rokodelnih narodskih reči Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Y red de vane od Hi*. «JTanezn Itle for e is a. Tečaj V sredo 18. maliga travna Çaprilja) 1849. List 16. JHaninsUi loree. V (Po Silerjevim »Der Alpenjâger«.) ? pasi mi ovčice ? Se Ki tak ljube krotke so, V • , zive od travicice, Kraj potoka skakajo. »Mati, mati, daj mi iti, Zver po gorah postreliti!« Néčeš z glasnimi rogovi Nježnih cedic vabiti? Ljubo se glasé zvonoví K gaja mili pesmici. »Mati, mati, daj mi iti, Divje gore obhoditi!« Rožic mladih saj ne zabi Na zeleni lehici, Zunej vertic te ne vabi, Đivja gora v zrak stermi »Pusti rožcam cvet roditi Mati, mati, daj mi iti!« ? In na lov mladenič grede V gore daljne černo noč Postreliti gorske čede Zelja tira ga na moč. Pred njim spusti kakor strela V beg trepeča se gazela. V Cez skalovja hrod razperti Dvigne se na skale bok, Cez vertinčni rob razderti Se zažene v grozni skok 5 Lovec pa za njo S smertnim lokam urno šine. v visine Tam na gore se hrodovja Vstaví v strašnim verhu zdej Kon ec plašno zrè skalovja, In nemore več naprej. Spodej strašna globočina, Zadej smertni lok fantína. Strelca terdiga ganiti Zdaj zažene mili jok; Ah zastonj! kér že streliti On napenja grozni lok. Kar odprè se pah pečovja, Duh prikaže se skalovja. Skerbnih rók kot sina mati Varje on gazelico. »Hočeš stok in smert poslati ? Reče gôr do mene cio? Prostor zemlja vsim odmeri Kaj preganjaš moje zveri?« Franc Cegnar Bravcam, ki zale živinice, ki se gazela imenuje, ne po ___ • _ * 1 # i V • » • 1 • •« • « « NeUeJ od sadjoreje z oziramriaptuje dežele V 13. listu Novic smo v sostavku „kmetijstva povzdiga" veliko pràv koristniga in podučivniga brali, kar je nas zlo veselilo. Dovolíte mi, de tudi jez nektere besedice zastran sadjoreje govorim in se prederznem , nekaj vzrokov zaostanja sadjoreje v naših deželah dokazati, in umnim gospodarjem v presojenje spisati. Mi dosihmal nimamo takih postav, ktere bi sadjo rejo tako podpirale, kakor v drugih deželah. Naša po stava ne veléva kmetu ali kakimu drugimu posestniku de mora svoje travnike, senožeti ali HIP Hi Hl' druge ograje in puste kraje s sadnimi drevesi zasaditi i. t. d. Jez sim na svojim popotovanji in prebivanji po mnogih nemških deželah marsiktero koristno reč pri kmetih zapazil, in v serce me je zabolelo, ko sim si mislil: zakaj ni tudi v tvoji domovini takó? Za izgled le hočem Wurtembe^ško in H esko dezelo postaviti, v kterih so ojstre postave za sadjorejo po vladařstvu dane. In ceravno ti deželi veliko žlaht- ne pridelujete , vender sadja sredne baže ni g a sadja o* Í5 iz toliko imate, de ga vsaka srenja za vec sto, ja tavžent oldinarjev v druge dežele prodaja, in še vsak kmet svojo pijačo celo léto za svojo hišo in družino ima ostanjkov si žganje delajo ali jih pa za pičo živine porabijo. Kakó koristno je to za kmeta, kader njegovi posli in najemniki na polji delajo in v vročih dnevih se s tako pijačo, namesti slabe vode, pokrepčajo! In ti ljudjé so v napravi tega sadniga soka tako omikani, de se on 10 in še več lét dober obderží, čist in z okušam kakor vino ostane. V enim delu francozke dežele, kterimu se Norman- dija pravi, in kjer vina nimajo, so prebivavci v napravi te pijace tako umetnost dosegli, de jo ptujci za nar žlahtniši vino pijó ; in koliko tavžent in tavžent stekle nic sampanjarja se po svetu popije, kteri razun nekterih dodajkov, nič druziga ni, kakor jabelčni sok! Verjemite mi, de je to gola resnica; — jez sim prilož-nost imel, se řeznice tega v neki taki fabriki