za prijetno vzdušje tekmovalcev na progi in veselo zimsko tovarniško srečanje. # D.D. Partizanske smučine so oživele. Začno se s teki na Pokljuki, sledil ho Cerkljanski tek, februarja pa smučarsko tekmovanje v parizan-skem Cerknem. Na sliki je del sobotnih tekmovalcev s Pokljuke. -Foto: D.D. Vabila, prireditve Pokal gorenjske v kegljanju - Jutri, 19. decembra, se začenja tekmovanje za Pokal gorenjske v kegljanju. Za nastop se je prijavilo yseh devet gorenjskih klubov. V predkolu igrata Elan in S. Jenko, v četrtfinalu pa Lubnik - Sava, Kr. Gora - Ljubelj ter Triglav -Adergas. Vse tekme bodo jutri ob 16. uri na kegljiščih domačinov. Četrta tekma v četrfinalu bo na sporedu kasneje, igrale pa hodo Jesenice in zmagovalec tekme med Elanom in S. Jenkom. • T. Bolka Košarkarski spored -V I. SKL za moške, rdeče skupina, košarkarji Kokre Lipja to soboto doma gostijo ekipo savinjske Polzele. Tekma bo ob 20. uri v dvorani na Planini. Domačinke so tudi igralke Odeje Marmorja, ki v I. SKL za ženske v soboto doma gostijo ?kipo Jezica mlade. Tekma bo ob 20. uri v dvorani Poden v Škofji Loki. Kranjčanke gostujejo pri Jezici. V II. moški SKL - zahod ekipa Didakte iz Radovljice gostuje v Borovnici, Jeseničani pa v Jjdeljo ob 17. uri gostijo Z. Črnomelj. V III. SKL člani Odeje -"Marmorja v soboto ob 18. uri v dvorani Poden gostijo ekipo Vrtička RCG. Pionirski finale v Škofji Loki - To soboto in nedeljo bo v škofjeloški dvorani Poden odigran košarkarski klubski finale za pionirje, astopile bodo ekipe Miklavža, Domžal, Polzele in Odeje Mar- N morja." Smučarski sejem v Radovljici - Smučarski klub Radovljica bo ko-°ec tega tedna organiziral sejem zimskošportne opreme. V telo-adnici Športnega društva Radovljica se je sejem smučarske °Preme začel včeraj, odprt pa ho še danes od 15. do 19. ure, jutri °°- 9. fcntts pa je po prvi oceni za poldrugi milijon tolarjev. Cesta je bila za promet zaprta dve uri, obvoz je bil speljan prek Šenčurja, Srednje vasi in Cerkelj. Policisti UNZ Kranj na črno točko pri brniškem letališču opozarjajo že nekaj let. Lani si je komisija, v kateri so bili tudi predstavniki republiške uprave za ceste ter prometne inšpekcije, nevarni odsek ogledala, se zedi-nila, da so odstavni pasovi nujni, vendar je, žal, ostalo le pri zaključkih. Po podatkih Cestnega podjetja Kranj je ta cesta na vsej Gorenjski najbolj obremenjena, saj po njej vsak dan pelje povprečno 18.000 vozil. • H. J. Za neumnosti otrok odgovorni starši Praznično "pokanje" le po pameti Božični in novoletni prazniki so pred durmi, tudi tokrat bodo bržkone pospremljeni z obilnim pokanjem petard in barvnimi ognjemeti raket. Vse to je seveda zabavno, številne nesreče iz preteklosti pa svarijo, da (lahko) tudi nevarno. SJovenci, ki pred prazniki mrzlično kupujejo petarde in druge pirotehnične izdelke po avstrijskih in italijanskih trgovinah, bodo ob vrnitvi v državo lahko ostali brez dragocenega blaga. Cariniki in mejni policisti bodo namreč letos še posebej budni, saj uvoz tovrstnih eksplozivnih izdelkov posameznikom ni dovoljen. Prepovedano jih je tudi prodajati na bolšjih trgih, stojnicah, zasebnih trgovinah. S preprečevanjem nekontroliranega metanja petard in različnih raket se ukvarja predvsem policija. Za pomoč dobiva "pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja", ki bo začel veljati v soboto. Pravilnik med drugim opredeljuje odgovornost staršev oziroma skrbnikov za početje otrok, ki smejo metati in izstreljevati pirotehnične izdelke samo pod njihovim nadzorstvom, in to tako, na takih mestih, da ne bo ogrožena varnost ljudi in premoženja. Praznično pokanje torej ni prepovedano, potrebne pa bo nekaj več pameti, kot je je bilo marsikje minula leta • H. J. AVTOKLEPARSTVO MATEVŽ RIBNIKAR Jezerska cesta 86/B, Kranj, telefon: 064/242-682 HVALA ZA ZAUPANJE, SE PRIPOROČAMO! jjIPROH #«Hdoo,TRŽIČ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju tel. 222-268 vam nudi pohištvo priznanih proizvajalcev po posebno ugodnih cenah KUHINJE Marles, Svea 35 % popust pri gotovinskem plačilu Gorenje 30 % popust pri gotovinskem plačilu SPALNICE iz Brežic Avona Lux za 94.116,00 SIT Avona Rose za 98.208,00 SIT STROKOVNA POSTREŽBA -BREZPLAČNA DOSTAVA ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993! qf Pr,POROČAMO zavarovalnica tilia dede Odslej tudi v Kranju na Likozarjevi la, telefon infax 0641214-976, Našli nas boste v poslovni stavbi Gorenjske obrtne zadruge, v neposredni bližini Doma obrtnikov ter Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Pričakujemo vas! Charles Webb 74 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "No, katere?" "Nisi še pripravljen, da bi bil poročen," je dejala. "Zakaj pa ne?" • "Pač nisi," je rekla. "Premlad si." "Daj no!" "Benjamin, najprej bi moral narediti še kaj drugega," je rekla. "Preden se zvežeš v zakon, bi moral storiti še kaj drugega." "Kaj na primer?" "Ne vem," je rekla. "Včeraj si govoril o potovanju." "Nočem iti v Kanado!" "No, ne v Kanado," je rekla, "v druge kraje." "Katere druge kraje?" "Okoli sveta," je rekla. "V Afriko. Azijo ... Na kakega od teh kontinentov." "Nimam nobene potrebe videti teh kontinentov!" "Ampak kaj ne bi bilo vznemirljivo?" je nadaljevala. "Videti različne dežele in različne ljudi in tako naprej." Benjamin je odkimal. "To je noro!" je rekel. "Kako sva prišla na to?" "Ali si tega ne želiš početi?" "Hudiča, ne!" "Ampak zakaj ne?" "Zato ker si ne!" je rekel. "Ampak rad bi vedel, kako si prišla na to." "No, mislim samo, da zapravljaš čas, ko posedaš v tej sobi," je rekla. "Ali pa ko v sobi posedaš z menoj in me prepričuješ, naj se poročiva." "Prav," je rekel, "še vedno ne vem, kako sva prišla na to, nimam pa nikakršnega namena skakati naokrog po svetu in hrepeneče gledati domorodce in kmete ali karkoli si že imela v mislih. No, se boš poročila z menoj ali ne?" "Ne vem," je odgovorila. "No, da slišiva še kakšno tvojih pripomb." "Nimam nobene več." "Potem se pa poročiva!" Spustila je pogled k svojim kolenom in ni odgovorila. Benjamin