KATOlaISK GKRKVEN UST. _ izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta l gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl.60 kr., za 1 2 leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj L. V Ljubljani, 10. septembra 1897 List 36. V slavo Marije Lurške. Oj, zvonovi, le slovesno Pojte nam z visokih lin, Mi obhajamo veseli Lurške Matere spomin Ona danes k nam prihaja, Da se tukaj naseli, Le hitimo ji naproti. In pozdravimo jo vsi. Nje podoba vzorno-krasna Z radostjo navdaja nas, 0 kako nam v mračno srce Milo sije njen obraz. Roke sklenjene so svete, Rožni venec v njih blesti, In k višavam so nebeškim Nje obrnjene oči. Belo jo ogrinja krilo Glej. krog ledij moder pas; Tak brezmadežne Device Je nebeško-čisti kras. In pri nogah pa rudeča Vrtnica razcvita se: Znamenje je to ljubezni Naše ljubljene Gospe. Prišla z Lurške si votline 0 Devica čista k nam, Bodi v last Ti zdaj izročen Ta Gospodov sveti hram. V njem prebivaj in z blaginjo Osrečuj naš revni kraj, Saj obračali se k Tebi V vsaki sili bomo zdaj. Časi nam groze nevarni, Ker v pogubo svet drvi, 0, pomagaj nam, Marija Iz gorja nas otmi Ti! Nekdaj tam si v daljnem Lurdu Klicala k pokori nas; 0, povzdigni zdaj med nami Enkrat še svarilni glas. Ti Bernardiki odkrila Si prečudežne reči, Ki samo v telesni blagor Pač imele so moči. Nam odkrij pa čudež dušni, Zbudi v nas pokore vir, Da se po viharnih časih V srca spet povrne mir. Kaži pota nam čednosti In pa steze dobrih del, Po katerih bi hodili, Da bo Stvarnik nas vesel. Mi pač reve smo nadložne, Svet je nam trpljenja vrt, Up le nas edin tolaži, Da bo srečna naša smrt. Oh, zato pa le skrbimo, Dokler je še časa kaj, Da bi vredni Tebe bili, 0 Marija, vekomaj. Kadar sklenemo življenje. Mati, k sebi vzemi nas, Kjer se nam bo veseliti V rajskem Lurdu večni čas. J. P. B Katoliška zna6ajnost. Kako pogosto slišimo v naših dneh besedo značaj in značajnost. Kaj pač pomeni? Slovenska beseda značaj pomeni nekaj takega, kar no-sitelja tega pridevka loči natanko od dragih stvarij, značaj je neko znamenje, ki je stvari tako utisnjeno, da si stvari brez tega znamenja misliti ne moremo. V prenesenem pomenu in na človeka obrnjeno pa pomeni značaj neko dušno stanje človekovo, vsled katerega se le ta pri vsem svojem mišljenju, presojevanju, govorjenju in delovanju trdno drži gotovih resnic in načel in se od teh ne da odvrniti za nobeno ceno ne. Tistega pa, ki vsak čas menjava svoje mišljenje, kakor mu ravno kaže za mošnjiček in dobiček, i me nuje m 11 breznačajneža. Mi Slovenci pravimo o kakem invjmtnem možu. da je bil ..jeklenega, kremenitega značaj*." Ta pridevek jeklen, kre-menit. nam še bolj pojasni, kaj da razumevamo pod besedo značaj. Torej po načelih in temeljnih resnicah, katere kdo spoznava in po katerih deluje se sodi značaj. <'iiu obsežnejši so tedaj te resnice in čim temeljitejše in trdnejše, tem lepši, trdnejši in temeljitejši je značaj. Resnica pa je lahko v naravnem ali pa tudi v nadnaravnem redu: zadnja je imenitneja. Najpopolnejši značaj bi bil torej tisti, ki bi vse svoje mišljenje, govorjenje in delovanje uravnaval vedno le po nadnaravni resnici. Tak značaj je pa samo jeden, cela svetovna zgodovina pozna le jednega, kateremu smemo in moramo pridjati ime značaj v pravem in neskaljenem pomenu besede. Ta mož pa ni nihče drugi k«» Gospod naš. Jezus Kristus Bog-človek. ()n je najpopolnejši, najčistejši, najdovršeneji značaj, njega nikdo doseči ne more. ('e se iaj govori o ljudeh, da so značajni, moramo si vedni misliti: da. so značajni, kolikor morejo biti ljudje značajni. Ljudje so pa toliko bolj značajni, kolikor bolj se približajo svojemu vzoru, ki je .Jezus Kristus. To je pa naš namen: „ Dokler se ne snidemo vsi v popolnega moža, v mero polne starosti Kristusove14, piše sv. Pavel (Ef. 4, 13). Ta namen doseči pa nam pomaga katoliška vera, ustanovljena od Jeeusa Kristusa. Kdor torej živi popolnoma natanko po zapovedih naše sv. vere, ta je značajen, kolikor le more biti zna-čajen umrljivi človek na tem svetu. JedillO le katoliška cerkev vzgaja prave iu čiste značaje. Tudi drugih verstev spoznovalci včasih dosežejo veliko stopinjo značajnosti; to ni nemogoče, se je že zgodilo: a ti možje niso živeli toliko po predpisih svojega verstva marveč so veliko bolj poslušali glas vesti in pa migljeje natorne postave^'zasejane jim od Boga v srce. Zgodovina potrjuje to trditev: največji možje so bili v katoliški cerkvi, a med temi so bili najbolj značajni oni, ki so se najbolj natanko držali božjih in cerkvenih zapovedij. Svetniki so največji značaji, med njimi so pa mučeniki prvi. In za kaj, čemu so le ti trpeli in delali, umirali in živeli ? Zakaj so sli rado volj no v smrt mladeniči in device, starčki in otroci, žene iu možje? Kdo jim je dal moč, da so celo na morišču prepevali vesele, svete pesmi? Vse to so storili za to, ker so imeli pred očmi rek, ki ga beremo v evangeliju prihodnje nedelje: „Ne morete služiti dvema gospodoma, Bogu in hudobnemu duhu . . . Zato iščite najprvo božjega kraljestva in njegove pravice." To je temeljna resnica katoličanstva! Nisi za ta svet, ampak za onega, za boljšega. Oe pa hočeš služiti svetu in satanu, ne moreš ob jednem služiti Bogu. Odloči se: ali — ali. Nič omahovanja, nič obotavljanja, nič premišljevanja: ali Bog ali hudič. Komur hočeš, služi, a glej, kaj pride iz tega. Če nočeš zapasti večnim kaznim, pusti svetne stvari in ne brigaj se za nje. marveč brigaj se za to, da dosežeš svoj namen: „Vse drugo vam bo privrženo." Kdor živi in dela po tej resnici, je katoliško značajen, on je značajen tako, da noben drug ne tako. Tako tedaj bi moralo biti. Pred vsem moramo skrbeti za svoj večni blagor. In to ne samo doma, se samo v sobici, ne satno pri domačih in družini, ampak to resnico moramo imeti pred očmi tudi zunaj hiše, na volišču, na shodih, pri razgovorih, pri kupčijah. Vsikdar veljajo iste resnice in tebi na ljubo resnica ne bode postala za pol ure neresnica, da boš potem lahko delal po svojem poželenju. Nikar se ne sramujmo svoje vere tudi zunaj cerkve! Vere nikdo ne more ukleniti in stisniti med cerkveno ozidje, ampak vera je kakor ,,dvorezen meč, ki seže do ločitve duše in duha, tudi sklepov in mozga, in razsodi misli in namene srca" (Hebr. 4, 12). Res, kadar nanese pogovor na vero ali kadar jo je treba pokazati v dejanju, tedaj se pokaže, kaj in kako kdo misli. Marsikdo ni slab človek, tudi krščanske dolžnosti prav spolnuje, a zunaj nima toliko možatosti, toliko značajnosti, da bi se pokazal katoličana. Ako le kak na pol omikan pisač ali kaj tacega, ki je katekizem že davno pozabil, začne v gostilni zabavljati zoper vero, tedaj tak junak obmolkne, sedi kakor na iglah in če se slednjič začne še celo norčevati iz njega, češ čemu sploh moli, tedaj ga polije rudečica in hitro se zgubi. Zabavljivec pa se smeja in drugi mu pritrkavajo, češ: „Ta ga je pa ugnal". Ali mislite, da niso taki, katerih je sram, če jim kdo reče, da so bil ta in ta dan pri spovedi? Pustite vendar to nedoslednost, to brezznačajnost in pokažite se, kar ste. Saj se vam ni treba k?itoličanstva sramovati Kako človeka zbode, če mu kdo reče, da je breznačajen! Dobro, če si nočete pridobiti tega imena, vedite se povsod kot katoličani, povsod naj vam bo pred očmi: „lšcite najprvo božjega kraljestva in njegove pravice " Katoličanu je pač lahko biti znaeajnemu, ker se vsak padec da zbrisati s sv. spovedjo. Katoličan je brez težave značajen, ker, ako le to stori, kar mu vera veleva, storil je vse in zasluži biti prištet značajnim možem. Kolika sramota pa in kolika odgovornost, če kdo v odločilnem trenoktu zataji vse svoje dosedanje delovanje! Zlasti pa še, če je tak v visoki ugledni službi: „Mutasti psi, ki ne morejo lajati, ki prazne reči gledajo, spijo in sanje ljubijo" (Iz. 10.) Seveda je pri tem treba odločnosti, da človek pokaže, da je značajen in dosleden. Toda brez truda se nič ne opravi. Koliko da svet na to, da ga imenujejo značajnega, dasi ni! Pa bi se mi ne potrudili za značajnost ki je pri nas katolikih istovetna s svetostjo. Kajti kdor vso postavo spolni je svetnik in ob jednem značajen, ker je dosleden. Tako moramo razumevati zgoraj navedene besede nedeljskega evangelija. V spolno vanju teh Kristusovih besedi j obstoji prava katoliška značajnost. Po tem nam bo pa tudi lahko umeti pristavek: „In vse drugo vam bo privrženo." Toda to prihranimo za drugič. Pogrebni govor po rajnkem Alojzija Matiji Zorn-u, knezonadškofu goriškem, v prvostolni cerkvi v Gorici 14. julija 1897 govoril o. Anton Pavissich. T. J. (Poslovenil č. kanonik Andrej MaruSič). „Dar Bogu je preža lj en duh." (Ps. 50, 19.) (Konec.) VI. Da še bolj potrdim, kar je že znano vsakemu, ki ga je poznal od bliže, namreč, da je bil škofovski križ zanj le križ in da je bil on le žrtva svoje vesti, povem vse, če zastavim eno vprašanje, ktero bi bilo izziv, če bi mi tega ne prepovedala ta sveti kraj in sveta žalost mrtvaškega obreda. Kdo, naj bo še tako ojster ocenjevalec njegovih de janj. je zapazil v njem v skoraj 15 letih, od kar je bil prvi dostojanstvenik v Gorici, nočem reči tudi naj manjšega znamenja oholosti in bliščobe, ampak, da bi se bil le količkaj ponašal z visokim dostojni-štvom, ki ga je dičilo? Marveč kdo se ni čndil in ni bil ginjen in osupnjen, videti ga tako ponižnega in pohlevnega, z nekakim zagrinjalom težko zatajevane žalosti v obrazu, ktere otožnosti se ni mogel nikoli iznebiti, tudi kedar se ja smehljal ne ali se dobro-voljno s kom razgovarjal. Kolikokrat, če je prišel kdo k njemu po opravilih ali poklonit se mu, bil je odšedši