sampanjarja na Wurtemberškim prepričati. V zgornji Avstrii, blizo Linea, je en kraj, kterimu se Sard en pravi ? tù so kmetje, ki v dobrih sadnih tih po 500 in se vec vedrov jabelcniga in hruseviga mošta napravijo in ga veliko prodajo. V Linču znese vžitna štibra samo od te pijace 10 Koliko 20,000 gold, na léto. sadja je za to potreba! Tudi na Štajarskim in Kor os kim v nekterih krajih napravijo kmetje veliko taciga mošta, pa ne razu-mejo povsod ž njim pràv ravnati. Na Nemškim se dobi- va naj boljši sadni mošt v Frankobrodskim predmestji Saksenhausen, kjer prebivavci njegovo ohranjenje znajo, povemo, de je ta zivinica nekoliko serni podobna, v jutrovi deželi doma, in posebno priludnje in šibke postave s černimi tako prijaznimi in živimi očmi, de pevci že posebno dobro razumejo, pa s tem ravnanjem skrivnost od nekdaj lepo okó »gazelno oko« imenujejo. delajo. Tu imajo nar veči kupčijo ž njim; ti ljudjé obho- — 64 — belk, roji pridni in mocni, in nanesli si bodo živeža za zimo eliko dovelj ; pozni in revni se pa ne bojo nikoli in nikjér okrevali. Torej, dragi moj čbelarl če hočeš dobre čbele liko imeti, odberi si za pleme zgodnjih in moćnih rojev. tem Tega pa ne priporočimo le samo tištim čbelarjem, ki imajo malo čbel, ampak vsim, ki se s čbelorejo pečajoí e od Naj si zapomnijo, de si ne bodo za plême slabih, am-rsaki pak le močnih rojev pušali. (Konee sledi.) dijo vse bližnje dežele in pokupijo več sto vozov ja obogatijo s svojo umetnostjo in drugim deželam v denarja donesejo. Kakó je le to, de imajo te dežele to obilniga sadja? Od tega, ljubi bravei! hočem v sostavku kaj več govoriti. VWiirtembergu in bližnjih deželah šestar vladarjev dane postave za sadjorejo veljajo, in i prestop se ojstro kaznuje. Te postave so: 1) Vsak ženin in vsaka ne vesta na kmetih morata 2 sadni drevesi posaditi, in to, če čas pripusti, še pred poroko. 2) Pri vsakim porodu otroka morajo starši eno drevó posaditi. Kdor se pregreši zoper te postave, plača 3 gold, in 15 kraje. Župani v vaséh so dolžni nad iz-polnjenjem te imenitne postave čuti, in imajo oblast, gori imenovano kazin naložiti, brez de bi prestopnik pravico imel, pri višji gosposki se priložiti. 3) Na vsih senožeíih, travnikih, pustih krajih, na mejah njiv, na obéh stranéh velikih in malih cest morajo po razmeri sadně drevesa zasajene biti. — Vsaki posestnik, kteri ima kakšno lastníno pri cesti, ima dolžnost in mora skerbeti, de stare in nič več služivne drevesa z novim in mladim drevjem namestuje, in to vsako léto, predin pomlad nastopi. O velkim travnu pregleduje go-sposka, če se je vse v pravim redu postave zgodilo. Kjer se kaka napčnost zapazi, se na stroške posestnika vse popravi in on se še za 10 gold, kaznuje. (Konec sledí.) JVehej od čbelarstvu. (Dalje.) VII. Čbele imajo v kratkim času veliko delà opraviti; torej morajo pridno delati. Zgodej, dostikrat že mesca svečana, začne mačića jajčka v piskrice leči. Piskrici morajo pa popred od delavnih čbel očejeni in za lego pripravljeni biti. Iz jajčik se izleže cervičik, kteriga čbelice redé. Kér se pa celo léto mlade čbelice valé , tedej morajo čbele tudi vseskozi za njih izréjo skerbeti. Kolikor zdravši je mačica, kolikor boljši in lepši je čas cvetja, in kolikor veči je v panji množica, toliko več tudi mladine zvali, toliko več ima tudi panj delavcov, torej tudi več opravi od uniga, ki ima menj močí. De boste to reč pa še bolj razumeli, me naprej poslušajte ! Pervo spomladanjsko delo včbel je, de svoje zimsko prebivanje očedijo in osnažijo. Čez