jo je prijel za roko. "Poglej," je rekel. "Zamislil sem si, kako bova naredila. Najprej bova ... ali bi me lahko poslušala, Elaine?" Pokimala je. "Prav," je rekel. "Zjutraj greva najprej dol in si dava pregledat kri." "Benjamin, jaz nisem ..." "Boš samo minutko poslušala?" Pokimala je. "Torej, zjutraj si bova dala pregledat kri. Potem si bova pri' skrbela rojstna lista. Jaz imam svojega po naključju že s seboj-Kje pa je tvoj?" "Doma." "Kje doma?" "V predalu." "V katerem predalu?" "Kaj?" "Ali mi boš, prosim, povedala, v katerem predalu?" "V dnevni sobi." "V redu," je rekel Benjamin. "Torej bom jutri zvečer letel tja dol." "Kaj boš?" je vzkliknila in se zazrla vanj. "Da ga dobim." "Letel boš k nam domov?" "Tako je. Ponoči ga bom vzel." "Vtihotapil se boš v našo hišo?" "Tako je." Elaine ga je gledala izpod čela. "To je nekaj najbolj neunv nega, kar sem kdaj slišala!" je rekla. "Zakaj pa naj bi bilo tako neumno?" "Ker bom preprosto telefonirala očetu, pa ga bo posla' sem." "No, dokler se ne poročiva, jima tega ne moreva povedati." "Ah!" "Torej je vse dogovorjeno!" "Povedala sem ti že, da se še nisem odločila!" "Vem," je rekel. "Ampak tako bova naredila!" Vstal je in se sprehodil po sobi do vrat omare, da bi potipal nogavico, ki se je sušila na kljuki. "Predvidevam, da imaš hišni ključ in vse," je de' jal. 'Benjamin?" "Kaj?" PRESTIGE TRGOVINA in servis dvokoles na Kovorski cesti 21, v Bistrici pri Tržiču, nudi veliko izbiro gorskih in ostalih koles ter dodatne opreme iz uvoza. Prodaja na 3 čeke. Decembra od 10 do 15 % popusta. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 064/51-923. Obiščite nas!_ BIO FIT center Koritno pri Bledu vam nudi rekreacijo, pridobivanje in ohranjanje kondicije ter zdravo hujšanje v našem fit-ness centru, savni (masaža), dvorani za namizni tenis in aerobiko. Odprto imamo od 16. do 23. ure, informacije in rezervacije Po telefonu 76-141. Po telefonu 76-141. POROČNE OBLEKE z dodatki izposojamo. V zalogi imamo tudi moške obleke. Trgovina QU!CK, Vavta vas 20, pri Novem mestu, tel.: 068/85-425 Imate trdo kožo na podplatih, kurja očesa, vraščene nohte, ali pa so vaše noge potrebne le masaže? Strokovno vam pomaga pedikerka, tel.: 46-369 _ JELOVICA MALI OCLflSI 217-960 NE PREZRITE!!! V mesecu decembru HALL0 PIZZA NAGRAJUJE! KUPON DELOVTU CAS: VSAK DA« OD 850 • 22* NEDELJA OD II00 - 22l ŽREBANJE ZA SUPER PIZZ0 VEČ KOT 52 SUPER NAGRAD VIDEOREKORDER, VIKEND V KRANJSKI GORI (apartmaji PRUSNIK) pizza, pizza, pizza... in še kaj! S priloženim kuponom imajo naročniki GORENJSKEGA GLASA 5 % popust! APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, 2 garancijo, ugodno prodam. g 215-650_18028 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno. Prodam, g 632-595_19074 GLASBENI STOLP Samsung, CD, daljinski, nov, prodam. g. 70-302 __19103 ŠTEDILNIK na trda goriva in CIR-KULAR zelo poceni prodam. g 422-735_19147 VERIŽNO DVIGALO, nostilnost 1 t. Prodam. g 43-444_19148 MOTOKULTIVATOR Diesel, z rol-bo, cena po dogovoru, prodam. «43-014_19158 SKUBILNIK za piščance prodam. Suhadole 12, Komenda 19170 ŠTEDILNIK, nerabljen, 2 plin, 2 elektrika, prodam. g 620-701 __19172 KUPPERBUSCH, nov, in malo ra-bljen KUPPERBUSCH prodam. g 531142_19177 trajnožarečo peC Kupper-busch, malo rabljeno, ugodno prodam g 217-253 19188 SEKULAR prodam. 714-117 19202 Mini glasbeni stolp, nov, z gramofonom, ugodno prodam. g 211-882, od 12 do 16. ure 19213 PLETILNI STROJ Passap - dvoma-Jjk dvoredni, ugodno prodam. g /^289, Bled_19226 Električni VILIČAR Primat, z viso-k'm teleskopom in nosilnostjo 850 k9. prodam. Rihteršič. g 66-257 TRAJNOŽAREČO PEČ, staro 2 leti, prodam. Ajdovec, Golnik 47 19241 TELEFAX Panasonic, nov, in REGISTER BLAGAJNO, prodam. g 327-564 in 326-831, popoldne __19248 JONSERED ŽAGO 670 profesio-nal, novo, prodam. g 51-038, zvečer_19249 TELEFUNKEN RADIOAPARAT, kvaliteten, nov, prodam. g 51-038, zvečer_19250 KUPPERBUSCH, nov, prodam. Frankovo 164, stanovanje 15, Škofja Loka, nedelja dopoldan 19252 PRALNI STROJ Zoppas, potreben popravila, celega ali po delih, pro-dam. g 213-703_19256 PEČ za etažno centralno ogreva-nje TVT 17 K ugodno prodam. g 801-446_19273 PRALNI STROJ Gorenje, rabljen, SUŠILNO električno stensko HAV-BO za sušenje perila in BOJLER, 80 I, stoječi, nov, ugodno prodam. g 41-417_19277 PLETILNI STROJ Biostandard prodam, g 326-741_19282 OJAČEVALEC Gi takord prodam. g 326-741_19284 Dva BOJLERJA Gorenje, 10 in 80 I, prodam. Vardič, Kriška 5, Drulov-ka, Kranj 19286 PEČ Tam Stadler, za centralno ogrevanje, 35.000 Kcal, prodam. g 41-905_19293 KUPPERBUSCH, dobro ohranjen, in TRAJNOŽAREČO PEČ, prodam. g 725-534_19307 ZAMRZOVALNO OMARO prodam za polovično ceno. g 620-259 _19308 TRAJNOŽAREČO PEČ prodam, g 66-715_19310 MOTOKULTIVATOR Honda 425, s frezo, nov, nerabljen, ugodno prodam, g 241-231_19330 ŠTEDILNIK Gorenje na trda goriva prodam. Zg. Bitnje 130, blizu Pu-škarne 19332 HIDROFOR, še zapakiran, švedske izdelave, prodam, g 312-419 _19341 TROSILEC GNOJA Sip 35 V, malo rabljen, ugodno prodam. Pipanova 40, Šenčur 19345 TV JVC, ekran 37 cm, ugodno prodam, g 49-442 19350 RAČUNALNIK 286 AT, različni pro-grami, cena 800 DEM, prodam, g 45-301 19358 CAMCORDER JVC 323, VHS - C, 3 lux, 8-kratni zum, digital servo, 1 kg, nov, ugodno prodam. « 872-519_19359 ŠTEDILNIK Gorenje, kombiniran, 2 plin, 4 elektrika, primeren za vikend, prodam, g 216-322 19362 PRALNI STROJ Gorenje, starejši, potreben manjšega popravila, cena po dogovoru, prodam, g 216 322_._19363 VIDEORECORDER Anipech, star eno leto, cena 500 DEM, prodam, g 323-617_19373 PRALNI STROJ Unis ugodno prodam, g 84-062_19375 TRAKTOR Ferguson 335, z enoosno prikolico, prodam. « 736-459 VERIŽNO DVIGALO, 3.200 kg, novo, zamenjam za kosilnico, g 78-598_19404 Barvni in črnobeli TV in ŠIVALNI STROJ ugodno prodam, g 621-336_19406 Barvni TELEVIZOR Iskra, letnik 1986, cena 350 DEM, prodam, g 311-711_19412 MIZNI REZKALNI STROJ prodam, g 65-890_19413 Barvni TELEVIZOR ITT Schaub Lo-renc prodam. Mavčiče 95, « 