Izhaja vsako iredo. C a n a i Letno Dia 32.—, {»olletno Dia 16.—, žetrt-etno Dia 9.—, lnozemstre Dia 64.—. — PoStno-Sekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO UredniSivo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telalon internrbaa 111 C t a a imeratomi cela etraa Din 2000.—, pol etra« ni Dia 1000.—, ietrt strani Dfa 500-, >/• «troni Din 250-, Vi. str. Din 125-, Mati ogla« si vsaka beseda Din 1.20. Sv.Oče o vzgoji mladine. Sv. Oče Pij XI. Je izdal okrožnico, ki jo je 12. januarja tega leta objavil vatikanski list »Osservatore Romano«. Ta okrožnica bodi po želji svetega Očeta spomin na njegov petdesetletni mašni-ški jubilej. Zanimivo ter za očetovsko srce rimskega papeža značilno je, da je sveti Oče ta pismeni spomin na proslavo svoje duhovniške petdesetletnice poklonil »dragi mladini« in njenim vzgojiteljem. V tej okrožnici sveti Oče tolmači, razlaga, priporoča in predpisuje načela katoliške Cerkve glede na vzgojo mladine. Odgovarjajoč predvsem na vprašnje, kdo je dolžan vršiti vzgojo mladine, povdarja, da je vzgoja socialna (družbena) zadeva, ki pripada trem edinicam: Cerkvi, družini in državi, toda na različen način in v različni meri. Naloga in pravica Cerkve. Cerkvi je ta naloga poverjena od njenega božjega Ustanovitelja, ki j« apostolom in njihovim naslednikom v Cerkvi naročil: »Pojdite in učite vse narode!« Cerkev je po volji svojega ustanovitelja duhovna mati, ki vodi, hrani in izoblikuje duše k življenju milosti. Zato je njena absolutna (brezpogojna) pravica, da se v popolni nezavisnosti in neoviranosti posveča vzgoji mladine ter da izbira v to svrho primerna sredstva, med katera spada tudi telesna vzgoja. V tem ni nobene protivnosti proti državi, ker se Cerkev nikakor ne upira temu, da se njene šole in njeni učni in vzgojni zavodi v vsaki državi prilagodijo pravičnim zakonom svetnih oblasti, ter je vedno pripravljena, da se morebitne potežkoče, ki nastajajo, poravnajo v medsebojnem sporazumu. Vzgojna naloga Cerkve se razteza na vse narode, kajpada v prvi vrsti na otroke. Ne omejuje se na katoliške narode, kakor to dokazuje na tisoče šol, ki jih usta navijajo njeni misijonarji v deželah, ki niso katoliške. Pravice družine. Cerkev poraja življenje v nadnaravnem svetu, družina pa je nositeljica na- ravnega življenja. Od Boga samega ji je poverjena naloga, da z vzgojnim delom pospešuje življenje. Od Boga samega je prejela dolžnost, ki ima prednost pred pravicami države. Kdor trdi,-da otrok pripada državi, se postavlja v nasprotje s splošnim človeškim pojmovanjem. Vzgojno pravico družine juri-dično (pravno) priznavajo vsi narodi, ki jim je na tem, da v svojih javnih napravah spoštujejo naravne zakone. Tako je najvišje državno sodišče v Zedi-njenih državah leta 1925 odločilo, da država nima pravice siliti mladino, da se vsa šola ravno v državnih šolah, kajti otrok ni nikaka stvar države, marveč pripada njegova vzgoja najprej staršem. Pravice države in njihova meja. Država si ne sme lastiti očetovstva in materinstva nad otrokom. Njena naloga je, da pospešuje splošno časno blaginjo, da glede na vzgojo otrok zagotovi družinam mir in varnost pri izvrševanju njihovih dolžnosti, da čuva njihova prava ter da spoštuje vzgojne pravice Cerkve. Dolžnost države je, da brani tudi pravice otrok, če bi jih starši telesno ali moralno zanemarjali. V tem naj država starše samo spopolnjuje, naj jih pa nikar ne skuša nadomestiti. Državna skrb bodi, da pospešuje pouk in vzgojo mladine s tem, da pomaga in podpira one začetne pobude, ki izhajajo iz Cerkve in družine, ter da jih izpopolni s svojim lastnim šolstvom. Država ima pravico zahtevati, da imajo vsi državljani neko gotovo poznanje državljanskih in narodnih pravic in gotovo stopnjo razumske, moralne in telesne kulture, ki odgovarja potrebam časa. Nima pa pravice do nikakega vzgojnega monopola, da bi mogla siliti starše, da pošiljajo svoje otroke v državno šolo, zlasti če je ta šola nasprotna zahtevam krščanske vesti in upravičenim zahtevam Cerkve. Proti pretiranemu nacionalizmu (na-rodnostnosti). Ni odveč, tako izjavlja sveti Oče, ako v naših časih znova povdarjamo te resnice, zakaj mi vidimo, kako se pretiran in lažnjiv nacionalizem (narodnostno načelo) razširja koi covražnik resnič- nega miru in zdravega napredka. Pri« šlo je v navado prestopati pravične meje, ko se vojaško organizira telesna vzgoja mladih fantov in večkrat celo de« klet, in to celo proti človeški naravi sami, in se v to porablja zlasti nedeljski čas, ki bi moral biti posvečen veiv skim dolžnostim in domačemu družinskemu svetišču. Ne kaže grajati to, kar je na stvari dobrega, namreč duh disci« pline in upravičen ponos, ki naj odli« kuje mladino. Sveti Oče je proti pretiranemu atletizmu (boritelstvu, tekmo-valstvu), ki se je celo v poganskih državah smatral kot znak, da je začela propadati zdrava telesna kultura. Proti materialistični vzgoji. Materializem (materija = snov, tvar) smatra, da je vse samo materija, snov, tvar, telesnost. Tak nauk v vzgojeslov-ju popolnoma prezira nauk o podedovanem g?ehu in milosti ter hoče mladino odvrniti od Boga in božje posta*-ve. Sveti Oče tudi graja preveliko in prepogosto povdarjanje takozvaneg» spolnega pouka, ki doseza vse drugo, samo tega ne, čemur bi moral služiti, da bi namreč mladino odvračal od gr^ ha. Graja tudi način sovzgojevanja oben spolov ter zahteva, kolikor le mogoče, ločitev obeh spolov pri pouku, pri telovadbi in pri oddihu. Odločno se sveti Oče izjavlja proti takozvani nepristrai> ski ali lajični (svetnjaški) šoli. Taka šola je praktično (dejansko) nereligiozn» šola. Sveti Oče ponavlja predpise in določbe svojih prednikov in cerkvenega zakonodavstva o nekatoliških in nepristranskih šolah. Med nevarnosti, ki jim je danes izpostavljena mladina, prišteva sveti Oče zlasti tudi čitanje brez-verskih in spolzlih knjig ter slabe kine-matografične predstave in radiofonične prireditve. Naročniki pozor t Cfl88HHHHHHHHHHIHBHfiBSB8HBB9H9H Vse cenjene naročnike, ki še ni> so vsaj deloma poravnali naroč-nlne za tekoče leto, prosimo, da Isto takoj poravnajo, ker drugače jim moramo s prihodnjo številko ustaviti list. Slovenski Gospodar stane za celo leto Din 32, za pol leta Din 16 ln za četrt Ista Din 9. Kmet in kmetsko pravo. Našim kmetovalcem je treba stalno {»rigovarjati, da storijo kaj in žrtvu-ejo za svojo Izobrazbo In v svojo obrambo. Zabavljajo in Jezijo se še mnogi, a k misli in od misli k odločnemu dejanju za skupno korist pa jih dobiš 6e malo. Dane3 navedemo spet en vzgled v raz-piišljevanje tistim kmetovalcem, ki ho-lejo razmišljevati in tistim kmetskim »inovom, katerim svet in poklic ni vsel ljubezni in spoštovanja do rojstnega loma. Stavimo vprašanj«: »Hrast, kje J« tvoje prav®? Kaj imajo drugi?« V drugih državah in tudi v naši dr-l&vl imajo drugI stanovi poleg sploine-»a civilnega in kazenskega zakona, po katerem nam «odijo vsem, še svoj« posebne zakone. Naši državni uradniki imajo svoj «akon, ki jim določa natančno pravice In osigura prejemke za časa služb«, pa tudi pokojnino za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti. Zajamči obstanek tudi vdovam in otrokom. — Odv«tniki Imajo svojo zbornico, imajo svoj odvetniški tarif, imajo svoj odvetniški zakon «a zažčiio svojega stanu in zaščito izvrševanja svojega poklica. Država ima »voj zakon za zaščito države, trgovci Imajo svoje posebna zakone, obrtniki svoje v zaščito obrti; tudi delavci imajo — gotovo jim to vsak privošči — svoje zakone o zaščiti dela, delovnega Sala, osigurania za slučaj bolezni, nezgode itd. Kaj pa imaš ti, kmetovalec? KJ« je tvoje urejeno in zaslgurano kmetsko pravo?! Kje zaščita tvojega stanu in eaščita pri izvrševanju poklica? KJ« zakonita ureditev tvojih odnošaJ«v do drugih stanov? Kje zasiguran z zakonom tebi in tvoji deci obstoj za »lučaj bolezni, starosti in onemoglosti? Kje je kmetova! če v eksistenčni minimum? — Kje užitkarju ln kmetovalčevemu de- lavcu in dekli za pozen večer življenja po dnevih d«la in trpljenja zasigurana streha in najskromnejše življenja? Kje je z zakonom preskrbljeno za strokovno kmetijsko izobrazbo?? Kje zaščita proizvodov in jez proti zlorabi in izkoriščanju pri prekupčijah? Kje zaščita » slučaj živalskih epidemij in elementarnih n«zgod. Sto in sto je še vprašanj, ki se jih za kmetovalca postavlja, a rešitev ?! Ta j« kmetova in božja; tukaj pa pregovor prav pravi: »Ponsagaj si sam in Bog ti pomaga.« Zakaj pa ako rešena ln so ne sfšnjejo ta vprašanja? Kar ni zavesti skupnosti ter vzajemnosti. Kmet «a zarije v zemljo, pa dela in «luži vsem, samo sebi najmanje. — Pomaga celoti svojega stanu malo ali nič, svojega bližnjega pa često zavida in mu je celo nevoščljiv. Raje ponižno proti in se poniža vsakemu, namesto da bi premišljeno in možato tirjal in branil svoje pravice. V raznih dobah največjih stisk in težav te je tudi kmetovalec zavedel svo je veljave ln moči ter svojega dostojanstva kot človek. BiH so kmetje sami ali pa Izobraženci kmetskega izvora ki so se žrtvovali in vodili takšna gibanja, toda padli so navadno vsi kot Junaške žrtve, bodisi da niso našli dovolj razumevanja, še večkrat pa radi tega, ker pri kmetskem pokretu ni bilo vztrajnosti in na dobre organizacije in disciplin«. Matija Gubec je za to ravno tako lep vzgled lz preteklosti, kakor Stam-bulinski na Bolgarskem iz sedanjosti ali brata Graka pri Rimljanih ln na sto tin« drugih. »Kmetska zveza« si j« stavila kot svojo nalogo, našega kmetovalca stanovsko organizirati, reševati vprašanja kakor smo Jih nekaj zgoraj našteli, ob enem pa opozarjati, kaj nas čaka, ako ni dobre organizacije in vztrajnosti. ■ ÜHK3L V NAŠI DRŽAVI. Ostavko je podal ban Dunavsk« banovine Daka Popovič. Novim banom je Imenovan inšpektor predsedništva vlade Radoslav DunjiČ. Izenačenja učiteljev kmetijskih Sol. 6 posebnim zakonom so Izenačen« učne moči na kmetijskih šolah z onimi na srednjih šolah. Prosvetni minister j« izdal pravilnik f;lede verskega pouka na srednjih šo-ah, učiteljskih in narodnih šolah. Pri učencih narodnih šol morajo roditelji pri vpisu v prvi razred izjaviti, ali naj njihove otrobe uči veronauk duhovnik eli učitelj. Ta izjava velja za vse razrede narodne šole in je ni mogoče preklicati. Izjavo staršev hrani upravitelj io!a. Vrhovno predstavništvo za katoliške veroučitelje tvorijo škofijski ordi- narijati. Po tem pravilniku bodo izpi ti na zasebnih srednjih šolah veljavni, ako Jih potrdi prosvetni minister. Hrvati iz Radičevega rojstnega kraja so s« poklonili kralju. Dne 19. tega meseca je prišlo v Beograd 500 hrvatskih kmetov, katere je sprejel kralj. — Ti kmetje so doma iz najožje domovine pokojnega Radiča iz okolice Siska, Su-nj« in Trebarjevega. Seljaško odposlanstvo Je vodil Radičev nečak Ivan Radič. V DRUGIH DRŽAVAH. Zaključek posvetovanj v Haagu. Za ključki posvetovanj v Haagu so ti-le: Nemčija mora plačati po dveletnem odlogu plačil ostanke neplačanih obro kov v tretjem letu. Dokler ostanki od loženih plačil ne bodo poravnani, se ne more dovoliti nov moratorij (odložitev plačil). Dosežen je sporazum glede plačevanja vojne odškodnine od Madžarske in Bolgarije. Svet Druitva ra-odov je zaključil te d1 i i 58. zasedanje in je slavil obenem desetletnico otvoritve prvega zasedanja sveta. Ob pomenljivi desetletnici je povdaril predsednik Zaleski, da je postalo delovanje Društva narodov kljub vsem oviram eden glavnih stebrov mirovnega gibanja v Evropi ter najboljše jamstvo za to, da se ne ponovi znova vojna nesreča iz leta 1914. Pomorska razorožitvena posvetovanja so bila otvorjena v Londonu v torek dne 21. januarja. Po otvoritvenem govoru angleškega kralja je govoril angleški ministrski predsednik Mac Do* nald. Za njim bodo govorili: Zastopnik ameriških Zedinjenih držav, francoski ministrski predsednik, zastopniki: Japonske, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike in Indije. Krog ustanovitve katoliške skupine r čehoslo vaškem. parlamentu, časopisje napoveduje že precej dolgo, da se bodo zedinili v čehoslovaškem parlamentu: češka ljudska stranka, nemški krščanski socialci in Slovaki pod Hlinko. Ako bo prišlo do katoliškega bloka, bo ta najmočnejša politična skupina. zaNEDELTO Preganlanfa krtstlanov. 2. preganjanje. Rimski cesar Domicijan (81—96.) Je preganjal kristjane še le v 14. letu svojega vladanja od leta 94 naprej. Zgodovinarji so mnenja, Je pred smrtjo preklical krute odredbe proti kristjanom. Mnogo jih je bilo pod njegovim žezlom radi brezboštva in judovskih navad obsojenih, do smrti mučenih, izgnanih in premoženje zaplenjeno. Domicijan je ostro kaznoval svoje najbližnje sorodnike, ki so bili kristjani. Njegov bratranec Flavij Klemens, konzul, je bil umorjen leta 95. Njegova žena Fla-vija Domitila je bila poslana v pro-gnanstvo. Sv. apostol Janez Je bil pregnan na otok Patmos, potem, ko so ga bili v Rimu vrgli v kotel vrelega olja, a se mu ni nič zgodilo. Dva Zveličarje-va sorodnika sta dokazala cesarju, da ne hrepenita po judovski kraljevi kroni In sta bila oproščena vsake krivde. Povod za preganjanje pod omenjenim trinogom je bil tempeljski davek, katerega so morali židje po razdejanju jeruzalemskega templja plačevati za Jupitrovo pogansko svetišče v Rimu in kojega so iztirjevali posebno strogo pod Domicijanom. Kristjani so s« branili tega davka, ker sicer bi bili vsaj na zunaj in na videz zatajili sveto vero. Odločen nastop je razjaril tirana na cesarskem prestolu, ki se je imenoval — »gospod ln naš bog Domicijan.