zimo v panji zapeřte čbele se preživé le od medů, ki so si ga čez léto polně piskrice nanesle. Zató jih morajo tudi odpreti in pri tém delu pada vosek, njih blato , marsiktera mertva čbela, večkrat tudi mačica na tla, in ravno to zmes morajo čbele iz panja spraviti. Skušen čbelar jim pri tém delu pomaga in sicer če jim spodnjo diljo odvzame , jo ne-snage očedi in zopet nazaj pritisne. Zdej se pa kmalo čas cvetja približa ; tode ni vselej tak, kakoršniga so čbele vesele. Jablane ne cvetó vselej, kakor bi imele; ravno takó se tudi mnogo drugo cvetje ne obnaša. V mrazu cveteče cvetlice niso medéne. Dež na dež s cvetja med izpira. Slana, toča, dostikrat tudi merzla sapa in veter zmrazijo rastljine, jih posusé in jim cvetje osmodijo takó, de nima pridna čbelica kar nič na njih brati. O křesu se travniki, senožeti in njive z deteljo obsijane, pokosé. Ogeršica je že popred ocve-tela. In po tém takim je tudi žetev za čbele v tacih deželah pri kraji, kjer ajdove paše ni. Kjer pa je ajda, tam se še Ie prava paša čbelic zacnè. Kteri panj ovi so tedej nar boljši za plême? More-biti mladi roji, ki so pred košnjo rojili, ali pa še pozneje, ali pa jesenski? ali pa tišti, ki imajo le pešico čbelic? Če je v bližnji okolici čbel veliko cvetja in cvetlic, če je v cvetji lepo in toplo vreme, tedej bodo tudi ttahó se v druzih dezelah z odkupljenjem desetine, tlake in druzih davšin ravná. De je odkupna postava v našim cesarstvu, ktero so Cesar 4. sušca dali, za kmeta veliko boljši, kakor po druzih vunanjih deželah, se bo nar očitniši iz tega pokazalo, če pregledamo postave druzih deželá. Na Par ski m je bila postava dana, de ima desetina, tlaka i. t. d. proti tem jenjati, de se odkupi; — po kakošni tarifi pa se ima odkupiti, naj se gruntne ali desetínske gosposke in pa podložni kmetje sami med seboj zastopijo; če se pa zastopiti ne morejo, nej presodijo to deželske sodnjištva. — Vsak lahko zapopade, de deželske sodnijštva niso môgle takih práv drugač razsoditi, kakor de so izgovorile , de ima kmet gosposko popolnama odškodovati, to je, toliko ji plaćati,kolikor ji je bil dolžan poprej dajati ali delati. Ni davnej kar je Parsko vladařstvo previdilo, de ta postava vender le kmeta preveč teži, in je tedej kmetu zlo polajšalo odkupljenje — ali pri vsim tem je naša postava od 4. sušca veliko veliko boljši za kmeta, kakor P ar ska. Na Sak sons kim se je ta reč med vsimi nemški-mi deželami nar poprej in nar hitrejši poravnovati za-čéla ; pa tudi tukej se je mogel kmet popolnama s svoj i mi denarji odkupiti, in le toliko je postava gledala, de se od kmeta ni tolikšna šuma terjala, kolikoršne bi on plaćati cio ne mogel. Zavoljo tlake veljá na Sakson-skim postava: de se po šumi tistih stroškov (ali unkoš-ting) prerajta, ktere je kmet dolzan gospóski zató po-verniti, de zamore ona tište déla, ktere je poprej tlačán opravil, po najemnikih opraviti dati. Čisti znesik tacih dél, ki gréjo gosposki, je tarifa za odkupno šumo ali kapital. Tudi laudemium se posebej ceni (ali šaca), in odkupno šumo mora podložni poplaćati. Na VVurtemberškim je bila 14. maliga travna lanjskiga léta odkupna postava dana. Tudi tukaj ima kmet celo odkupno šumo sam plaćati. Odkupna tarifa znêse pri vsih prepisnih davkih d van aj s ter no, pri vsih druzih davkih desetine, tlake i. t. d. pa šestnaj-sterno šumo létniga zneska; samó stroški se preč po-tegnejo, kteri so gosposko poprej za oskerbništvo njih grajšín zadéli, kterih pa zdej več nimajo. V velikim vojvodstvu Baden je deržava samó osébne