401-037 _19418 VODNO ČRPALKO, trofazno, pro-dam. g 632-229_19425 ČEVUARSKI ŠIVALNI STROJ (ci-linderca) Durkopp prodam. « 310-836 _19445 Sobno PEČ na olje Emo 7.500, no-vo, prodam, g 422-040 19448 Barvni TV Iskra Azur prodam, g 214-628_19453 ŠTEDILNIK 2 x plin, kupim. g> 422-529, Mežek Rajko 19457 AVTOZVOČNIKE JVC, nove, 40 V, prodam, g 323-916_19475 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, malo rabljeno, prodam. « 621-601_19491 GLASBILA Klavirsko HARMONIKO Melodia, 80 basno, s kovčkom, prodam. « 401-131_19171 CR. MATERIAL Montažno gradbeno BARAKO, v izmeri 6 x 3.5 x 3 m, poceni pro-dam. g- 242-283_19040 OKNA, 120 x 140, rabljena, poceni prodam. Benedik, Gorenjesavska 43, Kranj_19366 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Šoštarič, Begunjska 8, Kranj 18839 IZOBRAŽUJEMO: DOS, WORD-STAR, QPRO, PARADOX in nudimo tečaj za detektive. « 328-158 _18927 INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. g 213-644, Matjaž _19042 INSTRUKCIJE iz matematike, elektrotehnike in računalništva za vse srednje šole nudi študent Elektro Fakultete, g 738-001, po 17. uri__19221 Učitelj uspešno INSTRUIRA mate-matiko in fiziko. g1 311-473 ali 631-523_19227 PRIVATNI POUK ANGLEŠČINE. Učence 4. razredov OŠ vpisujemo v začetni tečaj. Uspeh zagotovljen, g 214-341 19347 KUPIM Kostanjeve DESKE debeline 2 cm, 2.5 cm in 3 cm, kupim, g 725-431 _18654 HLODOVINO smreke, bukve, jesena, javora, kupim, g 58-094 19134 HLADILNIK za Fiat 132 Diesel ali Peugeot 505 Diesel, kupim, g 68-650_19185 Mizarsko MIZO - PONK, novo, ku-pim. g 57-257_19197 KASETO Franceta Flereta ali Ljudski Godci kupim, g 216-634 19218 Smrekovo in bukovo HLODOVINO kupim, m 41-100_19289 KOMBI Citroen C 25 D Furgon, ohranjen, kupim, g 215-211 19302 RACMANA gluhoneme pasme kupim, g 620-160_19309 TELIČKA, starega 10 dni, kupim, g 65 342_19322 Smrekove, borove in macesnove HLODE kupim g 64 103 19325 GOLF, od letnika 1988 do 1990, bencinar, 3 vrata, kupim, g 70-731_19338 AVTO, karamboliran, kupim. Pla-čam v DEM, g 733-773 19356 BIKCA simetalca, starega do 10 dni, kupim, g 421-056 19369 SAMARO, 5 vrat, cena do 5 500 DEM, kupim. g 401-275 19371 Dva BIKCA simentalca, od 200 do 280kg, kupim, g 241-841 19416 STANOVANJE v Kranju, 2-sobno, takoj vseljivo, lahko tudi stanovanjsko pravico, kupim. g 214-370 19436 •----......w*<; / 22 Š/ ■/ w ki je vreden več kot 1.000,00 S popust pri nakupu akumulatorjev je 1 06 Mjl! tarezjsfačrta vo/acttfe^.^urrijjJatorja: /// { brezplačni; preglecfttl^^ brezplačna zamenjava Hladilne tek:o.r^e-;:.;":*-::; FIAT 127, ohranjen, kupim, g 57-921_19443 Dvojno POMIVALNO KORITO s pultom, metersko, kupim, g 713-278 19456 LOKALI POSLOVNI PROSTOR, 70 kvad. m, primeren za predstavništvo - računalniško ali izobraževalno dejavnost, s telefonom, WC in parkirnim prostorom, dajemo v najem. Inf. AMD Kranj, Koroška 53/d, 725-229 19232 SNEŽNE VERIGE za osebni avto VW ugodno prodam.« 216-120 __19235 OPRAVIČILO! FRANCKI KRIŽNAR se opravičujem za izrečene žaljive j besede. Križnar Dragica 19258 1' TAPISERIJE kolekcije "Skrivnost J sistema univerzalnega znanja in večne mladosti" prodam, g l 310-588_19266 Suhe smrekove PLOHE prodam. Zadnikar, Zalog 10, Golnik, g 46-138_19294 KANTO za smeti, 240 I, rosfrei, cena 13.000 SIT, prodam, g 242-403 _19297 Smrekove HLODE, 5 kub. m, pro-dam.g 714-940_19313 Suhe smrekove OBLOGE (OPA2), raznih dolžin in širin, ter LADIJSKI POD, prodam, g 64-103 19337 Nerabljeno PRIKOLICO za osebni avto prodam, g 64-153, Mohorič, Dolenja vat 66_19351 PRIKOLICO za hlode, s hiapom ali brez, prodam, g 64-248 19353 BOBNE za ribanje repe in sadja ! prodam. Kogovšek, Repnje 46, Vo- dice.g 061/824-156_19355 Zbiram RAZGLEDNICE, PROSPEKTE, na katerih so "spake" - grimase. * 325-638, Tomaž 19378 Suha bukova DRVA, 4 m, prodam. g 720-130_19391 BUTARE za krušno peč prodam. g 622-479_19420 Kmetje pozor! Prodam KOŠE za seno. g 45-545 19426 SENO prodam, g 64-032 19444 Smrekove PLOHE, debeline 5 cm in 8 cm, prodam, g 64-032 19446 Hrastov SOD, zdrav, 280 I, rabljen, prodam, g 422-040 19450 Dve hrastove KADI, obe 400 I, prodam. Žerovnik, Valburga 14, Smlednik_19452 Govejo ustrojeno KOŽO prodam, g 66-306 19458 IZBRANA OBLAČILA ZA NAJMLAJŠE IN NAJMANJŠE OD 0 DO 2 LET POSEBNA PONUDBA: svečana oblačila za krst ODPRTO: od 10. do 13. in od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE HIŠA LANC0 V PASAŽI KINA STORŽIČ Svojim strankam in naključnim bralcem želim skrivnost božičnega miru ter srečno in uspešno novo leto 1993! SLIKOPLESKARSTVO Anton Mravinec DRVARSTVO ® (064) 241-829 Izvajamo: - žaganje, cepljenje drv - razrez, razvoz drv. SE PRIPOROČAMO! PRIDELKI Krmilni KROMPIR, 500 kg, prodam. Sp Brnik 3, Cerklje 19157 Orehova JEDRCA in JABOLKA prodam « 45-223_19183 VINO, belo, domače (vipavski okoliš), prodam, g 065/48-413, zveče^_19184 VINO, belo in črno, prodam. Sr. Dobrava 14, Kropa, g 736-619 _19245 JABOLKA voščenke, neškroplje-na, prodam. Voglje, g 49-355 _19340 VINO, rdeče, domače, prodam. « 422-767_19349 Jedilni KROMPIR Desiree in rdečo PESO prodam, g 422-610 19352 Jedilni KROMPIR prodam, g 401-167_19429 JABOLKA voščenke, bobovec, prodam. Sp. Duplje 72, g 47-607 19483 POSESTI Obnovljeno dvostanovanjsko HIŠO v Ljubnem ugodno prodam. g 327-067_19128 HIŠO na lepi lokaciji v Kranju prodam. « 631 -520 19280 PRIREDITVE GLASBO za ohceti, silvestrovanje in zabave nudi TRIO VAL. g 421-498 _18739 PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje srednješolce v maturantske tečaje, g 41-581_18982 TRIO igra na ohcetih, zaključnih zabavah. Veliko petja, g 70-015 __19323 PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje v vse plesne zvrsti, g 41-581 19473 POSLOVNI STIKI Sprejemamo VLOGE posojilodajalcev. Garancije zagotovljene, obresti 5 % mesečno. g> 211-882, od 12. do 16. ure_19215 POZNANSTVA AFRODITA ženitna posredovalnica iz Kranja vabi vse osamljene, posebej pa kmečke ženske, brezposelne, dekleta do 35 let, za katere je brezplačno, obenem pa vabi na zabavo 26/12/1992. g 324 258 in 