LISTEK. Slovenski mučenec. (Povest. Spisal Fr. Kralj). (Dalje.) Po lofiitvi od Tliomila je pospešil Rastko korak, ¦da bi prišel hitreje doniov, ker njegov oče je bil strog tucil' proti svojemu edincu Rastku. Nekak nov duh ga je danes prešinjal, kakršen doslej še nikdar. Prvikrat v življenju je govoril z misijonarjem. Slišal in videl je, da kristjani niso tako hudobni ljudje, kakor jih slika njegov o'6e. Ali jih torej oče ne pozna? Saj jih mora, saj je naju6enejši v selu. Zakaj jili torej sovraži? Ta in enaka vprašanja so se pojavila v mladi Rastkovi glavi, a na-nja ni znal odgovora. Te uganke ni raogel raziešiti. In prvikrat v življenju se je pojavil v njegovi duši boj med Ijubeznijo do oceta in med ono, ki jo je imel do Tihomila. Ali naj pove o6etu, s kom je govoril? Saj ni doslej nikdar niČesar prikrival svojemu očetu, svoji predragi materi Gorislavi. Toda . . . oče bo zaprl Tihojnila kakor*onega krškega misijonarja. Zato mora molčati, ker se mu je zdelo nemogoce, da bi on zakrivil Tihomilovo nesre5o. Ne, ne! Tega nikakor ne more storiti in torej ne sme povedrti očetu. Zato bo rajši vse razodel materi, svoji ljubl>ni materi, Kieče jo lioSe prositi in s solzami, naj molCi in naj mu dovoli, da gre poslušat Tihomila. Saj mu bo mati gotovo dovolila, ki mu hoče in želi samo dobro, In ne bo mu mogla odreči te prošnje; saj hrepenl po resnici, po veri. V te misli vtopljen je stopil Rastko v oftetovo hiSo, Župana Radeja ni bilo doma. M,ati Gorislava, prijazna žena, je bila sama v hiši. In Rastko je liitel k materi, ker mu ni dalo srce, da b: ji kaj zamolfial. Povedal ji je vse, vsega se ji je razodel: Kaj se mu }e pripetilo danes, kako želi videti zopet tujca, kako je srečen. Povedal ji je vse, prav vse. Mati je molfcala. Sama poganka ni umela sreče kristjanov in tudi ni umela, zakaj lirepeni Rastko po tej veri. In tej veri naj žrtvuje svojega edinca? Ne, ne! tega ne more, tega ji ne dopusti materina ljubezen. A ista ljubezen ji veleva, naj osrefti Rastka, naj mu ne brani poti do sreSe. In Rastko ji je tožil, da bo nesrečen, če rau ne dovoli, zaliajati k Tihomilu. Prvi žarek milosti je posvetil v Gorislavino srce . . . Po mnogih bojtti, po silnih prošnjali in solzah Rastkovih mu je kon6no dovolila, da sme boditi k Vitigoju poslušat Tihomilov nauk. Kdo je bil tisti večer srečnejši nego Rastko? In od^lej je zahajal srečni Rastko dan za dnevom v prijazno Vitigojevo hišo in poslušal iz Tibomilovih ust sladke resnice svete vere. Skrbelo je Rastka edino to, da bi Tihomila ribič ne izdal, toda oCe Radej ni črhpil niti besedice. Morda je dobra mati Gorislava to preprečila? Kako krasen prizor je bil, ko sta sedela ob Tibomilovih nogali gorefii mladenič Rastko in zlatokodrasta lOletna Nadica. Zdelo se je, da se je nebo odprlo in da sta priplavala dva angela poslušat božji nauk, To navdušenje v očeh, ta nedolžnost na licih, to lirepenenje po Bogu in svetih stvareb, vse to jima je dajalo nekak svetniški sijaj! Nadico je Tihomil utrjeval v verskem naukn, Rastka pa pripravljal na sveti krst, Skoro nevoščljiv je bil Rastko Nadici, ker še ni bil tako srecen, da bi bil krščen, dnsiravno je bil starejši. Dan za dnem je pretekal kakor blisk in nre so se zdele Rastku vse prekratke. Saj se ni mogel ločiti na vefier od Tihomila in vedno ga je prosil, naj ga kmalu sprejme v sveto cerkev. Ko se je nauftil o6enaš in 6eS8enomarijo, je v svoji preprosti nedolžnosti molil očonaš za ofietovo izpreobrnjenje, a češčenomarijo za materino. Veselja so žarela lica mladima otrokoma, ko jima je pripovedoval Tihomil o dobrem Bogu, o angelcih-irriiatcih, ki otroke varuiejo. Srce jima je od usmi- Ijenja plakalo, ker je božje Dete zmrzovalo v bornem betlehemskem lilevou v mrzli decefmberski nofii. Huda sta bila na Jude, ker so Kristusa križali in Marijo žalili. Svete zgodbe bi najraje vedno poslušala, Nista 6utila ne lakote ne utrujenosti, kaciar jima je pripovedoval Tiliomil o egiptovskem Jožefu, o ubogern Lazarju, o treii mladeničih v ognjeni peči. In o Mariji? Njo sta ljubila tako prisrcno, kakor more ljubiti le nedolžno dete svojo nebeško mater. Presre6en je b:l Rastko, ko mu je Tiboniil povedal, da bo prihodnjo nedeljo kršeen. A zbirali so se že tudi temni oblaki nesreče nad Rastkom in Vitigojevo liišo. V. Megla je ležala ob Savi i.n zakrivala s sivkasto odejo selo Beli Kamen, Začela so se bladna jesenska jutra, ki pripravljajo ljudi za zimski prihod. V tem Sasu je šel ribi'6 Dragomir zgodai zjutraj proti županovi hiši. Cudno se bo zdelo marsiktiteremu čitatelju, zakaj ni r:bič doslej še ni&esar ukrenil proti misijonarju. Saj je vendar vse kaz.ilo, kako ga sovražl in želi pogubiti. Toda ribie se ni hotel prenagliti; liotel je prej poizvedeti za Tihomilovo bivališče. In ker ga ni bilo pri županu-, je sklepal, da ga je morda kdo posvaril in opozoril na nevarnost. Posrečilo se mu je izvedeti, kje je Tihomil. Že dalj 5asa se mu je Sudno dozdevalo, čemu prJhaja vsak dan toliko ljudi od one savske strani. lb zapazil je tudi, da ti vsi hodijo v Vitigojevo liišo. Zato je šel nekega jutra skrivaj za njimi in poslušal skrit med drevjem, kako je Tihomil razlagal in oznanjeval vnetim poslušalcem Kristusov naulc. A še ve2, Videl je med njimi, M so priliajali, tudi Tf:istka, in videl je njegovo mater Gori^lavo. To ga jo še bolj razjezilo in sklenil je, se maščevati. In seda] ga vidimo na potu, ko gre izdat Tibojnila, izdat župa;iovega siiia Rastka in njegovo mater, izdat vso obelno, on, ki je sam kršSen . . . * * * Rastko je s svojo goreSo molitvijo že nekaj dosegel: Marija ga je uslišala, k^ajti mati Gorislava je že hodila poslušat TihomiM Lepa sinova pobožnost in druge kreposti, katere je zapazila pri Rastku, od kar je hodil k Tihomilu, so bile za njo mofien nagib, da je priliajala tudi sama poslušat misijonarja. Kakor se topi v pomladanskih dneh sneg v soln6mli žarkih, tako je preganjala goreBa Tihoniilova beseda mrzlo pogansko vero. Zavel j.e v njeno srce gorak in blagodejen dili krščanstva. Očetu Radeju seveda nista smela nifiesar povedati, tem bolj goreče pa sta molila za njegovo izpreobrnenje. Bila sta preprifiana, da ne bo zastonj njuna molitev. V prvem jutranjem svitu se je zbrala velika ranožica ljudi v Vitigojevi hlši. Med prvimi je bil gorefti Rastko. Kako bi tudi ne bil? Saj bo drugi dan prejel sveti krst in ž njim vred njegova blaga mati Gorislava. In srce mu ni dalo miru, da bi bil ostal domia. Saj je tako "hrepenel po svetem krstu in ni mogel doSakati onega dne, da se to zgodi. Krščanska družbica je bila zbrana, le Gorislave ni bilo. Temu se je najbolj Sudil Rastko, saj mora vendar biti zraven in poslušati zadnje nanke, ker bo drugi dan ž njim vred krščena, Tihomil jim je dajal zadnje nauke, molil ž njimi vse molitve in jih bodril, naj ostanejo vedno stanov:itni in hrabri v krščanski veri. Tn enoglasno so mu obetali verniki, da bodo s ponosom spoznavali Gospodovo lme. Tedaj prihiti v tibo Vitigojevo hišo BobToslava vsa prestrašena in vsa bleda. Ni'6 druzega ni mogla izgovoriti kakor besedico: ,,Izdani!" In onemoglla se je zgrudila na tla. Zmešnjava je nastala v mali sobici. Nekateri so hiteli iz hiše, drugi so se stiskali preplašenl k Tihomilu, ki je stal mirno sredi sobe in pomirjeval razburjene Ijudi. Rastko m Nadica sta se oklenila Tihomila, 2eš, pri njem sta najbolj varna. A nihCe ni vedel, kdo ie sovražnik, kdo izdajalec. Pa ni bilo treba dolgo čafeati. Vr tem trenotku so pridrli v sobo župan Radej, njegov lilapec in ribifi. Radejev obraz je bil spremenjen, da ga skoro ni bilo mogoSe spoznati. Zile so se mu napele do dvojne debelosti, jezne oči so plamtele in roke so se mu tresle same razburjenosti, V roki je držal kij, katerega je nosil vedno s seboj. ,,Ti kršfianski pes, ti zapeljuješ mojega sma in ženo!" siknil je v Tibomila, ko je zaglecial svojega Rastka, ki se je oklepal Tihomilove roke. Rudeju je prikipela jeza do vrliunoa, zamaliiiil je kij, liaterega je držal v roki, proti Tihomilu, A v tem trernitku je skoeil Rastko Tihomilu v obrambo in kijev udarec, uamenjen Tihomilu, je zadel Hastka na glavo. In udarec je bil krepke moške roke, bil je besne oSetove roke — na glavo svojega edinca. Z bolestnim vzklikom: ,,Moj oce!" se je zgrudil sin nezavesten na tla in rdeca kri je privrela iz odprte rane na čelu ter močila il.nata tla, Bolestni kric: ,,Moj o'6e!" je moral nretrcsti raozog Tn kosti in pretresel je tudi besnega Rado;p.. \ hotel je svojo žalost radi udarca utešiti nad Tihomilom,- In znova je zaonabnil kij proti Tibomilu. A udarec so prestregli raožje, ki so se opogumili, da so se nstavili tudi županu. ,,Pobijte vse in zvežite tega zapeljivca, da ga bora mučil vsem drugim v svarilo. Zažgite hišo Vitigoju, ker vsprejema kršfanske pse pocl svojostreho!" Tako je krigal Radej in besnel dalje. V tej obftsii zimešnjavi je ostal mlren sanio Tihomil. Vzel je v svoje naročje nezavestnega Rastk&in rekel mirno: ,,Srecni Rastko, prejel si krst krv*i, ker nisi dočakal krsta vode!" A iztrgal mu je Rastka iz naročja Radej in odžel iz sobe. Ukazal je obema spremljevalcema, naj mu pripeljeta Tihomila zvezanega v grad, Rad je podal misijonar roki ribifiu in lilapcu, ki sta ga zvezala. Opominjal in svaril je ljudi, ki so ga hoteli osvoboditi, naj mirujejo in naj se ne maš&ujejo, sovražnikom, Sredi rned ribičem in hlapcem je šel Tihomil, mirnega, veselega obraza, saj je bil sreCern, da je mogel trpeti kaj za Krisfusa. Na Tihomilovo prošnjo so mirovali tudi drugi Ijudje in niso skušali osvoboditi ljubega jim misijonarjanarja. VI. Tihomil je bil v jeCi. Težka hrastova vrata je /upanov hlapec zapahnil in Bog ve, kdaj !n kdo mu jih bo zopet odprl. Skozi okroglo okence je prihajala dnevna svetloba, ki je slabo razsvetljevala mokre stene in skrora- 110 slajnnato ležišSe. Tihomil je zahrepenel po prostosti, ne zaradi sebe, ampak zavoljo svojih zapuščenih ov5ic. Saj bodo odslej razkropljeni kakor jagnjeta brez pastirja po raznib selih. Zlasti ga je žalostilo, ker jih ni prej krstil; toda ravno dan poprej ga je zadela ta nemila poskušnja. SUm je rad trpel in ponosen je bil, "da je zaprt zavoljo vere. I.n kaj je zRastkom? Ali je mrtev, ali je Se živ? Nezavestnega je odnesel Radej domov, in pozn«je ga ni ve'fi videl, niti ni ničesar zvedel o njem. In radbi bil. kaj veS o njem zvedel — o svojem najboljšem učericu, ki je prvi trpel za kršSansko vero izmed njegovih ovčic. Tako je premiSljeval in vneto molil, naj bdslej nebeški Pastlr cuva njegove ovce. ¦ Ura za. uro je po?asi potekala, solnce se je nagibalo k zatonu, in v jeffi je postajalo čim dalje bolj terano: a k njemu še ni bilo nikogar. Zdolo se mu je, da ga hočejo z lakoto umoriti. Kar prlde proti večeru nenadoma v jefio — Gorislavn. Prhiesla je jedi in pijače Tihomilu, Razvese- 111 so io niisi.ionar, dn mn bo vsa.i povedala, kako je z njegovimi ovgicami, kalco je z njegovun Rastkam, Tn prro njegovo vpraSanje je bilo: ,.Kje jeRastko? A]i je še živ?" - -Dalie prib.)