« Obe kratko opisani prvi preganjanji nista bili omejeni le na Rim, ampak sta se vršili po celem rimskem cesarstvu. 3. preganjanje. Cesar Nerva (96—98.) je prepovedal obtožbe kristjanov radi brezverstva in judovskih običajev. Nervi je sledil Trojan (93—117.) Izdal je zakon proti prepovedanim družbam in ta je zadel kristjane. Leta 112 ie omilil postopanje na- pram kristjanom z odredbo: »Naj se ne etika za njimi (kristjani); ako so pa obsojeni in je krivda dokazana, se morajo kaznovati. Če pa zatajijo svojo vero z daritvami, se naj oprostijo. Ovadbe brez imena (podpisa) se naj ne ova-žujejo.« Pod Trajanom je bil mučen v Rimu (118) Ignacij iz Antiobije, 120 letni jeruzalemski škof Simeon in služabnika mlajše Domitille Nerej in Ahi-lej. V tem času je umrlo veliko kristjanov mučeniške smrti v Mali Aziji. Vladarja Hadrijan (117—138.) in An-toninus Pius (138—161.) nista bila osebna sovražnika krščanstva. Od cesarja Trajana najprej je začela druhal zahtevati preganjanje kristjanov in to radi večjih nesreč, ki so šibale rimsko cesarstvo na vseh koncih. Rimski oblastniki so radi ustregli zahtevam podivjanih poganov. In baš radi tega je izdal cesar Hadrijan na prokonzula v Aziji odlok, da ne sme sodnik napram kristjanom postopati na krik množice, ampak mora nastopiti tožitelj, ki mora tudi dokazati, da se je obtoženi pregrešil proti zakonu. Antoninu Pius je tudi skušal kristjane ščititi, vendar je umrl pod njim 86 letni škof iz Smlrne sveti Polikarp z 11 kristjani. 4. preganjanje. Cesar Mark Avrelij (161—180.) je delal na to, da je bilo češčenjs poganskih bogov zopet vpostavljeno. Lakota, kuga In zunanje vojne so razkačile množice, cesar je začel kristjane po vseh delih cesarstva preganjati, moriti in jim zaplenjati premoženje. Še le proti koncu svojega vladanja je opustil preganjanje, ker je bila njegova vojska rečena v vojni z Markomani in to po molitvi krščanskih vojakov, ki so bili v rimski armadi. Pod cesarjem Komo-dom (180—192.) so imeli kristjani mir najbrž radi njegove žene, ki je bila kristjana in je oprostila veliko kristjanov prognanstva. Kljub temu pa so morili rimski oblastniki kristjane po Afriki. 5. preganjanje. SeptlmlJ Severus (193—211.) ni bil sovražen kristjanom do leta 202. Kljub temu je bilo od leta 197 prelite veliko krščanske krvi v Rimu ter Afriki. Politični oziri in hujskarije so podžigale cesarja za preganjanje leta 202. Mučenja so bila posebno razširjena po Afriki, Galiji (Francija) in Egiptu. Med nasledniki Severa do Maksimi-na je nastopil odmor v preganjanju. 8. preganjanje. Maksimlnus je bil osebno versko brezbrižen, vendar Je preganjal kristjane radi svojega prednika, katerega je umoril in ki je bil krščanstvu precej naklonjen. Izdal je odlok, da se morajo usmrtiti predstojniki cerkev. — Veliko krščanske krvi je bilo prelite v Mali Aziji, kjer je razgrel ljudsko jezo grozen potres. 7. preganjanje. Nekako 40 let so imeli kristjani precej miru, ako izvzamemo preganjanje pod ravnokar omenjenim cesarjem — Maksiminom. Krščanstvo se je bilo zelo razširilo, ko se je zagnal vani cesar Decij (249—251.) V posebnem odloku je zahteval od svojih podložen daritve in uživanje darovanega mesa. Povsod so nastopale posebne komisije, ki so strogo pazile, da se je cesarjev odlok tudi upošteval. Kristjane so mučili po cele mesece po ječah in natezalnicah. Peklenske muke so ostrašile veliko kristjanov, da so odpadli. Nekateri so darovali bogovom, drugi so nasuli kadila pred cesarjev kip, tretji ao se pustili vpisati v posebne sezname za pogane, ali pa si izstaviti potrdilo, kakor bi bili darovali. Cesar Decij je padel leta 251 v bojih z Goti. (Konec prihodnjič.) * Angleški muCencl. Dne 15. decembra 1929 je bilo v Rimu proglašenih blaženim 136 angleških mučoncev, ki so prejeli krono mučeništva pod vlado Henrika VIII., Elizabete, Jakoba I. in Karla II., to se pravi v času od leta 1537 do leta 1680. Med mučenci je 68 posvetnih duhovnikov, 35 lajikov, 3 ženske, 21 jezuitov, 8 benediktincev, 2 frančiškana, 1 malteški vitez in eden iz reda manjših bratov. Razprava o angleških mučencih je pričela v 19. stol. L. 1847 Je bil predan sv. stolici seznam 360 mučencev. Dne 29". decembra 1896 je dovolil Leon XIII. vernikom češčc-nje mučencev. Preganjanja katoličanov na Angleškem so bila nekaj hudega. Nobeden katoličan ni mogel postati advokat ali oficir. Še le leta 1829 so bili zakoni proti katoličanom omiljeni ln je bil katoličanom dovoljen vstop v javne službe. V letih svetovne vojne so se posebno izkazali katoličani in so radi tega črtali iz zakonika zadnje odredbe proti pripadnikom katoliške cerkve. Še danes ne sme po zakonu biti na Angleškem kralj in ministrski predsednik katoličan. Katoliška vera se danes na Angleškem od dne do dne bolj razcvita. Strašna verska slika iz sovjetske Rusije. Kakor smo že kratko poročali, so zatvorili sovjeti s 1. januarjem 1931 vse cerkve, židovske molilnice in mo-hamedanske mošeje. Dne 24. decembra 1929 je oznanila sovjetska vlada šolski mladežl, da to leto Jezušček ne bo več prišel in ga sploh nikdar več ne bo, ker ga nikoli ni bilo in božični prazniki so odpravljeni. Nobeno božično drevesce ni smelo goreti, zvonovi niso smeli zvoniti. Ravno za božič so nudila ruska mesta grozno žalostno sliko, ker je slavila boljševlška druhal »pogreb vere«. Na mestnih trgih so javno se-žigall podobe svetnikov, katere so na-ropall po cerkvah. Na grmade so metali cerkve iz papirja in v duhovniško obleko oblečene pupe. V Moskvi se je pomikala ljudska množica preko »Rdečega trga« v cerkev Zvellčarja. kjer se je vršilo zborovanje brezbožnikov. Ko se je bližala sveta noč, so se podali brezverci v razne cerkve, kjer se je darovala kljub prepovedi polnočnica. — Duhovnike in vernike so pretepali ti podivjanci z biči ter jih naganjali iz svetišč. Oltarje so razdirali, ostanke svetnikov so razmetal-j in dokaj duhovnikov mučili do smrti. Po vseh ruskih cerkvah snemalo zvonove in iiii topijo. Smrt preč. g. dekana Janeza Tomaa. V Vojniku pri Celju je umrl v nedeljo dne 19. jan. dopoldne tamošnji preč. g. dekan Janez Toman. Rodil se je 11. novembra 1868 v Pldnici na Češkem, v maSnika je bil posvečen v Mariboru 1. 1890. 2upnilcoval je v Podsredi, na Haj-dini in nazadnje v Vojniku. Blagopo-kojni je bil vzor duhovnika, ki se je posebno brigal za olepšavo hiše božje. Slovel je kot gospodar in bil priljubljen radi gostoljubnosti. Zadnja leta je bolehal, a je opravljal kljub bolezni z vso vestnostjo službo župnika in dekana. Ostani mu ohranjen med duhovnimi sobrati in med ovčicami, katere j« pastiroval, časten, hvaležen in trajen spomin I Krst letala v Mariboru. V nedeljo 19l januarja se je vršil na letališču na Tez-nu pri Mariboru krst reklamnega letala, ki je last tvrdke Moravec. Obred js izvršil preč. g. monsignor J. Vreže, ku-movala je soproga mestnega župana dr Juvana, Zlato poroko bosta obhajala te dni Ivan ln Antonija Reibenschuh na Po-brežju pri Mariboru. Oba slavljenca sta posestnika in dobro znana gostilničarja. Jubilant je bil v predvojnem času slovenski župan pobreške občine. Zlatoporočencema izreka »Slovenski Gospodar« iskrene čestitike! Umrla je v Mariboru gospa Marii» Gajšek, rojena Tramšek. Blagopokojna je bila vdova po rajnem ravnatelju g. Simonu Gajšek. Bila je prava krščanska mati, dobra žena in bo ostala vsem, ki so jo poznail, v najboljšem spominu! Žalujočim preostalim naše sožaljef1 Umrl je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah posestnik na Ročici Ignacij Škofič. Bil je skrben gospodar, dober oče ia priljubljen pri sosedih. Svetiia blago-pokojnemu večna luči Pogrebci so nabrali za novo moriborsko bogoslovje 60 Din. Svarilo pred nakupom. Od četrtka na petek sta bili v Mariboru v Ta-tenbahovi ulici štev. 18 ukradeni s postelj dve dragoceni pregrinjali, ki so drag spomin. Pred nakupom pregrinjal svarimo podeželane. Pod felszniSkl stroj. Iz obupa je položil glavo na železniške tračnice pri koroškem kolodvoru v Mariboru neki Alojzij Sturbaj. Nemška lokomotiva mu je odrezala glavo. Dva vlcma. Dne 13. januarja tega leta od druge do pol tretje ure popolnoči je Izvršil drzen vlomilec tatvino v hiši notarja Fr. Štupice v St. Lenartu v SI. goricah in pri gostilničarju ter veleposestniku Henriku Solak. Pri prvem je pokradel obleko, pri drugem pa denar in izpil nekaj vina. V mesečini je prebil od zunaj pri Solaku obe šipi, odprl okno in prišel na ta način v pivnico. Na licu mesta je pustil sekiro, katero je vzel seboj od notarja. Vlomilcu so na sledu. Živina se je zadušila. Prekmurski posestnik Kari Benkič v Vadercih Ji bil toliko nepreviden, da je nesel zvečer v hlev v košarici pepel, postavil košarico na klop in odšel. Radi zime so bila vrata in okna na hlevu prav posebno zaprta. Ker je bila med pepelom žerjavica, je začelo tleti in dim je zadušil enega bika, dve kravi, tele pa so morali drugo jutro zaklati. Pri življenju je ostala kljub dimu svinja. Ncva avtoomnibusna proga. Dne 1. februarja bo otvorila mariborska občina avtobusno zvezo: Poljčane—Konjice—Vitanje. Voicvski izkupiček mu je izmaknil. Andrej Merslavič in njegov brat Ivan iz Jereslavcev v Kapelah pri Brežicah Bta opeharila posestnika Franca Urek za volovski izkupiček v iznosu 10.973 Din. Po poneverbi sta brata izginila vsak v svojo smer. Žandarmerija v Dobovi je obvestila o zločinu policijske oblasti naših večjih mest. Mariborski policiji je padel v roke Andrej Merslavič, pri katerem so še dobili £58 Din in nekaj nove obleke. Po"aretaciji je priznal poneverbo in izpovedal, da je pobegnil njegov brat v drugo smer. Smrtna kosa. Preminula je v Rošpo-bu posestnica Marija Košir, mati soproge kamniškega župna Hauptmana. Pogreb blage pokojnice, ki je bila vzorna ter v težkih predvojnih in medvojnih letih odločno narodnega mišljenja, se je vršil v soboto na kamniškem pokopališču. Tekom dveh let so odnesli valovi Save 40 oralov zemlje posestnikom občine Mihalovec, župnija Dobova pri Brežicah. Omenjena občina ima skupilo posest, ki meri nad 150 oralov in leži tik ob Savi. Ako oblast ne bo usmerila deroče Save kam drugam, bodo Mihalovčani v primeroma kratkem ča-»u ob celotno skupno posest. Pod morjem v Afriko. Na evropski itrani severozapadno od Tarife v Španiji so že začeli s kopanjem tunela; na afriški strani pa bodo začeli še letos. — Predor grade po načrtih adjutanta Španskega kralja, podpolkovnika Pedra Jevenoisa. Ideja gradnje tega tunela ni nova; že pred 70 leti je nek francoski inžener predložil prvi načrt. Pomen tega tunela je ogromen. Ko bo načrt gotov, bo mogoče prepotovati po železnici vso Evropo in Afriko do Kaplanda. Po mnenju zemljeslovcev se je pred več stotisoč leti udrla zemlja, kjer je sedaj Sredozemsko morje in na novi prostor Je vdrl Atlantski Ocean naredivši si pot med današnjim Gibraltarjem in Djebel Mouse (Ceuta). Na najožjem mestu je morje široko dvanajst kilometrov. Toda na tem mestu je dno pregloboko, zato so začeli kopati predor pet do šest kilometrov zapadno od Tarife. Odtod bo tunel vodil v polkrogu proti maroški obali in bo prišel na svetlo na polovici pota med Tangerjem in Aleazar Seguera. Dolžina predora bo znašala trideset do šestintrideset kilometrov. Na najglobljem mestu bo tunel skopan 450 metrov pod morsko gladino in šestdeset metrov pod morskim dnom. Po proračunu podpolkovnika Jevenoisa bodo znašali stroški okoli 800.000 tisoč peset.. Ta vsota je dvakrat manjša, kakor svota, ki jo je gpnnija izdala za maroške vojne poslednjih 20 let. Usoda mosta iz ulitega železa. — Na Šotlanskem v Angliji je bil dograjen leta 1877 takozvani Tay most, ki je bil dolg 3156 metrov. Gradil ga je iz ulitega železa z vso natančnostjo 5 let inžener Tomaž Bouch. Ko je bil gotov, so preizkušali njegovo sigurnost eno leto, predno so ga izročili potniškemu in železniškemu prometu. Bouchov konkurent je bil inžener John Fowler, ki je trdil, da most ne bo trpežen, ampak se bo zrušil, ker ulito železo ne prenese guganja in tresenja. Fowler je prepovedal svoji družini, da ne sme nikdo preko novega mostu. In res, že 28. decembra 1879 je zadela ogromni most strašna nesreča. Ravno, ko je vozil preko potniški vlak, se je udrlo pod njim od mosta 20 m dolžine. V vodo je padel celi vlak. Nesreča je graditelja inže-nerja Boucha tako potrla, da je umrl 10 mesecev za tem. Mosta niso več popravili, pač pa so dogradili leta 1887 nekoliko nižje drugi most na kamenitih stebrih, ki že kljubuje tovornemu in vodnemu pritisku 40 let. ¡Kitajska umira od lakote . . . Kitajsko grozno šiba lakota v pokrajini — Shensi. Pred enim letom je bilo v omenjeni provinci 16 milijonov prebivalcev. Od teh je umrlo v preteklem letu 2 milijona na lakoti in onemoglosti. Do junija letošnjega leta bosta umrla še dva nadaljna milijona. Na Kitajskem imajo letos izredno ostro zimo, ki kosi smrtno med mraza nevajenimi Kitajci. Ena tona