51-245_18825 RAZNO PRODAM VARILNI APARAT CO 2 MM 160, rabljeno KUHINJO s štedilnikom in TELEFONSKO ŠTEVILKO v Kranju, prodam, g 45-393 )9142 SEDEŽNO GARNITURO in ležeč 80 I BOJLER ugodno prodam, g 622-813_19154 KOTEL za žganje, 100 I, in GOLF, letnik 1984, cena 7.000 DEM, prodam. Medvoška 10, Medvode, g 061/611-558 _19204 GOBELIN Družina jelena in LOVSKO OBLEKO prodam, g 712-019 PUNTE, dolžine 3 m, LATE za ko-zolec in FIŽOLOVKE prodam, g 41 -262_19237 Zimska JABOLKA, suha trda DRVA ter suhe smrekove DESKE, 5 cm, prodam. Sp. Duplje 56 19260 ČRPALKO, pretok 550 I, in SKRI-NJO, staro 154 let, prodam, g 214-072_._19290 SUŠILNO AVBO Rovventa s stoja-lom in PING-PONG MIZO prodam. g 802-582_19311 Zidano GARAŽO v Radovljici, v Cankarjevem naselju, in osebni avto HYUNDAI PONY 1.3, star dve leti, prodam, g 714-372, po 15. uri NARAVNI PREPARATI, STROKOVNOST, ESTETIKA IN PREDVSEM ZDRAV IZGLED OBRAZA IN TELESA KOZMETIČNI SALON, METKA KRIVIC BEGUNIE, ZGOŠA 22, 733-232 NEGA OBRAZA, LIMFNA DRENAŽA, AROMA TERAPIJA, DEPILACIJA ZIDK TRGOVINA Tavčarjeva 29, Kranj, TEL: 211-340 oblačila za dojenčke otroške bunde, trenirke, pižame, majice... metrsko blago vrhunske kvalitete v modnih vzorcih VSE PO UGODNIH CENAH! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 19931 RENAULT w TERMOAKUMULACIJSKO PECT 2.5 KW, motorno kolo JAWA 350, motorno kolo M 14 in CIRKULAR za žaganje drv diesel, vse lepo ohranjeno, prodam. Latič Ferdinand, Prešernova 4, Radovljica _19434 Hrastov, bukov, lamelni in klasični PARKET ter hrastove, jesenove PLOHE in DESKE prodam. « 631-197_19470 STENSKO URO, novo, in HARMONIKO, 120 basno, prodam, g 312-101_19476 STAN. OPREMA Garderobno OMARO, dolžina 2 m, prodam. « 323-402, od 19. do 20.30 ure_19194 Italijansko SPALNICO ter PRED-SOBO prodam. g 211-882, od 12. do 16. ure _19214 Dvojno LEŽIŠČE - POGRAD iz ma-sivnega lesa z jogijem prodam. « 52-281_ 19278 KAVČ in otroško POSTELJO pro-dam. g" 57-327 19339 KUHINJO, nerabljeno, prodam. S 620-701_19397 Kuhinjsko MIZO s štirimi STOLI, neraztegljiv TROSED ter dve POSTELJI z jogijem, prodam. Rudija Papeža 34, stanovanje 11, Kranj __19424 POHIŠTVO za dnevno sobo, novo, prodam, g 401-167 19430 SPALNICO Lili, novo, še zapakira no, prodam 30 % ceneje. Štikič, Kropa 3/b, stanovanje 27 19472 MIZO, okroglo - ovalno, črno, 4 STOLE in barvno TELEVIZIJO, ugodno prodam. Špikova 11, Dru-lovka_19497 ŠPORT_ SMUČI Head, 150 cm, z okovjem, in PANCERJE, št. 37, prodam g 328-361_19129 Smučarsko OPREMO, komplet, št. 37, s kombinezonom, prodam, g 422 314_19274 STORITVE ŠTAMPI U KE in ZLATOTISK, Kranj,, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite takoj, g 064/217-424_18031 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga-rancija dve leti. Plačilo na dva čeka. S> 66-052 18531 SREČNO KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 tel.: 326-995 Del. čas od 8. - 19. ure sobota od 8. - 12. ure SREČNO ti DANES 18.12. 92 10% BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST ZA GOTOVINO za lastnike kartice »BIBA« pa še dodatnih 10 % TUDI V PRAZNIČNIH DNEH SMO BOGATO ZALOŽENI! # ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti Našim zvestim kupcem se zah val ju jemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike in veliko uspehov v letu 1993! _ ŽALUZIJE, lamelne zavese, plise in rolete, izdelujemo in montiramo. RONO NOGRAŠEK, Milje 13, 64212 Visoko, « 43-345 in 061/651-247. Izvedbe senčil si lahko ogledate na Miljah, v sredo od 10. do 16. ure ali po dogovoru _18570 J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, ® 329-886 _18571 POPRAVILA in OBNOVA električnih navitij, rotorjev in statorjev raznih elektromotorjev, avtodi-nam, altenatorjev, brisalcev, električnega ročnega orodja znamk MAKITA, METABO, ISKRA, BOSCH, HILTI, BLACK & DECKER, ter popravila gospodinjskih aparatov, sesalcev, pralnih strojev, mik-serjev itd. NA ZALOGI imamo ze obnovljene ROTORJE za ročna orodja in razne rezervne dele. NAROČILA: Inf. g 064/323-118, OSEBNO: ELEKTROMEHANIKA BREMEC, Gubčeva 1, Kranj 18680 SLIKOPLESKARSKA DELA, 15 % popust, upokojenci dodatnih 5 %. g 59-109_18715 POLAGANJE parketa in PVC po-dov. Poceni, kvaliteta. ® 329-202 _18730 Bolečine, migrena, astma, klimak-terične težave, odvajanje kajenja, hujšanje. g 213-034_18749 HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinštalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvo... g 325-815, 323-171_18760 FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, -prodaja novih da-Ijincev, -prodaja SAT sistemov z montažo že od 650 DEM. PRIDEMO TUDI NA DOM. g> 064/218-210_18929 POLAGAM keramične ploščice. g 65-705_18946 POSTAVITEV kmečkih peči, zida-nih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike, g 65-773 19094 VODOVODNO NAPELJAVO NA HIŠI ("štemamo" sami !), kot tudi razna drobna popravila, predelave, montaže, čiščenje odtokov in boj-lerjev itd., vam naredimo s preizkušeno obrtniško kvaliteto, za solidno ceno. Delamo po celi Sloveniji! g 218-427, od 19. do 23. ter od5. do9. ure 19102 VLEČNE KLJUKE izdelam in mon-tiram ali predelam za evropski standard, g 633-506, popoldan _19112 POPRAVILO avtomobilskega zad-njega ogrevalnega stekla - nitke, g 713-153 19126 ti NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JIERJI. PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CE10VEC. tel.: 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25-27 NASTAVITEV TV ANTEN in mon-taža A-kanala. g 215-146 19151 SERVIS in OBNOVA pralnih strojev. g» 713-235_19165 ČISTIMO vse vrste talnih oblog in sedežnih garnitur. Casablanca d.o.o., -g 211-882, od 12. do 16. ure_19209 Globinsko OČISTIMO notranjost vašega avtomobila. Cena 1.300 SIT. Casablanca d.o.o., g 211-882, od 12. do 16. ure 19210 VARJENJE kovin, vodovodne inštalacije in inštalacije centralnih kurjav. SKS M D.O.O., Šmidova 11. Kranj, 620-569, po 16. uri_19386 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. Kokrica, C. na Rupo 20 19390 YUGO 45 A, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam, g 