prisiljen vzdihniti: Uboga žrtev! Kolikokrat bi bil človek rad dal srce in življenje, da bi mu po- lajšal britkosti, zlajšal križ, ki mu je prihajal čedalje teži, dokler ga ni potlačil in nam ga po nepričakovanem prevratu na enkrat vzel. Videli smo skozi in skozi med nami našega dc brega nadškofa, saj ni ni kamor potoval, če ga ni klicala dolžnost; odpovedal se je celo letovišču, da je ostal na svojem mestu, na ktero ga je vezala vest. Tu doma je šel lahko kdorkoli k njemu, in po očetovsko skrben je z naj večo marljivostjo srce in roko odpiral v prospeb katoliških dejanj ali naprav v mestu ali po škofiji, ter ga je močno veselilo, kar so dobrega delali drugi, o kterih je preponižno. brez h'imbe trdil, da on ni zmožen, kaj tacega storiti. Ko je slovesno sprejemal prečastiti kapitelj ali častito duhovščino, pa tudi v privatnih pogovorih je zmeraj tožil, kake nevarnosti in zla se širijo med njegovo čredo; bil je pripraljen, vse žrtvovati, da bi jih odpravil, češ, da je on vsega kriv; zato je videl s solznimi očmi v vsaki nesreči pravično kazen za svoje grehe, ponavljal je večkrat, da je le iz pokorščine nadškof goriški; tudi letos se je napravljal v Rim prosit Sv. Očeta, da naj bi ga škofovanja rešil — ali prav ta čas ga je napadla strašna bolezen. Bilo je to skrajna nežnost vesti, ki ga je gonila, da je po eni strani zmeraj bolj preu-darjal in pretiral odgovornost škofovske službe, po drugi pa se je zmeraj bolj utrjevalo v njem mene-nje, da je nezmožen in nevreden biti škof; spoznaval, je čedalje bolj, da ne more zadostovati težki nalogi; zatorej, naj se je zgodilo karkoli nerodnega v njegovi škofiji, brž se je zamislil, se ojstro izpraše val. pripisoval začetek in posledice vsakošnih nerod nosti svoji zanikemosti; pokleknil je pred Bogom, spovedaval se ponižno odpusta proseč Uboga žrtva» Nedolžna žrtev njegove vesti, ki se je na tihem gru dila, in čim bolj se je bližala daritvi, tem bolj se je čistila s tajnimi solzami in notranjim trganjem v tistem mučeništvu, ki je, primerjeno krvnemu mu čeništvu, mileje, manj grozovitno, pa britkejše, ker dalje traja: „atrocitate mitius, diurnitate molestius * Po tistem malem, ki se je kazalo na zunaj, rekli so vsi, kteri so ga poznali od bliže: .Naš nadškof je dober, je pobožen, svet; — koliko trpi, uboga žrtva!-Trepetali so zanj in dragoceno njegovo življenje. VII. Vse drugo vam je znano. Kakor hitro se je izvedelo, da je preč. nadškof zbolel, pomilovali so ga vsi, dasi med seboj razdraženi, čemur je vzrok sedanji nesrečni čas; vsi so bili edini v tem. da so ga imeli in obžalovali kot žrtvo njegove vesti; enak pri vseh je bil strah, da ga utegne umoriti strašna bolezen v začetku moralna, telesna po svojih nasledkih. Ljudski glas je bil ta pot res glas božji. Opravljena je bila daritev vesti, dopolnjena daritev mače-ništva. Vkljub vsem zdravniškim skrbem in naj lepšim nadam opirajočim se na zagotavljanje vešča-kov sprožila se je kakor strela smrtna pušica prav tisti trenutek, ko se je zdelo da je katastrofa dalje, ko kedaj pred, ter vničila naše nade: „Exibit ut ful-gur iaculum eius" (Zah. 9, 14). Kakor vidi poljedelec, kako mu vihar ali vrtinec vznaša vso že pospravljeno žetev, tako smo zdaj mi na enkrat sirote brez očeta, ovčice, kterim je ukraden pastir. In zdaj nimamo druzega, ko pogled na truplo in tolažbo solza; toda truplo govori, solze nas učijo. Vprite torej oči v to truplo, predno je položijo v temni grob; premišljujte vzrok naših solza, predno jih sapa svetnega življenja posuši za vselej. Slišali boste iz tistih mrzlih in nemih ustnic glas očetov, ki sega otrokom v srce in jim govori: V vašem joku najdete. da, najdete naj zveličavnejši pouk. da treba tu v pregnanstvu s solzami sejati kal večnega zveličanja, ki vas čaka v nebeški domovini. Stopi tedaj v grob. častitljivo truplo nepozabnega našega nadškofa, stopi doli. da se spremeniš v prah, iz kterega smo prišli vsi in v kterega se vsi spet spreobrnemo; spremljale te bodo naše solze in naše molitve, ali tista nagrobna plošča, ki te umakne našim očem, ne ukrade te iz naših src. Spominjali se bomo. da pod tistim kamenoin čaka plačila žrtev vesti; učili se bomo, Alojzij, posnemati Te v borbi, da pridemo za Tabo v nebeško slavo Umrl si, pokopan boš. izginil si izmed nas. pa vendar boš živel vselej med nami; živel boš v spominu Tvojih čednosti, po posnemanju Tvojih zgledov. Živel bodeš. častitljivi Oče, Pastir, ki mu ni jednacega, živel boš med svojimi sin«»vi med sinov sinovi kot Angelj Tvojega mesta in Tvoje škotije: smrt Te je iz vidnega naredila nevidnega. pa prav s tem je zemeljskega Očeta in Pastirja spremenila v odvetnika in pokrovitelja v nebesih. in. če je res. da Bogu prijeten dar je potrt, prežaljen duh. in da ti, Gospod, ne zaničuješ spokor-nega in ponižanega srca. žgalne daritve Alojzija Matije Z o r n • a . nedjlžne žrtve škofovske vesti, prosi za ljubo svojo Gorico in škofijo vsakošne milosti «»d Najvišega in usmiljenja. „Dar Bogu — pre žaljen duh." Czir- po slovenski domovini. Sv. Višarije. „ V viširuh kraljuješ Kraljici sveta.'u J. Marešič. (D» Ije.) Pičle pol ure nad Trbižem stoji na levo ob cesti na kamnitem stebru angelj, ki kaže romarjem pot na svete Višarje. Kdor stopi le za par korakov naprej na desno stran ceste, vgleda že tu na robu strme gore kipeti Marijni visoki dom. Komarji se navadno tu vprvič poklonijo milostni Kraljici sv. Vi-šarski; — enako se tudi tu zadnjič poslovijo od Nje Od angelja pelje do podnožja gore prijeten pot; — v četert ure smo tam Sv. Višarsko cerkev vgle-damo tu vnovič še bolje, kakor smo jo videli v prvič; kaže se nam pa tudi silna strmina gore. Hišam, ki stoje ob potu, pravijo „pri utah". Kdor je telesnega okrepčanja potreben, mu je od postrežlji-vih ljudij tukaj v obilici na ponudbo. Temu kraju se pa tudi reče: „za mlini", ker so svoje dni stali tukaj v resnici mlini, dokler je. kakor mi je pisal 1 1879. f preč. g. dekan L. Ferčnik, rečica „Žab-nicau še krotek potoček bila. (Čuditi se je, da zlasti v zadnjih desetletjih hudourniki po zgor. Koroškem napravljajo o nalivih silne, pogosto prav strahovite preplave in škode. Presilnemu izsekavanju gozdov to nekateri pripisujejo.) Zanimivo je, kar mi je imenovani gospod dekan takrat pisal. Le kaj malega naj posnamem: „Potok izvira na Višarski p'aninici iz treh vrelcev. Te tri vrelce so nekdaj podklošter-ski menihi zajezili in si ribnjak (bajer) napravili, v katerem so gojili klinke (Salmlinge). Jez se je zanemarjal, voda ga je predrla še v preteklem stoletju in z veliko silo drvila v dolino, kopaje globoke grape. Od tega časa je Višarski potok okoljnemu polju in tudi Žabnici nevaren in silno pogubljiv." Zapustivši Butea pričnemo romanje v goro. Kmalo naprej tje gor je napravljen močen jez iz rezanega kamenja, in dalje naprej tik „Langove seno-žeti" še eden. Oba imata namen, da se za nju lovi in zadržuje gramoz, katerega hudourni potok o nalivih od sile veliko privali iz višav. Bog in Marija naj varujeta ljudstvo te okolice, da jih kedaj ne zadene osoda enaka onej v Pompeji! S temi željami korakamo naprej! Ko se pride do srede pota izvira bister in hladen studenec, prav kakor bi bila Marija nalašč poskrbela za svoje častilce, da si lahko na trudapolnem potu ogasijo žejo. V kakih dveh urah se dospe od ut „na pla nino", tiho dolinico, katere ravnino pokrivajo tolsti pašniki, k levi pa se dvigujejo strmi skalnati gre beni. V krčmi konec dolinice se trudni romarji lahko nekoliko odpočijejo in okrepčajo; — da! — celo fotograf jim je ondi na razpolago, kteri se želijo naslikanega videti in nesti svojo podobo iz višarskih višav znancem in prijatlom na svoj dom Še en strm klanec, — ter še mimo ljubko žu-borečega virčeka. (blizu kterega odgovarja proti strmim pečinam obrnjenemu popotniku dvojni jek), in kmalu smo, — na Sv. Višarijah. Po ravno opisanem potu hodi, kakor je bilo že omenjeno, večina romarjev, ki prihajajo iz Kranjskega, Koroškega in sploh od zgornjih krajev Še en pot pripelje od te strani, — od Zabnice namreč — na sv. Višarije. ki je pa silno strm. Pravijo mu „po drčah". To tem potu vozijo tudi krepki možaki samotež na saneh romarje, kteri to želijo in si voznike sami najmejo, raz sv. Višarij noter dol v ravn.no (Če se ne motim, plača se za to voznine po 3 krone) Posamezniki se poslužijo tudi peš tega pota. Pisalec teh vrstic je hodil enkrat navzdol po njem, pa je imel za vselej dosti. Navzgor pluča, na vzdol pa noge od sile trpijo. Romarji, ki prihajajo iz Goriškega in od Raj-bela doli. imajo zopet svoj pot. V podnožju strmega Kraljevega vrha stoji mala vasica „Kaltwasseru (Mrzla vodica). Od tam se prične pot na sv. Višarje, ki je tudi zelo strman. pa zato nekako prijeten, ker vodi (ali vsaj včasih je vodil) zelo po senci. Na „planini" se združi z onim, ki smo ga prvega popisali. — Najnovejši pot na sv. Višarje, se je pa zgradil menda še le pred kakimi 3 leti. On vodi od Spod. Trbiža, je baje najbolj zložen, pa tudi neki zelo dolg. Kaj več o njem ne vem povedati, ker še nisem hodil po njem. Kot znamenitost našega časa naj še omenjam in zapišem, kar se je govorilo zadnja leta, da nekateri celo nameravajo napraviti železnico na sv. Višarije. Gotovo bi bil to tako zvani „Drahtseilbahn", kakor imajo enake v nekaterih krajih že vpeljane na goro. Zdaj je za enkrat vse potihnilo o tem. Toliko se pa Korošcem na čast mora reči in priznati, da jim podvzetnega duha ne more odrekati nihče. Vsako ugodnost in priliko svoje v resnici lepe dežele in domovine si znajo izkoriščati Njih pač ne zadene ob tožba, ktero je izrekel o naši res v mnogem oziru zanemarjeni deželi znani ranji gosp. profesor dr. Jakob Zupan: „Vse imamo pa ne znamo!" (Konec sledi.) Pismo iz Amerike. (Mil. gosp. dr. Jakob Trobec, četrti slovenski škof- v Ameriki.) Malokrat prinese priljubljena „Zgodnja Danica" kako vest iz daljne Amerike. Pravega vzroka ne vem; mislim pa, da je v tem. da se ameriški Slovenci premalo zanimajo za svoje rojake onstran velike „luže". Tudi pisec teh verstic bi pustil že itak rej nato pero še dalje časa v miru na črnilniku, če bi si mogel potolažiti občutke, ki ga obdajajo, odkar je poizvedel, da imamo toli zatirani narodič zopet novega škofa v Ameriki. Mož, ki je četrti škof majke Slave v prosti Ameriki, in ki je dobro znan mej starejšimi duhovni ljubljanske škofije, se imenuje mil. gosp. dr. Jakob Trobec. Novi škof se je rodil kot sin ubogih kmatskih starišev v vasi Log. župnija Polhovgradec, pred blizu šestdesetimi leti. Šolal se je v domači, takrat samo začasni šoli in v Ljubljani, kjer je končal gimnazij s prav dobrim vspehom. Vstopil je v semenišče. Bilo je leta 18<>4. Kdo se ne spominja, s kakim trudom je prav to leto o. Pirec iskal di|akov za misijone v takrat še divji Ameriki. Tudi v Ijublj. semenišču ni trkal zaman. Med prvimi, ki so se oglasili pri slavnem misijonarju, bil je semeniščnik Jakob Trobec. Podali so se na oot. Na velikem morju so bili 40 dnij; ladje z jadri kot so jih takrat imeli, so bile jako počasne. Proti koncu jim je na ladiji že jedil zmanjkalo; samo podzemljice so še imeli, in te so pekli od jutra do večera. Lahko si je misliti, koliko je bilo veselje, ko so v jutro 4 maja 1864. prvikrat zagledali „novi svet-4- S/oje študije je g. Trobec nadaljeval v št. Vin-cent-u. Pa. in bil že 8 sept. 1865 v mašnika posvečen. Eno leto bil je v Belle Prairie nastavljen; 1. 1866. ga je pa mil. gosp. Grace, takratni škof v Št. Paulu, prestavil v Wabasha, kjer je neprenehoma deloval po celem ondotnem okraju in še dalje na okoli do 1 1887., ko je bil prestavljen v St. Paul. Letos je ravno 10 let, odkar je prišel v glavno mesto Minesote ter ustanovil sedaj največjo župnijo v celem mestu St. Paul. Kaj se pravi wžupnijo vsta-noviti", ve le isti, ki je že kaj aličnega imel opraviti; sicer si pa človek ne more predstavljati, kake sitnosti in neprijetnosti ima duhoven prestati. Tukaj je bilo pa še toliko slabši, ker je večina župljanov popolnoma revna. Vendar, z Božjo pomočjo iz z železno vstrajnostjo se da vse premagati: Župnija sv. Neže, ktere ustanovitelj in župnik do danes je bil preč. g. Trobec, se lepo razvija in bo kmalu prekosila druge župnije. Natančneje popisovati, kot o zidanju cerkve, šolskih poslopjih itd., bi bilo preobširno za to pismo; za enkrat se moramo zadovoljiti samo z bolj imenitnimi dogodki, ki jih je doživela župnija sv. Neže. Stara cerkev je zidana v dve nadstropji; spodnje služi za šolo. Kmalu je bila šola premajhna in zopet je bilo treba zidati. Danes ima župnija štiri šolska poslopja, v kterih je prostora za 800 otrok. „ Kakor hitro se to število zveča, bo potreba staro cerkev v drugem nadstropju predelati v šolske sobe in zidati novo cerkev", tako je rekel spoštovani župnik svete Neže ob neki priliki. Že letos so pričeli z zidanjem nove cerkve, ktere pritličje bo dodelano v nekaj tednih. Tu notri se bo opravljala služba Božja, dokler ne bo mogoče cerkve dokončati Cerkev bode zelo lepa in stane čez 50 tisoč dolarjev; lepa svota za uboge župljane! Dne 28. julija t 1 sporoči nadškof v St. Pauiu, da je župnik pri sv. Neži imenovan škofom v St. Cloud • u. Kot blisk se je raznesla novica po c-di župniji in marsikteri se je vstrašil, češ g. župnika bodemo zgubili! Veselje, da je zasluženi roja^-da-huvnik toli odlikovan, hitro prežene žalost in ta o se potolaži marsikatero srce v nadi, da na škof »v-skem sedežu preč gosp ne bo imel toliko tru la kot ga je sedaj v tako obširni občini. Novoizvoljeni škof se je izrazil, da bi mu bilo veliko ljubše, ako bi ostal še nadalje župnik med toli mu prilju t ljenimi župljani. Ker je pa videl, da je volja božja, ne straši se velike odgovornosti in teženj, ktere pr v-zroči velika in še le pičlo olikana škoti|a. V veliki ponižnosti ni hotel nikoli slišati, da je on ed *n izmed kandidatov za škofijsko stolico v St. Cl««ud u. Še ni dolgo, odkar je duhovnik, trd Nemec, vzkliknil: Digitus Dei hic! Pa omenjeni služabnik Gospodov ni bil edini, ki je izvolitev škofa severne Minesote tako pozdravil, ampak še na stotine sobratov pič li Ameriki. Da je temu tako, pričajo čestitanja kteri mu še vedno prihajajo iz vseh držav severne Am-i-rike. Zavedni Slovenec pa inora zaklicati: B jg živi mil. g. Trobeča na mnoga leta! Naš cvet. pokojni Baraga, še sedaj živi v ameriški hijerarhiji. m rt je v osebi četrtega slov. škofa v Ameriki. Preblago slavljenčevo