sužne davke odkupila ; vse druge davke pod-ložnikov imajo podložni odkupiti; — deržava pa je tudi tukaj, kakor pri nas, poravnanje te reci med gosposko in med kmeti sama prevzela in skerbí, de se kmetam ena in druga reč polajša. Na Nasa vskim so napravili de ž elno po soj il no kaso, iz ktere dobivajo kmetje potrebni denar za odkupljenje na pósodo; cela odkupna šuma pa zadene samiga podložniga. Na Hanovranskim so že skoraj vsi grunti od-kupljeni. Odkupna šuma ni po vsih krajih tega kraljestva enaka; sploh pa se zamore reci, de je petnajsterna šuma létniga zneska odkupni kapital, kteriga ima podložni odrajtati. 65 Iz hmelijshiffa zbora ië€t> jĚPšj è Prišle so na dalje vposvetovanje kmetijskiga zbora tudi vodne pravice. Dozdej ni imelo kmetijstvo tako odloeenih pravic do imelo obertnijstvo in rokodelstvo in vender je voda tudi za kmetijstvo silno potrebna vode, kakoršne je pomoc Zatorej je ministerstvo prav storilo , de je tudi vodne pravice kmetijskimu zboru v posvetovanje odloci-lo, de se bojo po tem prihodnje postave v ti reci tako osnovale, kakor so pravične za obertníjo in kmetijo. Kér sim se jez temu razdelku (Section) pridružil sklepe o beni ga zbora v ? sim tudi nalogo na-se vzel, Novicah bravcam oznaniti. Tôle je bilo sklenjeno : De naj bo pripušeno, prihodnjic vode, ktere se bojo za pomók travnikov ali druzih zemlja potrebne spoznale, po srenjskim ali soseskinim zgovoru vsak ted en skozi 24 ur (ve ci del od sabote ob šestih popol-dne, do nedelje do šestih popoldne) od potoka, vodnih grap ali mlinšic odpeljavati in na travnike i. t. d. nape- ktere mo- 5 ljavati ; samo pri plavsih ali tacih fabrikah rajo zavoljo svojih potrebnih del neprenehama delati se ne sme to terjati. Kjer već srenj ali sosesk očitno spozna, de ko ? Q ristnost ali dobicek pomóka travnikov (Bewàsserung) pre seže, ktere voda sicer dati vse druge dobicke zamore, se mora pripustiti, de se ta voda v prid pomóka oberne. Tode ta pravica se zamore le po tem zadobiti, če se tistimu, ki je dosihmal pravico do vode imel, ta pravica p opol no odkup i. (Takó je sklenil ? pričijoči poslanci obe rt enoglasno km e ti j ski zbor niškiga in rokodelniga družtva pa so se enoglasno ustavili temu sklepu). 3) Vodne znamnja (Haimstock), od cesarskih go spósk postavljene, naj se prihodnjic pri vsaki vodni na redbi zovoljo spričevanja pravíc napravijo. 4) Ce so kje vodne rake ali mlinske kolésa tako malopridno napravljene, de se v škodo bližnjih kme tijstev veliko vode pogubi ali potrati ? ktera dobri in umni napravi rak in kolés lahko v stva obernila, naj bo posestnik slabih vodnih rak in mlinskih kolés k popravi malopridnih naprav primoran,— tode popravo morajo tišti na svoje stroš-ke (unkoštinge) storiti , ktere bo dobiček zadel, in ta poprava nobene škode ne terpi. or » mora taka biti, de sicer posestnik mlina čniga studenca njegove skušnje in učenosti zajemati. Kader bodo šolske svetvavce volili nikar ne pozabijo 5 naj » Novice" # tega moza posebno priporociti: take bistroumnosti bi nebilo mogoče nadomestiti. Kakor hitro namreč častiti gospod prebere pismo svojiga prijatla, in katehet v najde ? de so castitljive gospé nune in gosp de Lok i le slovensko spraševali, že tudi za gotovo vé, glavitnih in posebno v naših normalnih šolah kate heti mladost le v ptujim, nerazumljivim jeziku kerèan v po ske resnice učé. Kaj ne, častiti gospod! taki kateheti so škutarji, kterim je nemčija dražji, kakor pa sreča blage mladosti ? Ali mar res mislite, de imate le Vi in nekteri ultra Sloveni