327-444 _19393 GOLF Diesel, letnik 1990, 4 vrata, modre barve, prodam. ® 59-103, zvečer 19402 R 4 GTL, star dve leti, prodam, g 328-809_19403 GOLF, letnik 1980, registriran celo leto, cena 2.900 DEM, prodam. Su-kobljevič, Dežmanova 4, Lesce _19408 HANOMAG Kasonar, nosilnost 1.500 kg, obnovljen, neregistriran, vozen, prodam. ® 48-138, Stu-pan, Cegelnica 46, Naklo 19409 YUGO SKALA 55, letnik 1989, pro-dam. Predoslje 116, Kranj 19410 ZASTAVO 750, letnik 1980, regi-strirano do 18/2/1993, cena 750 DEM, prodam, g 327-437, ogled popoldan 19415 GOLF JX, bencinar, letnik 1987, model 1988, registriran do 10/1993, prodam, g 331-852 19422 R 4 GTL, letnik 1986, cena okoli 3.700 DEM, prodam, g 218-647 19423 YUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. g 70-106_19428 ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam, g 46-002 19441 LADO NIVO, letnik 1984, prodam, g 422-529, Mežek Rajko, Apno 47 19455 ZASTAVO 101, letnik 1977, regi-strirano celo leto, ohranjeno, prodam. Radulčič Rafet, Zlato polje 2/b, Kranj_19467 R 4, letnik 1990, dobro ohranjen, cena 6.400 DEM, prodam, g 212-255 19474 ZASTAVO 101, letnik 1988, prodam. Bijelič Marko, Ravne 6, Tržič 19478 R 4 TL SUPER, letnik 1978, pro-dam. Drulovka 23/a, Kranj, "pod cerkvijo" 19482 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1988, cena 11.200 DEM, prodam. Horn Elvis, C. Revolucije 8, Jesenice 19486 YUGO 45, letnik 1986, prodam g 217-880 19493 FIAT RITMO 65, registriran do 7/1993, zelo ugodno prodam, g 242 148_19496 R 4, letnik 1986, prodam, g 329 414_19504 ZAPOSLITVE Kvalificirano NATAKARICO ali NATAKARJA in kvalificirano KUHARICO ali KUHARJA zaposlimo. GOSTILNA KUNSTELJ, Radovljica,« 75-178 in nov® 715-178 _19035 Nudim honorarno DELO. g 325 900_19063 DEKLE za delo v strežbi pijač honorarno zaposlimo. Zaželjene izkušnje, g 323-079_19082 KUHARJA ali KUHARICO redno ali pogodbeno zaposlim. Dobro plačilo, g 49 068 19144 MESARSKI POMOČNI K, kvalificirani delavec, lahko začetnik, dobi službo takoj, ostalo po dogovoru MESARIJA MLINARIC, Lesce, g 715 569_ 19168 Zaposlim DELOVNO MOČ v trgo vini v Kranju Ponudbe na oglasni oddelek pod Šifra: VESTNOST IN PRIJAZNOST 19180 Potrebujemo več ELEKTROMON TERJEV za delo v tujini Nastop AKCIJSKA PRODAJA 899 DEM sedaj 789 DEM NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Antena: 80 x 90 Sprejemnik: 136 kanalov "SATEX" TEL: 48-570 KARAMBOURANA VOZILA \H RABLJENI NAD. DELI UGAJSKI VRBA/VELDEN ob Vrb-skem jezeru, tel.: 9943-4274-4111 MEGALES d.o.o vam nudi prevoz vseh lesnih sortimentov! Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, javorja, jesena, topola in tudi celulozo bora in smreke ter lubadarke. Tel.: 064/48-609 dela takoj, kasneje možna redna zaposlitev. Pogoj - 3 leta delovnih izkušenj, g 061/113-342 19205 DELAVCE ZA MONTAŽNA DELA NA JESENICAH IŠČEMO. PISMENE PRIJAVE Z OPISOM DOSEDANJEGA DELA POŠLJITE NA: LE-TEHNIKA, HRASTJE 75, 64000 KRANJ._19212 V Tržiču honorarno zaposlimo DEKLE za delo v gostinskem lokalu od 10. do 17. ure. g 061/225-538, zvečer_. 19272 Gostišče na Gorenjskem honorarno zaposli DEKLE za strežbo in POMOČ v kuhinji, g 70-142 19342 Želite zaslužiti v prostem času? g 241-630_19343 Honorarno zaposlim DELAVCA za srednje težko delo na strojih. Delo je dvoizmensko v Kranju. Plačilo 220 SIT/h. Šifra: POŠTENOST _19374 KOMUNIKATIVNIM z lastnim prevozom nudim dober zaslužek g 872-604___ 19432 Podjetje TISK 3 d.o.o. takoj zaposli, za dobro plačilo, samostojnega TISKARJA za nedoločen čas. g 43-252 in 43-233 19462 ŽIVALI PRAŠIČE in SVINJO za zakol prodam. Sebenje 36, Križe 19055 ROTVAILERJE, stare 4 mesece, prodam, g 78-708 19075 Jalovo KRAVO menjam za brejo in prodam RACE, g 736-690 19131 Jalovo TELICO, težko, krmljeno s senom, zamenjam za brejo mlado kravo, g 68-587_19149 Polovico KRAVE simentalke, prodam Babni vrt 8, Golnik 19152 PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Možna dostava, g 51-746 19155 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Zg. Bitnje 18, Žabnica _19161 PRAŠIČA, težkega 130 kg, pro-dam. Bukovec, Moškrin 3, g 620-364_19174 BIKA simentalca, težkega 120 kg, za rejo, prodam. Zalog 51, Cerklje __19175 Nemško BOKSERKO z rodovnikom, staro 7 mesecev, prodam. ■g 401-178_19178 TELICO simentalko pred telitvijo ali KRAVO s teletom prodam g Žiganja vas 31, Duplje 19181 TELETA za rejo ali zakol prodam. g 633-073_19190 KRAVO simentalko za zakol prodam. Eržen, Žabnica 59 19193 trodof SERVIS, TRGOVINA Kranj, Staneta Žagarja 8 CITROEN CELOVEC WIESNER Rosentaler Str. 205 Tel. 9943-463-281913 ■ NAD. DELI 1DO0 OPREMA ■ SERVIS ■ TUDI POSEBNI MODELI VOZIL Francoske SREBRECE SAMCE ali SAMICE zamenjam. Mravlja Tone, Sutna 18, Žabnica_19200 PSA LABRADORCA - KRAŠKEGA OVČARJA starega 6 mesecev, podarim. Špirova 14, Drulovka ___19207 MESO mlade govedi prodam. Strahinj 18, Naklo_19219 PRAŠIČE, težke 40 do 50 kg, in 120 kg, za rejo ali zakol, prodam. Bo-hinjc, Zg. Brnik 57/a, Cerklje, g 421-238_19222 MESO od 10 mesecev starega bika prodam, g 422-739 19229 ^TEUCKOT črnobelo, staro 10 dni, prodam. Perčič, Rupa 21, Kranj __19234 TELICO simetnalko, brejo 6 mesecev, težko, in nemški MOLZNI STROJ, prodam. g 061/612-881 19238 prasTcaT težkega 180 kg, krmlje-nega z domačo krmo, prodam, g 421- 413_19254 PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg, domača krma, prodam, g 422- 780_19255 PRAŠIČE za zakol in TELETA simentalca prodam. ® 422-007 _______19261 PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. ___51 -066_19262 Bele pritlikave PUDLE, z rodovnikom, odličnih staršev, poceni prodam. Možnost plačila na tri čeke. 403-239 19268 SIMENTALKO, drugič brejo v 9. Mesecu, prodam. _p 061/641-021, *večer 19269 KOZLA srnaste pasme, primeren za pleme, prodam. _p 622-191 ___19270 OVCE jezersko-solčavske pasme, prodam. _? 52-056, popoldan ___ _19271 PRAŠICT za zakol prodam. Sajo-vic, Mlakarjeva ul. 43, Šenčur, flf 41-724_f_19276 TELICO simentalko, staro 10 dni, prodam. Glinje 12, Cerklje 19283 Polovico mlade GOVEDI prodam. g 061/823-542_19285 ZAJCE za zakol prodam. Polica 13, Naklo _ 19288 BIKCA in TELIČKO, oba simental-ca. težka po 220 kg, prodam. Pivka __^_aklo_19291 TELETA, težkega 120 kg, prodam. g.421 -635 19296 PRAŠIČA, težkega 150 kg, in TELE-TA simentalca, težkega 100 kg, prodam, g 48-051 19304 MESO od krave prodam. Cena ugodna. Sr. vas 48, 64208 Šenčur __19305 SIMENTALCA, starega 6 tednov, prodam. Zg. Bitnje 67, _f 312-237 BIKCA, težkega 110 kg, prodam. g 422 689_19316 Lastniki PUDLOV! Vse za vašega PUDLA: striženje, oprema, šamponi, vitamini... Ugodne cene. g 403-239_19319 PRAŠIČA za zakol prodam, g 421-482 _19320 Majhnega PSIČKA, starega eno leto, oddamo. "g 421 -163 19321 BIKCA simentalca, starega 6 tednov, prodam, g 326-626, Hrastje 198_19326 Polovico KRAVE za zakol prodam. Pohar, Poljče24,g 733-760 19327 PURANE, težke cca 10 kg, prodam, g 733-696 _ 19328 PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Smokuč 31, Žirovnica_19333 PSIČKA mešančka, starega 8 tednov, črno-rjave barve, podarim, g 401-027_19344 BIKCA simentalca, težkega 270 kg. Prodam. Papler, Hudo 15. Tržič PSA BERNARDINCA, starega 5 mesecev, prodam. ^ 45-122 PRAŠIČA, težkega cca 160 kg. do-mača krma, prodam. g" 328-858 PRAŠIČA za zakol prodam. Lahov-_e_21, Cerklje _19376 NEMŠKE OVČARJE oddam, g 696-119 19380 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Vilfan, Sp. Bitnje 4, Žabnica_19387 KRAVO simentalko, brejo, prodam. Zg. Besnica 14, g 403-106 BIKCA, črnobelega, starega en teden, prodam. Visoko 71 19395 TELICO simentalko, brejo, in OV-CO z jagnjetom, prodam. Bašelj 2 __19398 Enoletne KOKOŠI prodam, g 45-738_19399 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje 19400 PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam, g 422-561_19401 PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam, g 422-561 19405 BIKCA, črnobelega, starega 7 dni, primernega za rejo, prodam, g 47-604 _19407 PRAŠIČA za zakol prodam ali me-njam za teleta bikca simentalca. g 421-872_19411 TELICO, staro eno leto, 2 PRAŠI-ČA, od 150 do 180 kg, prodam, g 43-352_19414 BIKA, težkega 470 kg, prodam ali menjam za brejo kravo - telico. Virmaše 42, Škofja Loka 19419 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam, g 70-411_19421 TELETA za zakol ali samo polovice prodam, g 77-629_19427 PRAŠIČA za zakol prodam. Drulovka 12, Kranj_19431 BIKCA, težkega 300 kg, prodam. Zg. Bela 57, Preddvor_19437 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, in PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam, g 49-444 19438 PRAŠIČA za zakol prodam. Bašelj 23, Preddvor, g 45-337 19442 TELETA simentalca, težkega 110 kg, prodam. _f 421-715, Lahovče 12, Cerklje_19460 TELIČKO, staro 14 dni, prodam. g 401-228_19463 PRAŠIČA za zakol prodam. Fajfar, Drulovka 41, Kranj 19464 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Zaloše 5, Podnart, g 70-458_19465 PUDLE, čistokrvne, pritlikave, pro-dam.g 327-031_19466 KOBILO Norik, brejo, in 9 mesecev brejo KRAVO, prodam. Podhom 4, Zg. Gorje 19468 Mladi KOZI, 723 419 breji, prodam. 19471 JARKICE, stare 19 tednov, pro dam g 061/627-029, Hraše 5 PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača krma, prodam. Beleharjeva 4/a, Šenčur 19484 PRAŠIČA, težkega 190 kg, pro-dam. Zorman, Praprotna polica 9, Cerklje _19487 TELETA za zakol prodam, g 46 403 19495 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO: na Planini opremljeno garsonjero, 30 kvad.m., 1,5-sobno 52 kvad. m., 2-sobno 65 kvad.m., 3-sobno 68 kvad.m. v Šorlijevem naselju in na Planini, 2 + 2 86 kvad. m. na Planini 3, v Medvodah 3 sobno, v Radovljici 2 sobno in še veliko drugih. V NAJEM oddamo 3-sobno stanovanje v Kranju. ZAMENJAMO 3 sobno družbeno za 2-sobno v nižjem nadstropju. KUPIMO različna stanovanja na Gorenjskem. APRON -nepremičnine, 064/214-674 V NAJEM ODDAMO bife v bližini Kranjske Gore, lokal za trgovino v Radovljici, prostor za skladišče in obrt v Kranju. NAJAMEMO lokale za trgovino, bifeje in večje skladiščne prostore na Gorenjskem. APRON - nepremičnine, g 064/214-674 _ Hiše PRODAMO: novejše na Drulovka v Lescah, atrijsko v Stražišču in Škofji Loki, nedokončano v Strahinju, Drulovki, atraktivno novogradnjo na Bledu in v bližini Kranja ter veliko drugih. KUPIMO hiše z vrtom na Gorenjskem. PRODAMO PARCELE za stanovanjsko gradnjo in vikende na Gorenjskem. APRON - nepremičnine, g 064/214-674 Hožično • novoUtna razprodaja od ponedeljka 21. do Utrtog. 24. decembra (od 9-19 ure) _L NASU NAS BOSTE NA CELOVŠKI 206 (POSLOVNA STAVBA KOMPAS - HERTZ) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993 4 6° \ V januarju presenečenje Velika izbira prazničnih daril, ki vam jih brezplačno dekoriramo. Medeninasti cvetlični lončki že od 660 SIT dalje! Sanitarne armature ARMAL in UNITAS ter kopalniška oprema K0LPASAN._ * Radiatorji OCEAN - UVOZ! NOVO! OSMRTNICA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več! Nemi, z bolečino v srcu, sporočamo žalostno vest, da smo po hudi bolezni, v 50. letu, nenadoma izgubili našega najdražjega moža, očka, brata, zeta, svaka in strica FRANCA KOKALJA Od njega se bomo poslovili v soboto, 19. decembra 1992, ob 15. uri na pokopališču v Zg. Bitnjah. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Miluška, hčerki Alenka in Tanja, sestre Marica, Tončka, Ančka, Jelka, Vida, Zinka in ostalo sododstvo Kranj, Škofja Loka, Podgora, Studeno, Žiri ZAHVALA V 80. letu starosti smo izgubili našo dobro mamo in sestro PAVLINO BEVK rojena Bernik Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Hvala za cvetje in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, šmartin-skim pevcem in g. župniku Cirilu Berglezu. ŽALUJOČI: otroci Marinka, Pavla, Franci in Stanka z družinami, sestra Angela ter brat Jože V Kranju, 7. decembra 1992 ZAHVALA Ob smrti naše tete IVANE LOGONDER Vsem tistim, ki ste ji v življenju pomagali, in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Rozi, France in Filip ZAHVALA Žalostni so naši dnevi kar zapustil si nas Ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni Ti v pozdrav gori. spomin na Tebe ne ugasne in solza se ne posuši. Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, atija, ata, tasta, strica STANKA PFAJFARJA iz Lesc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom - Nevi Vrečko in družini Zec za nesebično pomoč, zdravnici Nuši Potočnik za lajšanje bolečin v času njegove bolezni, osebju UKC - oddelek ORL Ljubljana, doc. dr. Smidu za vso pozornost in skrb v času njegove bolezni. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, hči Mojca z možem Mirkom, vnuka Monika in Matjaž Lesce, 14. decembra 1992 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, sin BRANE KOS roj. 1954, iz Frankovega naselja 69, Škofja Loka Od pokojnika se bomo poslovili v soboto, 19. decembra 1992, ob 15. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Žalujoči: žena Goja, oče Vaso, mati Vesna, sestre, teta Eva, stric Dragomir z družino, druge tete z družinami, ostali prijatelji in sosedje ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Ob smrti naše drage mame ANTONIJE TRAMPUŠ roj. Plešec, iz Žlebov pri Medvodah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vse darove in cvetje. Zahvala tudi g. župniku, pevcem, govorniku ter dr. Arharjevi in patronažni sestri Mariji Kunstelj, ki sta ji pomagali v času njene bolezni, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoče hčere: Marica, Anica in Tonka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete JULIJANE ROSIC Pepetove mame iz Davče se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Mo žganu in dr. Dolencu, g. župniku ter pevcem za opravljen obred ter g. Jelencu za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: hčerka Ivanka, Mara in Slavka z družinami, sestra Angela in ostalo sorodstvo Davča, Pod brdo, Zali Log, 11. decembra 1992 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta ALOJZA AVSENIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, mu poklonili cvetje, sočustvovali z nami ali nam kakorkoli drugače pomagali. Posebej hvala sestrama Vidi in Metki z družinama in družini Kuhar, ki ste nam pomagali prebroditi najtežje trenutke. Hvala dr. Remsu za trud pri zdravljenju. Zahvala tudi predstavniku KS in ZB ter predstavniku HS za govora. Vsi njegovi Kranj, 12. decembra 1992 ZAHVALA Z globoko žalostjo v srcu ob smrti naše najdražje mame LOJZKE ŠKRLJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sotrpin-kam in soborcem ter sostanovalcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno smo hvaležni Občinskemu odboru ZB NOV Kranj in krajevni organizaciji ZB NOV Planina za organizacijo pogreba, praporščakom za izkazano poslednjo čast in tov. Golobu za tople besede slovesa. Neutolažljivi njeni: Anica, Nena, Darja, Miha in Petra 'Poteg znižanja cen bomo vsakemu kupcu podariti gumijaste tepihe in priložnostno danio! 'Medk^pd bosta izžrebani U dve nagradi in siur avtoalarma znamkv montažo! Telefon: 061/192-007 NOVICE IN DOGODKI Višje sodišče razsodilo v zadevi Sava Le rahlo omiljene kazni za obtožene Kranj, 16. decembra - Junija letos je sodni senat Temeljnega sodišča v Kranju pod predsedstvom sodnika Antona Šubica izreklo kazni osmim obtožencem, vpletenim v krajo savskih gum. Obtoženci oziroma njihovi zagovorniki so se na sodbo prvostopenjskega sodišča pritožili na Višje sodišče v Ljubljani. Le-to je razsodilo 13. novembra. Višje sodišče je v bistvu potrdilo pravilnost razsodbe prvostopenjskega sodišča v Kranju, saj je sedmim obtožencem kazni le rahlo omililo. Tako je Janeza Sotelška obsodilo na štiri leta zapora (prvotno štiri leta in deset mesecev), Alfonza Ribnikarja na dve leti in pol zapora (prej tri leta), Romana Kolariča na leto in pol (prej dve leti), Mirka Habata na leto in pol (prej dve leti in pol), Matevžu Proju je razpolovilo polletno zaporno kazen, medtem ko je Darinki Širovnik in Husrefu Bešlagiču izreklo pogojno obsodbo tri mesece zapora, če bi v preizkusni dobi dveh let storila novo kaznivo dejanje. Na kranjskem sodišču sta bila obsojena na štiri oziroma šest mesecev zapora. Višje sodišče je vztrajalo le pri enoletni zaporni kazni Janezu Ažma-nu. V odločbi o premoženjskopravnem zahtevku je Višje sodišče sodbo spremenilo tako, da sta Janez Sotelšek in Darinka Širovnik dolžna nerazdelno plačati Savi Kranj dobra 302 tisočaka, Janez Sotelšek in Roman Kolarič pa 218.645 tolarjev, za presežek škode je sodišče Savo napotilo na pot pravde. Sodišče druge stopnje je to- Dedek Mraz na sejmu Kranj, 17. decembra - Novoletni sejem na Gorenjskem sejmu v Kranju je obiskalo že veliko obiskovalcev. Ocenjujejo, da bo letošnja tradicionalna prednovoletna prireditev uspela, k čemur bo nedvomno prispeval tudi prost vstop. Zadnje tri dni, sejem bodo namreč zaprli v nedeljo, 20. decembra, ob 19. uri, bo sejem ob 17. uri obiskoval tudi dedek Mraz. Na sejmu so naprodaj tudi jelke, s čimer lastniki gozdov želijo preprečiti divje sekanje v teh dneh po gozdovih. • A. Ž. V Preddvoru gorela hiša Preddvor - V sredo zvečer je zagorela stanovanjska hiša Petra Ar-ha v Preddvoru. Ogenj se je začel v kurilnici, v pepelu je bila očitno še žerjavica, in se razširil po stopnišču navzgor. Uničil je levi del hiše in del ostrešja. Požar je opazil sosed, Arhov brat. Približno dve uri so ga gasili kranjski poklicni in preddvorski gasilci ter sosedje. Po grobih ocenah je škode za dobra dva milijona tolarjev. Arhovim bo pomagala obnoviti hišo zavarovalnica z odškodnino, del izkupička od dobrodelnega nedeljskega koncerta v kinu Center bo namenjen njim, najbolj dragocena pa je vsekakor, vsaj v prvih trenutkih nesreče, sosedska pomoč. • H. J. rej deloma utemeljenim pritožbam obtožencev in njihovih zagovornikov ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo, sicer pa pritožbe ocenilo kot neutemeljene in jih zavrnilo, pritožbo zagovornikov obtoženega Až-mana pa v celoti ocenilo kot neutemeljeno in jo zavrnilo ter v nespremenjenih delih potrdilo sodbo kranjskega sodišča. Janez Sotelšek, Alfonz Ribni-kar, Roman Kolarič, Mirko Habat in Janez Ažman so bili spoznani za krive kaznivih dejanj pomoči kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, Matevž Proj, Darinka Širovnik in Husref Be-šlagič pa kaznivih dejanj prikrivanja. • H. J. Stoletnica Počitniške zveze Ljubljana, 18. decembra - Počitniška zveza Slovenije je bila s sedanjim imenom resda ustanovljena šele po drugi svetovni vojni, slovensko mladinsko po-čitnikarstvo pa za datum svojega nastanka upravičeno šteje leto 1892. Takrat je kranjski deželni predsednik baron Win-kler odobril dopolnjena pravila Slovenskega ferijalnega društva Sava. Pomembno obletnico bo Počitniška zveza Slovenije proslavila na svečanosti s priložnostnim programom, ki bo v ponedeljek, 21. decembra 1992, ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. • S. Saje MENJALNICA D-D PUBLIKUM ® 217-960 DNEVI MERKURJA v prodajalni na Koroški c. 1 OD 21. DO 24. DECEMBRA za vse blago na zalogi, pri takojšnjem plačilu. NAGRADNO ŽREBANJE Nagrade: 1. vrtalni stroj 508 T ISKRA, 2. električni izvijač BLACK & DECKER, 3. kosilnica z nitko ADLUS, in še 5 garnitur izvijačev MQ. Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek...................................................................... Točen naslov....................................................................... Pošta (štev.)......................................................................... Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj Novi prostori KS za praznik Voglje - Krajevni praznik in 25-letnico obstoja in uspešnega gospodarjenja bodo jutri, 19. decembra, proslavili tudi v krajevni skupnosti Voglje v kranjski občini. Ob 19. uri bodo odprli nove prostore krajevne skupnosti, v dvorani Doma vaščanov pa bo potem kulturno družabni program. # (až) Pridite na Čajanko Kokrica - Jutri (sobota), 19. decembra, Turistično društvo Kokrica spet organizira eno od že dobro znanih Čajank. Ob skodelici čaja in peciva bodo udeleženci tokrat lahko prisluhnili Meti Fonda iz Ljubljane, ki bo govorila o tem, kako lahko v pogovoru spoznamo prijatelja ali partnerja, si ga shranimo v spomin, da nam še bolj obogati skupno življenje in na ta način postane del naše duše. Lahko pa ga tudi preprosto pustimo, da gre mimo nas. Predavanje bo zanimivo še posebej za mlade, pa tudi za vse manj mlade, ki globlje razmišljajo o ljudeh. Čajanka z naslovom Srečanje, pogovor, spoznanje bo ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Vstopnina je 100 tolarjev. • (až) Stavka tudi v tržiški občini Tržič, 18. decembra - Opozorilni stavki upravnih delavcev v Sloveniji se bodo danes med 8. in 10. uro pridružili tudi zaposleni v tržiški občinski skupščini. Tako so sklenili na sindikalnem sestanku prejšnji teden zaradi nezadovoljstva z izplačili osebnih dohodkov. Glede tega postavljajo enake zahteve, kot jih imajo po drugih občinah. Zaradi opozorilne stavke bodo vrata tržiških občinskih služb dve uri zaprta za stranke, na kar so opozorili z obvestilom ob vhodu v občinsko stavbo. • S. Saje Izbrane prijazne planinske koče Ljubljana, 18. decembra - Obiskovalci slovenskih gora so letos že tretjič glasovali za naj-prijetnejše planinske postojanke v visokogorju, sredogorju in nižje ležečih krajih. Letošnjim izbrancem bo Planinska zveza Slovenije podelila priznanja jutri, 19. decembra 1992, ob 11. uri in 30 minut v banketnih prostorih magistrata v Ljubljani. Na svečanosti bodo izročili tudi plakete PZS prizadevnim članom planinske organizacije.* S. Saje Praznovanje v KS Velesovo Velesovo - V krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini že nekaj časa potekajo različne športne prireditve oziroma tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki in šahu ob letošnjem krajevnem prazniku. Osrednja prireditev pa bo jutri, 19. decembra, ko bo ob 18. uri najprej maša, ob 19. uri pa v dvorani v Adergasu kulturna prireditev s podelitvijo priznanj. • (až) Razstava kranjskih jamarjev Kranj - Še ta teden je v Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše na ogled razstava, ki so jo pripravili kranjski jamarji. Morda je zanimiva, ker jamarji svojih dosežkov ne razglašajo na veliko. Pozornost vzbujata dve izboljšavi in sicer iz vojaškega predelan praktični jamski telefon in dvokolutna varnostna vrvna zavora. Ob ogledu razstave pa se lahko poučite tudi o načinih merjenja in risa- nja jam ter nekaterih drugih posebnih dejavnostih, posebej pa še o jamarskem reševanju. Pomlajeno društvo za raziskovanje jam v Kranju ima zdaj 32 članov. • M. A. Koncert Godbe Lesce Lesce - Godba na pihala DPD Svoboda Lesce bo jutri, 19. decembra, ob 19.30 v avli Osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah imela tradicionalni vsakoletni Novoletni koncert. Gost tokratnega koncerta leskih godbenikov bo tudi ženski pevski septet Izvir z Brezij, katerega začetki segajo dvajset let nazaj v njihovo otroštvo. Takratni otroški pevski zbor samostana Brezje je potem prerasel v dekliškega, pred štirimi leti pa so se nekdanje pevke odločile, da kljub manjši zasedbi prepevajo naprej. • (až) /uspešen\ m posel propagandna | i objava I ^k. v Gorenjskem glasu p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 tel.: 221-201, 221-031 Vsaka stranka v avtosalonu, na servisu, na tehničnih pregledih, v avtopralnici, v servisu avtoplaščev yy a_ prejme m K novoletno darilo. Poslujemo tudi med prazniki, to je 26., 28., 29., 30. in 31. decembra. VELEBLAGOVNICA GLOBUS V DECEMBRU: oddelek zlatnine - pri nakupu izdelkov ZLATARNE Celje nad 10.000 SIT - pozornostno darilo oddelek kozmetike - kompletna ponudba AMAI kozmetike LEK Ljubljana -__45 % nižje cene oddelek Levi's - božični paket - kavbojke in srajca LEVTS SAMO 5.501 SIT oddelek metraže - prodaja vzorčnih tkanin TVI Majšperk na kilograme oddelek pohištva • akcijska prodaja pohištva do 40 % popust za gotovinska plačila 45 let zvestobe kupcem Žrebanje nagradne križanke KOKRA bo v soboto, 19.12.1992, ob 11. uri na oddelku šport, v kleti. Kranj