srce dičijo vse čednosti. kter.» so dičile nepozabnega Barago, in če vlju lni čitatelj hoče zonet prebrati življenjepis škofa Barage, potem bo im ;l precej natančno sliko škofa Trobeči Kakor s-j je v prejšnih časih apostelj Indijanov odlikoval mej i i hovščino preobširne nadškofije, tako da se dandanes tudi g. novoizvoljeni škof St Klodoalski odlikuje po pobožnosti in učenosti v veliki sv. Pavelski na Isko-fiji. V vsakem oziru je on vreden velike časti, kteri ga je zadela. Mil. g. Trobec se je zmiraj kazal n*ro lnjaka, in če mu je le čas dopustil, je rad pisal v „Dini«o* ali kak drug slov. list. Kdo s^ ne spominja njegovih pisem o umrlem Pircu itd.? Rad še čita slov. k;.t liste ter se zanima za napredek toli inu dragega rodnega naroda slovenskega. Poleg materinega jezika govori škof TroU-c izborno angleški, francoski, nemški in češki: d:»kiz da slovenski gg. misijonarji imajo še posebno zmožnost postati misijonarji v deželi, kjer so zastopani vsi jeziki na svetu. Posvečevanje se bo vršilo v St. Paulu 21. septembra t. 1. Prevzvišeni gospod nadškof Grel in J iz St. Paula bode konsekrator; mil. gosp Ivan Vertin, slovenski škof iz Marquettaja, Mich.. prevzv. gos,jo 1 nadškof Katzer iz MiKvankee bodeta assist krnse kratorja. Več nadškofov in škofov je obljubilo biti prisotnim pri slovesnem posvečenju. škof C^tter. slavljenčev sošolec, bode pridigova! ni slavnostni dan. Dne 2G septembra bode škof Trobec prvikrat bral pontifikalno sveto mašo v ravnokar dodelani cerkvi svete Neže Dva dni pjzn-jje bol-* slovesn » inštaliran v St. Cloudu. Obrede bode vodil nadškof iz St. Paula; tudi govor bode on oskrbel. Ker je pismo precej narasUo, bodem moral kon- Gospodje jubilanti so imeli na predvečer ob cati. O priliki se zopet oglasim, če bo po volji slav- 6. slovesne večernice, na zadnje blagoslov z Najsve- nemu vredništvn tega lista. tejfiim. V molitvah, v prijateljskih razgovorih in spo- V imenu vseh Slovencev v Ameriki zakličem minih iz minulih let dijaškega, bogoslovskega in du- mil. g škofu Trobec n trikratni živijo in slava ter hovniškega življenja jim je le prenaglo minevala na mnogi leta! ura za uro. Ob 9 zvečer jih iznenadi prisrčna ova- Z odličnim spoštovanjem cija Planincev. Če dalje več ljudstva se je nabiralo Avguštin S-v. okrog župnišča. Nismo vedeli kaj to pomeni. Kar se začuje boben. Godba iz Postojne, spremljana od r^ • Ognjegascev svirajoč prikoraka ter se ustavi pred Ugiea po OlOY9I18Kem lil dopisi, župniščem Tn zaigra več izbranih komadov, vmes Iz Planine. Slavnost srebrnega jubileja duhov- Pa zapoje pevski zbor prav izvrstno pesmi »Nazaj v nikov zbranih 17. m. m. y Planini se je v vsakem P,aninski raj", ter »Slovan na dan". Bengaličen oziru sijajno obnesla. Tacega slavja, velikanskega °8enj Je razsvetljeval prostor in zbrano množico, po vnanji obliki in prisrčnega po duhu, ki je preve- Gospod župnik planinski se z okna dol z iskreno val vse zbrano občinstvo, pač ni kmalu kje videla besedo zahvali faranom za ganljivo podoknico: po- kranjska dežela Svečanost se da v svoji celoti V(Jarja. da vso to čast. ktera se mu danes skazuje, vredno vzporediti oni zlate maše v Postojni. Vrla pokanja najvišjemu duhovniku Jezusu Kristusu, ka- Notranjska je pri ti priliki zopet v polni meri poka- ter®ga nevreden služabnik je; — zagotavlja farane zala. kako umeva ceniti delovanje svojih duhovni- svoie ljubezni in obeta, da se bode še v poznih letih kov. Mladina obojnega spola v Planini in v Lazih hvaležno spominjal, kako je umela planinska fara je kar tekmovala, kje se bode napravilo več in lep- počastiti svojega župnika, ter prosi blagoslova bož- ših vencev in slavolokov. j?8a vS^m skupaj. Ves trg planinski je bil razsvet- Župna cerkev sv. Margarete je bila okrašena U?n« tudi v najmanjši koči smo videli luč, zlasti je kakor nevesta, ki pričakuje svojega ženina, tcliko bi,° leP° Yideti v daljavi grad Haasberg v čarobni zelenja in cvetličja ne bode kmalu dičilo nje sten razsvetljavi. in altarjev. Dan potem, 17. avg. so gospodje jubilanti od Orjaški mlaji, darovani od svetlega kneza, so 5 zjutraJ naprej opravljali tihe sv. maše v zahvalo bili razstavljeni okrog cerkve in na drugih primer- Bo8u za v** milosti, ktere so prejemali od Njega nih krajih planinskega trga, 15 preko 20 m visocih tekom dolgih let. in mnogu vitkih manjših smrečic, ki so jih v ta 0t> 10. se je vil sprevod v cerkev; naprej belo namen podarili trije vrli posestniki iz Grčaijevca. oblečene deklice, Marijina družba s svojim krasnim Zlasti je bilo lepo videti štiri smreke sredi cerkve, banderom, Častniki požarne brambe, gg. jubilanti, kterih dve sta nosili okusno sestavljeni slavolok ljudstvo, ktero se je od blizu in daleč nabralo v Marijine družbe z napisom v zlatih črkah: »Družba trumah. Slavnostni govornik, jubilant p.Jožef Marijnih otrok kliče: ohrani Vas Bog!" — na drugi Bizavičar je v jako lepih preprostih besedah razlagal strani: »Marija danes za Vas prosi, molitve Vaše k Pomen slavnosti; beseda je prišla od srca in segala Bogu nosi?* do srca Zbrani verniki so pazno poslušali in v mar- Dekleta Marijine družbe iz Gorenje in Dolenje sikterem očesu so zalesketale solze srčnega ginenja. Planine so ves teden vence plete in cerkev zunaj Veliko sv. mašo sredi obilne azistence in z blago- in znotraj tako krasno ovenčale, da se je vsak po slovoma je daroval č. g. župnik šenčurski Kukelj, pravici čndil finemu okusu in iznajdljivosti prepro- — pevski zbor je svojo nalogo prav izvrstno do- stih kmetskih deklet v tem oziru Vže ob dveh no- polnil, zlasti je ugajala pesem pri vstopu jubilantov vih sv. mašah in lani ob sv. misijonn so se bile v cerkev: »Pozdravljen jubilej današnji", besede dobro izkazale, a letos ob svečanosti srebrnega ju- zložil župnik Podboj, napev p. Angelik Hribar. — bileja domačega župnika in njegovih duhovnih tova- Napev je preprost pa tako lep, da je vsem ugajal rišev so nprav prekosile same sebe. Tacih deklet ni in bo vrlo služil ob jednakih priložnostih prihodnja z lepa kje. Čast jim! jeta Pesem Podbojeva in Bilčeva. poslana v pozdrav Pri vhodn v Planino od grada sem je stal sla- jubilantom na dan jubileja, sledita na koncu dopisa volok z napisom na sprednji strani: »Planina se ra Po izpeti zahvalni pesmi se je sprevod vrnil v duje, da jnbilej se tn praznuje*, na drugi strani: župnišče. Deputacija Planincev in ognjegascev je „ Iskrene želje naše, k spominu srebro maše." V vasi prišla domačemu župniku čestitat in mu za spomin Laze na čast duhovnikom, ki so od postajice »Pla- podarila lep srebrn križ Tudi svetli knez in kne- nina" prihajali, je bil napravljen drug slavolok z ginja Windisch Graetz sta prišla v župnišče, izrazit napisom spredaj: »Voščila radostna sprejmite, še svoja voščila. zlato mašo doživite !" zadaj: »Da Vas še dolgo Bog Popoldne se je pripeljalo v Planino več sošolcev ohrani zakličemo iz srca vdani!" Pred cerkvenimi civilnega stanu: vojaški zdravnik dr. A. Stare iz vratmi na orjaških mlajih slavolok s pozdravom: Ljubljane, ravnatelj c. kr. učiteljišča Hubad, sodni »Zahvaljen mili Jezns bodi, še dalje vas ohrani, svetnik Žužek iz Postojne, računski svetnik Svetek, vodi!" na oni strani: »Nebesa blagoslov rosite, na deželni oficijal Omejec, dan potem se jim je pri- te duhovnike častite!" Pred cerkvijo sv. Roka v Go- družil še dr. Sterger, star prijatelj planinskega žup renji Planini je stal šesti slavolok, posamični mlaji nika. Koliko prisrčnih napitnic se je izreklo, koliko nenavadne velikosti in vitke rasti so bili usajeni na prijaznih starih spominov obudilo, koliko veselje hribu sv. Duha (27. m), na glavnem trgu v Dol. je vladalo med tovariši, katerih se nekateri niso Planini in pred Zihrlom (po 25 m). Zastav je vi- videli, odkar so se razšli iz gimnazije, ni mogoče hralo brez števila s streh in oken. popisati. Gospodom jubilantom je došlo od raznih krajev blizu štirideset brzojavnih in pismenih voščil, dve pesmi in dva kronograma. Tako lepe in ganljive slavnosti Planina ni še videla in jo bo težko še kedaj. Splošni vtis ostane neizbrisno začrtan v spominu vdeležencev, duhovnikov in ljudstva. Slava faranom planinskim, ki so pri ti priliki tako očitno in sijajno pokazali, kako spoštujejo svojega župnika in duhovski stan v obče. Razgled po svetu. Dunaj. Letos je 100 let, odkar je sv. Jožef Ka-lasanc ustanovil red Piaristov in letos je 200 let, kar bivajo oo. Piaristi na Dunaju ter se neumorno trudijo za razširjanje sv. vere. V ta namen so obhajali oo. spomin od 26—29. avgusta jako slovesno. Vse hiše v 8 okraju so bile ozaljšane v znamenje, kako visoko čislajo vrli dunajski meščani zasluge oo. Piaristov. Rim. Razni časopisi so prinesli pred nekaj tedni vest, da je sv. oče prav nevarno obolel in večkrat padel v nezavest. Tem neosnovanim poročilom nasproti javlja papežev telesni zdravnik dr. Lippoai, da se sveti oče prav dobro počuti. Isti dan, ko so dohajala neresnična pjročila ja sprejel sv. oče več kardinalov in drugih dostojanstvenikov, s kte-rimi se je dalj časa prijazno razgovarjal. Govoril je z njimi o prazniku sv. Joahima. Rekel je, da bi rad povzdignil ta praznik do višje liturgiške stopinje, kar se bo najbrže v kratkem izvršilo. Vprašal je kardinala Steinhuberja, kak vtis je napravila en-ciklika povodom Kanizijevega jubileja na nemške protestante ter se čudil, da je tako malo slišati o prestopkih v katoliško cerkev, med tem ko je na Angleškem vedno živahneje zanimanje za katoličan-stvo. Kardinal je odgovoril, da tudi več protestantov pristopa v katoliško cerkev ter da uničijo o tem, da na ta način marsikako težavo premagajo. Pohvalno se je izrazil sv. oče o zavodu Germaniku, ki pošilja na Nemško izvrstne in goreče duhovne, ki mnogo pripomorejo v povzdigo in razvijanje katoliške vere Priporočil je zlasti navzočim prelatom, da naj skrbe pred vsem za razna katoliška društva, da se z njih pomočjo reši vera in nravnost. Povedal je zbranim, da izide v kratkem zopet enciklika, v kterej bo po33bno priporočal molitev svetega rož nega venca. ŠKof Bonomelli iz Kremene je izdal pastirski list, v kterem strogo prepoveduje svojej duhovščini dopuščati še nadalje razne shode in koncerte po cerkvah in razne politične govore, ktere so govo rili lajiki. To ni bilo nekterim duhovnikom po všeči, vsled česar je škof izdal strogo naredbo, da ga morajo podložni duhovniki ubogati Belgija. Pred dvemi leti so bili ustanovili v Belgiji red, ki se jedino peča z delavskim stanom. Ta verska družba pod pokroviteljstvom litiškega škofa Doutrelux a je bila pred nekaj tedni cerkveno potrjena Na čeln tega reda, čegar udje se zovejo »delavski kapelam" stoji kot saperior duhovnik Heyn s šestimi duhovniki brez lajikov. Sezidali so si veliko hišo za delavce in lepo kapelo. Udje tega de lavskega doma so trojne vrste: oni, ki imajo v hiši stanovanje in hrano; oni, ki imajo ondi hrano, za naj pa stanovanje; in slednjič oni, ki prihajajo v hišo k govorom in raznim razpravam. Ta delavski dom, ki obstoja še le dobro leto, šteje že dva tisoč udov. Portugalsko. Zadnja dva tedna so ta slovesno obhajali dva jubileja in sicer: odkritelja Vasco de Gama in slavnega jezuita Antonio Vieira. Prvi je gotovo velikega pomena za Portugalsko, ne samo ker jej je odkril mnogo doslej neznanih dežel, marveč radi tega. ker je povsod v novih krajih zasadil luč svete vere. Drugi slavitelj, jezuit Vieira, odlikoval se je kot prvi govornik in pisatelj portugalski Misijo-naril je po suhem in po vodi, izpreobrnil mnogo divjakov h katoliški veri. Ker se jo potegoval zlasti za to. da bi zabranil kupčijo s sužnji nakopal si |e srd kupčevalcev, ki so ga tožili, da uči in zanaša krivo vero. Bil je obsojen a pozneje spuščen iz ječe. Umrl je leta 1697. Angleško. Nedavno je zborovala konferenca prj testantskih anglikanskih škofov in nadškofov. Nekateri izmed teh so hoteli kenterburiškemu nadškofu dati nekako vrhovno oblast n-id vso anglikansko cerkvijo, ker je baje naslednik sv Avguština in prvak anglikanske cerkve. Temu so se odločno ustavljali škofje naselbin in Amerike. Rekli so. da čislajo in prepoznavajo kenterburiškega na lškofa kot naslednika sv. Avguština (sic!>, a v*n lar h>čejo vsak v svoji škofiji vlad iti samostojno in p jljubno Okoli 100 protestantskih škofov je obiskovalo sta-ro-znano benediktinsko opatijo Glastonbury. ktero j e razrušil Henrik VIII škof Stepay je vo lil dru^e ter povabil vse škofe s soprogami na slavnosten olje 1. Katoliški nadškofje in škofje pa bo In obhajali 1300Ietnico. odkar je dospel sv. Auguštin na Angleško v Eobifletu 14. septembra. Razven angleških škofov se bo do slavnosti vdeležili tu li francoski. Ekvador. O J tu prihajajo vedno žalostna poročila. Neko pismo pripoveduje o žalostnih dogod-kih v Riohambi sledeče: Ker so vjeli Škofa in redovnike, ktere so obdolžili neke zarote, se j^ ljudstvo uprlo ter zahtevalo da naj jih izpuste. Razven štirih redovnikov je vlada res vse izpustila iz ieče. Škofa še veJno stražijo vojaki v njegovi palači Ko so ga vjeli zaprli so ga v konjski hlev 4 m ija so napadli mladi možje vojake hoteč rešiti škofa in jezuite. Vojaki, katerih je bilo 90 J s j /.migali in umorili več braniteljev in načelnika jezuitskega zavoda Druge jezuite so pretepli z gorjačami do krvi Ha dobneži so dali načelniku v roke orožje, kakor da bi se bil sam usmrtil. Na to so dirjali v cirkev. potolkli pred oltarjem 5 oseb, razrušili podobe, vzeli sv. hostije ter jih povžili in pili iz keliha vino. Tako se godi v republiki, kjer vladarijo prostoziduji. L Bratovik« zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec kimovec (september) 1897. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta, i a) Glavni namen: Duhovne vaje. b) Posebni nameni: 10) S?. Nikolaj Teleti nskL Da se velik del uftteljstva znebi protikrttanskega duha časa. Bolni na iivcih. 11.) St. Karti Splnola. Silno prizadeti misijon v Benga-liji. Voljna udanost v dolgoletno trpljenje. Hromi 12.) Ime Barija«. Ponižanje sovražnikov krščanskega imena. Dunaj in razširjt-nje njegovega katoliškega gibanja. 13.) Sv. Netbirga. Silno stiskani m od napačnih prijateljev obiskani kmečki stan Milost stanovske čistosti Posli. 14.) PaTlšaaJe sv. krti*. Ljubezen do križa. Zidanje cerkva v velikih mestih. Domači na slabih potih lo., Sv. Katarlaa ls SeMVe. Pospeševalci molitvenega apostolstva Zaželeni prirastek gojencev v več zavodih. Kr-čan-ski zakoni. 16. • Sv. I