premoga stane 118 dolarjev. Živila so desetkrat dražja nego v prejšnjih letih. Komisija, ki je bila poslana v stradajoče kraje, je našla v 10 vaseh samo eno poslopje, ki je še bilo zavarovano s streho. V dolini Wei reke se mudi 300 tisoč stradajočih vojakov, ki so prisilili ondotno prebivalstvo na oddajo živil. Vzrok kitajske lakote je že parletna slaba žetev, večni nemir, ustaje, boji in vladna brezbrižnost. Opica maščevala varanega moža. — Litavski (severna pokrajina, ki meji na evropsko Rusijo) pisatelj Jan Jeserin opisuje ta-le doživljaj: Na Litvanskem je nastopala zadnja leta bogata lahko-živka, ki se je prikazovala v boljših družbah pod vsakojakimi plemenitimi in navadnimi imeni. Moški spol Je kar norel za njo radi njene izredne lepote in zapeljivosti. Nekoč se je udeležila maškeradnega plesa, na katerem so se vrteli le razkošni bogatini. Najbolj se jej Je dopadla maska: v orjaško opico Orang-Utan preoblečen moški. Iz radovednosti se je takoj približala opici, katere se je oklenila pod pazduho. Opič-Jak ni plesal, pač pa je šetal po plesni dvorani, nič ni govoril in na začudenje popolnoma posnemal orangutana. Čez nekaj časa je opica pustila lahkoživko in odšla s plesišča. Radovednica je postala vsa zaljubljena v opičjo masko in pripovedovala spremstvu, da mora dognati za vsako ceno moža, ki se skriva pod opičjo kožo. Zvedela je, da je opičja maska v sobi od plesne dvorane, kjer je in pije. Kar zbizljala je k opif jaku. ki "'e bil res čisto sam in je jezno renčal ;p" nvsi. Približala se mu jo. šepetala v uho besede najbolj goreče ljubezni. Kar na mah je maska hušnila po koncu, zatulila in se vrgla z vso silo nad damo. Stisnila jo je k sebi s tako silo, da je ta še komaj parkrat bolestno za-ječala, nato pa izdahnila Zadušeno Je nesla opica med plesalce in jo vrgla mrtvo med nje. — Dolgo je pretrpelo, predno se je zavedla družba, kaj da se je prav za prav zgodilo. Poznejša preiskav«, Je dognala, da je neki bogataš, katerega je zadušena lahkoživka varala v ljubezni najel pri cirkusu za drago nagrado že precej ukročeno opico. — Spremljal je zver na plesišče njen kro-titelj, ki jo je bil privedel v plesno dvorano, iz nje in v ono sobo, kjer se je do-igralo smrtno maščevanje. Ime ogoljufanega ljubimca in lastnika opice je ostalo še do danes — tajnost. Statistika prepovedi točenja alkoholnih pijač v Združenih državah. Te dni so slavili v Ameriki 10 letnico, odkar je bila uvedena prepoved točenja alkoholnih pijač. Ob tej priliki je bila izdana ta-le statistika: straženje zabra-ne je stalo državo tekom 10 let 400 milijonov dolarjev (22 milijard Din). Na davkih na alkoholne pijače je zgubila država 3 milijarde dolarjev (170 milijard Din). Pri tihotapljenju je bilo ubitih 2000 oseb. Na tisoče in tisoče je podleglo ranam, ker so bili ranjeni v bojih s finančno stražo. Radi tihotapstva je bilo zasledovanih 550.000 oseb. 2330 tisoč oseb je bilo obsojenih na 33 tisoč let ječe. 34 tisoč oseb je umrlo radi uživanja pokvarjenih alkoholnih pijač. Levja farma. Blizu severameriškega velemesta Los Angeles je na celem svetu edina farma, kjer gojijo leve za prodajo in ogled. Farma je last gospoda in gospe Gay. Podjetje cenijo na četrt milijona dolarjev. Letno izkupita lastnika od radovednežev za oglede do 50 tisoč dolarjev Farma je nekaka z močnimi bambusovimi drogi ograjena džungla, kjer so v raznih razdaljah železne kletke za levjo zver jad. Živali se pa gibljejo večkrat čisto prosto. Število levov farme znaša navadno 120 komadov in zahteva lastnik za vsako žival po 95 do 98 tisoč Din. Dnevno pojedo levi 1600 funtov mesa (1 funt pol kg). Mladiče doji navadno levinja sama, ako pa noče, jih morajo odgojiti z mlekom. Če kaka zver zboli, jej dajejo le kurje meso, ker so levje bolezni še presneto neraziskane. Na obiskovalce te prav za prav strašne farme napravi najmočnejši utis, kadar začne brez pravega vzroka neznansko tuliti po nekaj deset starih levov. Na misel: ustanoviti do-bičkanosno levjo farmo, sta prišla zgoraj omenjena lastnika na enostaven način. Gospod in gospa Gay sta bila filmska igralca. Blizu Los Angelesa so razna podjetja za filme. Ena od teh filmskih tvrdk, pri kateri sta bila usluž-bena Gaya, je naročila tri leve, katere so filmali v prosti naravi. Ko je bil končan levji film, je Gay kupil zveri, jih prepeljal v El Monte na kupljeno posest in ustanovil na ta način levjo farmo, ki je edina na celem širnem svetu. Velika riba, ki se poganja visoko v zrak. V morju ob obali ameriškega polotoka Florida, v vodovju Texas in krog Mehike živi riba, katero nazivajo »tar- SLOVENSKI GOSPODAR asaaaeiiryi ^•v^rtfisr,; ■ ■• -tt im m iwiiimi h iimi ii i po«. Ima srebrnobarvne luskine, ki so dolge več cm in jih rabijo za izdelovanje raznih okraskov. Meso ni užitno. Dolga je dva metra in tehta 50 do 00 kg. Lov na tarpo ribe je za športne Ame-rikance nekaj prav posebno razveseljivega, zabavnega ter privlačnega. Osnovane so cele organizacije, ki uganjajo tarpo lov. Ribe lovijo na trnke iz čolnov. Ko je žival zagrabila na trnek pritrjeno vabo, se je hoče otresti za vsako ceno in radi tega se meče iznad vode več metrov visoko ter vleče čoln z ribiči za seboj. Bogznaj koliko skokov napravi tarpo, predno se utrudi toliko, da jo potegne ribič v čoln. Zgodil se je slučaj, da je pregriznil morski pes tarpo, ki je visela ha trnku, čez polovico, a glava z ostalim delom telesa je še vedno skakala iz vode v zrak in zopet nazaj v morje. Premnogokrat se je pripetilo, da je prekucnil ribji jetnik čoln in je na ta način ponesrečilo že veliko ribičev. Divji konji. Leta 1535 je bilo ustanovljeno južnoameriško mesto Buenos Aires. Radi malarije so se morali prvotni prebivalci izseliti. Pri selitvi so pustili svoje konje. Leta 1580 se je naselbina v Buenos Aires obnovila. Tekom 30 let so se sami sebi prepuščeni konji neverjetno razmnožili in popolnoma podivjali. Pašniške pustinje (takozvane pampas) po Južni Ameriki so še danes polne čred divjih konj, katere lovijo in jih krotijo. Očividci pripovedujejo, da je nekaj groznega, ako nenadoma podivja več sto glava čreda divjih konj. V najhujšem diru potegne ena čreda za seboj drugo, tretjo in tolikokrat se zažene na tisoče živali v reko in tamkaj poginejo. Divje konje nazivajo po južnoameriških stepah »cimarrones«. Pijan pilot se ubil. Sam Bartel, ki jo že med svetovno vojno služil kot letalec, je na božični dan v Springfieldu \ Zedinjenih državah Amerike hotel ne svojem letalu prepeljavati potnike, kar pa mu je njegov predstojnik zabranil ko se je občinstvo pritožilo, da se nahaja v pijanem stanju. Nato pa je vzel seboj nekega letalskega učenca in sta se dvignila v zrak. Kakor so očividci pozneje povedali, je letalo letelo zelo nizko, da se je skoraj zadevalo hišnih streh, kmalu nato pa se je obrnilo na ravnost navzdol ter treščilo na zemljo, pri čemer je bilo skoro ubilo nekega moža, ki se je nahajal na cesti. Ubita sta bila oba, pilot kakor tudi učenec Govoriti ne more, a poje lahko. Da je resnična trditev, ki pravi, da so člove ški možgani razdeljeni v odseke, in da ima vsak odsek svoj posebni delokrog, je dokazal nek zanimiv slučaj v bolnici v Kopenhagenu na Danskem. Neka ženska, stara 56 let, je izgubila dar go vora, a izkazalo se je, da kljub temu še vedno lahko poje. Potrebno je, da kdo drugi ziačne kako pesem in ona se mu takoj pridruži. To kaže torej, da je god-beni odsek v možganih ločen od odseka za govorjenje. Šnops so zboljšali. Božič je pokazal, da je bil lani Newyork veliko boV »moker«, kakor je bil prejšnje leto. Pokazalo se je tudi, da se je »štof« znatno izboljšal. Tekom božičnega dneva je dinarjev dobiš! Vsak naročnik Slovenskega Gospodarja, ki je plačal za celo leto 1930 naročnino, dobi 1088 dinarjev podpore, ako bi v letu 1938 pogorela liiša, v kateri stanuje. To podporo ne dobi samo lastnik hiše, ako pogori hiša nad njim, ampak tudi najemnik, ofer, majer ali viničar, sploh vsak, ki nad njim pogori hiša, če je plačal celoletno naročnino. Podporo izplača uprava Slovenskega Gospodarja. Plačajte torej naročnino za celo leto, da bodete v slučaju nesreče deležni 1060 Din podpore. bilo namreč prepeljanih v bolnice 75 pijanih oseb, izmed teh — veliko čudo — ni niti ena umrla. Tajni trgovci z alkoholom se torej spreobračajo in so začeli točiti boljšo pijačo. Najprej vprašal, koliko je ura, potem uro ukradel. Štirikrat je na cestni železnici v Chikagu vprašal poleg sebe sedečega Fr. J. Doyle nek mlad fant, koliko je ura, in štirikrat mu je ta uljudno povedal. Ko pa je mladi mož izstopil na 18. cesti, je Doyle z razočaranjem ugotovil, da je šla z njim njegova ura z verižico in žepnim nožem. — Fantu se je najbrž nerodno zdelo, nadlegovati ljudi, zato si je »nabavil« uro sam. Nov športni list. Te dni je izšla * Ljubljani prva številka novega »Šport« nega lista«, ki ga izdaja SK Grafika i Ljubljani. List ima raznovrstno vsebino in naj izpolni vrzel, ki jo čutimo ž« dolga leta po vojni s tem, da prinaša najtočnejše vesti o športu sploh. List izhaja vsak pondeljek popoldne in se dobiva posamezna številka za Din 1.50 v Mariboru v Glavni zalogi tobaka na Glavnem trgu. OlMOü opora boliSewlzma ¥ Piislfi, (Priobčil A. K.) Na južnem pobočju Kavkaza leži lepa gruzinska dežela ali Gruzija. Dežela je večinoma gorata. Gore, katere so jako bogate na rudah, so poraščene s hrasti in bukvami. Ob rekah po dolinah pa je zelo rodovitna ravnina. — Ljudstvo se peča s poljedelstvom, sad-jerejo in živinorejo. Dežela je torej pretežno poljedelska. Zato se čudimo, da je krščanski gruzinski narod tako radikalen, ker njegova zastopnika v Dumi v Petrogradu, socialdemokrata Če-idre in Čereteli, sta bila že pred svetovno vojno strašna nasprotnika ruske vlade. Ko je izbruhnila revolucija, je postal Čeidre celo predsednik sveta delavskih in vojaških zastopnikov. Ob revoluciji in po revoluciji so prišli pa tudi Gruzini na površje, predvsem Cugašvili, sedanji mogočni diktator Rusije, ki si je nadel ime Stalin. Ta Stalin ima za seboj burno preteklost kot je »Slovenski Gospodar« že poročal. Od odpuščenega bogoslovnega dijaka, načelnika kavkaških roparjev, se je povspel do ruskega diktatorja. — V višjih in nižjih uradih sedijo osebe, ki imajo razna zla dela na vesti. Med komunisti je namreč posebna vrsta bivših obsojencev in zločincev iz časa carskega režima. Ti so prišedši iz ječ že prve dni navdušeni vstopali v boljše-viške vrste, ker so na ta način upali nadaljevati svoje delo. Ti so posebno zvesti komunisti in na teh sloni glavna moč sovjetskega režima. Na mnogih mestih so osebe, ki so bile prej znane po svojih zlih delih, zdaj predsedniki krajevnih odborov. Naj sledi tukaj nekaj izgledov, katere navaja očividec:1 V novolevskovški stanici v Kubansko primorski oblasti je bil predsednik izvršilnega odbora komunist Ubijkon. Ta mož je bil prej konjski tat, znan kot tak po celi oblasti; obsojen je bil v ječo, 1 Razgoličena M. Beograd 1929, str. 163 Itd ker je posilil svojo dvanajstletno sestro* Pred njim je bil v tej službi tovaril Pasječni, njegov soudeleženec pri konjski kraji, kateri se je bil leta 1911 komaj rešil, da ga niso linčali sovaščani. Vsa ta družba je štela osem članov, i*-med katerih je ljudstvo pobilo šesto« rico. Pasječni je pobegnil, Ubijkon s« je rešil s tem, da je bH v ječi v Sibiriji. Komunist Ozerski, član izvršilnega odbora in predsednik za prehrano, je bil prej tudi tat. Kradel je zrno iz občinskih žitnic. Bil je večkrat kaznovan, nazadnje je dobil šest mesecev ječe, in občina ga je izbrisala iz seznama svojih soobčanov. A ko so boljševiki prišli d« oblasti, je postal v selu predsednik odseka za prehrano. Komunist Pikalov, član izvršilnega odbora tega sela, je imel prej šest let ječe, ker je oropal neko banko v Jeka-terinodoru in je ubil neko osebo. Pa naj navedem' še drug primer. Pomočnik predsednika izvršilnega odbora v Rostovu na Donu je bil komunist Čerepahin. Pred letom 1905 je bil zaposlen v delavnicah vladikavkaške železnice. Ob tem času so opazili v delavnici, da je nekdo kradel kovine. In delavci sami so zalotili pri kraji omenjenega Čerepahina. Ker so ga od tukaj nagnali, je dobil službo na rostov-ški železniški postaji kot snažilec vagonov. Toda tudi tukaj je kradel in je bil obsojen na eno leto in devet mesecev ječe. Nek drug član rostovškega izvršilnega odbora, komunist Koškincev, je kradel vodovodne cevi v Novočerkasku. Komunist Hudolejev je bil v obče poznan na jugu Rusije kot hudodelec. Ko je vkorakala rdeča vojska v Rostov, je s svojimi tovariši na policiji sežgal vse podatke, fotografije in listine, ki bi mu mogle škodovati. Dandanes ie ta mož lian Izvršilnega odbora v mestu Rostov na Donu. In o tem bi se lahko pisalo Se dalje In dalje — brez konca. Ker je Rusija v •blasti takih oseb, ni čudno, da vedno bolj nazaduje, da je povsod le revščina in beračija. Tako daleč so »prijatelji kmetov in delavcev« prigospodarili v Rusiji, da so njihova glavna opora zločinci nekdanjega ruskega režima. izrciimtšM mm$t Znani bo primeri, ko so ljudje doča-kali še večjo starost, ko Turek Žaro Aga, ki je umrl kot 147 letni starec pod kolesi avtomobila. Zgodovina pripoveduje o nekem Petru Čartanu, ki je živel 185 let in o Louisi Truiovi, ki Je umrla leta 1782, stara 175 let. Pisatelj Ludvik Buechner pripoveduje v svoji Izdaji »Knjiga dolfega življenja« o ISO letnem starcu, o katerem Je poročal na zboru zdravnikov leta 1880 V BogotJ dr. Louts Hernandes in ki Je bil takrat' še živ. Imenoval se Je Miguel Soliš in bil je kmetovalec v Sierra Mesila. Najstarejši mož, katerega omenja Hu-feland v svoji znani razpravi »Umetnost podaljšanja Človeškega življenja,« je Josef Surington, ki Je umrl leta 1797 v Bergenu na Norveškem, star 170 let. Bil je večkrat oženjen in je zapustil mlado vdovo in mnogo otrok. Ko Je umiral, je bil star njegov najstarejši sin 103 leta, najmlajši pa 9 let. Zanimiv je tudi primer Thomasa Parra, ki je bil rojen v angleškem Shrotshieru leta 1483 in je umrl v novembru 1635, star 152 let. Paar Je bil kmet, ki je ži-vel zelo skromno. Kako zdrav in močan je bil, priča dejstvo, da Je moral kot 105 letni starec v Alderbury delati javno cerkveno pokoro, ker je zapeljal mlado dekle. Kot 120 letni starec se je drugič poročil in Se ni kazal nobenih znakov starosti. Se le tik pred smrtjo je izgubil vid in spomin, sluh in razum je pa ohranil v polni meri do konca. Ko je bil star 152 let, so se Eačeli zanj zanimati v Londonu in kralj ga je povabil k sebi. Gostili so ga v dvorni kuhinji, toda mož Je bil vajen kmečke hrane in pokvaril si je želodec. Izpre-' memba hrane in razmer je bila kriva* da je v novembru leta 1635 umrl. SlavJ ni raziskovalec Humboldt Je bil v Južni Ameriki pri pogrebu Indijanca, sta-i rega 143 let. Mož Je imel 117 let staro ženo. J. Easton Je izdal leta 1799 razpravo »Dolgost človeškega življenja«, v kateri navaja sedem starcev in stark, starih od 140 do 150 let, tri od 150 do 160 let, dva od 180 do 170 let in tri od 175 do 185 let. Vsiljuje se vpraflanje, ali dosežejo ljudje tako visoko starost tudi v naših časih. Tudi sedaj se poroča o ljudeh, ki dosežejo izredno visoko starost. Tako Je svetovni tisk leta 1926 poročal iz Tiilisa, da Je umrl Andrej Niko-lajevič Smith, star 150 let. Mož je baje služil v Napoleonovem času kot rekrut v ruski armadi in kot star vojak se js udeležil vojne leta 1812 do leta 1815. Tudi po vojni Je bil kot 54 letni mož v turški vojni težko ranjen in ruski car ga Je lastnoročno odlikoval. Za časa krimske vojne je bil star že 80 let, pa je vendar Se služil pri vojakih. Po krimski vojni Je bil vpokojen. Pokojnino Je dobival iz državne blagajne do L 1916, potem je skrbelo zanj mesto Tiflis. Vse življenje nI pil alkoholnih pijač, tudi kadil ni nikoli. Žensk se je tudi v mladosti izogibal. Najstarejši, še živeči mož, Je menda Nikolaj Šatkovski v sovjetski republiki Abhaziji, severno od Batuma, star 148 let. Bil ia štirikrat oženjen in zadnjič l3Zl$ilO¥Sl€l fllfuegu Mm. Amerik anski raziskovalec Byrd je končal raziskovanja pokrajin ob Juž- Êem tečaju. Ogromni, večno ledeni svet nenujejo »Mala Amerika«. Dne i. decembra 1929 je Javil Byrd po radiu — »meriški vladi v Waschington, da je krožil v aeroplanu 15 ur nad juž-ûim tečajem. Byrdova južnotefiajna ekspedicija je bila tretja, ki Je posrečila in obogatila znanstvo. Januarja 1909 je prodrl angleški pomorski častnik Ernst Shackleton do 82 Stopinj 23 minut južne širine. Norvežan Amundsen je bil prvi 17. decembra 1911 na južnem tečaju s Štirimi spremljevalci, 4 sanmi in 52 psi, ki so vlekli sanke. — Amundsen si je Ustvaril leta 1911 ob Kitovi obali v Ros-lovem morju takozvano Fram oporišče. Dd tukaj je prodiral proti tečaju preko Axel Heiberg, preko Hudičevega lede- {lika, ob pobočju Nansenovega in Kra-jica Maud gorovja proti južnemu te-fcaju, katerega je krstil po tedanjem borveškem kralju Haakonu. Dne 18. januarja 1912 je dosegel to5-»o južnega tečaja angleški pomorski eficir Scott. Našel je tamkaj Amundse-Siov šotor z norveško zastavo. Na po-jlrratku s tečaja je zajela Scottovo ekspe-¿icijo tako ljuta snežena burja, da so tsi udeleženci zmrznili. Amerikanec Byrd južnega tečaja lan- {ko leto ni presankal ali prehodil ka-or njegova prednika, ampak ga J* pre- letel. Za izvršitev svojega načrta si je izbral drugo pot nego svojčas Amundsen. Dvignil se je v aeroplanu s tremi spremljevalci preko ledenika, ki nosi ime po Nansenovi hčerki (raziskovalec severnih krajev) Lihus. Moral se je držati v višini 3.350 metrov, da Je lahko preletel snežene gore, ki se vlečejo tako visoko v vseh mogočnih vijugah po južnem tečaju. Posrečilo se mu je, da je našel predor med gorovjem. Da je dospel na cilj, je moral pometati iz letala znatne količine bencina ter živil, ker sicer se ne bi bil mogel držati toliko ur tako visoko. Amerikanec Byrd se je že pred preletom južnega tečaja odlikoval s tem, da je bil prvi z aeroplanom na severnem tečaju leta 1926 in leta 1927 je preletel Atlantski Ocean od zapada proti vzhodu. Ko se je vrnil ob zaključku lanskega leta Bvrd z raziskovanja južnega tečaja nazaj v Ameriko in pričel s trditvijo, da so po ledenih ravanih krog južnega tečaja po več 1000 metrov visoki ledeniki, je zadel na ostro kritiko od strani Norvežanov in Angležev, ki Be upirajo na trditve Amudsena in Scot-ta, ki trdita, da je juž. tečaj nepregledna ravan. V nekaj mesecih se še le bo razjasnilo, kdo je bil prav za prav na juž-mem tečaju, ker 1000 meterske gore in popolna ravnina je vendar velikanska razlika. ¥ sinrlli CasiH Miboll iltmm knpta Leta 1356 je izšla v francoskem jeziku potopisna knjiga, ki je bila ovojčas prevedena v vse evropske jezike in je doživela do 19. stoletja nešteto izdaj. V knjigi je popisano potovanje po Egiptu, Sveti deželi, Arabiji, Indiji in Kitajski. Knjiga beleži kot pisatelja »Sir Johna Mandeville, grofa Montfort.« Rojen bi naj bil pisatelj v St. Albans na Angleškem in je nastopil potovanje p© »vetu na dan sv. Mihaela leta 1322. Po knjigi Je omenjeni prepotoval Egipt in stopil v vojaško službo pri tamošnjem sultanu, kateremu je pomagal v bojih proti beduinom. Izvršil je tako drzne čine, da je bil voljan dati sultan mu svojo hčer za ženo, a jo je odklonil, ker je hotel nadaljevati svoja potovanja. Pri slovesu od Egipta mu Je izročil sultan spremno pismo, ki ga je varovalo vseh raznih neprilik in nevarnosti,, na katere je zadel, ko Je romal po krajih Palestine in Arabije. Iz Indije Je dospel do velikega kana (vladarja) Mongolov. 15 mesecev mu je pomagal v vojaški službi v bojih zoper južnokitajskega kralja z imenom Manzi. Po 34 letih potovanja po svetu se je vrnil pisatelj leta 1366 nazaj v Evropo radi protina, kateri ga je mučil po tolikoletnem rajža-nju. Po povratku bi naj bil živel kot profesor zdravilstva v mestu LGttich v Belgiji in umrl leta 1372. Pokopali so ga v samostanu viljemitov. Monakov-čan Jakob Piiterich beleži, da so mu pokazali omenjeni menihi leta 1462 zapuščino tolikanj čitanega pisatelja in sicer: meč, ostroge in jezdno opremo. Resnica glede pisatelja skozi 5 stoletij najbolj čitane knjige Je ta, da jo je spisal francoski zdravnik Jean de Bourgoigne, ki je živel veliko let v LUttichu, Bil je le v Egiptu na dvoru sultana v zdravniški službi. Ni videl ne Svete dežele ne Arabije, Se manj pa Indijo in Kitajsko. Bil je zelo načitan in so mu morali biti dobro znani vsi do tedaj objavljeni potopisi. Iz teh Je zbral potrebno gradivo za svojo knjigo. Da ga ne bi razkrinkali, ni pisal svojega dela v tedaj občajnem latinskem jeziku, ampak v francoščini. Podpisal se je z izmišljenim imenom in še le na smrtni postelji je zaupal svojemu prijatelju in sestavitelju njegove oporoke, da je spisal in izdal on knjigo, kateri verjame in se divi v njej popisanim doživljajem celotni kulturni svet. Svinjeka dekla se sprq{me takoj. Plača do dogovoru. Liewald, posestnik, Sv. Anton v SI. goricah. 88 se je oženil kot 90 letni starec z 20 letno mladenko. Najmlajša hči iz tega zakona je zdaj stara 29 let. Na otoku Cy-pru je umrl letos menih, star 139 let. — Govoril je arabsko, francosko, angleško, grško in turško in ni bil nikoli bolan. Imenoval se je Saod in začetkom preteklega stoletja je bil suženj Džeze-da paše, ki se je boril v Palestini proti Napoleonu. Pozneje je odšel s svojim gospodarjem v izgnanstvo na Malto, kjer se je pokristjanil In stopil v samostan. Začetkom lanskega leta je umrl v Lutoviscah blizu Lvova trgovec Leib Feld, star 125 let. Rojen je bil leta 1803 v sosedni vasi DydrovL Oženjen je bil točno sto let. Njegova žena je bila stara 117 let in bila je še čila in zdrava. Zakonca sta imela 18 otrok, od katerih žive še samo tri hčere in trije sinovi. Najstarejša hčerka je stara 81 let. Iz tega je razvidno, da dosežejo ljudje visoko starost tudi v naših časih. G®$P0dar$ha OfeVCSflEtL Kolje za viaograde in za sadno drevje, kakor rsako vrsto rezan les prodaja aH zamenja za dobro vino Franjo Gnllšek, Maribor, Razla-gova ulica štev. 25. 1376 Kravica — mamica. V resnici si zasluži to ime. Pomislimo, ona je preži-viteljica vseh rodbin od rojstva do smrti. Kaj bi počeli z otroci brez mleka? A če se upošteva, da mnogi ljudje ne morejo razen mleka ničesar uživati, torej je ona v resnici prava dobrotnica človeštva. Koliko ljubezni bi si torej zaslužila. A imajoč v predvidu oskrbo krav skoro povsod pri naših hišah — moramo priznati, da se prav po mačehovsko odmenjamo tej naši dobrotnici. Kjerkoli redi kmet konje ali vole — je kravica najzadnja. Najboljšo krmo pojedo ti gospodarjevi ljubljenci, a krava Je vezana zgolj na to, kar žena možu za hrbtom vzame ali pa natrga po polju med mejami. Potemtakem, dragi gospodar, kako moreš pričakovati od krave obilno mleka in močno, lepo tele. — Zelo nespametno načelo nekaterih naših kmetov je, da se držijo nemodrega reka: Čim dalje kravo pred otelitvijo molzeš, tim več bo dajala mleka po teletu. Je to zmota, a kdor ji sledi, dela s tem sam sebi občutno škodo. Pravkar sem čital članek od tozadevnega strokovnjaka A. Fuksa v K., kar vam ho-čeip obrazložiti v kratkih obrisih. Kravo molsti čisto do teleta, je zelo škodljivo. V prvi vrsti se krši s tem razvoj teleta, kajti z molžnjo se krava vsestransko izrabi in izkoristi. Razen navedenega, ako se ne privošči mlečnim žlezam odpočitka, ne more priti mlečnost nikoli do količine kakor pri kravi, katera si je odpočila. — Treba je pomisliti, da neprekinjena molžnja je proti priredi, kajti živali pred tem še divje, so molzle le toliko časa, da si je tele opomoglo, še le z umno rejo je prodrl človek do prospena, da se je mlečnost pri kravah znatno podaljšala. Krava, ki se jo molze čisto do teleta, daje v bodoči perijodi mnogo manj mleka in slabše tele nego ta, katera si je vsaj 4 do 6 tednov pred otelitvijo odpočila. Pri slabših mlekaricah itak prestane mlečnost sama 2 do 3 mesece pred teletom; toda dobre in primerno krmljene mlekarice, pa bi dojile tudi čisto do poroda, radi česar je potrebno, da se to omeji. Hoteč pa to omejiti, se je ne sme morda pomolsti samo do polovice, to bi delovanju žlez škodovalo, toda treba pa je čas molžnje čim-dalje zmanjševati. Naj se začne osem tednov pred otelitvijo kravo le dvakrat na dan pomolsti (zjutraj in zvečer), toda pomolsti je treba čisto. Po osmih dneh se potem molze le enkrat dnevno (zvečer), zatem čez 36 do 48 ur itd., dokler naposled krava popolnoma ne prestane. Na sličen način je mogoče tudi pri dobrih mlekaricah 4 do 5 tednov pred teletom mlečnost ustaviti, kar koristno upliva na razvoj teleta in na poznejšo količino mleka. Št. Peter pri Mariboru. Tukajšnja sadjarska in vrtnarska podružnica je imela dne 12. januarja tega leta svoj redni občni zbor po rani službi božji v gostilni gospoda Božič. Izvoljen je bil enoglasno stari odbor. Poročilo o delovanju podružnice sta podala tajnik gosp. šolski upravitelj ter vnet sadjar in predsednik gosp. Kovačič. Stavili in odobravali so se razni predlogi. Čeravno udeležba ni bila zelo velika, vendar je bil očni zbor zelo živahen. Koliko je v Št. Petru vnetih sadjarjev in vrtnarjev, naj spravijo tudi tiste v to koristno organizacijo, kateri še do danes niso člani. Tista mala članarina 25 Din letno bo stotero povrnjena. Sadjereja Je ena zelo važnih panog kmetijstva. Pri nas je sadjereja še le v povoju, po nekaterih krajih zelo zanemarjena. V drugih državah Je že dosti boljše urejena, kot pri nas, to pa zato, ker so se hitro organizirali v strokovnih organizacijah. Drugod vedo, da je moč le v organizaciji. Pripomniti se mora, da se društvena škropilnica zelo malo rabi. člani, poslužujte se je, uspeh škropljenja vam je zasiguran. Podružnica bo kolikor mogoče skrbela, da se bodo vršili tečaji in predavanja. Pripomnil bi, naj bi odbor preskrbel, da bi se vršili kakor po drugod, tudi pri nas sadjarski sestanki, da bi lahka vsak povedal svoje želje In dobil nasvete. 7, prizitaitlc. Vprašanje 20% priznanlc, izdanih z» 20% odtegljaje pri žigosanju kronskih bankovcev, se sedaj popolnoma likvidira. Dosedaj je bilo v Sloveniji mogoče vnovčiti le majhen del teh prizna« nic, ker je bila možnost plačevanja dav-čnih zaostankov s temi priznanicam! prav omejena. Tako določa finančni zakon za tekoče proračunsko leto, da se te priznanice sprejemajo do 1. 1923, in to samo od takšnih davčnih zavezancev, katerim so bile priznanice izdane, oziroma od njihovih naslednikov. Te ugodnosti je bilo pri nas v Sloveniji le prav malo deležnih, ker se davki sproti izterjajo in ker davčne uprav« ne dopuščajo, da bi se davčni zaostanki kopičili. Tako so bili davčni zaostanki od leta 1926 in prejšnjih let že davno TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. • Dr. O. Ilaunig: » ^ »Kaj, to Je zasramovanje,« zakriči Franko-pan ves rdeč, »jaz sem grof starodavnega pleme-nitaškega rodu, tako se ne dam zasmehovati.« »Prav ima Frankopan,« pritrdijo njegovi somišljeniki, »tukaj ni prostora za tako porogljivo Izzivanje, naj se glasuje, pokazalo se bo, kaj je bilo od nekdaj običajno.« In res, ko je prišlo do glasovanja, je ostalo pri stališču, ki ga je zagovarjal grof Frankopan. S tem je bilo tudi zborovanje zaključeno. Ponosno je stopal Frankopan iz dvorane, baron Purgstall pa je bil bled v obrazu, saj ni pričakoval, da podleže tako mlademu plemenitašu in to še Slovanu. Seve kar so sklenili deželni stanovi, državni minister knez Porcija ni potrdil v celem obsegu. Cesar je prisegel dne 5. julija po slavnostni maši, in sicer v cesarjevi sobi v navzočnosti pet odposlancev deželnih stanov. Nato Je sledila prisega deželnih stanov v veliki dvorani, na kar so se še enkrat zbrali v cerkvi, kjer se je zapela zahvalna pesem. Po končani slovesnosti se je začela slavnostna pojedina v isti dvorani, kjer se je izvršila prisega. Cesar, zelo bled, je sedel pod baldahinom, njemu ob strani nadvojvoda Viljem, za cesarjem sta sedela poslanika španske kraljevine in beneške republike. Na levi strani je stal deželni maršal grof Saura, držeč v rokah goli meč. ImoviteJji dednih činov so opravljali vsak svojo službo. Cela ta slavnost se je vršila strogo po običajih, govorilo se ni nič, svirala je le neprenehoma godba in iz Schlossberga so se oglašali topovi. Ob eni popoldne je bil končan obed, nakar so spremili činovniki cesarja v njegove dvorane. Ceremonijelnost, ki je vladala prej, je nehala, začel se je veseli, neprisiljeni del. Cesar je dal vsem dednim činovnikom pripraviti slavnostno pojedino v drugem delu gradu. Vsak dedni činovnik — bilo jih je dvanajst — si je smel povabiti k svoji mizi svoje prijatelje. Razun tega se je postavilo v veliki dvorani pred pisarno tajnega sveta več miz, pri katerih so pogostili 40 oseb različnih stanov. Jedlo in poravnani. Vsled tega se 20% priznani-ee pri nas niso mogle vnovčiti. Tako se )f teh priznanic lotila privatna špekulacija. Nekateri špekulanti so takšne priznanice kupovali za 40% normalne vrednosti. Da bi se vprašanje teh priznanic kon-čnoveljavno rešilo, je Njegovo Veličan-«tvo kralj podpisal in proglasil zakon o odvzemu iz prometa in uporabi potrdil, izdanih na podlagi čl. 10 zakona o vojni odškodnini, in 20% kronskih priznanic. Radi važnosti predmeta bomo čitatelje seznanili z določili tega zakona. Ea kaj in kako naj se priznanice npo-porabijo? Člen 1. zakona določa v tem oziru »ledeče: Priznanice, ki so bile izdane ta zadržanih 20% kronskih novčanic, •e bodo sprejemale namesto gotovine pri blagajnah davčnih uprav za odplačilo dolgovanega davka in državnih doklad za čas do konca leta 1928. Imenovane priznanice se bodo sprejemale v polriem znesku, brez ozira na to, kdo {ih predloži in na koga se glasijo. Pri em se krone preračunajo v dinarje v razmerju 4 krone za 1 dinar. Če je vrednost priznanice večja kakor dolžni davčni zaostanek, se razlika ne bo vračala, vendar pa se more ene priznanice po-Blužiti več oseb za odplačilo svojih davčnih zaostankov. Enak postopek velja tudi za potrdila o neizplačani gotovini, ki so bila izdana o priliki izplačila pri-lojene vojne odškodnine na podlagi čl. 10. zakona o izplačilu vojne škode. Rek 60 dni za izvršitev. O roku likvidacije in drugih izvršnih predpisih določajo čl. 2, 3 in 4 naslednje: Ureditev davčnih dolgov s temi pri-inanicami in potrdili o neizplačani vojni odškodnini se more vršiti samo tekom 60 dni, počenši z dnevom, ko ta zakon dobi obvezno moč. Po preteku te-ja roka se priznanice ne bodo v nobenem primeru sprejemale za regulira- nje davčnih dolgov. Država po preteku tega roka tudi ne bo več smatrala, da je obvezana, da komu kaj plača na te obveznice, ki bodo torej potem izgubile vsako vrednost. Na obratni strani vsake priznanice bo moral oni, ki bo porabil priznanico za plačilo davčnega dolga, svojeročno napisati svoje ime, svoj priimek in naslov ter višino na ta način poravnanega dolga. Davčne uprave bodo sprejete priznanice poslale kakor gotovino preko finančnih direkcij glavni državni blagajni, ki jih bo pregledala in nato uničila. Vrednost sprejetih obveznic se bo odpisala na računu državnega dolga po kronskih bonih, enako se bo odpisal tudi nelikvidirani ostanek po zapadlem roku razveljavljenih priznanic. Ne zamudite zadnje prilike! Takšne so torej zakonske določbe o uporabi 20% kronskih priznanic in njihovem končnoveljavnem odvzemu iz prometa. V Sloveniji se ne bodo mogli vsi imejitelji 20% priznanic neposredno okoristiti z ugodnostjo, ki jo nudi ta zakon, ker nimajo davčnih zaostankov do konca leta 1928. Vsled tega Je potrebno, da jih za nominalno (imensko) vrednost oddajo, prepustijo, zamenjajo ali prodajo drugim. Dobro bi bilo, da bi takšni posamezniki, ki imajo davčne zaostanke do konca leta 1928, kakor tudi družbe in podjetja sprejeli od imeji-teljev teh priznanic iste če količkaj mogoče po nominalni vrednosti. Ko bo zakon objavljen v »Službenih Novinah«, bo začel teči oni 60 dnevni rok, v kojem se morajo omenjene priznanice likvidirati in po kojega preteku izgubijo — vsako vrednost. K temu zakonu je finančno ministrstvo izdalo 13. januarja navodila davčnim upravam, kako naj postopajo pri sprejemanju 20% kronskih priznanic. V teh navodilih se glede določevanja davčnega dolga do leta 1928 navajajo naslednji zgledi: A. B. je bil koncem leta 1928 dolžan še 1000 Din, za leto 1929 pa mu je bilo pripisanih na davku še 500 Din. Če je leta 1929 plačal na račun svojih davkov 600 Din, bo s priznanica-mi lahko plačal 900 Din; če je leta 1929 plačal samo 400 Din, potem bo lahko s priznanicami plačal 1100 Din; če je pa leta 1929 plačal na račun davkov 1200 Din, more s priznanicami plačati še 300 Din. Iz teh navedenih zgledov se vidi, da se davčna plačila v letu 1929 porabijo v prvi vrsti za kritje davkov za to leto in še le, kadar plačilo presega predpis davkov za leto 1929, se porabi za kritje davčnega preostanka koncem leta 1928. V teh navodilih se dalje določa, da se s priznanicami ne morejo poravnati eksekucijski stroški ln zamudne obresti. S tem odlokom finančnega ministrstva ^e je možnost uporabe 20% priznanic precej povečala. Naj tisti, ki Imajo takšne priznanice, premislijo, ali morejo v smislu tega odloka uporabiti te priznanice za poravnavo lastnih davčnih dolgov. Pomniti je kajpada treba, da se neizkoriščeni ostanek svote, na katero se glasi priznanica in ki presega osebni dolg enega davkoplačevalca ali skupni dolg več oseb, ki hočejo z isto priznanico poravnati svoje zaostanke, ne bo upošteval. Pa tudi za tiste imejitelje priznanic, ki nimajo lastnega davčnega dolga poravnati, je s tem odlokom položaj ugodnejši. V Sloveniji (dravski banovini) je znašal koncem leta dolg na davkih, ki se bo lahko poravnal s priznanicami, nad 44 milijonov dinarjev, skupna nominalna (imenska) vrednost v naši banovini razpoložljivih priznanic pa se ceni okoli 10 milijonov dinarjev. Ako se stvar pravilno organizira, bi se mogle vse priznanice porabiti za poravnavo davčnih zaostankov v dravski banovini. Rok za likvidacijo 20% priznanic traja 60 dni od objave zakona. Ker so »Službene Novine« ta zakon objavile 17. januarja, traja ta rok do 17. marca. Pa da VI Se rtisle b:a 1? Namreč Kari Mayevih spisov. Iz5H «o 3 zvezki po Din 13.— v Cirilovi tiskarni Maribor. Čitajte! Za Mge ZilMfiC Tcčcrc so ep!si najbolj kratkočasili. Izšli do zdaj trije zvezki po Din 13'— v Cirliovi tiskarni Maribor. Čitajte! pilo se je, kakor je komu poželelo srce, saj slav-nost je minula v najlepšem redu brez vsakega neprijetnega pripetljaja. Pri mizi dednega deželnega maršala Jurija Kristijana Saurau so bili med drugimi povabljeni kot gostje Leopold Viljem grof Tatenbah ter Ivan Erazem Tatenbah. Z njim je bila tudi njegova soproga Ana rojena Torgaez. Ker je imel grof Viljem Tatenbah v svoji hiši kot goste odposlance iz Ogrske, oba grofa, ZrinJ-skega in Frankopana. Je dosegel, da je povabil deželni maršal oba in tudi grofico Zrinjski k svoji mizi. Naneslo je, da sta sedela grof Erazem Tatenbah in grofica Zrinjska skupaj. Frankopan pa je dobil sedež zraven grofice Tatenbahove. Živahni grof Frankopan je spravil kmalu celo družbo v najboljše razpoloženje, kar je bilo grofu prav ljubo, kajti njegov nastop v dvorani deželne hiše mu je vrlo ugajal ter je občudoval govorni-kovo spretnost, ko je branil stare pravice. Duševno ne na posebni stopnji in tudi ne s posebno lepoto obdarjena grofica Tatenliahova je bila tega družabnika prav vesela, saj ji je znal pripovedovati tnko zsninrive stvari in ji poka- zati pri vsaki malenkosti svojo pozornost, da je bila od te ljubeznivosti kar očarana. Ker se je tudi grof Saurau zapletel v pogovor z grofom Zrinjskim zaradi turške nevarnosti in je prošt iz Rotenmana, ki je bil tudi pri tej mizi, znal povedati zanimive dogodljaje iz svojega življenja, je bila prilika prav ugodna, da sta se tudi grofica Zrinjska in grof Tatenbah zapletla v razgovor. Grofica Zrinjska je bila danes krasna kakor boginja. Nosila je na stasitem telesu vijolčasto žametasto obleko, pretkano z zlatimi nitmi in biseri, širok pas, okrašen z zlatom, se je oklepal njene postave. Oči so ji žarele posebnega navdušenja ter bile v lepem soglasju s svetlimi biseri, ki so se lesketali med črnimi lasmi kakor svetla rosa, kadar jo poljubljajo prvi žarki jutranjega solnca. Že med današnjo slavnostjo ga je seznanil Tatenbahov stric z grofico Zrinjsko ter njenim soprogom in grofom Frankopanom. Vzbudili so tudi vsi med nemškimi plemenitaši posebno pozornost, saj rodbina Zrinjskih je bila znana po svojih hrabrih pradedih in velikem bogastvu. Zato so se upirale Tatenbahove oči le prepogosto v nežni, zanimivi obraz krasne sosedinje, MleHorsIio zadružništvo. (Dopis iz Ponikve ob Jut. tel.) Pred leti je prinesel »SI. Gospodar« na tem me»tu in skoraj ob istem času kratek članek in Je napovedal rojstvo naše mlekarske tadru-ge, kateri smo odbrali začasen prostor v Cim-permanovem lokalu, ga lično prenovili ter namestili vanj Alfa stroje. Danes nam postaja obratni prostor te pretesen, čeravno smo mislili ob rojstvu zadruge, da bo za naše potrebe zadostoval. Načelstvo se te resno bavi z načrtom zgradbe modernejše mlekarne — seveda T kolikor bodo dopuščale finančne možnosti s- ki bi se zgradila v neposredni bližini kolodvora in s tem vsekakor povečala krog delovanja. Na ta način bi imela zadruga večjo važnost in korist tudi za vse oddaljene vire mleka, ki danes ne morejo in bi radi vnovče-y&li svoje blago. S tem bi zadruga brezdvomno ■adobila mnogo jačji narodno-gospodarski pomen in naš obče koristen načrt bi banska uprava podprla z izdatno podporo, česar b! sami ne imogli. Saj je dandanes mlekarstvo najtesneje idruženo s kmetijskim gospodarstvom, preko katerega ne moremo iti, potreba ga je le umno izkoristiti. Na tej osnovi bi se nam živi kapital v hlevu bogato obrestoval. Da pa ne zaidemo predaleč od današnjega naslova članka, podajamo skromno sliko dela od ustanovitve •em v besedi in številki. Zavedali smo se takoj v začetku prvega po •lovnega leta, da preudarno zamišljeno delo Baleti na nevidne zapreke, ki so se sporedno odstranile. Garancijo za stroje, na obroke pla-ievane je prevzelo nase načelstvo in s tem prevzelo nekako odgovornost. Danes smo bremena prosti. Denarni promet se je dvignil na 164.000 Din, vnovčili smo 35.000 litrov mleka v vrednosti 45.000 Din, iz katerega smo predelal 930 kg najboljšega čajnega masla. Letošnji obrat pa beleži 250.000 Din prometa. Od 64.000 litrov mleka se je razdelilo med člane 86.000 Din. Produkcija čajnega masla je na-rastla na 1650 kg. Najboljši donašalec mleka je izkupil 4000 Din, katera svota mu brezdvomno nudi gmotno oporo v gospodarstvu in mu je zanesljiv kažipot v domačem obratu. Tradicija našega živinorejca je še vedno ta, da polaga večjo važnost na izpodrejo živine in čakati mora, ako mu gre po sreči, nekaj let predno se dokopa do denarja. Baš zgoraj navedeni primer donašalca je značilen za okraje, kjer se razvija in je razvito mlekarstvo. — Produkcijski stroj mleka (mislim kravo) ostane v hlevu in povrhu še denar v žepu za vnov-čeno mleko. To je gospodarski plus. Načelstvo zadruge stremi ca izboljlanjem domače pasme goveje tivine in finansira iz svoje blagajne «adrugarjem prigon k murbo-denskemu biku originalcu na Hotunjem. Skrbi tudi od časa do časa s strokovnimi predavanji — vedno in povsod propagira za dosego večje mlečnosti in jih navaja k pravilnemu in dobremu krmljenju, pravočasni molil, smot-reni odbiri krav mlekaric, zboljšanju travnikov in znatnejšemu pridelovanju lucerne in krmske pese. V nedeljo, dne 26. tega meseca se nudi zopet prilika vsem živinorejcem, gospodinjam, fantom in dekletom slediti mlekarsko-živino-rejskemu predavanju v šoli, kjer nas bo seznanil mlekarski in tivinorejski strokovnjak s tem, kar nas zanima in česar ne vemo. * m M\ mi mislimo ob ZlOlSiilil fiKCU? Večina naših sadonosnikov je nekak sortiment, ki ima popolni značaj luksuznega sadjarstva. Zakaj? Zato, ker se veliko sort težko proda za primerno ceno, večje množine ene pa ni na razpolago. Nihče od kupcev nas ne — vpraša, koliko sort da imamo, temveč koliko vagonov ene sorte. Ne preostaja torej sadjarju druzega, kakor da starejše drevje precepi (med 20—30 leti starosti), da zniža število sadnih sort. — Mnogo najdemo močnih dreves, ki ro-de sladko sadje, katerega ne moremo prodati, niti s pridom uporabiti za izdelke. Takemu sadjevcu manjka kislina, katera ga varuje pred boleznimi in kemičnimi spremembami. Včasih vidimo posamezna drevesa, ki ne rode, ampak ženejo samo v les. V tem slučaju nam je rodovitnost zajamčena, ako drevje precepimo. Važno je pri tem, da precepimo močno rastoče sor- i DMlINSH» PRATI«© [ % za*-letO ¡Se dobite v vseh večjih za leto r i trgovinah paprja, ako ^ ^ Kift>V Se niste nabavili iste ItfJv T ^ ===== do sedaj. ===== 66 W 4 Segajte pridno po njej. ► ▼ v ▼▼▼ ▼▼ ▼▼▼▼▼▼ te s cepiči od šibko rastoče in obratno, kar jako pospešuje rodovitnost. Ako pogledamo precepljeno vejo tretje leto po precepljenju, opazimo, da se je cepil-no mesto odebelilo tem bolj, čim slabše rasti je cepič. Sokovi so namreč na tem mestu ovirani. Posebno se kopičijo na novi veji organske hranilne snovi, ki so ravno potrebne «a tvorbo cvetnega brstja in pozneje «a razvoj sadja. Vse to moremo doseči s precepljenjem sadnega drevja spomladi. Za cepljenje rabimo predvsem podlago in cepič. Spojitev podlage in cepiča zovemo cepljenje. So tudi sadna plemena, katerih ni potrebno cepiti, ampak se vzgoji iz semena vsa rastlina. Posebno orehi, kostanji, slive, deloma tudi nekatere krajevne sorte bre-sek, prenašajo še precej dobro svoje lastnosti na zarod. Vendar tudi tukaj nikakor nismo sigurni, da dobimo na ta način rastlino, ki bo do pičice enaka matični. V naravi je to silno težko radi tega, ker pride cvetni prah tudi od drugih rastlin in s tem plod nima lastnosti ene, temveč dveh rastlin, namreč od materine in one, odkoder izhaja cvetni prah. Najsigurnejše se prenašajo vsi tipični znaki dotične sorte po njih delih, namreč cepičilu. Iz tega povzamemo, da je izbira dobrih cepičev jako važno vprašanje, ki se v praksi še prav malo upošteva. Ni vse eno, ako vzamemo cepič od rodovitne ali nerodovitne sorte. Zato je treba opazovati posamezna drevesa več let, določiti njih rodovitnost, občutljivost napram boleznim, nagnjenje k tvorbi vodenih poganjkov itd. Vsa ta opazovanja si zabeležujemo skozi več let, da dobimo na ta način gotove cepiče, ki ne bodo imeli slabih lastnosti. Posebno moramo pretehtati, da li drevo še precej redno in mnogo rodi, in kako je odporno proti pozebi in škodljivcem. Temu delu, ako iščemo le najboljša drevesa, pravimo izbiranje ali selekcija. Kako veliko vlogo igra selekcija pri vinski trti! Takšne rastline, kjer so bili cepiči vzeti iz malorodnih trsov, prinašajo 30 odstotkov manj kot a tudi ona se ni umikala njegovim pogledom, saj grof Tatenbah je bil tedaj star 31 let, nežnega obraza kakor mleko in kri, ustnice rdeče kakor Jagoda, čelo visoko, ob katerem so se vsipali mehki kodri temnokostanjevih las dol črez tilnik, oči svetle, modre barve so gledale kaj prijazno, da naravnost prisrčno v svet. Četudi lepe, visoke postave, je vendar pristojala ta bolj ženski kakor moškemu. »Gospod grof,« je spregovorila grofica Zrinj-Bka z blaženim nasmehom, »vendar je nanesla prilika, da se spoznamo.« »Presrečnega se čutim, presvetla gospa grofica, da ste me tako odlikovali ter me izvolili za soseda.« »O, gospod grof, veselje je na moji strani, želela sem vas spoznati, ko Je vendar tudi vaša soproga iz ogrske dežele.« »Da, in da imamo danes tako odlične goste lz te dežele, me posebno veseli, saj ste kras cele družbe in pozornost vseh se obrača na vas, presvetla gospa grofica.« »O, vi mi pojete hvalo, ki je ne zaslužim « odvrne grofica Zrinjska, a sladek nasmeh okoli usten je kazal, da so ji ugajale te besede. Grof Tatenbah Je dvignil svojo kupico iz brušenega kristala ter se nagnil k svoji sosedinji, ki je tudi dvignila kozarec, žareče pogledala grofa Tatenbaha ter mu odpila. Za trenutek sta se vjela njuna pogleda, a rekla sta si, da si nista več tuja, ampak se iščeta in hočeta razodeti drug drugemu, kar se v njunih srcih odigrava. »Da bi bilo bivanje v štajerski deželi prav prijetno in najlepših spominov, to srčno željo izražam, presvetla gospa grofica,« reče grof Tatenbah ter še enkrat nazdravi nagovorjeni, ki mu je odzdravila lstotako s pogledom, polnim ognja. Tako sta se oba vglobila v pogovor, ne da bi opazila, da jima Je posvetil vso pozornost baron Filip Brenner, ki Je sedel nasproti. Prvotno se Je pogovarjal s svojim sosedom Maksom grofom Herbersteinom, ki je imel njegovo sestro Eleo-noro Katarino za soprogo, a kmalu je tega zapletel v pogovor tajni svetnik grof Wagensperg. Tedanji baron Filip Brenner iz stare štajerske plemenitaške rodbine je bil vseskozi vdan svojemu vladarju, ki mu je bil nad vse. Zato pa je tudi veljalo cel6 njegovo delovanje blagru njegovega vladarja, njemu bi žrtvoval svoje premoženje in tudi svoje življenje. Bil je prevzet popolnoma < M V w8?*3-gg c/i A 9 M 1 O O M a S j s. s < o O O th o m 1 s 1 S i l\> a « 23 1 — u s EE 1 =£= o» m =r= tro =3 Ejx s g 1 |§ | | Hi Z B m ¡sil ¡9 m PM<§9 "g ¡3 1= § Z<£ m 1 es» a*-. bo« m tistega duha, ki je vladal tedaj na dunajskem dvoru; le to, kar je bilo nemškega pokoljenja in mišljenja, le to je veljalo. Plemenitaši druge narodnosti niso bili enakovredni z nemškimi rodbinami. Baron Brenner posebno ni maral ogrskih magnatov, zdeli so se mu vsi preveč samozavestni, ki niso poznali tega, da bi se v vsakem oziru klanjali svojemu vladarju, ampak so tudi zahtevali, da se spoštuje njihove pravice. Vedel je, da so ogrski in hrvaški plemenitaši nezadovoljni z vlado cesarja Leopolda I., kajti vedno so se našle osebe, ki so vjele te in one besede ter smatrale sveto dolžnost, da to sporočijo višjim dostojanstvenikom, pri čemer so računali, da sprejmejo za to svoje plačilo. Ko je slišal baron Brenner, da prideta iz Ogrskega tudi grofa Zrinjski in Frankopan, je bil vznevoljen, kajti smatral je za poklonitev štajerskih stanov obenem kot poklonitev nemškega plemstva, pri kateri so izključeni vsi plemenitaši druge narodnosti. Njegovo nerazpoloženje pa je postalo še večje, ko je nanesel slučaj, da je bil pri isti mizi kakor ogrski odposlanci. Vsekako pa mu Je bilo v toliko všeč, da je mogel opazovati grofa Tatenbaha v občevanju i grofico Zrinjsko, da ve o tem poročati na višjem mestu ter preprečiti, da ne doseže grof Tatenbah mesta vladnega svetnika. Glej ga, mladega Tatenbaha, si je mislil baron Brenner, kako Je vzplamtel za ponosno pie-menitašinjo slovenske krvi, paziti bo moral, da se ne vname hud ogenj, škoda bi bilo nemškega plemenitaša, da bi se klanjal slovanski ženi. »Kaj premišljuješ,« vpraša ga naenkrat svak Maks Ilerberstein, ki je tedaj štel že 60 let, »ali ti ne ugaja Frankopan, kako je vendar živahen. Grofico Tatenbahovo je spravil v razpoloženje, ki ga pri njej še nisem opazil.« »Mislim, da bo obema prav,« pripomni baron Brenner in nastavi kupico na usta. »Kako misliš to,« vpraša Maks Herberstein. Že je hotel ogovorjeni nekaj reči, a v tem trenutku se dvigne deželni maršal ter nazdravi v izbranih besedah gostom iz Ogrske. Zdravica je našla poseben odmev pri vseh gostih, trčili so, da so za z ve ne le čaše, le baron Brenner je nazdravil s prisiljeno vljudnostjo pozdravljenim gosto« in nekako srepo pogledal grofa Tatenbah«. Gornja Radgona Za dva dinarja smo potovali okrog sveta na praznik svetih Treh kraljev! Kje smo se vse mudili! Občudovali smo ženevsko jezero iji videli dvorano, kjer zboruje Društvo narodov. Veličasten je bil pogled O* mogočno cerkev sv. Petra v Rimu, videli §mo poganske pagode v Indiji, zanimivo življenje na ulici kitajskega mesta, dolino kra-fievskih grobov v Egiptu živahne Arabce in iruge tujce na Kreopsovi ogromni piramidi, frvenje mohamedancev v Mekki okrog Kaabs. ©troci so se ustrašili velikanske kamele, ki Je naenkrat pojavila pred njihovimi očmi. veselo je bilo med kafriškimi zamorčki Marianhillu v Južni Afriki. Svetlo črna sa-Jjttrka je ravno krmila ivojega porednega la-|&orčka z leseno treščico — in i« mnogo dru-zanimivih prizorov is tistih krajev smo deli s pomočjo novega elpidio«kopa ali ski-tičnega aparata, ki nam obeta Se marsikaj (fcnimivega ob nedeljskih popoldanskih urah t dvorani Posojilnice. Prosvetno društvo v Ptuja. Od zadnjega ob-$&ega zbora, ki sa je vrfil dne IS. oktobra IfiR-¿ega leta ss je pri &u marsikaj spremenilo. Preselili smo se v novi lokal, v katerem smo »tvorili čitalnico, ki je vsaki daa odprta. Ntt-fečeni smo na »Slovenca«, »Slovenskega Gk>- Edarja« in razno revije in glasnike. V novem alu je tudi knjižnica a precejinjim Stevt-krm knjig. Knjižnica j« odprta vsako soboto 84 4. do 6. ure popoldne in vsako nedeljo od I. do 10. ure dopoldne. V tej prijetni in lepo »krašeni sobi se je tudi prosvetno življenje poživilo. Ljudje prihajajo v velikem številu JO knjige. Božične praznike smo izrabili M Eeureditev knjižnice, »ato se tudi knjiga niso josojevale. Sedaj pa Je knjižnica preurejo-tudi povečana, zato opozarjamo vse na-h izposojevalce in prijatelje lepih, zabavnih ta poučnih knjig, da M v čim vef.Jem Številu pfrl nas oglasijo. Sv. Tomaž pri Ormožu. Cerkveni pevski Sbor priredi v nedeljo dne 26. Januarja 1«M igro »Mala pevka« s petjem. Vabljeni v obiljem številu. i Središče ob DravL Tukajšnji LJudaki c3sr Vabi vse prijatelje vesele zabave && 1. pr-jž-|.ustni gledališki večer, ki bo V nedeljo, te» |s. Januarja v Društvenem doma. Uprizori M Jmešna, tridejanska veseloigra »Ubogi samd«. Začetek ob sedmi uri tvečer. Pridite I Za malenkostno vstopnino se boste izvrstno zabavs-M celi večer! Celje. Ljubezni do revežev bo posvečena akademija, ki jo priredi Vlncencijeva konferenca F». Daniela v celjskem Narodnem domu prihodnjo nedeljo, dne 28. januarja. K nesebii-alm žrtvam za uboga bo v uvodnem govoru memal govornik iz Ljubljane, potem uprizo-re igralci katoliškega prosvetnega društva Igro »Kjer ljubezen, tam Bog«, vmes pa bo tviral orkester. Čisti dohodek od vstopnine Je Bamenjen za reveže iz Celja in okolice. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi zadrugi (pri Marijini cerkvi) In na dan prireditve t Narodnem domu. Začetek akademije ob 6e-brtl uri popoldne. OPISI DorJmund — Marten. (Smrtna kosa.) Dne 8. imuarja smo izročili materi semlji truplo ranča Respeta. Dolga, neizprosna, mučna bo-Uzen, katero je s krščansko potrpežljivostjo prenašal, mu je pretrgala nit življenja in ga preselila v najlepši dobi, v 22 letu njegove starosti v večnost. Bil je član društva sv. Barbare, pri katerem je uspešno sodeloval; bil je priljubljen in spoštovan daleč na okoli; bil je v ponos svojim staršem, katere je zadela huda nesreča z izgubo ljubljenega edinca. Kako je kil priljubljen ln spoštovan, je pokazal njegov jreb, ki se ga je udeležilo ogromno število Idi. tudi društva sv. Barbare Mentrede. Eving, Ilabinghorst in Gerthe z zastavami. Pevski zbor sv. Cecilije mu je zapel v slovo na zadnji poti pred cerkvijo in na pokopališču pri odprtem grobu, v katerem počiva njegovo truplo, njegovo gomilo pa so pokrili mnogobrojni — krasni venci. Naj mu bo ohranjen blag spomin, težko prizadetim staršem pa naše iskreno sožalje! Sv. Marjeta ob Pesnici. Zelo pogrešamo kake večje dvorane za naše prireditve in poučne sestanke, a pomagati si ne moremo, kajti ta stane, še hujše bi nas mučilo: kam postaviti, saj povsod ogroža naSo dolino poplava Pesnice, katera čaka že čet 40 let na regulacijo. — Zato se zbiramo ob raznih prilikah v Soli, Tako smo v lanskem decembru Imeli v šoli kar štiri prireditve. V nedeljo, dne 1. decembra so nam učenci priredili lepo domoljubno svečanost s raznimi prizorčki, petjem Itd. Udeležba Je bila velika, k čemur je mnogo pripomogla Istočasna proslava 30 letnica županova-nja g. Ivana Cepa, župana v Vosku. — Tudi kraljev rojstni dan, 17. decembra smo proslavili z bogatim sporedom in obiskom. Krona vseh prireditev pa Je bila Solarska božičnica dne 22. decembra, kjer so nam učenci predvajali tri silno lepe, deloma do solz ganljive, deloma krčevit smeh vzbujajoče igrice. Naši Marjetčanl pač res t velikim zanimanjem radi gledajo in poslušajo igrajočo ln pevajočo Šolsko mladino. Ob tej priliki Je bilo obdarovanih nad 100 učencev. Hvala vsem nabiralcem in darovalcem v domačem kraju in v Mariboru! — Dne 29. decembra so se postavili domači fantje In dekleta ter nas v kratko odmerjenem času «a vaje res presenetili i lepimi igrami. Bilo Je to nekako silvestrovanj«, rfkli bi: »slovo-jemanje« pd starega leta. Koliko tmo se nasmejali praznemu strahu v prvi, bridko kaznovanemu Židu v drugi in zadnji Igri, povsod in nikjer domovinskemu postopaču v predzadnjem prizoru in kako nas Je dobro potegnila in zabavala novoletna voičilka. Vmes pa nas je zabaval t ubranim petjem domači pevski zbor. « Ne le ca zabavo, tudi ca pouk Je bilo pri tem marsikaj oskrbljeno. Za pouk p* pride zopet idaj nova prilika. Iterjanoki vrh psi Sv. Lenartu. Pri nas Je v vsaki pošteni hlSI naš ljubljeni Slovenski Gospodar. Ob novem letu število njegovih naročnikov narašča. Kaj posebnega se pri nas ne zgodi, če ravno Je lansko leto tudi pri nas šmarnlca obrodila v obilni meri. Negavs. Odprta noč In dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka. — Resnico teh pesnikovih besed smo nepričakovano doživeli 14. decembra lanskega leta pri obče cnani Hamlerjevi obltelji v Lukavcih. Zvečer se podajo vsi zdravi spat, a Jedva četrt ure potem se Je prej popolnoma zdrava in vesela gospodinja hipno, brez kakih sumljivih predznakov, vsled srčne kapi zadeta, preselila od svojih dragih v večnost. Mož je zgubil s njo dobro in mu Iz srca vdano družico, s katero Ja 37 let živel v najlepši slogi In srčni zado-voljnostl. Za štiri pridne otroke pa je nehalo biti zlato, za njihov blagor neutrudno goreče srce. čislani obitelji naše iskreno sožalje. Bog ji pomagaj prenašati ta nepričakovani težki udarec. Rajni mamici pa bodi žemljica lahka! Ljutomer. V Cezanjevcih je umrl po dolgi ln mučni bolezni ugledni kmet ln bivši vinski trgovec Franc Markovič. Blagopokojni Je bil mnogo let cerkveni ključar, član nadzorstva ljutomerske posojilnice in občinski ter šolski odbornik. Celi rodbini naše sožalje, rajnemu pa večni mirt — V Branislavcih Je bila 4. Januarja teg leta pokopana JulIJana Lah, žena daleč znanena Petra Lah, bivšega mnogoletnega načelnika okrajnega šolskega sveta cezanjevskega. Rajna Je bila vzgledna mati in pridna gospodinja. Večni ji spomin! :— Marti-nušičevo usnjarno Je kupila mestna hranilnica v Mariboru. — Vrablovo hišo je kupil dr. Porekar. — Dramatski odsek se pripravlja na opereto »Grofica Marica»*.' Ljutomer. Ustanovitev javne izvozne klavnice. Mestni občinski zastoo ljutomerski je že večkrat razpravljal o preureditvi poslop* ja bivše električne centrale v javno izvozna klavnico, vendar pa ima pomisleke radi il« nanc in vprašanja rentabilnosti podjetja. Dni 3. januarja tega leta se je vršil komlsijonelni ogled na licu mesta. Komisija Je ugotovil^ da je poslopje prav primerno. Treba Je 1« jfi vršiti nekatere preureditve, ki najbrie ne b Na dan pogreba sta ležali na mrtvaškem odru tudi dva starčka in sicei! I. Jelen iz Bore in Andrej Horvatič iz Križe« vec, ki eelih 16 let nI mogel zapustiti postelj», V letu 1929 je bilo pri nas 110 rojencev, mrli« čev 69. V sladki zakonski jarem se Je vpregi» 29 parov. Kakor se čuje, tudi letos kandldatof za Istega ne bo zmanjkalo. Sv. Jurij ob SSavnlcL Ob priliki blagoslovit' ve prenovljene župnijske cerkve riam J« p<* možni Skof g. dr. Ivan Tomažič blageslovh nova kipa in sicer kip sv. Jožefa ln sv. Maff Terezije. Imamo pa še v cerkvi pripraven pr stor ca kip sv. matere Ane. Bila sem pred U tom v nedeljo po prazniku sv. Ane v »ni s#< sednjih župnij, kjer Imajo lep kip svete An«, pri rani službi božji, ob kateri priliki so imel» žene pobožnost s skupnim svetim obhajilom. Kaj rečete k temu žene in matere, ki vas J| v naši župniji veliko, kakor v malokateri dru« gi? Kaj bi bilo treba storiti, boste sam« uga< nlle. Is Breza Ptuj. Namenil sem se napisati % vaš cenjeni list par vrstic s svojega potovanj^ po ptujskem okraju. Poklic mojega življenj^ je pač vedno potovanje. Zato ni čudno, če mo* rem marsikaj videti ln slišati. Čeravno sem vedni popotnik, vkljub temu vsako nedeljo zadostim svojim verskim dolžnostim. Tako sem zadnjo nedeljo s težkimi, okovanimi čevlji s palico v roki, visoko zavihanim suknji-nim ovratnikom se napotil proti župnijski cerkvi, ki kraljuje vrh Ptujskega polja na leni razgledni točki. Vsled ledene in slabe poti sem prirnahal ves razgret v času, ko se je v cerkvi vršila že pozna dopoldanska služba bož- ja. Naletim pred cerkvijo na gručo fantov in po mojem spoznanju tudi nekaj starejših ože-njenih mož, ki kramljajo med seboj. Glej ga, kaj pa je to? Ali ni bil prav zadnji čas objavljen razglas ptujskega sreskega načelnika, ki grozi s strogo kaznijo do 500 Din — even-tuelno 10 dni zapora — vsakemu, ki bi postajal med službo božjo pred cerkvijo, nedostojno govoril, preklinjal itd. Za hip se ustavim pri gruči stoječih. »Ali morda pri vas nimate javno-varnostnih organov,« tako vprašam na-tiho. Najbližnji mož se x nasmehom obrne proti meni, z roko kazaje na le par deset ko- iekav vstran od cerkve stoječe poslopje. — Jehote ml pride na misel: Še tako lepa in firoga naredba gospoda sreskega načelnika ne more pomagati, ako se ne izvršuje. Priporočati in želeti bi pač bilo, da se ta lepa, nad vse hvalevredna in prepotrebna naredba tudi energično izvršuje. Ormož. Prav zares se bojim, da me bo kdo Oštel, ker sem se tako zakasnil s poročilom, kako smo v preteklem letu kaj živeli in umirali, se ženili in možili, kaj smo brali in drugo .. . Rojenih Je bilo 78, to je 41 dečkov in 37 "deklic, nezakonskih 17. — Umrlo jih je 71, med temi v bolnici 21 tujcev, torej domačinov vseh 50. V starosti nad 70 let jih je zapustilo svet 14, najstarejši je dosegel 84 let. Pa ne smete misliti, da je bil to najstarejši človek v fari. O ne, imamo take, ki so že prekoračili 90 leto. Poročenih je umrlo 34, moških 23, žensk 11. Torej se ženske bolj krepko držijo. Takih, ki so že nad 50 let bili v zakonskem jarmu in so že lahko obhajali zakonsko poroko, je umrlo 5. Oklicev je bilo 38, porok 29. Pa ne, da bi kdo sodil, da se je kateri par med oklici premislil, ampak to pomeni, da so nekateri šli po neveste v druge fare. Naj se kar dobro med nami počutijo. In tiste, ki so od nas odšle drugam, naj najdejo tam svojo srečo! — Svetih obhajil je bilo okrog 15.000. — Dobri krščanski časopisi so prihajali k nam- še v dosti lepem številu: Bogoljub 185, Glasnik 115, drugi imajo vsi manj. Na Mohorjeve knjige jih je bilo naročenih 218. Še za Gospodarja bi bili radovedni, v kakšni številki nas je obiskoval in nam povedal ioliko lepega in zanimivega. Pri Gospodarju vsak najprej pogleda, če je kaj novic iz domačega kraja. In če zagleda: Ormož, se odkašlja in reče: »Kaj pa te ali spet bo, te pa ali začnimo šteti!« — Želim vam mnogo zabave v novem letu! — Pa novo leto nismo začeli prav srečno. V noči od novega leta na drugi dan je začelo goreti pri Vrhovčaku v Pušen-cih, kjer je bila novoletna veselica s pijačo ln plesom. Ne ve se, ali je kd6 iz zlobe ali v pijanosti ali v neprevidnosti povzročil požar, da Je pogorela parma in pod za krmo. Tudi umirati nismo začeli srečno. Prvi je umrl g. Ivan Bauman, posestnik na Hardeku. Na praznik sv. Treh kraljev se je zvečer vračal domcv, pa Je tik pred domačo hišo obležal na cesti, ker ga Je zadela kap. Zadnja beseda, ki jo je spregovoril, gredoč od doma, je bil pozdrav: E Bogom! Sv. Marjeta niža Ptuja. Na Antonovo je nepričakovano veliko število vernikov obojega spola in 15 duhovnih sobratov spremljalo na sadnji poti 6. g. Kazimira Kosobud, vodja mu-tetinske hiralnice. Pogreb je vodil domači g. župnik, konzistorijalni svetnik šketa, pogrebni nagovor pa je imel preč. g. prior Učak iz Ljubljane. V govoru smo slišali, da je pokojnik prišel kot mlad gimnazijski ablturient z mnogimi drugimi idealnimi tovariši iz Češkega na Slovensko, vstopil v ljubljansko bogoslovje in deloval kot kaplan in župnik po raznih župnijah na bivšem Štajerskem in Kranjskem. — Kot vpokojenl župnik črnomeljski je po naročilu redovnih predstojnikov prevzel pred 3 leti vodstvo novoustanovljene hiralnice križ-niškega reda v Muretincih. Temu novemu poslu se Je posvetil z vso ljubeznijo in energijo, premagal mnogo težav in še malo ur pred smrtjo se Je razgovarjal s sestrami in g. zdravnikom o novih načrtih. Pokojnik je zadnja leta vsako zimo resno bolehal, toda vselej si J« Advokat 9-30SIP NOVAK Maribor Je preselil svojo pisarno v Veirinjsko lil. 11 (prej notar Dr. FIRBAS) | zopet opomogel, zato nihče ni slutil, da je smrt tako blizu. Še zadnji dan pred smrtjo je molil vos dnevni brevir. Malo pred smrtjo je tudi naročil redovnim sestram, da naj pridno molijo, dokler so zdrave, kajti na bolezen naj se ne zanašajo, v bolezni ni mogoče dosti moliti. Naj vživa njegova duša večni mir in zasluženo plačilo pri Bogu. Sv. Kupert nad Laškim. V popolnoma prenovljeni podružni cerkvi Sv. Petra na L. se je na Štefanovo, dne 26. decembra minulega leta po dolgem prestanku zopet vršila služba božja, in sicer na zelo slovesen način. Navzlic neugodnemu zimskemu vremenu se je zbrala cd vseh strani velika množica vernikov. V nabilo natlačeni, sedaj zares krasni cerkvici, je mons. g. dr. Kruljc, dekan v Laškem, v navdušeni, ognjeviti besedi razlagal mnogobrojnim poslušalcem: kaj ste vi, Petrovčani in drugi storili za prenovljenje cerkve, in kaj daje cerkev svojim vernim otrokom. Mala soteska, ki šteje komaj 71 hiš, je zbrala 20 tisoč Din v denarju, preživljala cerkvene delavce nad eno leto, s prostovoljno tlako in podarila ves potrebni lesni materijal za popolno prenovitev cerkve. Neštete poti sta morala napraviti vrla cerkvena ključarja Miha Gunzek in Jakob Or-bovšek. Slikar Anton Pavlič iz Buč je res moj-stersko dovršil svoje delo in primerno za zelo nizko ceno. G. dekan je vsem tem in dobrotnikom cerkve izrekel zasluženo hvalo. Naj bi sv. Peter, patron te sedaj nadvse ljubke, mič-ne in prikupljive cerkve, ki tako prijazno kraljuje na gorski višini, naj bi sveti apostol izprosil vsem Petrovčanom blagoslov, mir in za-stopnost tukaj na zemlji, enkrat pa vsem odpre nebeška vrata. — Ljudsko gibanje. V letu 1929 je bilo v Sv. Rupertu n. L. rojenih 84 otrok in sicer 36 moškega in 48 ženskega spola. Mrtvorojeni so bili štirje, nezakonskih je bilo šest. Umrlo je 48 oseb in sicer 27 moškega in 21 ženskega spola. V zakonski jarem se je upreglo 19 parov. Če Bog da, še bomo živeli! Pirešica pri Žalcu. Tukaj je na Štefanovo, dne 26. decembra, lanskega leta po dolgem trpljenju preminula vdova in gospodinja Frančiška Pečnik, po domače Zelenjakova mati. Vsak, kdor je poznal vrlo Zelenjakovo Franco, jo je spoštoval. To se je pokazalo zlasti ob pogrebu dne 28. decembra, ko je v največjem sneženem metežu veliko število sorodnikov, znancev in prijateljev rajno spremljalo na nje nem zadnjem potu Vrla, krščanska mati, ki si morala v življenju toliko prestati, počivaj v miru! Eočna. Kruta smrt je zahtevala žrtev, ki je povzročila splošno žalovanje. — Nenadno je umrla 57 let stara gospa Marija Tevž, po domače Kočnikova mati na Otoku. Dasi še močna, ni zmogla prenesti napada pljučnice. — Rajna je bila dobra mati in zelo verna ter zavedna žena. Radodarna revežem po okolici, je tudi mnogo podpirala različne verske in ka-ritativne ustanove in cerkve. Kot zavedna žena in vzgojiteljica je gledala, da so se v njeni hiši čitali dobri in v verskem duhu pisani časopisi in knjige, stalno je bila naročena na »Slovenca«, »Slovenskega Gospodarja« in mnogo drugih listov in knjig, ni pa bilo prostora v njeni hiši za svobodomiselno časopisje in knjige. — Na njeni zadnji poti je spremilo bla go rajnico nenavadno veliko število ljudi, znak, kako vsespoštovana in priljubljena je bila. — Žalujoči rodbini najprisrčnejše soža-Ije z zavestjo, da bo blaga rajnica vživala sadove svojih dobrot in vernega življenja — nad zvezdami! Sv. Vid pri Grobelnem. (Odgovor na ponovni dopis v »Domovini«.) Pozivam dopisnika in vse one, ki se s toliko vnemo zaletavajo v nas, sodelujte pri petju, da bo lepše. To pa si zapomnite, dopisnik in peščica kritikov: Vam na ljubo ne pojemo in tudi nehali ne bomo, če se ✓si na glavo postavite! — Me dekleta pa kar naprej v slavo Bogu, če je tudi sto dopisov v »Domovini«. Pevka iz Št. Vida pri Grobelj-nem. Svetina pri Celju. V nedeljo,- dne 12. januarja je umrl v Podrtičah Jurij Zorko, vdoveo in prevžitkar, star 74 let. Bil je vrl, krščanski mož, priden in podjeten v svojem življenju. Počivaj v miru! Kozjanski okraj. Kot božično in novoletno darilo je dobil trg Kozje novo lastno električno razsvetljavo. Vsak, ki je bil na božično noč pri polnočnici, je bi! očaran, ko je prvikrat zažarel električni sijaj v župni cerkvi z nad 50 žarnicami. Za ta napredek trga Kozje gre hvala vsem podjetnim Kozjanom, zlasti tukajšnjemu graščalcu, gospodu Kobiju, občinskemu uradu trga Kozje za napeljavo električnega toka in napravo lastne centrale v Bistrem grabnu, ki sedaj razsvetljuje trg Kozje večer za večerom. Posebna zahvala gre našemu zaslužnemu g. dekanu Marku Tomažič, da je oskrbel kot božično in novoletno darilo vsem župljanom krasno razsvetljavo župne cerkve. Z električno napravo je trg Kozje napredoval. Je to prva električna razsvetljava v kozjanskem okraju z lastno domačo centralo. Posnemanja vredno! — Vožnja z avtobusom Celje—Kozje—Podsrerla in obratno se je minuli mesec redno vršila po novi cestni progi Le-sično—Sv. Urban. Nedavno je pa prenehala vsled slabega zimskega vremena, kar marsikateri popotnik obžaluje. Zelja je, da bi se prej ko mogoče zopet odprla ta prepotrebna prometna proga. — Pokopali smo 10. januarja tega leta 86 letnega starosta tukajšnje župnije Antona Gorjup iz Zdol. Pogreba, ki ga je vodil č. g. Miloš Turk, župnik iz Buč, se je udeležilo veliko ljudi. Svetila mu večna luč! — Knjige goriške Mohorjeve družbe so dospele in se še lahko dobi nekaj iztisov pri občinskem tajniku Mihaelu Pustišek na Zdolah, kjer se tudi dobi koledarček kmetske zveze. Kdor želi eno ali drugo, naj se pismeno ali ustmeno oglasi. — V bodoče je želeti več poročil v »Slovenskem Gospodarju« iz tukajšnjih krajev, ker je po želji čitateljev, da naj bi bil tudi naš okraj zastopan z raznimi novicami. Velki kamen. Dne 14. januarja smo imeli tukaj ganljiv pogreb v cvetu mladosti umrlega 22 letnega mladeniča Alojzija Sotošek. Pri vojakih si je nakopal težko bolezen na pljučih. Ko je prišel v jeseni po odsluženju roka domov že ves zdelan od naraščajoče bolezni, se je zatekel k raznim zdravnikom in šel v bolnico v Brežice z namenom, da si zopet pridobi ljubo zdravje in si ohrani svoje mlado življenje. Ali bila je že vsaka pomoč prepozna in je doma kmalu podlegel, ko je prišel iz bolnice. Ker je bil tako priden in vzoren mladenič, ga bodo njegovi še živeči starši, bratje in sestre, prijatelji in sosedje težko pogrešali. Z njim je izgubilo tukajšnje gasilno društvo — dobrega, agilnega člana. Gasilci so mu izkazali poslednjo čast na njegovem domu ob krsti s primernim poslovilnim govorom. G. župnik je govoril v cerkvi ob krsti ganljiv, v src« segajoč govor, kateri je marsikomu izvabil solze v oči. Porosilo se je tudi marsikomu oko, ko so mu domači in sosedni pevci zapeli ob odprtem grobu znano krasno pesem »Vigred«. G. župniku in pevcem in vsem, ki so pripomogli do tako lepega pogreba, se izreka najlepša zahvala Vam, dragi svojci ljubljenega pokojnika, izrekamo globoko sožalje! Tebi pa, dragi Lojze, naj bode lahka domača zemlilea! Vpliv gno|en|a na zemljo. Omenili smo že, da je hlevski gnoj nujno potreben kmetijstvu zato. ker se dovajajo z njim v zemljo hranilne snovi, ki jih potrebujejo kulturne rastline. Toda razumeti moramo, da te hranilne snovi v gnoju niso v takšnem stanju, da bi jih mogla rastlina takoj sprejeti. Gnoj tvorijo stelja in živalski odpadki, ki so v glavnem neprebavljena beljakovina, lesna vlakna itd. Vse te snovi se morajo v zemlji spremeniti v rudninske snovi, ki so topljive v vodi in Jih edino v takšni obliki rastline lahko sprejmejo. To spreminjanje se ne vrši samo od sebe, ampak ga vršijo majhne glivice (bakterije), ki se imenujejo s skupnim imenom mikroorganizmi (mikros = majhen, organizem « bitje). Samo tem majhnim bitjem moramo pripisati razkrajanje gnoja, komposta, gnojnice in sploh vseh gospodarskih gnojil. Že iz tega sledi, da se morajo organske snovi pretvarjati v anorganske snovi edinole s pomočjo mikroorganizmov. Prav lahko se Je prepričati, da so razne bakterije in glivice posredni pospeševatelji rodovitnosti zemlje. V trgovini dobimo dandanes tudi umetna gnojila, ki vsebujejo v obliki soli določeno hranilno snov. Gnojiti moramo y glavnem z dušikom, ki ga dobimo, recimo, v obliki čilskega solitra, s kalijem, v obliki 40% kalijeve soli, s fosforjem v obliki superfosfata in z apnom. S temi štirimi gnojili bi gnojili leto za letom seveda z določeno množino na zemeljsko površino. Opazili bi, fla prvo leto rastline dobro uspevajo, druga in naslednja leta pa pridelki vedno bolj padajo, čeravno vzamemo Iste množine umetnega gnoja kot prvo leto. Pravimo, da se je zemlja fizikalno poslabšala, črna barva je izginila, težko Jo je obdelovati, postala Je docela izčrpana — mrtva. V takšni zemlji so Izginili skoraj docela mikroorganizmi — ravno tu tiči vzrok, zakaj so pridelki padli. Iz tega se torej učimo, da zvišajo umetna gnojila pridelke samo takrat, ako vsebuje zemlja dovolj humusa (črne prsti). Humus Je prava hrana za bakterije, brez katere bi ne mogle uspevati. Hlev-»kl gnoj je in ostane najdragocenejše fnojilo, katerega nikakor ne moremo nadomestiti z umetnimi gnojili. Znak ta to,: da Je zemlja polna življenja, je rahlost. In črna barva. Na življenje teh malih bitij vpliva v veliki meri tudi to, da li Je zemlja kisla ali alkalična. Kisle zemlje spoznamo navadno po tem, da rastejo razne kisle trave: šarše, preslice itd. Takšna kisla reakcija Je pravi strup za zemelj-no življenje. Kisle postanejo zemlje tedaj, ako nima zrak dostopa v dovoljni meri. Za razkrajanje gnoja, oziroma humusa v zemlji je potreben zrak, kajti tudi ta mala živa bitja ga upotreb-IJavajo za dihanje. Ako je polje močvirnato, izpodriva voda zrak iz posameznih delcev zemlje. Gnoj, oziroma humus se začne kisati, nastanejo hu-mozne kisline, v katerih ne morejo obstojati mikroorganizmi. Preprečimo to edino le z drenažiranjem. Nadalje je gnojenje z apnom v kislih zemljah še prav posebnega pomena. Apno učinkuje vsestransko na izboljšanje zemlje, ono zemljo rahlja in veže kisline in je pravi buditelj bakterološkega življenja. Kako zelo bi se dale izboljšati njive, travniki, ako bi jim gnojili z apnom, ki se dobiva v tej ali oni obliki. Najboljši je apneni prah, ki ostane pri žganju apna v apnencah. Ne branimo se uporabljati tudi apna, katero ima še poseben pomen v težkih ilovnatih zemljah. Razkriti življenje teh malih živih bitij je s prostim očesom nemogoče, ker so premajhne. (Merijo navadno 0.001 mm ali 1 mikron). Vidimo jih lahko samo s pripravo, ki se imenuje drobnogled (mikroskop). Za nas praktične nujeo s skupnim imenom mikroorga-ki jih zadržujejo v razvoju in dati zemlji nove mase teh majhnih bitij v obliki pravilno konzerviranega hlevskega gnoja. S tem smo storili velik korak za zvišanje pridelkov. Martin Potočnik. Nova hnfiga. Dobri pastir. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa ln njegovih svetnikov. Spisal Dr. Ciril Potočnik, semeniškl Spiritual v Ljubljani, I. zvezek. Založila prodajalna K. T. D., H. Ničman v LJubljani. Cena 38 Din, s poštnino 40 Din. — Gospod pravi: »Kdor hoče biti moj učenec, naj hodi za menoj.« A da moremo za njim hoditi, moramo njegove poti, njegove stopinje, njegovo življenje pozrtati. In ta knjiga nam riše Gospodovo življenje in učenje do vključno pridige na gori v kratkih, a krasnih premišljevanjih. Pisatelj je globok meditator, pri semeniškem spi-ritualu pač naravno, in pozna tudi zelo temeljito predmetno literaturo. Premišljevanja so izredno topla, iz vseh diha duh resnične, globoke pobožnosti, podana v preprostem, a zelo lepem jeziku, kakor ga poslušamo tudi pri njegovih verskih predavanjih v radiu. — Oblika knjige navadno primerna, velika 16. Cena se bo zdela nekaterim gg. duhovnikom pri naših mizernih plačah morda visoka. A bi bila za nemško knjigo vsaj dvakrat tolikšna. Pridigarji in kateheti bodo iz knjige mnogo pridobili, kakor tudi vsak čitatelj, — Uvod uvaja v način premišljevanja. Sezite po knjigi. Stane broširana 88 Din, vezana 50 Din ln se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ks. Meško. Širile ..Slov. Gospodar"! toda s povdarkom. Ako ho&ta, da Vam bode tabusaa nega ett-tak ln ako Izbirate s prevdarkcm, tedaj bodeta vzeli FeUeijeva Elsa-mila zdravja in lepote, katerih delovanje tiči v njihovih zdravilnih sestavinah. „Elea"-mllo lx litljlnag» mleka, posebna fino za aaJaelaejSo kol«. „El.."-mllo Iz lllljlne kreme, blagih, svilnatih pea, dtvnega vonja. „Etea"-mllo Iz rumenjaka, najboljJa za otroke, popolnoma nevtrato«. „EI>a"-mllo glloerlneko, nenadomestljivo za razpokaae roke. „Elsa"-boraksovo mil., Izvrstnega delovanja proti »ločnim ptgaa Ltd. „EI«a"-katraiieTo milo za rast las, za neškodljiv« mkuievznj*. „Elia"-mllo za brMJe, napravi britje zabavno. Po poŠti 5 kom. EIsa-mlU na Izbiro stane 52 Din fraaks, it se dcaar vpoSlje naprej; po povzetja 82 Dtn. I„Elea"-Crerne-ponede proti solntnlm pegam ta aeClstostlm kota, za | racionalno nego kože. „Elaa"-pomeda za rast lae, krepi lasISCe, potnlajaj« lase. Po poŠti 2 lonca en* alt po 1 lonec vaake Elsapomade stane 40 Dta tranko te se denar vpoSlje naprej) po povzetja SO Din. Eiaadont p a «ta k! nstvarja biserne zobe, 1 tuba S Dta (0. 1467 Dan za dnem nognjta telo > Elsa-preparatll TO POMAGAI Dobiva se povsod I Kjer ne. Izvolite naroČiti naravnost pdt EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elsatrg 341. ■liipi lepo Din Ure, zlatnina, očala. Zajamčeno prvovrstne izdelke kupite samo pri urarju M. Ilger« levem Sinu Maribor, Gosposka ulica 15 1444 Popravila hilro, dobro ln pocenil Fíala oznanila Službo dobi: Po Tleh krajih iederno moške in ženske, kjer imajo troj poklic in bivališča. Dnevni laslužek Din 250. — Prijavite se: „TEHNA" Ljubljana, Mestni trg 25/L 98 1 ' delavnimi močmi se 1 fiClg vinlčarijo, obstoječe Is travnikov, njiv, vinogradov, sadonosnika in Sum, hiše kakor tudi gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanju, skoraj novo; preša ter velika klet, novo zidana, četrt ure oddaljeni od cerkve, se radi družinskih razmer po ceni proda. Vinko Plohi, Zagorje 14, Sv. Toma! pri Ormožu. 68 QtäGtäQtäGJ® <55 nještajers OJEdlf^ nafbolj&e In najvarnejše pri posojilnici v Mariboru Gosposka ulica MILL Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -^ag nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. Ju Tam rad potrdim, d» uporabljam dol» leta ThOrpfl In KB ■ tem kot preprečevalno sredstvo pri driski telet dosegel «elo dobre uspehe. Gutsplchtor T. H. In T. tik ter &j ta pristen TbBrpil in odklonite nadomestilo, dina tovarna: O. Lsgemaa Chem. Fabrik Aacheu. Zateza! „LTKDS", Mt. K VOUK. ZAOREB, JurJevika uL i. I9U OBČNI ZBOR Pesotilnice prt Sv. Lenari» v SI. ž. se \rSi v petek, 7. marca 1930 ob 2. url popoldne v zadružni pisarni. Dnevni redt 1. P«ročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računov za leto 1928. Š. Volitev načelstva. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Predlogi. Ako bi pa ta občni zbor no bil sklepčen, vrši so po pravilih 3 tedne počnejo t. j. 38. marca 1980 ob isti uri in na istem mesta drug občni ibor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem števila navzočih zadružnikov. 87 Pozor kmetovalci! SftSSK 100 kg za takojšno dobavo nudi tndi manjše množine Rudolf Dergan tegovec, Laško. Kopi &a hrastov, javorjev, gabrov, orehov, črešnjev in jesenov les ter hrastovo prage (šveleije) in prosi toiadevno ponudbe na gornji naslov. 49 Sadna drevesa, visoka stebla in okulanti, najbolje ukoreninjena." — Tudi vinsko trsje v raznih sortah na najboljših podlagah. Kakor triletne smrečice za žive meje, razpošilja: Drevesnica I. Gradišnik, Dobrna pri Celju. Cenik zastonj I 40 Dva šivalna stroja in ročni mlin proda Janez Zloj, Bratislave! pri Moškanjcih. 50 Trgovski učenec — se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Mora biti zdrav, iz poštene hiše ter imeti dva razreda meščanske ali srednje šole. — Franc Senčar, Ljutomer. 51 Sprejmem učenca za pekovsko obrt. Franc Geršak, Trnovlje št. 114 pri Celju. 79 Sprjms sa majer s 3 do 4 delavskimi močmi. Naslov v upravi lista. 77 Fant ali deklica, poštena, stopivša iz šole, se sprejme v službo. — Dvoršak Alojzija, Ro-goza, Hoče. 74 Kupim par konj od 5 do 8 let starih. Naslov v upravi. 82 1466 Vse kar iSCcic, botiete našli t bo?1 ilustrirani domaČi knjiigl, .katero pošlje že čez 32 let znana svetovna razpošiljalna tvrdka Suttnor tudi Vara m brezplačno In poštnine prosto, 'ako jo zahtevat«. — Najprimernejših novih Izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih in oblačilnih [potrebščin, glasbil, priprav za britje, | britev, priprav za striženje las, orodja, perila, oblek, čevljev, igrač L t d. ne I kupujete J MH ter tafto po ceni tn tafto dobro kakor pri Suttnerju, a poleg tega brez rizika, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Ogromen promet omogočuje tvrdki Suttner, da vso robo ceneje prodaja in da vkljub temu pošilja najboljšo kakovost. Radi tega zahtevajte takoj sedaj s dopisnico brezplačno veliko Ilustrirano domačo knjigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠTEV. 652. Knjiga kakor kino §0 Muri Plan-evl spisi ki so do zdaj izšli 3 zvezki po Din 13"— ▼ TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. Zadružna gospodarski lis t Podružnica Maribor, Alchsandrofa cesta it 6 T lastni, novozgrajen! palaCi HWI!lllllliinim!!IIK!IIIHIilllllIi!lllilllllll!l!IIHII!!!l!ll!l!lllllliil Pred iranCiškansho cerkvijo IzvrSnje vse bančne posle naJfcuiasiSneje. •• Najvišje o&restovanjc vlog na knjižice In v fekoCem raCnnn. -- Pooblaščeni prodajalec sreifs državne razredne loterije BIH Najvarnejše In najboljše naložite denar pri Ljudski posojiln y reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ^«inmHUiiiiiiiHiuiuHuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti. Stanje hranilnih vlog znala nad Din 85,000.000«-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. "imiiininiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii»' Za hranilne vloge Jamži poleg rezerv in hiš nad 3000 ¿lanov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiK Rentni davek plafiuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem. -Hiiniiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora. Iidajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru.