Jasni in temni dnevi (.1'ovest v pisniih. — Spisal Angelar Z d e n č a n.) XII. l.jubljana. dne 10. svečana 1886. Ljuba mati! Počasi sc mi vrača v srcc tolažba po izgubljenem očetu. Nisem se mogel izlepa privaditi misli. da ne bom nikdar več v življenju videl obličja svojcga roditelia. Rcs jc, da so zapravljali premoženje, a bili so bolj zape-Ijani. Vem, da niso dclali iz hudobije. Nas olroke so pa prisrčno Ijubili in lepo učili. Bog daj, da se snidemo vsaj spet nad zvezdami! V žoli mi gre dobro in upam, da rne boste podpirali Se nckaj let: saj ho čimdaljc boljše in lažje. Scdaj bom prosil zi neko ustanovo, ki jo od-dajajo žkof sami. Naš vodja so dejali, da me bodo priporočili. Tudi brat Tone mi je poslal kratko pismo. Piše mi, da me bo po svoji moči podpiral. A toži, da je sedaj težko gospodariti, ker je vse zane-marjeno po rajnem očetu. Pa imam vendar najboljše upanje, da končam svoje učenje in se čez nekaj let posvetim stanu, kakor želim jaz in Vi. - 76 - ¦ Včeraj smo dobili izpričevala. Tudi letos sem dovršil šolo z odliko. I Ual Bog, da bi bil tudi v Njegovih očehodličen: to bi me še bolj veselilo. M Žalostno vest sem dobil od sestrice \t. Bistrice. Fiše mi, da ni več I prav zdrava od tistega časa, odkar je bila doma na pogrebu. Vedno pokaš- I Ijuje, glavo ima težko. in v prsih jo tišči. l'a saj je gotovo tudi Vam žeo ¦ svoji bolezni sporočila. Jaz se zanjo bojim, ker je slabotnega lelesa, in se I je lahko prime suSica. Tudi očetova smrt jo jc gotovo potrla in ji pripo- ¦ mogla k bolezni. Molimo zanjo, da jo nam olirani, ker je pridna in razumna. H Lahko bo kedaj pri meni. I - Tako Vam imam poročati le malo veselih stvari, več pa grenkih in I tožnih. A tolažimo se: lo trpljenje je morda predhodnik lepSih dni, ki bodo 1 kdaj nastopili za našo hi?;o.. Sieer pa, kogfar I?og tepc. tcga Ijubi. Ta misel I naj nas vse tolaži. 1 PiSite kaj kmalu I pozdravijajočemu Vas Ivanu Dobravec. XIII. Bistrica, dne 15. malega travna 1886. Ljuba Anica! Pomlad je spet. Kako po polju vse cvet^. kako po drevju vse brsti, kako na mojom oknu ptiCki žvrgole- Vsc diha in smcje življenje. A v meni ni pomladi; zamc se je pričda jesen in padla bom v grob, kakor odpade rumeii list raz vt*jo. Ko ne rnoreni zjutraj ali zvečer zaspati radi kašlja, lakral mislim na pomladno življcnje in na svojo — bolezen. ln takral si zmislim, kako bom ležala v ozki jami: mlada in še tako hrepeneCa po življenju. ln lakrat se razjokam globoke žalosti. A čemu bi Ti budila žalne spomine? Raje Ti povem. kako je vse to prišlo. Saj veš, kako je bila letošnja zima mrzla. Jaz sem stregla očetu v bolezni, hodila in letala iz gorke sobe »a studenec in se tako prehladila. In žalost in solze so mi še pospešile bolezen. Jela sem kašljati, glava me boli, v prsih tiSči in zlasti zjutraj in zvečer me stresa mraz. Začela sem piti ribje oljc in rabiti vsakovrstna zdravila. Teta so zelč v skrbeh zame in mi ne pustč dosli dclati. Teto imam silno rada. Imela sem upanje. da bom še ozdravela, a tudi to upanje je izginilo. Čuj! K nam hodi na počitnice iz Dunaja nek tetin sorodnik, ki se uti za zdravnika. l'rav prijazcn je in učen je videti, ker ima že očala. Tudi o letožnjih velikonočnih počitnicah je bil tu. Jaz ga kličem: gospod doktor Š. Tako so mi leta veleli. Enkrat sta bila sama v družinski sobi: teta in gospod doktor. Jaz sem v sosednji sobi gladila perilo. In takrat pravi — slišala sem dobro — gospod doktor teti: nAnica, pripravi sc! Mimica ne bo več dolgo v Bistrici pri nas!" nZakaj pa ne ?" - 77 — ..Zato. ker jo bodo oddali v Hrovaco na pokopališčc. Sušico ima in ni jo mogoče več rešiti", pravi doktor. Meni je zastala za trenutek kri. tako sem se prestrašila te stnrtnc ob-sodbe. Tedaj je proč življenje moje! Ločiti se moram od matere, tete, Tebe, Bistrice in vseh prijateljic za vedno! Ali ni ta zavest prebridka? In morda me ne boš več videla, in jaz Tebe tudi nc. Ali res ne? Ali res ne nikdar več> O pač! Saj se bomo vidcli v ne-besih. ln glej, ta misel me tako potolaži, da sem spet vsa vesela in udana v svoji bolezni. Vendar bi Te še rada videla pred smrtjo. Pridi. če moreS: saj ni taka dalja od Ravan do sem. Jaz nc morem nikamor. Rada bi videla vse: matcr, sestrc, bratca Janeza, sploh vse. Pridi, pridi! Težko Ti pišem. Če bom kaj boljša, Ti že sporočim, če ne boš prišla sama. Fomlad je spet. a zame ni pomladi. Mene objema zimski hlad in kmalu me bo srnrtni hlad v jami. Moli zame, da srečno umrjem in pridem k Jezusu in Mariji. Pozdravljena -iH od umirajoče ^M ¦^ iAiWS Mimice Dobravec. ^M