občutljivo serce in ljubezen do mladosti ? Ali mar res verjamete , kar bi radi, de bi svét verjel, de gerdi nem ■■■■IPHP MHp ■ ga ni ne v poglavitnih, ne v normalnih šolah kateheta, kteri bi ne vedil presoditi, koliko je mladosti mogoče storiti, in kaj je za-njo potrebno inkoristno? Ali mar res mislite in verjamete, de naprejpostavljeni šol in cela vlada res takó brez vse vesti delajo, de take napake zapovedujejo, ali pa saj terpé ? Častiti gospod! Vi razkazujete po tem takim ali veliko nevednost, ali pa hudobno voljo; oboje ni ako ste duhovnu nič kaj pristojno. Pridite gospod ! k našim šolskim spraševanjem in vidili bote, kako naši mladenci j ? ce ne Vam je drago, le to, kar ste jih za gradam čivkati slišali, ampak tudi to , kar se jim se zraven h katekizmu pové , v nerazumljivim jeziku tako gladko pripovedujejo, de bote Vi in tavžent Vaših prie omolknilí. Sicer pa ne išemo Vaše hvale, ne bojimo se Vaše graje, dokler spoštujemo in spolnujemo dolžnost in postave. A. Re s Našiga častitiga rojaka Po star jen je > » gospoda Dr. Matija Do ? ki si je Dunaj za svoje staniše izvolil, je visoko 1 en ca ministerstvo pravíce za c. k. dvorniga in sodnjiški-ga dohtarja na Dunaji izvolilo. Modra glava, blago serce, poštenost v vsih delih, živa ljubezin do domovine brez prenapetiga tišanja : so liga rojaka 5 znane lastnosti našiga ver ki nam Krajncam na Dunaji čast delà. Vsa ciga bo tedej veselilo zvediti, de je naš Matija Do-i. t. d. lenc imenitno stopnjo Dunaj skiga c. k. pravdosred nika dosegel, in mu bo sercno privosil, de „naj mu «Ann f^W. (í 5) Družbe, ktere bi utegnile vkupej stopiti za po- pravde prav srecno tekó. mók ali nasproti za odpravo močirnosti travnikov in sploh za pravo pel janje vodá, naj iz sebe izvolijo vodno gosposko, ktera ima vse vodne pravíce in naredbe po postavah varovati. 6) Tam kjer dve tre tj íni (dva driteljca) gruntnih po-sestnikov v enim kraji, kjer je pomók potreben spoznan, se nam zdí, kakor de bi tukaj v raji živeli. družbo za pomók napraviti želite, se mora tretja tret- JVoricar iz Ejubfjune. Pri nas v Ljubljani in po celim Krajnskim kraljuje, Ce beremo v Novicah ki se posebno na Ogerskim godé, Regrutiranje , ki se je přetečeni teden začélo, se godi sploh hvala Bogú! vseskozi ljubi mir. strašne prigodbe jina temu sklepu v da ti in pristopiti, ali hoče ali ne hoče. po navadnim lepim redu. Naš deželni poglavar so Glasovi (štime) se pa ne štejejo po številu glav, ampak po mestni gosposki ukazali, de naj jim nektere moze na- posestva. Preden se naprava pomóka znani, kterim bi se izročilo osnovo izdelati prihodnje meri gruntnisra zacne mmmmm se mora gosposki vse na znanje dati, kako se vstave Ljubljanskiga mesta (Stadt-Verfassung). misli to delo izpeljati. Fid. Terpinc. / Odgovor V poslednjim listu „Novic" je neki šolski prijatel svoje neprecenjene skušnje za katehete poglavitnih in normalnih soi naznanil, in v svojim sostavku tako znanje katehetike razkazuje, de se na pervi pogled vidi, de mora to en častiti duhoven gospod biti, in po njegovi skušeni učenosti soditi, je gotovo kdaj kakor katehet mladost osrečeval ali jo pa še osrečuje. Pac škoda ! de si je toliki modrijan ilirski kakor šemo na obraz obesel : namest de bi nam bil svoje gerb * slavno imé razodel, in nam takó priložnost dal, iz mo Odbor slovenskiga druztva je v poslednji seji sklenil, de slovenska družba zapusti politiško polje, na ktero se je v sili mesca kozoperska ob času Dunajskiga punta podala, in de se bo prihodnjic samó z jezikoslovstvi-nimi rečmi (literarisch) pecala. Pre me mb a družtvi- Kar mi gospoda poznamo, bi bil gotovo vredin ud šol- skiga svetovavstva na Krajnskim, posebno zató, kér bi ta gospod, kar—na priliko — šolske bukve vtiče, v sveto-vavstvu ne bil le dober sveto va vec, temuč tudi sam takó izverstin pisavec, de jih na celim Slovenskim ni ravno ve- liko enacih. Ker so častiti gosp. Reš zgorej »Novice« v spomín vzéli, so primorane, pricijoče zagotovílo pristaviti, sicer pa se ne vtikujejo v take sostavke, kterih odgovornost gosp, pisavci sami na-se vzamejo. Vredništvo, je g. Amb želel, de naj mu vikši c. nîh postav bo kmalo oznanjena. Sklenjeno je bilo tudi: širile, de, ker poštenimu člověku pervi del poslovenjenih deržavnih postavnih bukev v presojo zvedenim možem berž ko berž v natis po premožnosti družtva nektere pripomočnike poštenje nar več veljati dati pri s ost a vi i k. topniško brigadno vodstvo (k. k. Artillerie-Truppen-Brigade Comando) spriča. kakošno je bilo njegovo obnašanje v ropani ces. orožnicí. Vikši ktero slovenskima beseduj a ka podarjovati in gosp Amb berž ko ne prihodnji teden pervi zvezek druztviniga letopis a (Jahresschrift) na svitlo dati. — Za postavni létni zbor je bil 2. dan prihodnjiga mesca odlocen. Novicar iz mnogih krajev. Vse oči so zdej na Ogersko obernjene, od kodar vsak dan oznaníla velike vojske pričakujemo, ktera bo razsodila čez Madžarško puntarsko armado, ki se zmirej bliže proti Bud a-Peštu primakuje in veliko moč ima. Zató so šli te dni nekteri nar imenitniših Laških vojskovodov na Ogersko. Knez Windišgratz, ki je bil dozdej vikši zapovednik cesarske armade na Oger skim je kakor smo včerej brali — po cesarskim po velji oddal svojo vikši oblast F. Z. M. baronu W e 1 dnu ? ki je bil dosihmal vojniski in dezelski poglavar na Dunaji. — Košut je zapustil Debrečin in se od ondod z jedram svoje armade tudi Buda-Peštu bliža, kjer bo, kakor kaže, te dni velika vojska zagroméla. Bog daj naši armadi tako zmago, de bo enkrat konec te strašne žari vojske. Kakó nečloveško se Madžari proti S erb am ob našajo, se clo popisati ne more. V več krajih so Mad vse pomorili, kar so tam živiga našli, in pomor jene trupla so psam metali. V Sivaču poleg Zom bora so 270 otrok v šoli pomorili. Tako trinoško rav Tz Laš nanje mora pravična Božja roka kaznovati ! ka kiga ni bilo přetečeni teden nic posebniga slisati, kor to, de se kaže, de bo naš slavni oče Ra dečki s Sardinskim kraljem tak mir sklenii, de bo po pravici za naše cesarstvo pràv. — Benečani se pa še zmirej niso udali. — Papež je še zmirej v Gaeti, in Rimska dežela še zmirej v pestéh puntarske vlade, ki je že sko rej vse zvonové v denar preliti dala; unidan so tudi velki zvon „Jezusov zvon" rabili, in vso srebernino Papeže vim. imenovani, v ta namen po-, «i še bila v poslopji ki je Nič se še ne vé, kako se bo Franko brodska rec spletla. Nasi ministri so si dosihmal v mnogih rečéh s Prajsovskim kraljem navskriž. — Nadvojvoda Jane z so pisali unidan Gr a car j em, de se kjer ? práv veselé, se zopetnazajna Štajarsko verniti so 40 lét takó zadovoljno živéli. „Ko pridem nazaj" pišejo svitli nadvojvoda » si bomo z edinjeno pomocjó prizadevali, za prid domovine, za ljudsko podučenje in omikanje skerbeti" i. t. d. De ljudomiliga nadvojvoda vse željno pričakuje, nam ni treba opomniti. Presvitli Cesar so 31. sušca pisali banu Jelačiču naj Jim nasvetje, kakó bi se junaškim in zvestim de gra vodstvo mu je dalo. spricno písmo, djanje 7. 8. in 9. kozoperska vsiga madeža očisti, in velike za sluge ocitno spozná ktere si je gosp. Amb s pridobil > de je clo v nevarnosti svojiga življenja orožnico ropanja bránil, kar koli je mogel. Novice, ki tudi niso bile zadovoljne z g. Ambrožam, de je ob času Dunajskiga punta na Dunaji v zboru ostal, z vesel, em oznanijo poslove od i castno p j ki ga je gosp. Amb ? de ga boj viksiga vojaškiga vodstva přejel, in se nadjají vsi slovenski časopisi radi ponatisnili. Takóle se „Blagorodnimu gosp. Mih e lu Ambrožů, c. k. „kantonskimu komisarju Smeledniskimu na Krajnskim, zdej na Dunaji !" 7) Po naznanilu ki , «X ste ga sèm položili, smo vpra sali natanjko vse ofieirje, ki so bili pričijoči, in smo „zvedili, de so bile Vaše delà v resnici take, kakor ste 5%jih popisali. Zatorej se podpisano brigadno vodstvo, kér „je bilo Vaše hvale vredno obnašanje 7., 8. in 9. kozoperska še v poprejšnjih nam predpoloženih naznani-lih posebno omenjeno, z velikim veseljem pripravljeniga epozná, Vas serčno zahvaliti za pridno pripomoć, n n de „so se mnoge drage in zgodovinsko imenitne vojaske V f „reci ropanju otele, in de so mnogi topniski oficirji pod Vašim varstvam obvarovani ostali." v Akoravno nismo opustili, Vaše v resnici domovi noljubne in z veliko arnostjo lastniga življenja do 5? „pernešene delà vikšim oblastim na znanje dati, nas bo » v , . prav veselilo , ako Vam pncijoce pismo v vender tudi vsaki priložnosti služi, de se Vaše v težavnih okoli šinah popolnama pravno in hvale vredno obnašanje pov « „sod pravično razsodi, in takó ceni, kakor zares zasluži. n r> Pridenemo Vam se popis gosp. lajtnanta Schàdel bauerja, ki še vse bolj natanjko razloži." v Hauslab s, general-major. Od c. k. topniškiga brigadniga vodstva Na Dunaji 4. maliga travna 1849 Oznaníio narocnikmn JKfovie. Po novi postavi ni več tréba za pisma, v kterih se po posti narocivni denarji za časopise vrednistvam po-šlejo, pošt nine (Postporto) plaćati. Vsaka pošta mora take pisma z denarji brez poštnine vzeti in poslati, samo to je potreba, de se na pismo zapiše ce se v * * v v y * i/ jr v- 1/ W y V v V M v vv jj^ %/u »f w ^ ■ v v ^ ~ ^ 7 postavimo, nam piše: „Na vredništvo Novic" ali „an die Redaction der Novice" in de se še beseda pristavi: „Naročivni denár," ali „Pránumerations gelder." Vredništvo. Slovenski pregovori nabrani od gosp. prof. Drja. J. Župana. Enkrat nobenkrat. Enkrat z bitàm, enkrat s pesam Enkrat s z goló. ničarjem lastna srenjska vredba (vstava) napravila, de ostanejo scer v svoji lastnosti kot vojaki in v vsih graničarsko službo zadevajočih rečéh izpeljavni deržavni oblasti podverženi, de bojo pa vunder vsih Današnjimu listu je pridjan 15. dokladní iist. pravíc deležni kopó, enkrat j ki so drugim avstrijanskim narodam po deljene. Zraven tega so jim presvitli Cesar v spoznanje ktere si je zvesti narod graničarjev za I Múrnjnji velicih zaslug, avstrijanski tron in za celo derzavo pridobil, odpustili okoli poldruziga milijona %itni kup (Srednja cena). gold, dolgá ? ki je vstal v poprejšnjih revnih létih na žitu za seme in za živež, ktero jim je deržava posojevala. f Vsaki mu svoje Naš poslanec na deržavnim zboru, gosp. Ambrož je bil zlo zató obrekovan, de je ob času lanjskiga Dunajskiga punta na Dunaji ostal, in sosebno zató, kér se je slišalo , de jetakrat v orožnici (Zeughaus) bil, ko jo je puntarska derhal ropala. Krive misii so se cez njegovo tadajšno obnašanje v orožnici tako raz- mernik Pšenice domače » y> banaške » Turšíce....... > Soršice....... » Řeží......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljanu