Gimuo SZOL p«u]cMt> oinja — Opra^ to jrednistvo Ptuj. Prei*er- oov T ~ Telefoo IM l^TB Ptai «4»-T-20e - St. S6 — Leinik VIII. Ptuj, 9. scDtembra 1955 Urejuje jr«cuuJ«u iX»bot — Od«ovorn? orvdnft lote V rabi — RotooMo* oe rra^3io — Tiska Marlbora>u> Qsicarn<« — Cemi dtn 10 — — Letna naročnina 500 din pol- etna 250 din Za zodnje dni bo v mednarod' nt politični areni karakteristiini v glavnem tile dogodki: razpravo v ožjem odboru razorožitvene komisije OZN, ponovno rozplam- tel pozai prt G^zt, demislja ar- gentinskega šefa driave Perona^ odftap francoskega rezidenta o MToku Grandvala in odstranitev egiptskega ministra za nacional- no orientacijo Salema. Ogie/mo pi nekoliko »ituncijo p odboru razorožitvene komisije 'OZN Ta »icer v svojem delu ni doseglo pomembnejših uspehov in 9e je v glavnem omejila na podrobnejše razglabljanje pred' logov, k' so bil' sproženi ob že~ nevski konferenci predsednikov clad štirih velesil Razpravo je torej obsegala sovjetski predlog od letošnjega 10 maja, kj govtr- rf o omejitv klasične m prepo- vedi atomske oborožitve, Eisen- hoverjev predlog o kontroli obo- rožitve iz zraka, Edenov n^črt o »kupni kontroli evropske rczme- fitvene črte, kakor tudi Faur^ predlog o zmanjšanju oborožitve posameznih držav. Kakor že rečeno, v razpravah niso dosegli večjega napredka, bi pa lahko ugotovili, če bi oddelili tisto kar je še spornega, od te- ga, v čemer «o se sporazumeli^ da je ostalo le še nekaj spornih zadev. Določen optimizem je to- rej več ali manj na mestu in če upoštevamo splošno vzdušje na svetu, kar »e tiče zaupanja in realnega gledonja na svetovne probleme, je umestno upati tudi na večje uspehe. Nem'r' na območju Gaze pa so ponovno opozorili na svojo akutno9t. Arabski *vet se na- mreč ne more na noben n^čin sprijazniti z med drugo svetovno vojno ustvarjenim stanjem na področju Sedanje države IzraeU kar je osnovni vzrok stalnem ne- mirom na meji med Izraelom in Egiptom. Argentinski driopni ief Peron f* svoj odstop, ki mu je bil kot taktična poteza v borbi s svojimi političnim, naS'protnikj potreben, preklical, preden je "ploh začel veljati Zdi se, da je s to potezo v precejšnji mer' okrepil svoj položaj Zan mioo je, da je bil najširše podpore deležen s stra- ni delavstva, ki je ob razglasitvi odstopa takoj sklicalo generalno stavko in s tem Peronu omogo- čilo pravzaprav zmagoslaven po- vratek na vodstvo države. Odstop egiptovskega ministra Za nacionalno orientacijo Sale- mo pa nam govori o notranjih nasprotjih med člani egiptovske- ga vodilnega ansambla. Sicer pa je bil neposreden vzrok odstopa razvoj v Sudanu, torej v deželi, ki je v interesni sferi egiptovske državne poltike. Te dni je o naši državi na obisku imveren sosedne prija- teljske Grčije, do bi vrnil obisk našemu predsedniku Titu v lan- skem letu. Dobrodošlico, ki »o jo izreki: predstavnik: oblast, in vse ljudstvo vzdolž poti od dr- žavne meje do Beograda grške- mu kraljevskemu paru ni samo izraz prijateljske gostoljubnosti, temveč manifestacija trdnega pri- jateljstva med Ttarodi, ki so bili v zgodovini večkrat deležni iste ali podobne usode, ki pa so z nastopom novega časa znali vskladiti svoje nnpore za mirno fn ustvarjalno sožitje in svoje sile usmeriti k smotrom miro- ljubnih narodov: k aktivnemu sodelovanju ob sfočasnem ne- omešavanju v sosedne notranje zadeve. še enRrat: Kako bo letos s sadno Irgovino? Letos je sadno drevje v na« državi itzrcdno dobro obrodilo in strotkovnjaki računajo, da ga bomo imeli samo lU« področju ptujskega okraja naprodaj 600 do 700 vagonov. Te velike koli- čine sadja pa so vzrok številnim problemom, katerih reševanje se je zavozJjalo v m.jvečji meri v naši trgovini, ki sadja ne sprav- lja n« triiSče, kakor bi to že- leli proizvajalci, vsaj kar se ko- ličin in cen tiče, in potrošniki, kar Zideva ceno in kvaliteto. KaJcšno je torej letos stanje v sadni trgovini? Kot že reče- no, je sadja letos dovolj in že to dejstvo po svoje vpliva na sadno kuipčijo. Zato je negodo- vanje proizvajalcev zaradi zl- stoja v sadni trgovini, kj je po- sebno glasno v območju Haloz (Cirkulane) v neki men upra- vičeno. Toda treba Je upošte- vati, da trenutno gre le Se zb- rano sadje, ki posebnega plas- mana, če tega vsaj primerjamo s poznim sadjem nikdar ni ime- lo. Pri tem ne bi smeli zane- mjjrjaiti Se stanja v trgovski mreži. Ta namreč tudi v pogle- du trgovanja s sadjem izkoriSča na mnogih tržiščih svoj mono- polen poloaaj ter drži slabemu sadju Visoko prodajno ceno, kot na drugi strani pritiska m.' izvajalca z nizko ceno. Bazen tega trgovini ni poskrbela za t®, da bi pravočasno sklenil^ pogod- be in ukrenila vse drugo, kar je s tem v zvezi, da bi laže vila več sadja na trg. Slabim tržnim razm€«jn je torej v določeni meri kriva trgovina. Zdaj pa poglejmo, ali je tudi proizvajalec s svoje strani napravil vse da bi svojo robo laže spravil v denar. Zna- no je, da v zadnjih letih trg nd posvečal posebne pozornosti kvaliteti, v denar je šlo vsako blago, samo da je bik). To je proizvajž.loe v neki meri razva- dik) in t^co smo in^ela primer letog pn ptujskem »Kmetoval- cu«, da je nekdo pripeljal 500 kilogramov jabolk, pa jih je moral peljati polovico na:^. ker mu j^ zaradi sls.be kvalitete niso sprejeli Odnos proizvaijalca do potrošnika je torej zelo slab, lahko bi rekli docela nesocialisti- čen, ker proizvajalec teži za tem, da bi mjprtil potroSniku tudi slabo blago za drag denar. Drugače povedano: zahteva se kvaliteta Kvalitetno sadje Pt je ie vedno naSlo kupca, tudi ra- no, in ga najde tudi sedad. Torej: trgovina in kvaliteta! Teh dvoje stvari odloč?.. v le- to&iji trgovini. Nedvomno pa trenutni zastoj v tem pogledu ne bo trajal v nedogled in bo vsaj srednje pocsno in pozno sadje prav gotovo našlo dovolj kupcev. Trajno poizno sadje ku- pujejo potrošniki za zimo in prav gotovo bo del tegj.. sadja šel tudi za izvoe. V pogledu odnosa proizvajal- ca do potrošnika, ne da bi se pri tem dotikali vprašanja od- nosa trgovine do obeh, pa veljžj kot ie rečeno: več socializma, da ne bodo samo trgovci krivi sla- bi sadni trgovinL -bn Šolska vrata so se 6. sept. t. L zope odprla Seja sveta za prosveto in in kulturo Novi devetčlansiki Svet zžj prosveto in kulturo se je pnrlč sestal 31 avgusta. V glavnem je razprava potekala oikrog izobra- ževalnega dela nz vasi, spreje- tih pa je bilo več pomembnih sklepov za kulturne ustanove v Ptuju. Uvodoma je poročal o kultumoproevAruh vprašan jiih predsednik sveta tovariš Ivan Kranjčiiž. IZOBRAŽEVALNO DELO — ODGOVORNA NALOGA OBČINSKIH SVETOV ZA KULTURO IN PROSVETO Pri vseh novih občimh so izr voljeni sveti prosveto in kulturo katere čaka veliko de- lo. Dosedanje kultumoprosvetno življenje na vasi se je razvijalo predvsem na ktiltuniozabavnem področju, vse premalo pa je storjenegti za izobraževanje kmečkega proizvajalca. Jeseni, ko bodo prenehala dela na po- lju, bo treba pristopdti k iz- obraževalnemu delu z dmgačni- mi vidiM. Organizirati bo trebsi več poljudnoznanstvenih in strokovnih predavanj, pri če- mer bo nujno pritegiuti tudi kmettjske strokovnjake. Razen predavanj bo potrebno pristo- piti k drugim oblikam izobraže- valnega dela: organizirati pouč- ne kino predstave, izlete kme- tovalcev na napreza kmetij- ska gospodarstva in ustanove in drugo. Sveti za kulturo in prosveto bodo morali dajati izobraževalnemu delu pravj po- men in v tem pogledu bo mo- rala tudi Socialistična zveza storiti svoje. Doslej se je kul- tumoprosvetno in izobraževal- no delo omejevalo predvsem na razn^j središča v bodoče pa bo moralo zajeti vsako vas in za- selek. Tudi izobraževanje delavcev v naSih obrtnih in industrijskih podjetjih ni na zavidni višini. Vodilni ljudje v podjetjih se vse premalo zanim£.jo za delav- čevo izobrazbo. Uvesti je treba zopet večerne tečaje za delavce, in razne strokovne tečaje za nameščence: tečaje tujih jead- kov, stenografije, strojepisja in podobno. Na svoji seji je svet imenoval komisijo, fci bo skr- bela za izobraževanje odraslih ljudi, skUcan pa bo tudi sesta- nek vseh predsednikov občin- skih svetov za prosveto in kul- turo na katerem bodo podrob- neje razpravlja ili o vseh mož- nostih izobraževalnega dela na vas»i in v podjetjih. PREMALO SKRBI ZA KULTURNE USTANOVE Velikega pomena za izobraže- valno delo na vjsi so tudi knjnžnice, katerih je do sedaj v okraju 35. Mrežo ljudskih knjiž- nic v okraju bo treba razSirlti, tako da bo vsak človek lahko prišel do dobre knjige. ljudje sami kažejo veliko zanimanja Za dobro knjigo in bodo tudi gmotno podprb ustanavljanje knjižnic, organizacija le-teh pa je prepuščena Studijski knjiž- nici v Ptuju. Nadalje je Svet razpravljal o ptujskem muzeju. To ustanovo obišče letno 25.000 do 30.000 ljuiJi, saj je zveznega pomena in jo Obiskujejo tudi tuji znan- stveniki in turisti. Za vzdrževa- nje zgodovinskih spomenikov in preureditev zbirk pa dobiva miu- zej vse premalo podporo. Ostreš- je ptujskega gr£.du je v razpa- danju. preprečiti pa tega ni mo- goče, ker ni dovolj sredstev za popravila. V tem pogledu bd morale tudi republižke in zvez- ne oblasti prisi>evati svoj delež, da bi se lahko ohranil ta edin- stveni kulturni spomenik. So pe.. tudi nianjše stvari, katere bi lahko rešila ptujska občina. Za razširitev in preureditev arheo- loške zbirke na nov, bolj nazio- ren in poučen način bi bili nuj- no potrebni prostori kjer obra- tuje mizarska delavniC5.i Ivana Potrča. Kljub večletnemu pri- zadevanju uprave muzeja še zmeraj drdrajo mizarski stroji v muzeju in vse pritožbe so za- man. Na seji je bilo obravna- vano tudi vprašanje vodičev po muzeju in sklenjeno, da se čim- prej nastavijo pomožni vodiči, Id bodo lahko Ijtidem bolj pouč- ro reizkazovali razne zbirice. PTUJSKO GLEDALIŠČE POSTANE POKLICNO Eden pomembnih sklepov Sve- ta za kulturo in prosveto je, da se Okrajno gledališče v Ptu- ju preimenuje v Mestno gleda- lišče Ptuj, preide pod okrilje ptujske občine in postane po- klicno. Na ta načiin je ta važna kultumt.. ustanova dobila svoje pravo mesto, igralcem pa. ki doslej niso imeli igralskega na- ziva, bo le-ta potom posebne komisije dodeljen. Ker je gle- daldška zgradba nujno potrebna temeljitega popK.vila. je Svet sklenil, da se adaptacija izvrši čimprej. Dvorana bo razširjena za 200 sedežev več. preurejena pa bo tudi fascjda, ker doseda- nja kvari izgled Slovenskega trga. Po vso j ver.ietn,osti bodo sredstva za popravilo gledališča izposojena iz sklada zj gradnjo kulturnega doma v Ptuju. D. P. OBVESTILO OLO — Uprava za ceste Ptuj. obvešča, d^ bo cesta HI. reda štev. 1901 Majšperk—Naraplje— Zetale vsled popravila mostov od 12. septembra 1955 do na- daljnjega zaprta za ves motoma promet. Promet zj. motCima vozila bo v tem času preusmerjen n? ce- sto štev. 1714 Rogatec—Zetale— Gorenca in na cesto 1908 Maj- šperk—Jurovci— Tržeč. POLJEDELCEM PTUJSKEGA OKRAJA Poljedelska lazslciva v Gor: snici V prejšnji številki Ptujskega tedniika smo v članku Poljedel- ska razstava v Gorišnicl napi- s£jli nekaj besed o veliki raz- stavi. ki jo pripravljamo v Za- družnem domu v Gorišnici. Ker je čas razstave že pred durmi in je delo v glavnem že končano se neim zdi potrebno, da povemo pred otvoritvijo še nekaj besed. S poljedelsko razstavo hočemo prikaizaiti poljedelcem, koliko smo z najsodobnejšim, najmo- dernejšim in najprikladnejšim načinom poljedelstva uspeli iz- boljšaj naš pridelek, dv^igniti hektarskii done« in s tem zaslu- žek ne drugi strani pa seveda znižati proizvodne stroške. Z vsem navedenim pa smo seveda tudi dokazali, da smo tudi mi poljedelci ptuji^ega okraja, spo- sobni pokazati vsem ljudem, lo-j zmoremo, če hočemo! Zadnjič smo že napisaK, da bo imela naša razstava devet oddelkov najvažnejših polje- delskih kultur in seveda tudi odgovarjajoče literature in stroje. Ker nam je iMl čas za pripravo rezstava precej na kratko od- merjen in niismo mogli pritegniti k sodelovc.nju čim več pridelo- valcev, vabimo še danes polje- delce da se razstave lahko ude- leže s primerki svojih pridelkov, ki jih naj seveda prinesejo naj- kasneje do sobote zjutraj v družni dom v Gorišnico. Razstavo bomo odprli v ne- deljo, 11. septembra, ob 8. uri zjutraj in bo odprta predvido^ ma do 17. septembra. Zveze 2 vlaki na postaji Moški.njci aH Osluševci so v obe smeri zelo ugodne. Obiskovalci imtajo od vlaka do vlaka nekaj ur časa, di£ si razstavo temeljito ogleda- jo. Obiskovalcem bodo člani pri- pravljalnega odbora tolmačili posamezne oddeke in jim posre- do\-ali navodila in napotke zt' praktično delo v bodočem letii. Utrujenim, žejnim in lačnim obiskovalcem bo na razpolago na razstj-višču okrepčevalnica z jedili in pijačami ter neobhod- nem »liikom«. Vse poljedelce in seveda tu- dj ostale kmetovalce ptujskega okTc-ja vabimo na 1. poljedelsko razstavo v Gorišnico v dneh od II. do I7i septembra 1.1. (V zad- nji številki smo navedli dattmi od 11. do 13. sept. Danes to po- pravljamo. Razstava bo odprta od 11. dO 17. sept.) Udeležite se predvsem otvo- ritve v nedeljo zjutrafj, ki m.!j bo mogočna manifositacija na- prednih želj in hotenj vsega kmečkega prebivalstva ptujske- ga okraja. Iskreno vabljeni! Ktmčana zgradba Vinarske zadruge v Ptuju V S(redo som- seji OKSKSv Ptuju skupno s sekretarji ob- činskih komitejev razpravljali o najvažnejših političnih vpra- šanjih, ki se pojavljajo v novo organiziranih občinah in o or- ganizacijskih vprašanjih v po- samezruh krajih Na sedežih vseh ot>čin bodo Izvolili pet. do sedemčlanske sekretariate V oktobru in no- vembru bodo z dopolnilnimi vo- litvami razširili občinske komi- teje od enajst na devetnajst članov in izvolili delegate m okrajno konferenco, ki bo ko- nec novembra ali v začetku decembra letos. V organizacijski seKretariat so Izvolili sedem članov in to: Franca Primca. Lojzko Strop- nik, Matijo Panjkiherja Ivana Krajnčiča. Ivana Vebleta, Ja- neza Petroviča in Mirka Brači- ča. Razen tega so v okrajni se- kretariat izvolili zastopnika mla- dine tov. Matijo Pajnkiherja. CLANl SNG IZ TRSTA V PTUJU V nedeljo, dne 4 septembra t«ga leta sr qostoval: v Ptuju člani SloT narodnega gledališča Trsta « predstavo Jana de Hartoga* »Pod nebom zakonike postelje« (Sopotnika) PredstaTO j« režiral naš stari znanec, reži- ser Jože Babič, sceno pa je pri- praril Jože Česat. Delo, čeprav vseskozi zanimi- vo, ie ivapisano »amo za dva igralca On (Jožko Liikež) m Oaa (Štefka DroUeva^ Oba igralca sta 'mela prilož- nost pokazati cel teg ster raz- ličnih razpoloženj, k-, jih doži- vita On in Ona od poročne noči do konca življenja Podrobnejšo kr;tiko ^ objavili naš vodilni časopisi, zaio zabeležimo na tem mestu gostovanje igralcev SNG iz Trsta v Ptuju kot zelo uspel kulturni dogodek, ta kar j:m je naše občin-^tvo, ki je do zadnje- ga napolnilo dvorano, hvaležno. Plača naj potrošnik..! 2Jadnjo soboto so se Ptujčamii nemalo začudili, da so jim v mesnicah pojasnili, da )e gove- dina po 260. teletina po 250 in svioiiia po 290 din kg. Ker se vprašanje, ali je ta dvig cen upravičen ali ne, ni pojavilo samo pri potrošnikih, je bila sklicana za neislednji ponedeljek, to je za 5 t m., skupna konferenca zastopnikov podjetja »Mesninev. Ptuj, trgo- vinske inšpekcije, okrajnega Sveta za gospodarstvo in OZZ. Na tej konferenci so zastopiiki podjetja »Mesnine« skušali opravičiti neopravičen dvig cen z nekakSno svojo kalkulacijo, ki je račimski sicer točna, le da bazira na nesprejemljivih po- stavkah: imamo preveč osebja, drag je transport, nismo uver- jeni v prevzeto težo živine ker je sami ob prevzemu ne tehta- mo. kaiot visoki predelovalni stroSki, kvalitetno slaba živina itd. Da smo si torej na jasnem: tak mesar je lahko biti vsake- mu! Ce so težave pri nakupo- vanju, transportu, predelavi, tehtanju — slabi organizaciji —, potem je treba dvigniti ceno in potrošnik naj to plača! Izgovori, da se je podjetje fuzioniralo. da ima zaposlenih preveč ljudi itd., med drugim tudi to. da je »tudi v Mariboru. Celju in v Ljubljani meso tako drago« — vse to navsezadnje izsiljuje vprašanje, ali se ni dalo tega vsaj pravočasno predvideti in preprečiti, če hočemo govoriti o vodstvu podjetja, ki je kos svo- jim nalogam In če uprava pod- jetja tega ni predvidevala, pa naj tudi sama nosi posledice! Zvaliti vse na potrošnika, to je še najlsžel JasiM je, da fii j« podjetje ta podvig lahko privoščilo samo zaradi monopolnega Doložaja, ki ga ima na ptujskem tržišču. S tem v zvezi t>a se seveda postav- lja vprašanje ali je bilo pamet- no podjetji za promet z mesom v Ptuju fuzionirati. ali pa, če je to že storjeno, pustiti vod- stvo podjet.1a v rokah, ki ne jamčijo, da zopet ne bo prišlo do surovega izkoriščanja po- trošnikov 2:aradi nesmotrnega gosjpodarjenja v podjetju. Ptuj, 9 srptcmSra Pred turističnim tednom Nekaj misli o našem mestu Ptujsko olepševalno m turistič- no društvo pripravlja v začetku oktobra tu^-ittičn. teden Na dru- gem mestu objavljamo razpored prireditev, ki bodo v tem tednu. OlepševUno m tur^tično društvo Ima v turističnem tednu v pro- gramu razen kulturnih in šport- nih prireditev, zaključenih z vese- lico, predvsem željo po lepo ure- jenih izložbah in okrašenih ok- nih. Menda je program skromen, a težko, da še tako dejavno dru- štvo more kaj več, kajti delo olepševalnega druš'tva se ne mo- re kazat: v čem drugem kot v zgornjem in mogoče še v skrbi za k-ak javni nasad ali cvetlično gredo, turističnega pa v organ,- zaciji kakšnega liz-lcta, »aj za propagando turnzma lahko več stori sam Putnik Kaj pe more sitoritj društvo za propagando na- šega me&ta kot turist'.čno zani- mivega, ko ne more izdati pro- spekta Ptuja z okol:co, ki bi ga prodajali, kot to delajo druga me&ta. Mimogrede omenjeno, do- ber bi bil nekoliko popravljen in razširjen prospekt, ki ga je pred vojno iz^ialo Olepševalno in tuj- skoprometno društvo v Ptuju v slovenščini, hrvaščini in drugih jezikih z 39 slikam, poleg 19 strani oglasov, ki so menda pla- čali vse ost-alo. Turizem — to je vendar že go- spodarska panogg In to ni stva? samo turističnega društva, tem več mesta samega Tako smo že prišli do problemov našega me- sta. Bodisi gospodarstvenik ali geograf pogleda pri analizi me- sta njegove prirodne pogoje in pa funkcije, kar je odločilno v njegovj rasti in razvoju Ce se tako ozremo na Ptuj kot prirod- no s.red:šče plodnega Dravskega m Ptujskega polja obrobljeneg« z vinogradnimi Halozami in Slo- venskimi goricami, k\ gravitirajo k temu središču, pa če upošteva- mo prometno zelo važne lego o D Dravi, je razumljiv zgodnji na- stanek mesta Vendar pa — tud' zato, kei je biil vedno preveč na periferija — Ptuj ni bil ni- koli veliko mesto, področje do kamor je segal njegov vpliv, je bilo premajhno, usodna z3nj pa je bila izgradnja južne železnice, ki ga je pustila ob strani in je dala vso prednost Mariboru, ki se od tedaj, posebno v najnovejšem času, naglo razvija. Žara dr tega Wuj ni imel nikoli velikih go- spodarskih funkcij. Se danes ni industrijsko mesto. Od nekdaj so FHujčani v prvi vrsti živek od trgovine in obrti. Dejstvo je, da ima Ptuj danes določeno uprav- noadministrativno funkcijo, je kultumoprosTetni crater, pred- vsem šokki saj je približno v«ak Sestt Ptuičan šolar, pa tudi njegovo gospodarstvo se v zad- njih letih dviga Nova teritorial- na razdelitev in gospodarski ra- čun dajeta možnost za gospodar- ski razvoj Ptuja. Velika mesta bodo še večja, a tudi manjša, med nj:mi tudi Ptuj, postajajo h dneva v dan večja, nastajajo Pa še celo nova Pri tem pa mora mesto izkori- stiti vse možnosti, rse prirodne pogoje Velikih podjetij v Ptuju ni. Računamo lahko na razširi- tev Delte, nato da Mestne obrt- ne delavnice sčascma prerastejo v manjšo kovinsko .ndustrijo, za izgradnjo nove industrije pa so izgledi zgolj v obnovi usnjarske industrije :n predelovanju kme- tijskih produktov v bližnji pri- hodnositi Novi most čez Dravo, ki bo omogočil večj,: cestn; pro- met in povečal varnost prometa bo v glavnem esteti>ka pridobitev našega mesta. In končno je tu še nekaj, kar Ptuj ne sme zanemariti. To je turizem Postala je že navada, da Ptuj imenujejo mesto muze- jev, da pri tem ne pogrevamo težav arheološkega oddelka v zvezi 8 prostori, toda kljub svo- jim zanimivostim, lepi legi, zdra- vemu podnebju m privlačni okolici, s« še Ptui di, turistične- ga kraja m povzpel Veliko naših mest ima od turizma znatne do- hodke, cele Ljubljana zelo raču- na na to Seveda je tudi vprašd- nje investicij in propagande, re- klame. da Se tako izrazim Mno- go je na popularizaciji Ptuja storila zadnja gospodarska raz- stava, a že takrat kot ob vsafci priložiKMti, vključno nedavno dratsko prvenstvo Slovenije, se kaže pomanjkanje hotela. Saj še kavarne ni v Ptuju Zaradi po- manjkanja večjega bazena se res ne more računati na dotok leto- viščarjev v poletnem času toda Spomladi in jeseni, posebno v slednji, je lahko Ptuj idealno le- tovišče. Dah t>i se organizirati izleti v Haloze in Slovenske go- rice na trgatev in podobno. Se- veda, to še ni vse Marsikaj bi Se moraJo urediti, tako v zuna- njem videzu mesta (fluorescentna razsvetljava je velika pridobitev), prav tako v gostinstvu. Ljud- ski vrt z ribnikom, (zajkaj so opuščene poletne prireditve na tem zgrajenem odru?), šv.carijo in podobno. Mislim, da je tudi neupravičena bojazen konkuren- ce drugih vin? zakaj ne bi torej dopustJi na trau in v po- sebnih točilnicah (sedanja ko- vačnica na M.klošičevi uKci), prodaje srbskih in dalmatinskih vin, saj celo v Dubrovniku, Ljub- ljani, Kranju in drugod prodaja- jo ista vina po 100 do 120 di- narjev liter! Drugače si bodo le- toviščarji prinašali pijačo od drugod in tedaj ne bo Ptuj imel dobička. Pri tem ne bi smeh pozabiti še na Lackov spomenik na tlakova- nje Ljutomerske ceste od Ciril- Metodovegg drevoreda, Masary- kove ceste in končno zazidave prostora, kjer je stala stara vo- jašnica. Mogoče da se kratko povrnem k Lackovemu spomeni- ku, še mislim na odstranitev skladišča OZZ v Lackovi uKd, pri prelazu, kjer bi bilo lepo mesto za sjpomenik. Smatram, da je prav, da bi ob pripravah na turistični teden vsa razmislili o teh na kratko ome- njenih vprašanjih. D. D Zidovi usnjarne na Bregu čakaJo Nafvecfo ščul&o v lO telila riljolova je potegn;; pri Ptuju iz Drave Peter Sloskušal ribiško srečo. B lo je izredno lepo, sončno in mimo jutro. Vrgel je enkrat dvakrat, triikrat, Pij zaman. Menjal je mesto in začel znova Nič in nič. Menda je potegnil četrtič in občutil močan sunek. »Oho, zdaj te pa imam,« si je rekel in previdno vlekel Voda je pljuskala na vse strani. Velika ščuka je občutila. da je zgrabila za vabo. Peter je zope^t potegnil, nato pa malo popust i. Ščuka je tiščala veno- mer naprej v naspax^tno smer od Petra. Moral je zopet po- tegniti in začeti navijati vrvico. Borba za življenje je bila huda. Vsi trije tmki so se zagrizli v meso med čeljustima in Peter se je prenehal bati, da bi mu žrtev pobegnili.. Kmalu jo je imel na suhem in je vesel odšel domov. Tehtnica je pokazala 7.20 kg dolžina pa en meter Na dvorišču JO je 0it)esil Zg mesar- ski kavelj in v nekaj mnutah je bilo okrog ščtike lepo število ptujskih nbičev in drugih — otrok in obraslih — ki so prišU občudovi.t izredno veliko ropa- rico z velikimi in malimi ostri- mi zobmi. Nedvomno bo ribiča Petra ta trofeja še večkrat zvabila k Dravi. »Teh živali je še več v Dravi Jaz sem zadovoljen s to, ostale P£. naj še drugi ribičj po- lovijo!« je dejal Peter in po slikanju zopet obesil trofejo na kavelj, da bi si jo ogledovale! še lahko nagledaU. V. J. SPORED TURISTIČNEGA TEDNA od 2. do 9. oktobra Ponedeljek, 3, okt., ob 18.30 in 20.30: predvajanje turističnih barvnih filmov v dvorani Ti- tov dom. Torek, 4. okt., ob 20. uri: pre- davanje o kultumozgodiovin- skih spomenikih Ptuj^ in oko- lice s skioptičnimi slikami. Sreda, 5. okt., ob 20. uri: telo- vadna akademija v Okrajnem gledališču. Četrtek 6. okt., ob 20. uri: gle- dalska predstava »Celjski grofje«. ^etek, 7. okt., ob 14. uri: oce- njevanje xu.jlepse okrašenih oken s cvetlicami, dvorišč in vrtov izložbenih oken ter go- stinskih obratov robota 8 okt., ob 20. uri: pro- menadni koncert godbe na pi- hala DPD »Svoboda« Ptuj 'Nedelja, 9. okt., ob 14. uri: VE- LIKA TURISTIČNA VESELI- CA S SRECOLOVOM. - Raz- glasitev nagrad v prostorih Gasilskega doma v Ptuju. v sredo, 7, septembra 1955 (za liter, kilogram ali komad) Čebula 20, česen 60, luščeni fižol, 35 papriki 60, cvetača 40. kumare 15, kumare za vlaga- nje 60, peterš;lj 40, rdeča pesa 30. solati (endivija) 30 špinača 50, rdeče zelje 20, zelje v gla- vah 12, korenček 40, ohrovt 20, paradižnik 25. koruza 40, pšeni- ca 40, oves 25 surovo maslo 400. zaseka 300, mleko 25, smetana 120, sir 40—80, kokoši 400 pi- ščanci 300—400, breskve 50. grozdje 50—70, hruške 25—30. jabolki. 16—20, shve 30, ringlo 30, gobe 120, l:sičke 35 jajca 12, krompir 12, buče 10. domači kis 25. ) Poiar v Gaberniku povzročit polmilijonsko škodo v tor^. 8. septembra dopoJ- dne, je požar uničil stanovanj- sko in gospodarsko jx>slopje po- sestnika Martina Veršiča i* G»- bemika S-* ter povzročil okrog pol milijona din škode Na la^j požara So prihiteli gasilci iz Domave in Polenšaka. "^»ožar se je tako hitro razvnel na vsem poslopju, da ^z plamenov ni bilo več mogoče rešiti telice in svi- nje. Kot zatrjujejo ljudje, ki so prvi zagledali požar, je ta iz- bruhnil na gospodarskem po- slopju. S slamo krita streha se je hitro razvnela. Domačih ob izbruhu požara ni bilo doma. ker so bili nt delu Kako je prišlo do požara še ni znano, pač pa so v Jiadevl uvedene po- zvedbe. V nedeljo vas vabijo v Majšperk Prostovoljno in industrijsko gasilsko druStvo Tovarne vol- nenih Izdelkov Majšperk bo pri- redilo 10. in 11. septembra t. 1. društveni nastop, in sicer v so- boto bosta nast^ili ob 15,30 dve moški in dve ženski desetini, v nedeljo ob 9 uri bodo gasilske vaje. od 14 do 17. ure ogled gasilskih naprav v tovarni, po- poldne pa bo v dvorani Volnen- ke veselica s srečolovom, za ka- terega je pripravljenih več le- oih dobitkov. Se o novih olafšavah pri na eman.u potrošniških kreditov v zveza z novimi olajšavama pri najemanju potrošniških kre- ditov, objavljenimi v prejšnji številki našega lista, bo hržJce prav gotovo zanimalo tudi to, da z bariraninvi čoki ni mogoče nakupovati v komiisijskih trgo- vinah niti od privatnikov ali plž-čevati usluge v privatni de- lavnica ter da je ček veljaven le dva meseca Glede rokov ra vraičila kre- dita naj še omenimo da so raz- meroma kratki. Kredit zt. naba- vo industrijskega blaga je treba vrniti načeloma tekom enega leta. Izjema je priznana le za muzikalije in pohištvo, koliikor presega znesek tromesečne do- hodke. V primeru, kjer presega kredit tri mesečne prejemke, ne pa šestmesečnih, je rok vračila dve leti Triletno vračanje pa je mogoče v primerih, kjer prese- ga znesek posojila šestmese^ne- prejemke in dosega kredatno sposobnost Te olajšave pa ne velj£.jo za imetnike privatnih delavnic. Zanje je določen rok vračila 1 leto. Vsi posojiloje- malci kredita za industrijsko blago morajo pred koriščenjem kredita položiti pr; banki 5 "/o posojila v gotovini. Posebno ob- vestilo bo dada NB glede izko- riščuija kreditov za nabavo lignita. Sedaj se ti krediti še ne odobravajo. Posojilo za kritje stroškov dopusta je treba vrniti v desetih mesecih. Ta kredit se t)o izplačeval le v času od 1. septembra 1955 do 1. marca 1956. Csjs izdajanja tovrstnih poznejših kreditov bo pozneje objavljen. T^a kritje sti-oškov dopusta bo banka izdajala pot- niške čeke. Posojila za kritje stroškov bo- lezaii, poroda, smrU, preselitve in popravila stanovanjskih pro- storov se dajejo zj dobo 1 leta. Višina teh kreditov je omejena na 20.000 din. V takih primerih je treba bankS predložiti potr^ dila uradnega zdravnika oziro- ma zdravstvene ustanove, mrtvaški list ali potrdilo o pre- selitvL Taka posojila b^ upra- vičenci prejela v gotovini. S po- sojilom za popravilo stanovanj- skih prostorov bo mogoče ure- diti samo notranjost prostorov. Za tovrstna posojila so barirani čeki. Vračanje posojila se zaine pred 20. v naslednjem mesecu, kjer je bik) posojilo dano pr^ 20. prejšnjega meseca, če pa je bilo dano po tem času, pa se začne vračanje do 20. v drugem naslednjem mesecu. Seveda lah- ko posojilojemalec vrne poso- jilo tudi pred določenim rokom. Zi. pravilno vračanje posojil so dolžne skrbeti blagajne podjetij oeiroma ustanov, kjer so posoji- lojemalci zaiposlenn in tudi mo- rajo prevzete zneske za vračila nakazati najpoiziieje tekom 8 dni. Krediti se pkčujejo v-ena- kih mesečnih obrokih in ni iz- jeme tudli v drugačnih okolišči- nah, kot n. pr. ob prejemanju hranarine, upokojitvi itd. Kolikor se bralci 'ne morejo zadovv>ljiti z gornjimi pojasnili, sd bodo še lahko pomagali z in- formacijami pri oddelku z« foat- koročne kredite pri NB. Ptujska tiskarna (Slovenski trg) že sprejema naročila! iiZCirlcu'cne 'ma 532 cknov In 10-!etne Izkusn e v četrtek. 1. septemo^a t 1., je bilo 10 let od ustanovitve Kmetijske zad.-jge Cirkulane, ki šteje danes 532 članov, ima 4 poslovalnice in je dosegla v letošnjem prvem polletju nad 600.000 din dobička. Ob 10-letnici sta ^ sestala uirravni in nadzorni odbor iZ IfT nekaj agi^nih zaur.žn.iov- čianov ter se iia 'e;! ^^omnila 10-letne razvo ni.» oti K" Cir- kulane, obenem pa predebatira- .a nekaj tek.>ih teročU^. v;Ta- šanj Kot drugod je tudi na pof»- ročju Cirkuldn veMki. znn.ma- nje za odkip sadia, ^a "f-tf^im ni povpraševanja, ker da je pre- več okuženo pc ameriškirm ka- parju in zarid^ ega ai za iz- vez. Sadjarji ? področja cfcfinf f .rkulane m ostaUh predelov ptujskega okr-i a ta izgovor od- icčno zavračalo, ker smatrajo ik posploše »-anje tajce trditve rmeši vse na in materl«4lne žrtve sadjarj'?/ za odpravo orne r'škega kapans s škroplienjem čiščenje a sa<\r.e«a drevja obenem pa iud: podcenjuje s tem dosežene uspeie. ^nzr.at: je treba, da je škropljenje v Zi^dnjih par .e-lh veliko , ia- gflo in da ':e imamv- sadje, na iaterem ni '.oa-vcv kapar^a, še manj pa bo^g'.-.:. 1a iai se ^ "•■im kapar ^li druga bolezer prenesla drugam. O tem bi mo- rali spregovoriti naši sadjarski strokovnjaki na merodajnem mestu Glede na točasno slabo trgo- vino s sadjem je prisiljena KZ misliti na sadno sušilnico, ki jo bo letos zopet joor-ibljala. Ima pa io že od leta 1933, ko je po- stišila kot prva sušilnica v okra- ju nad 5000 kg sadja. V njej se je delalo od 15. septembra do 15. noyembra dan in noč. Enako bo po vsei verjetnosti letos, če bo na razpolago dovolj goriva. Tudi letos pričakujejo, da bodo vozili k njim sušH sadje sadjarji iz vse okolice Ln da bo mogoče spraviti, na trg posušeno sad.ie. ki ga itak primanjkuje. Ob 10-letnici ustanovitve KZ Cirkulane sta se oba odbora pomenila tudi o ostalih bodo- čih nalogah. J. K. Pln'sl(e kronike orlpovednieio 5. IX. 1864. Na ta dan so v Ptuju slovesno praznovali otvori- tev Čitalnice, kjer se je zbralo nad 1200 udeležencev, med njimi zastopniki celjske in m-ariborske Citaln cc s nredsednikom dr Ko- čevariem ln dr. Semecem Prihi- teli so tudi pevci iz Slovenske Bistrice z dr Josipom Vošnja- kom, dalje gostje iz Ormoža, Ljutomera in Hrvatje iz Varaž- dina Govorniki so glede Sloven- ske čitalnice naglasili, da je »poglavitna naloga predvsem du- ševna povzdiga, izobraženje jezi- ka io omika slovenskega naroda. potemtakem priprama saa no izvršen je narodne ravnopraf- nostL« 26. IX, 1878. Tega dne je Drava poplavila široke predele na obeh breoovih. Poplava iese- galg tja do Sv. Vida, Turnišča, Brega in Sv Roka ter napravila veliko škode na poljih 15. IX 1887 so slovesno od- prli novo, enonadsiropno poslop- je za deško osnovno šolo, ki je stala okrog 40.000 florintov. Deška šola se je prej nahajala t poslopju za proštijsko cerkvijo, kamor so ob tej priložnosti na- mestili štirirazredno dekliško šo- lo, kj se je doslej nah-ajak v poslopju, kamor so namestili Glasbeno šolo Pri otvoritvi nove osnovne šole v poslopju, kjer imamo danes trgovsko felo nas- proti OLO Ptuj je nemško žu- pan Eckel poudaril v svojem go- voru, da -e naj »pouk v teh sve- tih prostorih vedno vršj v nem- škem jeziku.« -cj. LaCnovega sina iz Drago- nje vasi so na paši poškodovale krave Lačnovega sina iz Drasron.;o vasi so pred par dnevi na i>aši krave tako težko poškodovale, da je podlegel poškodbam in so ga v sredo pokopali. Ta nesreča je Lačnove močno prizadela in vzbudila pri vaščanih in oko- liškem prebivalstvu globoko so- čustvovanje, kar se je videlo ob pogrebu, ki se ga je udele- žilo veliko število odraslih, zla- sti pa mlad ne. Po dobljenih informacijah je pasel Lačnov sin živino, ki se ie spoprijela. Mali pastir jo je hotel pomiriti oziroma razgnati, 'moč, vendar zamain, ker je imel pretežke notranjp TX)škod- t>e. zaradi česar je podlegel. Narodxii aom v Ptuju, kjer je bila slovenska čitalnica Kje bi se naj v bodoče hranili? v zadnjem času se 12 usluž- bencem majši>erške pošte, šole in drugim vsiljuje vprašanje, kje naj bi se hranili potem, ko jim v tovarniški menzi ne bi več hoteli dajati hrane. Ves čas doslej se to vprašanje ni po- stavljalo vse do nedavnega, ko je bilo rečeno, da menzi ne mo- reta imeti več na hrani usluž- bencev izven tovarn. Za sedaj še ne kaže, da bo za teh nekaj ljudi v Majšperku posebna menza, čeprav bo na novi obči- ni nekaj uslužbencev brez last- nega gospodinjstva. Prizadeti so mnenja, da bi tako kot doslej ostalo VSe do časa, ko jim bo dana druga možnost redne pre- hrane. Po'Vinogradih okrog Cirkulan so zapeli klopotci cij vmogradniških vrhovil« okrog Cirkulan so že prejšnji teden zopet zapeli klopo+ci Grozdje že dobiva svojo laivo in sladki okus Gostiln j *Halo- žan« v Cirkulanait že teči po lOC din novi mošt, ki je, kot pravijo izkušeru pivci, '-.ar oku- sen. KMETOVALCI! v sCTO«ni prodaie kmetijskih pridelkom prejemate v«5je denarne meske. ki pa jih naenkrat ne potrebujete, zato vam priporočamo, da jih varno naložite na obračunske knjižice pn svojih kmetijskih zadrugah, ki vam jih bodo 5 •It obrestovale ta liplačale ko jih boste potrebovali. — S temi vlogami bo kmetlf- skim zadrugam tudi omogočeno izplačevanje posojil. — Ob nesrečah U drugth nujnostih vam bodo dobrodošij prihranki potom obračunske knjižice ali ps, aocofsir, pri va^b kmetjskih zartnigah. — Priporočamo vsakl kmečki družini vloge pri kmetijskih 7<»dTOeah na obračunske knjižice. Vse vloge so vame iu bodo s 5*/« »btc^UuiL v«uc ft .»UVOMI«. O&AMULNICA W POSOJiJ-MCA PTUJ Ptni, P. ^tCTnhra 1P55 3 Še o družbenem opravljanln šolstva in šolskih odliorili v času razprav o uvedbi druž- benega upravljanji, naših šol so tudi pri nas največ govorili o tem prosvetni delavci. Mnogi so takrat zagovarjali i>arolo: »V to- varnah upravljajo delavci, v šolah pa bomo mi.« S takim po- stavljanjem so seveda dokazo- vali samo tq, da jim ni jasno bistvo družbenega uprjvljanja ter da se še niso navadili gle- dati na vprašanje prosvete in šolstva iz vidika iz celotnega družbenega dogajanj^-. V takih in podobnih izjavah, pomislekih in izrazih nezaupanja do te nove oUlke neposredne demokracije pa se kaže tudi njihovo spozna- nje, da bo odslej njihovo delo ped neposredno kontrolo družbe in ne samo inšpekcijskih orga- nov. In neteterim takšna kon- trola hi prijetna. Na večini na^iih šol so bild šolski odbori izvoljeni šele marca in aprila letos, zaito je ležko dati globljo oceno njihove- . ga dosedanjega dela. Ker pc- emo na nekaterih šolah imeli že prej začasne šolske odbore, ima- mo vendarle nekaj izkušenj in o teh sedaj nekaj pripomb. Večine, šolskih odborov v svo- jem dehi ni prišla preko obrav- nave proračuna in diskusije o manjših p>opravtilih na šolah, nabavi drv in podobno. Nekateri niti zakona niso preštudirc li, da bi člani vsaj vedeli kakžne so njihove pravice in dolžnosti. Imamo pa šolske odbore, ki so svojo vlogo pravilneje razumeli in tudli z vso odgovornostjo za- čeli z delom — Hajdina, Mla- diki'. Ti odbori so se zelo tesno povezali z društvi Prijateljev mladine, tako da sq celo sklice- vali skupne seje. Na sej£.h so po- leg prorafčuna in drugih mate- rialnih stvari razpravlja li o uč- nih uspehiih ter vzrokih, ki kva- rijo učne uspehe. Razpravljali 9o o kriteriju ocenjevanja, o zamudah, praznovanju držtvnih praznikov. Novoletne jelke in zaključku šolskega leta. o sta- nju šolske knjižnice, govorili o potrebi ankete, ki naj bi dala jasno sliko celotne problematike šole ter o negativnem vpli\-u ne- katerih duhovnikov, ki s svojim delom med šolsko mladino sku- šajo omajati zaupanje mladine v šolo in učtitelje. Iz zgornjega je razvidno, da so ti odbori dovolj J globoko doumeli svoje delo, ven- J dar nobeden izmed njih ni globlje posegel ni področje | osnovne naloge, v razpravo o vzgojnem in izobraževalnem de- lu na šoli in koMko je to v ^ skladu s smotri naše socialitstič- ^ ne družbe Prav tako ni nobe- den teh odborov skušal preko organizacij SZDL sprožiti to" ^ kršnekoU šiirše obravnave per^ ^ čih vzgojnih in izobraževalnih ' vprašanj, čeprav je teh na naših * šolah dovolj. Skratka tudi ti ' šolski odbori niso dovolj glo- ' boko razumelii, da bo njihovo delo lahko uspešno le, ako bodo probleme šole reševali na zelo široki osnovi s pritegnitvijo ^na- ših staršev in vseh onih držav- j Ijanov. ki se za šolo in vzgojne : probleme zanimajo. Tako mora biti jasno. dj. šolski odbor ni v stanju sam rešiti slabega šol skega obiska, niti vprašanja ustvaritve boljših pogojev za de- lo učencev, prav tako Pt tudi ne vrste materialnih in drugih vorašanj. za katere je potreben sklep zbora volivcev, Le tak^t če bo za posamezen problem ži- vo zainteresdrjna široka javnost, takrat bo tak problem mogoče uspešno rešiti v korist naše mladine in celotne družbe. Naši delovni ljudje smatrajo šolo za svojo, šola se jSm mora s svo- jo problematiko samo približs-ti, znebiti se m.ora svojega dogma- tizma. postati mora del celot- nega našega socialističnega bitja. To pa bo postala le, če bodo šol- ski odbori z vso resnostjo in I istočasno smelostjo pristopil) k obravnavanju in reševanju vseh onih vprašanj, ki so za našo socialistično družbo najvažnej- ! ša. Nedvomno je, to je pokaiz£-ila , že dosedanja kratka praksa, a . te izkušnjj imamo z vseh dru- gih področjih družbenega uprav- . Ijanja, dt bodo šolski odbori [ postopno dali s svoiim delom , šoli novo vsebino Šele, ko se [ bo šola približala množicam, ko . bodo vsii državljani začeli čutiti, da lahko vplivajo na njeno de- 5 lo in rčzvoj. ko bodo začutili, ' da lahko v mejah splošnih so- j cialiističn-ih vzgojnih in izobra- ževalnih načel spreminjajo obli- j ko in vsebino šole in ko bo za- čela družba tako uveljavljati J svoje želje in težnje, te krat bo- ] do naši ljudje še bolj aktivno sodelovali pri reševanju teh pro- blemov Preko šolskih odborov ^ bodo dajale naše množice šoli ^ tisti družbeni pečat, ki ga je šoli v vseh razdobjih družbe- J nega razvoj £ dajal vsakokratni g vladf^joči razred Da pa t>odo naši šolski odbori - čimprej STX>sobn(i reševati, to sicer precej zamotano proble- e matiko, jim bodo morale nuditi - organiz;£cije SZDL vso pomoč in o podporo. Sedaj smo ob začetku a šolskega leta. Pri lanskoletnih - volitvah šolskih odborov smo e ugotovili, da niti občinski Ijud- - ski odbori, niti politične in družbene organizacije niso z do- I- volj resnosti jemale te volitve in tako se je zgodilo, da so marsikje v šolskih odborih ljudje, ki v£nje ne spadajo. Mi- slim bi bilo prav, če bi se daj ko bodo naže organizacije razpravljale o problemih druž- benega upravljanja temeli-to pregledale sestavo šolskih odbo- rov in poskrbele, da bodo tisti, ki vanje ne spadajo odipoklicani in izvoljeni na njihovo mesto taki, ki po svojem dosedanjem delu jamčijo za dobro in uspeš- no de]o šolskih odborov. V. B. Naj ostane me d nami Biil sem pričai dogodku, pai katerem me je minilo vso ve- selje za turizem. Naj so bili ti ljudje kdorkoli njihovo obnaša- nje je bilo iiz preteklosti, ko so Nemci korakala proti vsemu svetu... In tskšno obnašanje ne bi smeli trpeti na naši zem- lji! V sredo ponoči, 31. avgusta, so bile zapornice na ptujskem mo- stu spuščene kakor vsako drugo noč. Delavci so popravljali most in promet je bil ustavljen. Te- daj je pred zapornicami obstal avtobus KB 071-491 iz Berlina. Šel sem mimo ne da bi se usta- vil. Ko sem bil že svojih sto korakov od mosta pa je skozi noč zadonel rezek ukazovalni krik: »Was ist das? Wo ist der Biirgermeister?« Obstžl sem. Takoj sem se spomnil, da sem podobno kričanje že slišal. Ta- ko so kričaM, ko so mislili, da je ves svet njihov. Tako so kri- čali, ko so pobijali in ropali po naši zemlji. Vrnil sem k mostu, da pogledam ljudi, ki so mi vzbudili po desetih letih ttko mraične spomine. Pravkar je njiihov »Gruppen- fiihrer« ukazal »Aussteigen!« in poskakEili so iz avtobusa. Začeli so hoditi z oblastnimi koraki in zabavljati. Ulovil sem posamez- ne besede: »Mi smo popravili že vse mostove ... Zanikemost... Kje imajo župana? Pri nas smo že vse mostove popravili...« Mislil sem si: tukaj bi bil most... Samo če bi nam povr- nili vojno škodo (življenj nam tako ne morejo vrniti) bi bil tu- kžj most in še marsikje drugje. Oni pa so korakali in se nesramno obnašali. Posmehovali 6o se delavcem. Nato sta dva privlekla fotoaparat: blisk — sli- kala sta avtobus — blisk — sli- kala sta most. »Za časopis,« sem slišal med njimi. Okrog so se zbirali ljudje ki so prihjjali iz kinematografa. Nemška nesram- nost pa se je nadaljevala. Zbrali so se okrog rdeče luči na za- pornici. Smeje se jo je eden med njimi pozabi val: »Natiir- lich, rotes Latemchen!« Nedolž- na rdeča lučka jih je bodla v otčd. Potem — za zaključek: rav- nokar je »Gruppenfiihrer« ukazal vstopiti, ker » videli, da čez ne morejo, jaž pa sem stal in čžfcal, da se poberejo. Nenado- ma pa iz gruJ^ ljudi ki je opa- zovala avtobus pristopi sivolas možakar in me klečeplazno ogo- vori: »Entschuldigen Sie ...« V spakedrani nemščini me je pro- sil Za ogenj, čeprav je kidilo več ljudi. Verjetno je hotel na- vezati stike s turistom in bil je razočaran, ko sem mu odgovoril slovensko. Čudno, da me je za- menjal. 1941 so mi Nemci izme- rili lobanjo in ugotovili, da sem tipičen pripadnik dinarske rese in potemtakem »podičlovek« ... In da bi bila stvar še bolj za- nimiva, sem pozneje zvedel da možakar pobira na nel^-^^m tere- nu člans-rino Socialistične zve- ze ... Avtobus je odpeljal in ljudje So se razšli. Vsak si ie pač mi- slil svoje in molčal Tur;sti so pač turisti. Morebiti gre za trgovske stike. Za napredek na- šega turizma Človek pa. ki je na lastni koži poizkušal v mi- nuli vojni gospodovalnost »Her- renvolka«. sd mora misliti: Do- klej jih bomo božali?« M R TAJNIŠTVO ZA PROSVETO IN KULTURO TER TAJNIŠTVO ZA SOCIALNO POLITIKO PRI OLO PTUJ sporočata vsem reflektantom za štipendije in podpore za šolsko leto 1955'56, da bodo prošnje re- šene do 25. septembra t. 1. Okrajni ljudski odbor bo pre- vzel štipend ramje visok ošolcev ter z njimi sklepal tudi pogod- he. zt' vse ostale pa bo^ proš- nje reševali pristojni občinski ljudski odbori. V četrtek, dne 15t septemilwa bo posvetovanje predsednikov svetov za prosveto in kulturo ter Za socialno politiko in refe- rentov Za socialno skrbstvo od- nosno tajnikov občinskih ljud- skih odborov o tem vprašanju. Priistojnii sveti občanskih Ijud- sikih odborov bodo potem takoj uredili vprašanje štipendij in pod^ior. DRUSTVO ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V PTUJU prirej^., praktične tečaje za vla- ganje in vkuhavanje sadja i" zelenjave. Tečajti so dvodnevni in bodo v Mladinskem domu pri sejmišču. Prva skupin^ osmih udeleženk je imela tečaj v sre- do in četrtek, druga skupina pa ga bo imela v petek in v so- boto. Prijave za tečaj se še spreje- majo v Mladinskem domu oc 16. do 18. ure. Udeleženke na; prinesejo s seboj vse k£.r na- meravajo vlagati oziroma vku- KMEČKA MLADINA. KMETOVALCI, GOSPODINJE! ' Zadružna zveza Ptuj je razpisala med dra«im tndi 8 Šti- pendij za kmetijsko šolo v Turnišču pri Ptuju. Odločite se prijavite »e « šoUnje in štipendijo, vpišite » v Kmetijsko šolo! Kmetijska šola v Turnišču ra23>isuie tako dve brei- plačni mesti za mladinke. Odločite se in pošljite prijave. Ve- ljajo pogoji, ki so navedeni v razpisu šole in da bodo prosilke po končani šoli ostale na kmetijah kot gospodinje. Uprava šole Kcncert RKUD ,,Sloboda iz Vara^dina v Pln^u Minuk) eoboto, 3. septembra t 1., je gostovalo v Ptuju RKUD »Sloboda« IZ Varaždina. Gostje So nžjstopili v gledališču s celo- večernim sporedom, na kater^ SO nastopali izmenoma: približ- no 60-članski mešani zbor, tam- buraški zbor in folklora. RKUD »Sloboda« Varaidin, čsi- gar članstvo sestavljajo v glav- nem delavci in delavke Tekstil- ne tovarne, bo slavilo čez kaka dva meseca 50-letnioo svojega obstoja. Po ptujskem nastopu sodeč bo društvo ta svoj jubilej dostoj- no proslavilo. Mešuri pev^ zbor razpolaga z dokaj dobrim pevskim materialom, ki bi a- cer ob primerni šolanosti glasov zvenel mnogo bolje, vendar pa je vse pesmi odpel če izvza- memo manjše spodrsljaje, lepo in s primemo doživetostjo. Od soKstov bi se izpl^-čalo šolati so- pranistko m tenorje (pravza- prav tenor baritona). Zbor je zaial spored v glavnem na pa- met. čeprav so imeli pevci noto v rokah. Petje z not j£i za anvi- terske zbore nekoliko zastarek>. Note uporabljajo v glavnem le še poklicni zbori, ki nastopajo bodisi z orkestrom ali Pa imaoo vsako leto več koncertov z raz- lifeimi sporedi in kjer so pevci notalisti. 3»Svoibode« in druga amaterskžj umetniška društva pa pojejo na pamet. Zborovodja inž. Mladen Vojtjehovskjr je vložil v evoje delo mnogo tru- dči, zato tudi uspeh koncerta ni izostal. Tamburaški zbw je vodil pro- fesor Marjan Zuber. Ta sekcija je baje še zelo mlada, vendar je igrala lepo iaa muzikalno. Piiznati moram da majo Hr- vatje mno^ bolje instrumenti- r£.itli (aranžirati) skladbe za tam- burašike zbore kot mi Slovenci. Čeprav so motili nekoliko raz- glašeni instrumenti, vendar je tudi ta skupina prav tako kot pevska častno rešila svojo i*a- logo, FoUdoma skupin«) je pod vod- stvom Franja Zeleznjaka v lepih larodnih nošah (če izvzamem ne- kaj ženskih obuva!, ki so moč- no motila) temperamentno za- plesala nek£.ij izvirnih ljudskih plesov in žela pri občinst^ vse- splošno odobravanje. Predsedniik DPD »Svoboda« Ptuj Karel Koren je pozdravil bratsko društvo iiz Varaždina in izročil gostom lovorov venec. Predsednik gostov iz Varaždi- n£.i se je Korenu zahvalil in po- vabil ptuj^o »Svobodo« v raždin. Vsekakor eo Varaždinci do- segli lep uspeh, ki pa bi zaslu- žil boljši obisk s strani ptuj- skega občfinstva. G. J. DPD SVOBODA — »JOZE LACKO« PTUJ Mešani pevski zbor DPD Svo- bode »Jože Lacko« Ptuj je za- čel zopet z rednimi vtijanii po sledečem redu: v torek 6. sep- tembra, ob 20, tiri ženske, v sredo, 7. septembra, ob 20. uri moški, v petek, 9. septembra t. 1. ob 20. im pa skupna vaj^. Našteti dnevi bodo veljali za vaje tudi v bodoče. — V mesecu septembru se bodo še nadalje sprejemali nov5 pevci; z£ želeni So predvsem moški, seveda ne izključujemo tudi žensk. Opo- zarjamo vse, da se bodo novi pevci c^rejemali izključno samo v mesecu septembru. DPD Svo- boda »Jože Lacko« Ptuj v tem primeru vljudno vabi vse, ki imajo veselje do petja, naj se vključiijo v pevski zbor in po- mag'£-Oo na ta način k popula- rizaciji naše prelepe slovenske in jugoslovanske narodne imiet- ne in bort>en€ pesmi! Spored za soboto, dne^ 10. septembra 1955 5^00—6,30 Dobro jutro, dragi poslu- ža!ci! (pester glasbeni spored)' — vmes ob 5,05—5,10 Poročila in vremenslta napoired. 6,00—6,10 Napoved časa, poro- ^.iila vresnenska nai>oved in objava dneraega sporeda. 6,30 Piegl^ ttska. 6 35 Pred milsrcfonoo« so VaSki kvintet iii Kmeika godba. 7,00 Napoved ča?a, poročila, vremenska napoa-ed m radtjski koledar. 7,10 Zabavna glasba, vmes re- klame 7.30 Gosi>odinjsfci nasveti. 7.40 —8,00 Igrata zabavni oktet p. v. Boruta Lesiaka in pianist Mojmir Sepe s svojim ^'l2,bo Opoldanski s.p0Ted lahke glasbe. 12,30 Napoved časa. porodila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Za^ bavra glasba, vmes reklame. 13,00 Kme tljski nasveti. 13.10 Glasbeni mozai« (pester spored r-eine in »»listja®« glasbe). 14,30 Turistična oddaja. 14,40 Slovenska narodna gla-^ba (pienos v Za- gTeb> 15,00 Napoved časa. poročna, vre- menska napoved in objave. 15,15 Zeieli ste -— poslušajte' 16,00 Utnnkt xz teratui-e: Pesmi Ivana Mina-ttiia. 16,zo Orkestralni odlomek h po'ved časa, poročila in oto.-ave. 17,15 Zabavna in plesna glasba, jmes rekla me. 18,00 Okno v svet. 18,15 Z n^ rodno pesmi.io v pnjeten Zabavna glasba. 19,30. Radtisk, dne^. 20 CO 120 pisanih mmut. 22,00 Napo- ved ča^a t>ort>ei1a. vremenska napoved In pregled sporeda za naslednji ^ 22 15—23.00 Oddaia za naSe tzseljence — na valu 327,1 m. 22,15—23,00 Od- daja za UKV: V plesnem ntrnu. 23.(M —24,00 Oddaia za tujino — na lam 327,1 m (prenos iz Zagreba). Dnevni spored za nedeljo, dne 11. septembra 1955 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi postu- ialct! (pester glasbeni spored) — tojcs ob 6.05—6.10 poročila in vremensika napoved. 6.30—6.35 Pregled tiska. 7.00 —7.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obiava dnevnega spo- reda. 7.15—7.30 Reklame. 7.30—7.35 Radijski koTedar in priirediitve dneva. 8.00 Otroška piredstava — Milica Kltelc: Megliička in veter Jug. 8.30 Solistične skladbe s.lovenskih skladateljev. 9.00 Po svetu poezije: Sandor Pet6fy — pesnik svotode in ljubezni. 9.30 „Po- zor. snemanje" (Z magnetofonom pri pev' skth zborih na podeželju — obisk pri želerarjih in rudariih na Ravnah. Mežtct In črni). 10.00 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. 11.15 Oddaja za Benetke Slovence. 11-35 Opold?nskt spored lahke f^asbe — vm« ob 12.00—12.10 Pogovor s posluSalct. 12.?0 Napoved časa. poročiila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12.45 Za- bavna glasba vmes reklame. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Zeteli ste — po-jtešla-Jtel 15.00 Naipoved čfetsa; pio- To^la vremenska naipoved m otojave. 15.15 Igra kvartet Tožeta Kampiia. 15.30 Po naSi lepi deželi; Polže^ Je- ža na Turjak. 16.00 Igrata godbi na pihala ljubljanske gaimiztie in Ljudske milice p. v. kajpetanai Meta Bruna m kanetatia Rudolfa Starih. 16.30 Alberto Moravia: Tarzan — maSčevaJec. 16.50 Igramo vam za zahavo in ples. 17.30 Radfska i«rra — Fred von Hoemhel mann: Kai na? storimo (ponovitev). 18.36 Prcracnadni koflcert. 19.00 bavna g'asba. 19.30 Radtjski dnevntk. 20.00 Filmske in operetne melodije. 20.30 i>oToev1a. 20.40 Nekal prfVirblfenih arij. 21.15 Mednarooznali, niti me niso mogli videti, kako sem tekel. Ta strah zavoljo teh lju- di, je naglo minil — toda zakaj je zbežaa Hana? Znova me je prijelo, da bj stekel za njo in jo povprašal iznenada Pa se mi je vse skupaj zazdelo strašno trapasto. Ustavil sem se in stal toliko č£.isa. da so me prehiteli tisti spodnji mašarji — na vsem lepem mi je bilo, ko da bi ne bilo ničesar več pred mano ni- kakšne poti več. nikakšne maše V cerkvi sem se komaj in na pol prerinil skozi vrata, presli- šal p£. sem vso pridigo, po glavi mi je hodilo samo eno: zakaj me Hana ni hotela več poznati? Niti odzdraviti mi ni hotela več; zasukala se je in me prestre- lila z očmi, s tf-ikšnimi. kakor da bd j-i ne vem kaj hudega storil. Zapele so orgije na koru so zapela dekleta, meni pa je zagomazelo po hrbtu. Maši. je bile. peta, vse je bilo nekam ve- selo, radostno, zvonec pred ol- tarjem je veselo pozvončkaval, ljudje so slovesno poklekali in se na veliko križali, le jaz sem stal pred korom kakor kak sta- rec in nisem vedel, kako bi po- klekal, da ne bi kogj zadaj z nogo odr nil, in ako bi se križal, da ne bi zadel soseda s komolci ter da me ne bi kdo odrinil. Sam sebi sem bi) v napoto. Pred koncem ko so orgle zapele s polnim mehom, sem se počasa začel zri vat] proti vrjtom se zrinil skoznje, da sem bil iz cerkve, ko so začela odpevJ.ti konec maše. da ... da sem se lahko prvi in sam spustil od cerkve, zatem okoli gradu in proti GomiH. To Hanino muljenje tri na- zadnje tudi prestal, prenesel bi ga, kot sem že tolikokrat prene- seU njen jezik če me ne bi krčmarica — tako se mi je za- zdelo — čakala Saj nisem na- meraval v krčmo toda štela je na verandi, da nisem mogel več mimo. če sem jo že pozdravil. Pa tudi zato ne. da si ne bi mislila, da se ogibljem ljudi. Sele kasneje se mi je posve- tilo kam je ženska merila, ko me je vprašala: »kaj bo pa na Toplekovem novega?« Zulil sem svojo četrtinko, od- pil požirek in še sam povpra- šal: »Kaj bi naj bilo?« Na dolgo sem jo pogledt-l. In resnica — kaj bi naj bilo? Ljudje najbrž ne hodijo skozi okna zijat? In kaj tudi komu mar, kako je na Toplekovem! »Tak. Južek,« je rekla krčma- ric£.. ko da ii sicer nič ni mar, a da mora povedati »le glej, da ne boš domačije zaženil.« Znova sem jo pogledal, rado- vedno in jezno, kaj jo toliko skrbi? Nikoli je nisem mogel trpeti zavoljo njenega vrtanji.. Vse je hotela pozvedeti! — In prav zaskrbelo me je. da bi jc pvovprašal, kako je z ženini, če nj še nobenega ujela — za krč- marjeve hčere, to je Z£. Plojeva dekleta iz krčmarjevega prvega zakona. »Oblikovci kar letijo okoli hrama.,« je nadaljevala žensks' očitno zato, da je ne bi več ta- ko trapasto zijal; »vsako noč letijo.« Ali jaz niisem prenehtl gledati. »Hrvatov pa Marica se nekaj menita,« je počasi začela. »Hrva- tov se gotovo ne bo ženil s svo- jo kočo, preveč jih je še za njim,« je pojasnila, da bi videl, koliko bije ur£'. Hrvatovega sem poznal, bil je od Vrbana iz druge fare, ko- ča rski. »Otroci,« eem rekel in zamah- nil, izipil sem in se začel obra- čati, da bi šel. To z Marico, s sestro, je lahko bila resnica bila je tiha deklina, kar se je sveta tikalo, i če je kaj ubila v glavo, je tudi speljala, to sem vedel — in tako bi se lahko tudi po taki svoji trmi na le- pem omožila. Tudi krčmar se je prizibal od nekod in se oprl na mizo. »Le glej Južek,« me je posva- ril, »da ti ne bodo Toplečke očS Zi mazale!« Samo to — Za tem se je za- Pežal. Lahko bi tudi zastokal zavoljo deklet, ki so stale med vrati v izbo in na veliko zijale vame. KazElo je, da je to s Hrvato- vim in Marico resnica Poizve- doval sem, kakšen dan kasneje, in Toplečka je menila: »Hrvatov je priden naj se le ' deldinca omoži!« Ves sem se zganil in jo po- gledal — bilo je po večerji, dru- gi dsn po Štefanovem. »Jezus — na, naj se kar omo- ži, da bo moški pri hiši, da Štrafele ne bo več blizu hra- ma!« je povedala, da bi lahko videl kako ji je ženitev po vo- lji, in si jela popravljati lase, čeprav ji tega ni bd-lo prav nič treba. Mislim, da nisem nobene zinil, a glej, sem si mislil kar bila bi zato. da bi se kateri zrinil na doan;ačijo in mene zrinil — in to me je močno gpUSilo. Nič več nisem strpel, in prvič, odkar sem bil na Toplekovem, sem začutil kako postajam sam sebi odveč, kako si presedam. Zju- traj. bilo je na staro leto, mi je Ttmika prinesla Drtvo, celo škatljioo, zvečer nisem imel či- ka več; to se ml še ni zgodilo, tako na hitro jih še nisem ni- koli pokadil. Ne, nič več nisem zvečer str- pel po opravku, obesil sem predpasnik na klin in rekel: »Maličko grem domov pogle- dat k materi,..« »Ali se je kaj zgodilo?« je povprsšala Toplečka, ko da bi se prestrašila. Bilo je v kuhinji in Ttmika je začela p>očasn©je in tise meč- kat,- žmikanje za svinje. »Kaj bi se zgodilo?« sem po- vpraš^. »Za staro leto grem mSiHčko domov pogledat. € »Le pojdi,« je dejala Topleč- ka, za kak trenutek postala in rekla: »Samo hitro pridi da na- ju ne bo s Tuniko kaj pojedlo. ■ Ne vem. kako to, vedno bolj me je strah.« Tunokž' je nehala mečkati krmo. Zravnala se je in na pol naiglas ko zase, zamomljala: »Prav — pojedlo...« Mečkala je krompir, da je po- časi pljusk£.lo v Skaf in otresla še roke. Doma nI bilo ne Marice ne Olge. Našel sem mater sctmo. za pečjo in v temi, z rožnim ven- cem okoli rok — ko da bi na babico naletel. »Ste sami? V tema?« »Sama. Molim.« Stegnil sem roko, d£.i ne bi zadel v kak stol in odrsal proti mizi, do klopi, »Ti kaj moliš?« »Ah,« sem zamrmral neje- voljno zavoljo takega vprašanja, ko da sem prišel k spovedi. »Kje sta oni dve?« »Kje? Stž.ro leto je. oh — je- zus! Saj ves svet nori.« »Saj}, prav potrebno jima je biti pri vsaki maši. Kam sta šli?« »Kam?« Materino vprašanje je bilo prav nejevoljno. Le kaj jih toliko povprašujem — vse- eno pa sem zvedel. »K Ploju sta šli. Kam drugam Pa naj gresta?« Poslušal sem, kako so tleska- le grolike m molku, mislil, da bi prižgal luč, a sem odkril da nimam vžigalice, v nobenem že- pu jih nisem našel, nisem pa vpra^l zanje. »Sta Sli sami?« Molek je zarožljal, ko d^i bi padel v krilo. »Kaj bi hod-li sama. S Hrva- tovim sta šli.« CNaidaljevcj:ije sledi) Ptui, septembra 1<555 Vroča kri Veiikonedeljsko gasilsko ireselico so končali fantje iz Senika Gasilska veselica ki je bila 1. septembra t. 1 pri Veliki Ne- ielji, je končala šele v pone- deljek. septembra ziutraj, o obram, ker ga je eden izmed Frankovih udaril z boksarjem obra? in je moral iskati zdravniško po- moč. Po mnenju očividrev sta spo- pad povzro^la Fr^snkova sinova, ki sta se že prejšnjo nedeljo na veselici na Ptujski gor; sprla s Pulkoma. Zadnjo besedo o krivdi in sodbo v tej zadevi bo izreklo ptujsko sodišče. Ne vesta, kaj sta v pijanosti naredila? v sredo, 31 avgusta t 1., sta se Konrad Hubert iz Rošnje in Franc Ekart iz Starš na poti iz Ptuja napila in pijana prišla v Staršah v Zadružno gostilno, kjer sta brez vzroka napadla tam uslužbenega Dominika Go- loba iz Starš Prepir le hotel pomiriti Fric Premzl iz Marjete, pa ga je Hubert s stolom udaril po glavi, da je dobil močne po- škodbe, da je moral Iskati 25dravniško pomoč Hubert je nato pobegnil proti domu. Ekart pa je še ostal v gostilni. Za za- devo so se pozanimali organi LM in se bosta po vsej verjet- nosti zagovarjala pr^ sodi- ščem. Z z orovaoja gas Icev občine Ormož v nedeljo dne 4. t. m.. Je bil v Ormožu ustanovni občivi zbor občinske ga-slske zveze, katere- ga se je udeležilo 25 delegatov z 17 gasdlskih društev Občne- mu zboru so tudi prisostvovali član republiške gasilske zveze tov Janez Blagovič ter zastop- nika Okrajne gasilski zveze Ptuj tov Franc Cajnko in Jože Vra- tič Delegati so z zanimanjem sledil nagovorom zastopnikov ter v živahni ditskusiji rešili vrsto vprašanj ki stoje pred ga- silstvom te nove formacije. Šte- vilo članov v občin znaša 577 in če Se upoštevamo rezervne in podporne člane pa je organizi- ranih v gasilstvu nad 1000 čla- nov V operativnem pogledu so društva pnlično dobro oprem- ljena, saj :ma,]o vsa — razen ene- ga — lastne motorne brizgalne, tn društva, to je Ormož, Ivanj- kovc: in Ključarovci. pa tudi svoje gasilske avtomobile Vse- kakor pa t>o potrebno društva še utrditi, če bomo hoteli da bodo ta lahko brezh.bno izvr- ševala SV0.I0 težko nalogo. Pred- vsem bo potrebno drtLštVa fi- nančno podpret!, da si ne bodo iskala sredstev preko raznih ve- selic. ampak se bodo zato laže posvetila svojim osnovnim smo- trom ;n nalogam v dobrobit na- še skupnosti. Na koncu so « izvolili ie 13- fianski upravni in 3-članski nadzomj odbor ter delegate za okrajno skupščino Uprjvni od- bor Si je izvolil iz svoje sretie predsednika Ivana Rakuša, po- veljnika Ivana Vaupotiča, se- kretarja I vanj. Raj ha ter ostale funkcionarje Nadalje eo izvolili tn s^rtorske poveljnike in sicer Za sektor Ormož Štefana Bol- carja, za sektor Tomaž Alojza Obrtna in za sektor Miklavž Franca Mlinariča. -rio- Zadnji čas se pri nas največ pogovorov vrti okoli letošnjih davkov, zfito želim nekoliko nar- pisati o tem Osebno se Sicer pri davkih ne čutim prizadetega, ker zahva- Ijujoč se okolnostim v davni preteklost imam razmeroma nizek davek To pa izvira iz te- ga, ker je takrat, ko so ustvar- jali kataster, menda sredi prejš- njega stoletja bilo zemljišče, ki ga imam večinoma iz gozdov in pašnikov. Ze moj oče je precej izkrčil in fudi jaz teh nekaj desetletij, odkar gospodarim, ni- sem držal rok križem Imam vi- nograd, sadovnjak, tudi njive sem povečal m Iz pašnikov so nastali travniki. Vsega tega pa še katas+er ne t>eleži in se zato glede davka ne morem piitože" vatL Seveda je precej drugače pri mnogih drugih ki so v zadnjih desetletjih pri svojem gospo- darstvu nazadovali. Po vseh na- ših hribih so še sledovi vinogra- dov in njiv ki so jih zaradi iz- črpanosti in nerentabilnosti mo- rali opustiti ter so sedaj tam slabi travniki ali p>ašniki. V na- ravi kakor tudi v življenju se stalno spremjnja, le kataster je ostal vedno enak. Sedanji način obdavčevanja bo menda take prisilil, da bodo zahtevali po- pravke v katastru. Razumljivo pa je, ds mi kar nas je takšnih, ki irnamo boljšo zemljo odn. kulture na njej. kot jih beleži kataster, da mi popravka v ka- tastru ne bomo zahtevali, ker bi nam to pri davku samo ško- dovalo. Tu bodo že morali oblastven? organi semi priti ugotavljat spremembe, in to na svoje stroške. Tako je torej stanje pri nas in zato nekateri kriče, da pri odmeri davka ni pravice Nekaj pa je pn odmeri verjetno tudi naF>ak kakor sem sem videl v davčnem razporedu da ima vdova z malim' otroki in dve- ma hektarom: puste zemlje čez 20 jurjeiv davka, dejansko pa je pri hiši taka revščina, da ji ob- čina daje socialno podporo Zvedel sem da imamo na se- dežu nove občine v Lešju po- stajo za umemo osemenjevanje krav. Radoveden sem bil, kako se bo ta stvar obnesla zato sem se nrpotii s svojo »sivko«, ki je ravno imela svoj čas. v Maj- šperk Tam pa sem zaman iskal zaželeno postajo Spraševal sem mimoidoče a ni nobeden ničesar vedel. Slednjič se je le znašel možak in mi pojasnil, da so osemenjevalno postajo morali prestaviti nekam na Ptujsko goro, in to na zahtevo gospoda župciika. ki baje ne dovoli »ne- moralnih stvari v svoji bližini« Ni mi drugega kazalo kot mah- niti jo še 2 km v hrib proti Ptujski gori Med potjo pa sem premišljeval o čudnem nazira- nju »morale" in o tistih, ki to upoštevajo. 2etalčan Dvoboj strelcev Okrajni strelski odbor ie po- vabil ekipo mariborskih strel- cev na dvoboj v s^reljaniu 1 vo- jaško puško. Seveda so Ptuičani računali, da ne bodo kos mari- borskim strelcem Maribor.^^ani so zmagali z 992 krogi. Ptujč^ni šo dosegli 870 krogov. Kot posamezniki so dosegli: 1.) Mlinarič 235 kr., 2.) Zirovnik 207 kr (oba Maribor), 3.) Seka 191 kr. (Ptuj). OSO bo povabil na strelska srečanja še strelce iz drugih okrajev, v katerem pa se bo vr- šilo okrožno strelsl^ tekmova- nje ekip ptujskega okraja. Pionirji in mladinci {>a bodo tekmovali v streljanju z mračno puško. Z. IVAN VERTOT V petek 26 avgusta t- 1-, Je umrl na Zvabu eden najstarej- ših slovenskih uč.teljev, Ivan Vertot. star 82 let. Doma je bil iz Radmirja v Savinjski dolini Dve leti je služboval v Zrečah, nato pa ves čas do upokojitve na Runču Na Zvabu si je izbral življenjsko družico, ki mu je umrla pred 24 leti in zapustila devet otrok. Skozi njegovo učilnico je šlo več rodov Ginljivo je b lo gle- dati njegove učence in učenke, 60- in 70-letne starce ko so ga zadnjič obisktla. ležečega na mrtvaškem odru na njegovem prijaznem domu na Žvabu. Hčerke Milika. Olga in V:da, ki so mu. hudo trpečemu, do zad- njega stale ob strani so skupaj z ostž-limr: njegovim- otroci sprejemale množico kropilcev in se preprčale. kako ljudstvo spoštuje svojega učitelja in vzgojitelja. Njegova zadnja želja je bila: skromno je bilo moje življenje, zato naj bo preprost tudi moj pogreb Kljub temu se je nje- govega pogrebj. na pokopališču pri Sv Tomažu udeležilo vse ljudstvo iz njegovega šolskega okoliša, pa tud: šolarji in uči- telj stvo, ki so obsuli njegov grob z rožami in vend. Počivaj mimo, tovariš Vertot! V. K OBVESTILO Občinski ljudski odbor Ormož obvešča, da so uradni dnevi v torek, sredo in petek in uradne ure med 8, in 12. uro. Iz občinske pisarne OBVESTILO! Olepševalno in turistično dru- štvo v P'iuju bo organicriralo dne 2. oktobra 1955 izlet z avto- busom v Statenberg (EVom ob Dravinji) ob 14 uri. Cent vož- nje tja in nazaj 210 din. Pri- jave sprejema poslovalnica »F>ut- nik« Ptuj do vključno 27. sep- tembra 1955. 9.—12. IX. 1955: »Margit«, šved- ski film; od 13. do 15. sept. danski film »Spet sva tu«; od 16. do 19. sept. ameriški fiim »Možje«; od 20 do 22. sept. angleškii film »Preganjan do smrti«; Partizanska društva pred novo sezono Cez poletje Je redno aelo v vseh p^izanskih društvin ptuj- skega okraja več ali manj pre- nehalo Posvetovanje furvkcio- narjev okrajnih vez v Kranj- ski gori pa je postav.lo pred partizanska društva kot osnovne naloge kvalitetnejše delo v dru- štvih in izvedbo raznih tekmo- vanj v športnih panogah 2e v začetku letošnjega leta se je mnogo govorilo o izvedbi mno- žičnih tekmovanj med kmečko in delavsko mladino tci se ni .^Ijučena v organizirano te- lesno-vzgojno dejavnost Go\x>- rilo se je tudi o gradnji eno- stavnih telovadnih naprav, ki oi jih gradila mladinska orga- nizacija V drugih okrajih v Sloveniji so te načrte deloma izvedli, pri nas je <'«talo samo pri besedah Kdo je kriv? Po koledarju okrajne z\eze DTV Partizan bodo v ^ptem- bru v Ptuju okrajne ^ekme v atletiki in v odbojki Upajmo, da bodo društva na teh tekmo- vala polnoštevilno, posebno še sedaj, ko je njihovo število z novo upravno razdelitvijo na- raslo na 13. Okrajna zveza pa naj končno enkrat poskrbi za dobro organizacijo, kar na novih napravah stadiona v Ptuju res ni težko. Tri točke za Ptuj! Prvo kolo prvenstvenega tek- novanja v mariborsko-ce.jski »rupm ligi je za nami. Ptujska 3rava je dosegla doma proti ZJelju neodločen rezultat. Alu- ninij pa ie z vročega tertoa / Račah prinesel 2:1 dve točki. Z uspehom Drave ne moremo Diti zadovoljni, medtem ko Je Aluminij uspel V ostaliu tek- mah tega tekmovanja je v Lju- :omeru Visoko ..magal Proleta- rec (5:2), v Storah Velenje (5:3). Po prvih rezultatin sodeč bo borba za boljša mesin izredno >stra Najresnejša kandidata za arvaka t)osta vsekakor Velenje in Proletarec, o iz^lei.h obeh ptujskih moštev pa ie danes še težko kaj določenega povedali. Dravo čaka v nedeljo težka tekma v Račah. Domači Parti- Mn je sicer novinec v gi-upni ligi, vendar je že v prvi te^imi proti Aluminiju igral izredno oožrtvovalno in tudi ostro in se bo morala Drava za zmago zelo potruditi Po izjavah igra cev Aliuninija je bila tud: publika zelo nešportna n bo motala podzveza že v začetlcu napra- viti red. ODBOJKARSKI TURNIR PRI VELIKI NEDELJI V nedeljo 4. septembra, je bil pn Veliki Nedelji uspel od- bojkarski turnir katerega so se udeležili Partizan Središče, Or- mož in Dornava ter študentov- ska moštva iz Vel. Nedelje in Gorišnice. Zmagalo je premoč- no moštvo iz Središča, za nJim se je uvrstii Ormož, Dornava, Vel. Nedelja in Gorišnica. Vse tekme so bile dokaj napete, sam tiimii p'c je pokazal izredno za- nimanje zfl ta šport, ki bi ga bilo potrebno samo organizacij- sko zajeti in nekoliko bolj pro- pagirati. SAH ŠAHOVSKO DRUŠTVO PTUJ obvešča v«e ljubitelje šah^ da so igralni večeri ob tprkih in četrtkih v Sindikalnem domu železničarjev (Ormoška cesta 2) s pnčetkom ob 19 uri Ker se bo pričel že v tem mesecu turnir za leto 1955/56 se naj novi člani čimprej prijavijo ▼ omenjenih dneh BRZOTURNIR SD PTUJ za me- sec september bo v torek, 13. te- ga meseca ob 19. uri v društve- nih prostorih. prosim najditelja ženske volnene svetlorjave jopce. iz- gubljene v nedeljo. 28. avgu- sta, na poti od mosta do Tur- niščž., da jo proti nagradi vrne Glažar Francu, Prešernova 34, Ptuj. Od Kapucinske cerkve mimo Zupančiča do Kurivo prometa Ptuj Sem izgubila jopico, modre barve. Najditelja naprošam, da 10 odda v upravi proid nagradi. crno suknjo sem izgubil med Brstjem in Rogoznico. Prosim najditelja, da jo odda v upravL Napila sta se in potem na njivi napadla sovaščana V petek 2. septembra t, 1. po- poldne, sta iz maščevalnosti na njivi napadla Štefan in JuHjana Šeruga iz Hajdog Matijo Vrati- č» iz Hajdoš in sta ga težko te- lesno poškodovala da ie mora! na zdravljenje v ptujsko bol nišnico. Serugova sta se tege- dne v pijanosti znesla nad Vra tičem. za kar nista imela pra- vega vzroka. Dejanje sicer ob žalujeta, vendar kaže. da >osr; imela v zvezi s tem nevšečno- sti pred sodiščem m z Vrati če- vim zdravljenjem precej nep<' trebnih stroškov. Med spanjem mu je izmaknil denarnico Franc Lončarič iz Majšperk? se ga je 29. avgusta t 1. v go- stilni v Staršah nekoliko nale- zel, da je zaspal, in ni občutil ko mu je Ivan Knez iz PečU vlekel iz žepa denarnico z 9000 dinarji in osebnimi dokumenti Ko se je prebudil, se je zavedel da je brez denarja in denarnice Za zadevo so zvedeli organi LM Majšperk in dognali, da je ^var Knez iz Lončaričeve denarnic*" zavrgel dokumente, denar pa porabil zase oziroma ^a, kot je trdil zapravil po gostilnah Tc nepošteno početje napram Lon- čariču Knez sicer obžaluje in upa, da mu sodišče ne bo od- merilo previsoke kazni, zlasti če bo Lončariču povrnil nastale škodo. opozorilo Opozarjam razširjevalce iz- mišljotin v zvezi z -nonm služ- bovanjem, da si bom v bodoče v takih rrimerih zadošče nje pred sodiščem. Anton Stanjk« Leskovec 5 pn Ptuju ""'■^'laMMoriflilelfilpiiiil? Te dni sejejo rdečo deteljo v vinograd da jo požeto spomladi podkopljejo kot nadomestek hlevskega gnoja To naj bi de- .aU vsi vinogradniki, ki nimajo živine na vinogradniškem obra- u ali je nimajo dovolj. Naši vinogradi so večji del .ačni. zato ne pridelamo one količine grozdja ir kvalitete, kot to pridelajo redki vinograd- niki pri nas iezD4 in škodljivce. Uspeh naj odloži obnovo do časa, ko intenziviranje trte ni- česar več ne zaleže Novi nasadi ne uspevajo brez zadostnega gnojenja, zato ne pomaga sama obnova. Mlada trta propade hitreje kot stari trs ki je vajen stradanja vrsto let in je dobro zraščen z zem- ljo So primeri propadanja mla- dih nasadov ki še niso v rod- nost prišli. To je posledict na- pačne miselnosti, da bo obnova vinogrrda rešila prehrano trsa sama od sebe Vinogradnik ki se je odločil za obnovo vino- grada. se mora zavedati da rabi mladi trs gnojenje za rast in razvoj svojih organov (korenin, stebla nadzemnega ogrodja za obliko itd) pol«^ ko- ličine gnojil za rodnost Stari trs svojo podzemno in nadzem- no osnovo že ima rabi torej mnogo manj gnojenja kot mla- di. Sajenie novih trt ali obnova potrebuje izdatno F)orcijo gnojil vsako leto sicer mladi nasad propade in je škoda vsake in- vesticije za obnovo Hlevski gnoj, kompost in ze- leni gnoj so temelj gnojenja, industrijska gnojila pa dodatek k prvim Kjer manjka hlevske- ga gnoja ln komposta, si poma- gamo hitro in poceni z zelenim gnojem. Za zeleni gnoj poseje- mo v vinograd grahorico lupino, sojo. bob najiprimemejša F>a je rdeča detelja oziroma inkar- natka. Zakaj je rdeča detelja najprimernejša? Seme rdeče detelje sejemo na težje Peščene ir ilovnrte zem- lje ob vlažnem vremenu sicer seme slabo vskali. Na laporna- tih, peščenih prodnatih zemljah in ob stalni suši je t)oljša setev semena v plevi Sejemo med vrstami trt v vsaki vrsti ali tudi samo v vsaki drugi vrsti v sredi med vrstami oddaljeno oedenj od trte. Setev v bližini trsa ovira obdelavo spomladi. Setev opravimo koncem avgu- sta. torej v času ko se Je plevel po zadnji kopi močno razbohotil in rabi trta sonce, gibanje zrač- nih struj. sicer zavlada pero- nospora oidij in gniloba na grozdju V tem času je uniče- vanje plevela posebne važnosti Moramo upoštevati, da se v zrahljani zemlji ohrani več sončne toplote, ki izžarev. v pozno noč in zori grozd To je podaljšek toplega jesenskega dne. ki igra vidno vlogo uri zo- renju grozdja Poskusi so doka- zali za 2 do 4 odst več slad- korja na zrahljani zemlji. Nadaljnji uspeh jesenslc» set- ve rdeče detelje je v tem da podkopavamo deteljo v maju in odpade prva spomladanska kop in rast vinogradniških plevelov zadržimo do julija Izvršimo dve kopi v času, ko ostala dela niso nujna, v časovni oddalje- nosti. pa vendar koristno za do- zorevanje grozdja jeseni v ma- ju pa uničujemo plevel v dobi bujne rasti tr9a in najhujšega nastopanja peronospore. Kako ffnoji rdeča detel,ta? Spoznali smo. da brez gnoje- nja ni vinogradništva Poznamo našo rak ram vinogradništva, nezadostne ali nepopolno gno- jenje. Podkopana bujno cvetoča detelja nadomesti na 1 ha po- vršine vsaj 20 voz po 800 kg hlevskega gnoja. Preperela de- telja v zemlji obogati 2:emljo s humusom in bakterijaini, brez katerih umetna gnojila nimajo uspeha, brez prvih in drugih ni rasti in rodnosti. Razpadla detelja daje osnovo za življenje v zemlji Povsod tam, kjer ni hlevskega gnoja, naj ga nado- meščajo zelene rastline, k? jih v najbujnejši rasti podkopljemo. V katerem časovnem obdobju sejemo rdečo deteUo? Setev detelje se naj vrsti vsa- ko drugo leto po gnojenju z umetnimi gnojili ki naj izpol- nijo gnojenje. Ako sejemo letos rdečo deteljo naj sledi nasled- nje leto polno gnojenje z umet- nimi gnojili nato pa zopet rdeča detelia ali repica ali zim- ska grašica itd Ta način gno- jenja vinograda nam skoraj popolnoma nadomesti hlevski gnoj. Opešani vinogradi, stari 50 let in več, se dobro obrastejo za ne- kaj let in donašajo dobre trgat- ve, ako jih dobro pognojimo Mlajšim nasadom podalj^iamo njih življenjsko dobo za deset- letja. rodovitnost močno dvig- nemo z bogatim gnojenjem Pa- metno in gospodarsko koristno je izvleči iz trte po'^lednio kap- ljico soka. preden se odlomimo Za posek in obnovo vinograda. To storimo najceneje in naj- uspešneje z bogat-;m gnojenjem in globinskim rahljanjem zem- lje.