glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje Titovo Velenje, 5. oktobra 1989 številka 38 (994) cena 12.000 dinarjev IZ VSEBINE: 2. Konklave 3. Praznični intervju 4. Naši nagrajenci 11. Tiselj odšel / VSA PRIHODNOST JE ŠE PRED NAMI. VZEMIMO JO V ROKE! Vsem Velenjčanom čestitka za praznik Evropski delovni čas V Gorenju v Titovem Velenju so začeli, kot se je izvedelo, pripravljati predloge za uvedbo evropskega delovnega časa v vseh tako imenovanih režijskih službah, se pravi, za vse delavce, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. Evropski delovni čas naj bi, po prvih predlogih, trajal od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure. Odmor med 12. in 13. uro, namenjen za kosilo, pa ne bi bil plačan. ^JVO uvajanju evropskega delovnega časa razmišljajo v Gorenju že nekaj časa. Nadaljnje, še večje vključevanje v Evropo, posebej tudi po letu 1992, zagotovo terja tudi spremembo de- Naša tema M lovnega časa. Je pravzaprav eden od pogojev. Ni si mogoče zamišljati še večjega sodelovanja s partnerji, če sta delovna časa zaposlenih pri nas in na tujem tako različna. Za zdaj še niso znana razmišljanja o prehodu na evropski delovni čas, o vključevanju v evropske ekonomske integracije, tudi v drugih delovnih okoljih v Šaleški dolini, tudi v upravnih in drugih organih. Če morebiti o tem doslej še niso razpravljali, saj poročil o tem še ni bilo zaslediti, je zdaj, ko so v Gorenju že začeli pripravljati predloge, pravšnji čas. Gotovo bodo tudi pomisleki o tej novosti, ki v Evropi že desetletja ni novost. Pozabiti pa pri tem ne gre na velikokrat izraže- ne ugotovitve, da delovni čas zaposlenih v tako imenovanih režijskih službah, kakršnega imamo pri nas zdaj, zagotovo ni najbolj produktiven. Zato bi bilo potrebno čimprej sprejeti takšne predloge oziroma rešitve, ki bodo dejansko zagotavljali večjo delovno uspešnost in učinkovitost »režijcev« tako v gospodarstvu kot zunaj neposredne proizvodnje. Prav vsakega izgubljenega meseca je resnično škoda. Prireditve ob prazniku V soboto svečana seja V počastitev letošnjega občinskega praznika se je že zvrstilo nekaj prireditev, v naslednjih dneh pa se boste lahko udeležili še naslednjih: Petek, 6. oktobra: ob 12. uri komemoracija ob spomeniku padlih borcev v Šoštanju ob 17. uri bo v domu krajanov v Šoštanju svečana seja v počastitev krajevnega praznika Sobota, 7. oktobra: ob 7.30 Rally Marlboro—Gorenje za prvenstvo, start pred pošto v Titovem Velenju ob 10. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju svečano zasedanje skupščine občine Velenje in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili tudi priznanja in nagrade občine Velenje za leto 1989 od 12. ure dalje bo v Šaleku šaleški kramarski sejem ob 13. uri otvoritev proizvodne dvorane Rek Sipak na Koroški cesti v Titovem Velenju ob 16. uri ribiško tekmovanje za najtežjo ribo za prehodni pokal ob Škalskem jezeru ob 16. uri finale malega nogometa občinske konference ZSMS Velenje na igrišču pri osnovni šoli Gustava Šiliha v Titovem Velenju Nedelja, 8. oktobra ob 8. uri balinarski turnir na balinišču v Titovem Velenju ob 10. uri otvoritev prenovljene ceste v Topolšici ob 10. uri nastop šolanih psov s prikazom poteka šolanja psov od 4. meseca do 2. leta starosti na vadišču v Pesju, ob Plevelo-vem jezeru ob 10. uri koncert godbe Zarja in MPZ Svoboda Šoštanj na vrtu Ka- juhovega doma v Šoštanju ob 15. uri II. bicikl rally invalidov občine Velenje v Šaleku, na križišču za Konovo Sreda, 11. oktobra: ob 17. uri podelitev brigadirskih priznanj za leto 1989 na sedežu občinske konference ZSMS Velenje Četrtek, 12. oktobra: ob 17. uri okrogla miza o inovacijskih dosežkih in problemih z vidika sistema kakovosti ter podelitev nagrad za najuspešnejše inovacije v občini Velenje v tem letu, ki bo v prostorih knjižnice v Titovem Velenju Petek, 13. oktobra: ob 17. uri proslava ob 40-letnici delovanja planinskega društva v dvorani skupščine občine Titovo Velenje Sobota, 14. oktobra: ob 20. uri turistični ples v restavraciji Nama v Titovem Velenju Vlak gre na pot 12. oktobra bo iz 31. slovenskih občin odpotovalo z Vlakom bratstva in enotnosti okoli 960 nekdanjih izgnancev, njihovih sorodnikov in prijateljev. Vlak bo iz Maribora krenil na pot 10. minut čez polnoč, z Jesenic pa pol ure pred polnočjo. V Zidanem mostu bodo obe kompoziciji združili. Republiško delegacijo bo vodil predsednik republiške konference SZDL Jože Smole, našo Velenjsko pa predsednik naše občinske konference Pane Semečnik. V naši delegaciji bosta še predsednik občinske skupščine Drago Šulek in sekretar OK ZKS Velenje Drago Blagus, udeležili pa se bodo med drugim praznovanja občine Vrnjačka Banja. Iz občine Velenje bo letos odpotovalo v pobrateno Vrnjačko Banjo 46 nekdanjih izseljencev in njihovih družinskih članov, mnogi pa so prijateljske vezi skovali tudi v povojnem obdobju. Na vlak bodo vstopili 13. oktobra ob 1. ponoči v Celju, vrnili pa se bodo 16. oktobra ob šestih zjutraj. ijOCSOOOOC Ob občinskem prazniku — 8. oktobru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag. Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje CELJSKO OBMOČJE Pohvala je slaba tolažba Tako Tomaž Vuga, predsednik republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, kot Milan Kneževič slovenski kmetijski minister sta pred dnevi pohvalila Celjane, ker so se prvi celovito lotili izdelave raziskave o onesnaženosti celjske zemlje — toda ta pohvala je kaj slaba tolažba za Celjane, ki že doslej vedo, da je njihova zemlja močno strupena. Seveda pa je res, da bo lahko le taka analiza, ki jo pripravljajo strokovnjaki več in-štitucij, resnično prikazala stanje; na njihovi osnovi pa bo mogoče tudi ukrepati. Prav to pa so Celjani doslej pogrešali: veliko je bilo raznih poročil, pa celo nasprotujočih se analiz, ki so občane le begale. Sedanje analize so pokazale, da je okoli četrtina vzorcev, ki so jih vzeli v Celju, preobremenjena s kadmijem, svincem in cinkom (vzeli so 126 vzorcev). Ugotavljali so tudi prisotnost še mnogih drugih kovin, vendar le-te niso prekoračevale dovoljenih meja. Najbolj zaskrbljuje predvsem prisotnost kadmija in svinca (največ ju je v središču mesta ter bližnji okolici), saj sta najbolj škodljiva za zdravje ljudi in živali. Tudi pri teh prvih raziskavah pa so strokovnjaki naleteli na te- žave, na katere pogosto opozarjajo tudi ekologi: na različne normative, ki jih uporabljamo pri nas in v svetu, saj imajo tudi v nekaterih zahodnih državah zelo različna merila o dopustnosti raznih elementov v zemlji in hrani. Zazdaj so pripravili le prvi del raziskave, ki jo je naročil celjski izvršni svet (tudi po zaslugi celjskega društva za varstvo okolja, ki je posredovalo prve podatke o onesnaženosti zemlje). Za občane pa je morda še pomembnejši drugi del, ki naj bi ga strokovnjaki pripravili do prihodnjega maja (morda že do marca): ta naj bi namreč dal odgovor na zelo pogosto zastavljeno vprašanje, katere rastline lahko ljudje na posameznih območjih gojijo in uporabljajo. Prav poročila o zastrupljenih rastlinah na posameznih delih Celja so obdane izredno razburila — še bolj pa nekatere govorice o tem, da poročila niso točna in da povzročajo le zmedo. Zato zdaj čakajo besede ustreznih strokovnjakov naših najbolj priznanih ustanov. Dejstvo namreč je, da različne rastline zelo različno sprejemajo težke kovine: zelo močno na primer solata, špinača in korenje, zelo malo pa fižol, grah, paradižnik, paprika. Že do izdelave tega drugega dela pa bodo lahko posamezniki dobili nekaj usmeritev na celjskem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, kjer bo take usmeritve izdelala posebna komisija na osnovi tematske karte onesnaženosti zemljišč celjske občine. V Celju so se torej prvi v Sloveniji lotili te problematike na konkreten način, ki bo v korist občanov. Ob tem tudi predstavniki republike poudarjajo, da bi morali podobne aktivnosti izvesti tudi drugod; gotovo najprej tam, kjer imajo tudi močna onesnaževanja, ki gotovo vplivajo tudi na stanje zemlje — s tem pa tudi na zdravost ali strupenost rastlinja. (-fk) Nihče nas ne bo spri »Celjski Izletnik je v Titovem Velenju kupi! avtobusno postajo, sploh pa nič ne poskrbi, kako so okoli nje na raznih koncih parkirani avtobusi. To je nevzdržno,« sem slišal zadnjič pritožbo nekega Velenjčana. Seveda premalo poznam stvari o nakupu postaje, da bi mu lahko oporekal, iz govora pa sem slišal nek čuden nestrpen podton. Kot tedaj, ko Ve-lenjčani razpravljajo o lokaciji za Nivo ali cestno podjetje, ker imata tudi ti dve organizaciji nek celjski prizvok. Na v,se to sem se spomnil te dni, ko pri nas eni druge spet na moč kritizirajo. pa hkrati pravijo, da nas ne bo nihče spri. Nekateri namreč tudi na tem malem prostoru vidijo vedno kaj takega, česar sploh ni. Ko je velenjska Era odprla v Celju novo diskontno prodajalno, pa jo je kmalu zatem odprl tudi Merx, so taki govorili o nagajanju, pa čeprav je vsem jasno, da je šlo le za navadno trgovanje s sodobno konkurenčno usmeritvijo ter bojem za trg. Takim, ki ni do povezovanja. pride prav tudi to, da Velenjčani niso podpisali pogodbe. ki bi v Celju ohranila oddelek Vekša, pa čeprav je vsem ostalim jasno, da so Velenjčani želeli le, da se ta stvar uredi sistemsko — kot se pač morajo urejati stvari v urejeni družbi. Spet eni v šaleškem koncu kri- vijo celjski zdravstveni center, da si hoče zadržati prostore v Ravnah nad Šoštanjem, oziroma jih prodati, ne pa dati — pa čeprav ležijo pri njih in iz njih izhajajo; in nočejo priznati, da je treba pač delati po načelu čisti računi, dobri prijatelji. Tudi v povezovalni vlogi organizacije Avto-Celje. ki v Titovem Velenju gradi svoje prostore vsi ne vidijo nečesa dobrega, »separatistične« težnje pa zaznavajo posamezniki tudi v tem. da hočejo v Titovem Velenju sami urediti tehnične preglede vozil. Le zakaj? sprašujejo, ko pa hi se lahko še naprej vozili v Celje. Največji kamen spotike pa je to, da nekateri hočejo, da bi Celjani plesali tako, kot hočejo Velenjčani. Ampak to se res dogaja. Ne le celjske maturante, ampak še vse druge mlade in stare v plesni šoli Golovec uči plesne korake Velenjčanka Verena Šu-lek. Si lahko mislite?! Ob tem pa imajo v Celju vrsto »priznanih« plesnih strokovnjakov. To, da se zadnji čas vsi ti bolj ukvarjajo s samim sabo kot s plesalci, za-molčujejo. Toda problem je še hujši: medtem ko »posamezniki« na ta problem velenjskega učenja opozarjajo, se ljubitelji plesa vse bolj podajajo v roke Velenjčanke. Kaj hočemo: tudi na tem našem malem območju je toliko malih in navideznih sporov, da lahko tudi upravičeno rečemo, da nas ne bo nihče res spri! (frk) od tu in tam Podčetrtek: Bogatejša ponudba Če bodo uspeli pogovori, potem bo turistična ponudba Podčetrtka oziroma Spominskega parka Trebče kmalu še bogatejša. Grad in samostan Olimje obnavljajo že nekaj časa ter ga postopoma oživljajo z raznimi razstavami, zdaj pa bi del tega radi tudi resnično oživeli. Ponovno naj bi namreč začela delati lekarna, ki je ena najstarejših v Evropi. Predstavniki parka so se že mudili v samostanju pri Karlov-cu, kjer prebivajo pavlinci, to je 7 red, katerih pripadniki so bili nekdaj tudi v Olimju. Če bodo pogovori uspeli, naj bi menihi tu pripravljali domača zdravila, predvsem čaje. Žalec: Gorjupovi dnevi Letošnji Gorjupovi dnevi — zdaj že tradicionalna oblika izobraževanja in srečevanja slovenskih novinarjev (in tudi drugih) — bodo letos v Žalcu. Ta srečanja že nekaj let niso zanimiva le za novinarje, ampak tudi za vse ostale, saj se jih vsako leto udeležijo tudi mnogi najvišji predstav- niki republike in zveze. Za letos pričakujejo v Žalcu tudi obisk dr. Janeza Drnovška in Anteja Markoviča. Priprava tega novinarskega srečanja na našem območju je seveda tudi pomembna za celjski aktiv društva novinarjev, ki se bo moral kot domačin še posebej potruditi za dobro pripravo izobraževalnih dni. V Žalcu pa so že tudi imenovali poseben organizacijski odbor. Slovenske Konjice: Pestro praznovanje V spomin na uspešno izvedeno akcijo borcev v Boharini nad Zrečami slavijo Konjičani 12. oktobra svoj občinski praznik — letos bo osrednje slavje v Zrečah, saj bodo tu hkrati proslavili 70-letnico delovne organizacije Unior. V Zrečah pa si bodo udeleženci slavja lahko tudi ogledali gradnjo novih term, ki gredo proti koncu. Ta objekt je še posebno pomemben, saj je prvi sad združevanja denarja konjiškega gospodarstva v turizem. Novost bodo prikazali ob prazniku tudi v drugi največji organizaciji v občini Slovenske Konjice: v Konusu bodo prikazali novo proizvodnjo tankih plošč, pa tudi naprave za predčiščenje odpadnih voda, kar je pomembna ekološka naložba. I S i Črnogorskim mitingom ob rob (-fk) n Sram me je in prizadet sem, ker skozi to težko ekonomsko krizo spoznavam, v kakšni državi živim in med kakšnimi ljudmi. Sram me je in boli me. ker 45 let po svobodi, po nenehnem, očitno močno prisiljenem priseganju na bratstvo in enotnost sedaj razjarjene množice (pismene, polpi-smene in nepismene), a vse do »potankosti seznanjene« z mojimi (našimi) delikti, skupaj s svojimi usmerjevalci terjajo mojo (našo) glavo. Krvoločno, primitivno, ponižujoče! In to v 20. stoletju, v času, ko se svet okoli nas združuje in zbližuje. Umen svet seveda! Moji »bratje« — (toda ti pač niso moji bratje) pa vpijejo o naši (moji) veleizdaji, rožljajo z orožjem, obljubljajo pokol. V imenu enovite in celovite Jugoslavije — Slovenci očitno nismo važni, važno je ozemlje; v imenu nekega humanega socializma — bog vedi, kaj vse bi se dogajalo v »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12.000 dinarjev. Mesečna naročnina 46.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 130.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 225.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: CGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. nehumanem; v imenu neke anti-birokratske revolucije — pospraviš slabe in drugače misleče, odstaviš uspešne, nato pa s parolami o zunanjih in notranjih sovražnikih vladaš vse bolj lačni množici. V tej državi mi nekdo (nekateri) javno grozi, da mi je potrebno odvzeti svobodo, me označiti za veleizdajalca. me pokončati. Zakon linča so v svetu odpravili, ko so uveljavili pravne temelje. Kje smo torej mi? Sicer pa. kakšna je ta država, ta moja domovina, v kateri se na argumente odgovarja s političnimi pamfleti in diskvalifikacija- mi. ki so priročni, ker ne terjajo miselnih naporov in še uspešno podžigajo strasti? Kakšna je država v kateri nas ekonomskega poslovanja učijo tisti, ki so gospodarsko najbolj zabredli, političnega obnašanja pa tisti, ki so uverjeni, da se nasprotja usklajujejo z gorjačo ? Vse bolj je tole podobno rokovnjaški druščini in če ne bodo tisti, ki znajo, vedo in razumejo ustavili ho —- ruk revolucije bo račun, ki ga bomo plačali ob koncu našega političnega naslajanja obremenjeval še prihodnji rod. Boris Zakošek I I [ I ■Emona ekspres Konklave Če so se veljaki slovenske demokratične zveze že vrnili iz ilegale in okoliških gozdov, potem bodo lahko sodelovali na naslednjih volitvah, če se niso, pa seveda ne. Kaže namreč, da so jo še pred sprejemom slovenskih ustavnih dopolnil popihali na varno, kar so na dan velikega zasedanja zveznega cekaja javno obelodanili. Pri tem seveda niso bili egoisti, ker so k takšnemu ravnanju pozvali tudi vse druge liderje in zagrete aktiviste slovenskega strankarstva. V mislih verjetno niso imeli Kučana in ostalih slovenskih članov zveznega partijskega trupla, kar je še nekam razumeti, ker vendarle gre za komuniste; ampak, da so poignorirali naše skupščinske delegate, je pa malo kruta. Vidite, tako je z našim stran-karstvom: najprej kriči, da ga oblast zatira, da ga ne mara, da mu meče polena pod noge, da ga minira (kar je vse res, ker se pač še nobena oblast v zgodovini ni kar tako predala, ko je kdo rekel — zdaj bomo pa mi vladali), potem pa ob prvi stiski — ki je poleg vsega še vse-narodna — hoče kar v gozdove in votline, če mu že čez mejo ne bi uspelo. Hvala bogu, pozivu ni nihče nasedel, nekateri v moji ljubljanski okolici so bili pa kar malo razočarani, ker so v njem videli zgodovinsko priložnost, da se nekaterih rešijo. Kot smo se 41. rešili kralja Petra, ki je s premoženjem sedel v letalo in potem iz Londona kričal, kako se je treba boriti do zadnje kaplje krvi. Da bi seveda ta naš prvoborec potem prišel nazaj na čisto in bi spet vladal. Še pomembnejši dogodki so nastopili, ko so se opozicija, alternativa in uradna (vladajoča) stran pričeli ljubezensko sestajati na tako imenovani okrogli mizi, da bi se zmenili, kako bodo volili prihodnjo pomlad, če se že to ne da povedati, kdo bo zmagal. Mimogrede: nihče pa spet ne vpraša ljudstva, kaj si želi, če si v teh hudih časih sploh česa takšnega želi. Ampak, napredek je že v tem, da o naših željah ne bo odločala samo ena stranka, ampak jih bo kar lep paket. Sicer pa, če želite zvedeti kaj več, kako bi zgle-dalo, če bi zmagala opozicija na slovenskem, potem nujno kupite današnjo številko Pavli-hovega Dnevnika. Po moje boste naslednje volitve abstinira-li... No, ampak okrogla miza je bila posrečena zadevščina: najprej se prisotni niso mogli zmeniti, kdo lahko tam sploh sedi, ker je partijec Peter Bekeš rekel, da vsi pač tjakaj ne sodijo in je dokazal, da je demokratično še malo omejen. Poleg tega pa se je na prvi seji moral kar nekajkrat posvetovati s svojo bazo, kar pomeni, da je po telefonu klical vse slovenske komuniste in jih povprašal za mnenje. Ker pa je naša telefonija tako-tako, je za vsak primer klical samo svojo osnovno bazo na Tomšičevi 5. In je opozicija skoraj znorela, ker je tako zavlačeval in so morali sejo prestaviti na naslednji dan. Se pred tem pa so morali izvoliti vodstvo okrogle mize in je bil izvoljen Jožek Smole za predsednika, Ivan Oman za drugega podpredsednika, Igor Bavčar pa je odletel, ker je proti njemu glasovala partija v podobi Bekeša. Ta je to pojasnil s tem, da je Bavčar bivši (partije Piše: VINKO VASLE namreč), nakar je pozelenel, ko je zvedel za podatek, da sta skoraj dve tretjini udeležencev okrogle mize bivših. Naslednjega dne je iz partijske baze prišlo sporočilo, da so lahko udeleženci okrogle mize vsi, ki jih to zanima. Kar je posledica grožnje mladinca Gregorja Go-lobiča, ki je dan preje Bekešu zagrozil, da se lahko okrogla miza konstituira tudi brez partije. Potem so se le lotili bistvene stvari, namreč 36. amandmaja k slovenski ustavi in so se uspeli zmeniti, da naj bi zgle-dal tako, da ne bi forsiral nobenega načina volitev (jih je namreč več seveda) in da bo podrobnosti določal volilni zakon. Toda, ko smo zdaj svobodni in suvereni Slovenci bili prisrčno veseli, da je v skupščini okrog nove ustave šlo vse gladko, je bilo gladko pozabljeno, da najbolj bistvenega — volilnega — amandmaja nimamo tako natančnega, da bi lahko rekli, ali bomo volili tudi svobodno in suvereno, ali pa nas bo znova kdo nategoval. Zaradi tega se je celo razglasitev spremenjene ustave zavlekla za tri ure, ker je ustavna komisija po zaslugi opozicije tako dolgo sejala, da se je bilo bati, da bo Momir Bulatovič, novokompo-nirani črnogorski lider s svojimi somišljeniki prej v Ljubljani, kot pa bomo dobili novo ustavo. Na srečo, je rekel dober poznavalec tamkajšnjih razmer, nimajo dovolj denarja za bencin, mi pa za kaj takšnega tokrat za spremembo ne bomo segli v svoje žepe, je še rekel in si ga je vrli Krste Bjelič (pisec pravljic o Slovencih za beograjske medije) dobro ogledal ter zabeležil, mene pa vprašal, če sem po poklicu Slovenec, ko sem v sobi za novinarje slovenske skupščine gledal prenos o jeznih titograjčanih in mi je namesto na jok šlo na smeh. V čisti cirilici sem mu odvrnil, da sem dopisnik moskovske Pravde in je človek postal prijazen, kajti njih in nas je menda kar 200 milijonov in še nekaj. Torej, iz vsega skupaj je jasno, da bodo spomladi volitve, ampak prej bo še nekaj okroglih miz in ne vem, če bo tista v Smoletovi široki fronti vzdržala vse hudo, kar jo še čaka. Že zadnjič so nekateri tako tolkli po njej, da se je Smole za glavo držal, ker mu opozicija zdaj že lastnino uničuje. Nas, občane in državljane pa spravljajo v jezo in bes, ker se ne znajo zmeniti. Jaz predlagam konklave (način, kako se voli papeža): zapreti jih je treba v ljubljanski grad brez kruha in vode in jih pustiti tam tako dolgo, da se vse dogovorijo, če se ne, si bodo pa sami krivi ... Občinski odbor Rdečega križa Slovenije Velenje s svojimi komisijami pošilja odprto pismo prosvetnim, zdravstvenim in drugim odgovornim delavcem ter samoupravnim organom s področja izobraževanja in zdravstva, drugim družbenim organizacijam in staršem, da razbremenimo učence težkega prenašanja bremen — šolskih torb — na poti v šolo in domov. Varujmo zdravje, da bo raste/ zdrav in delovni rod Že nekaj let smo vsaki dan priče obremenjevanju šolske ..mladine. Mnoge, ki pogosto srečujemo potujoče torbe na šolskem drobižu, moti, da nihče od poklicanih ničesar ne stori za njihovo razbremenitev. Tako stanje nas mora skrbeti, saj imamo toliko povedati in veliko je napisanega o skrbi za mladino, za zdravje, za zadostno in ustrezno prehrano, o primernih življenjskih pogojih in še in še. Res je, da so iz dneva v dan teže izvedljive mnoge materialne potrebe. Res je, da so zelo obremenjeni učenci nižjih razredov, ki hodijo k nam — k vam —- v vaš razred ali v vašo oskrbo. Vsi veliko slišimo o obsojanju stanja in početja, pa vendar... Vabimo, da razrednik vsaki dan pove, kaj in ko.iko mora učenec v resnici naslednji dan prinesti k pouku. Rezultate seveda mora preverjati. Starši pa morajo doma skrbeti, da bo otrok resnično vzel le to, kar potrebuje. In še nekaj. Za nami je teden boja proti kajenju. Veliko poskušamo doseči s predavanji, s predvajanimi filmi in z raznimi opozorili. Rezultati so minimalni. Zaskrbljujoče je, da je zelo veliko odraščajoče mladine, ki kadi — tudi navsezgodaj na poti v šolo — verjetno včasih tudi namesto zajtrka. Vsi, prav vsi imamo na tem področju obilo dela! Varujmo zdravje, da bo rastel zdrav in delaven rod! Predsednik Stane Žula 5. oktobra 1989 PRAZNIČNI POGOVOR naš čas stran 3 Praznični pogovor z mag. Dragom Šulekom. predsednikom skupščine občine Velenje Le kakovost nam odpira pot Življenje je polno različnih prelomnic in ena takšnih je za občino tudi občinski praznik. To je trenutek, ko se ozremo po prehojeni poti, ko ugotavljamo, kaj nam je s skupnimi močmi uspelo uresničiti in kaj smo še naprej pustili na stranskem tiru. To pa je tudi trenutek, ko se zavemo, da pripadamo veliki družini Ve-lenjčanov. Blizu 43.500 nas je, raznolikih, a vendar enotnih. Z vseh vetrov smo nametani, pogosto kar Jugoslavija v malem imenovani. Pa nas pri uresničevanju skupnih ciljev naša različnost nič ne moti, saj je naš skupni moto: lepši jutri! Praznični pogovor s predsednikom občinske skupščine magistrom Dragom Šulekom pa smo seveda začeli s sedanjim družbenopolitičnim trenutkom. DRAGO ŠULEK: »Le tošnji občinski praznik praznujemo v razmerah, ki nas navdajajo z zadovoljstvom, saj smo državljani Slovenije s sprejetjem dopolnil k slovenski ustavi spet povsem enotni, združeni. Ob tem nas sicer begajo reakcije iz drugih republik, ki se lahko odrazijo zaradi bojkota naših izdelkov tudi v gospodarstvu. In, če ustavne amandmaje in ustavni zakon apliciramo na občino, smo zadovoljni. Uresničili bomo lahko marsikaj, kar smo načrtovali, pa nam je zakonodaja preprečevala. Sem seveda sodi racionalizacija sistema odločanja, ukinitev samoupravnih interesnih skupnosti. V tem trenutku bi sicer težko ocenil, kaj nam bo prinesla združitev strokovnih služb sisov z občinskimi upravnimi organi. Računati moramo na različne pasti, predvsem pa paziti, da ne bomo prešli v drugo skrajnost, popolno centralizacijo, tako z vidika republiških kot občinskih odločitev. Treba je najti način, da bomo ohranili udeležbo občanov v odločanju na vseh tistih področjih, ki so pomembna za življenje in delo.« Nacionalna vprašanja so v Jugoslaviji vse bolj zaostrena. Velenjčani, sestavljeni iz vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, pa živimo složno. Tudi zadnja nesoglasja enotnosti niso omajala. DRAGO ŠIJLEK: »Za me so osnovni problemi ekonomski, nacionalni so nepotrebni in napihnjeni. Naša občina je dokaz za to. Tukaj ljudje relativno dobro živijo in ni nobenih razlik od kod si prišel. Vsi imamo enake možnosti, pa če smo sem prišli iz drugih krajev Slovenije ali Jugoslavije, pravih domačinov pa je tako najmanj. Tu resnično ni nobenih razlik, res pa je, da se najde kdo, ki živi slabše, saj sama naselitev ne zagotavlja zaposlitve. Poleg tega pa smo se dogovorili, da dodatnega priseljevanja ne bomo več podpirali. Nimamo namreč niti prostora niti ekonomskih možnosti. Naš cilj je, sedaj da zagotovimo lepšo prihodnost vsem, ki smo tukaj. To pa seveda ne pomeni popolnega zapiranja občine. Za znanje bo ta še vedno na široko odprta.« Velenjčani smo bili navajeni skokovitega razvoja in velikih delovnih uspehov ob občinskih praznikih. Se lahko tudi tokrat s čim pohvalimo? DRAGO ŠULEK: »Takš nih pridobitev kot smo jih bili vajeni v preteklosti v tem mandatnem obdobju sicer ne beležimo, vseeno pa smo lahko zadovoljni. Mnogo smo dosegli na področju razvoja po posameznih organizaci jah združenega- dela. Gre za celo vrsto drobnih premikov, drobnih investicij v posodobitev proizvodnje, ki ima za cilj večjo produktivnost, stabil nejšo kvaliteto in hkrati hu-manizacijo dela z odpravo najtežjih delovnih mest. Tako je v Gorenju, energetiki in drugih podjetjih. Zadovoljni smo lahko, saj že opažamo, da se tisto, kar smo si zastavili v programu Q udejanja, da smo ga sprejeli za svojega in za svojo razvojno pot opredelili kvaliteto. Ta ima absolutno prednost pred kvantiteto. Ko smo si ta program zastavili, smo se zavedali, da nas čaka težka pot, saj je boj za kakovost izjemno dolgotrajen. Doseže se namreč šele takrat, ko so vsi udeleženci procesa v sebi, svoji notranjosti prepričani, da jo želijo doseči, da se zavedajo kaj je in da vedo tudi kakšen je njihov delež pri njenem zagotavljanju. Ne morem torej reči, da smo kakovost v občini že dosegli, z gotovostjo pa lahko trdim, da smo na poti njene uveljavitve.« Omenili ste drobne naložbe, izboljšanje organizacije dela, pa je še kaj konkretnega, kar dokazuje vašo trditev? DRAGO ŠULEK: »Z zmanjšanjem števila delavcev in z začetnim prestrukturiranjem proizvodnje ter ob ustavitvi zaposlovanja novih nekvalificiranih delavcev, smo uspeli povečati proizvodnjo. To seveda pomeni, da je v zadnjem obdobju naša produktivnost močno narasla, ob tem pa dosegamo tudi realno rast osebnih dohodkov.« Ko govorimo o dosežkih, nikakor ne smemo mimo ekoloških vprašanj. V občini smo si zastavili odločen pro- gram in jasen program. Ga uresničujemo? DRAGO ŠULEK: »Izgradnja centralne čistilne naprave komunalnih odplak teče sicer z zastoji, vendar vseeno uspešno. TEŠ je tudi pred investicijo izgradnje čistilne naprave dimnih plinov. Tu gre seveda za ogromna sredstva in med izgradnjo moramo računati na nove prepreke, zadržke, preverjanja, ven- na tuje trge zaradi zmanjšanja povpraševanja po njihovih izdelkih doma. Uspeli so in s tem tudi dokazali svojo kvaliteto. Ravno ob občinskem prazniku bodo javnosti predstavili svoj program Internacionalizacije Gorenja. To je program, ki so ga izdelali v sodelovanju s tujimi firmami in strokovnjaki, predstavlja pa celovito razvojno vizijo Gorenja kot sodobne sveto- dar smo odločeni s svojo zahtevo, da morajo te čistilne naprave leta 1993 delovati. Vztrajali pa bomo tudi pri vseh prehodnih rešitvah, ki so opredeljene v investicijskem programu. Kaj pa naši gospodarski rezultati^ DRAGO ŠULEK: »Največji problem je trenutno rudnik, kjer so se dobro odzvali na nove gospodarske razmere, znatno zmanjšali število zaposlenih v rudarski proizvodnji, povečali produktivnost ter sprejeli še druge ukrepe, vendar jim je pomanjkanje lastnih sredstev ob hkratnem uveljavljanju realne vrednosti denarja, povzročilo tolikšne finančne probleme kot jih v povojnem času še niso imeli. Prisiljeni so najemati drage kredite in grozijo celo s stečajem. Seveda ne v takšni obliki, da rudnika ne bi bilo več, ampak, da bi se stvari razčistile. Takšna odločitev pa bi imela v občini, kjer predstavlja rudnik tretino družbenega proizvoda, izjemno težke posledice. Tega se bojimo in upamo, da se bodo stvari razrešile v blažji obliki. Tako pričakujemo tudi zaradi optimizma rudarjev, ki so prepričani, da bodo z dobrim delom premagali vse težave. Ob uspehih Gorenja se lahko veselimo. V tem okolju so se morali v letošnjem letu, preko vseh planskih usmeritev, še bolj usmeriti vne firme, ki mora preživeti tudi v najbolj krutih in zahtevnih ekonomskih pogojih.« Ustavimo se za hip še ob družbenih dejavnostih, ki so trenutno v silno težkem položaju! DRAGO ŠULEK: »Res je. Problem je tu še toliko večji, ker prihaja do vedno globjih nesoglasij v uravnavanju odnosov z gospodarstvom in izvajalci teh dejavnosti. Razmere so se še posebej zaostrile ob predlaganem povišanju prispevnih stopenj, ki bi bile v primerjavi z drugimi slovenskimi okolji še vedno relativno nizke, kar pa za predstavnike gospodarstva ni zadosten argument. Terjajo vedno nove odgovore, ko pa jih dobijo postavljajo nova vprašanja. Ne verjamejo, da je prišlo do tolikšnega izpada pri izbiranju teh sredstev. Pri tem pozabljajo, da je večina ozdov v letošnjem letu izkoristila možnost kasnejše poravnave prispevkov. Pozabljajo tudi, da smo se za določene programe dogovorili in da so ti zaradi še vedno naraščajočega števila prebivalstva, obsežnejši. Ob tem pa mislim, da so tudi izvajalci teh programov naredili premalo. Predvsem bi morali jasno povedati, če se da še kaj racionalizirati. Tako pa niti tega, kar je že bilo narejenega, ne povedo dovolj na glas. Naprimer: v celoti smo ukinili celodnevno osnovno šolo, ki smo je imeli že okoli 40 odstotkov, bila pa je 35 odstotkov dražja. Takšnih primerov je verjetno še več. Moram reči, da so mene osebno prepričali, da je treba prispevne stopnje dvigniti. Bojim se namreč, da bi z ohranitvijo sedanjih prispevnih stopenj ob nespremenjenih programih, povzročili tolikšne izpade sredstev, da bi jih tudi dolgoročno težko sanirali. Ob vsem tem je zastavil sindikat akcijo za ukinitev participacije. Po moje bo to povzročilo nepotrebne dodatne težave. Pomeni namreč za približno 0,25 odstotkov višjo prispevno stopnjo (dodatno k že predlaganemu povišanju), hkrati pa bi izničili tudi nekatere vzgojne učinke, ki jih je participacija nedvomno že imela.« O vsaki posamezni dejavnosti bi lahko veliko povedali. Pa se ustavimo tokrat pri vrhunskem športu, okoli katerega je bilo v zadnjem obdobju veliko dilem. Kakšno je vaše mnenje? DRAGO ŠULEK: »Vese limo se vsakega športnega uspeha in tudi tega, da se je poleg ženske rokometne ekipe uvrstila v drugo ligo še moška, smo bili veseli. Vendar pa je pokrivanje dveh takšnih množičnih športov, poleg tistih, ki smo jih opredelili kot prioriteto, ogromen zalogaj. Finančne obveznosti so velike in preživela bo pač tista ekipa, ki bo znala zainteresirati sponzorje, da bodo krili njihove stroške. Z vidika in sicer zato, ker vključuje izjemno veliko deklet, ki se drugače s športom ne bi ubadala. Torej je relativno visoka cena za to dejavnost upravičena. Z vidika našega kraja pa dajem prednost individualnim vrhunskim športom. Dejstvo je namreč, da odhajajo mladi na študij v vrhuncu svojih moči, njihov odhod pa je pri koletivnih športih moteč. Vsekakor je nujno, da telesna kultura preveri ali so dogovorjene prioritete prave, ali je denar v ta namen res racionalno izkoriščen. Množičnosti so doslej učinkovito namenjali veliko sredstev in za te lahko rečem, da so bila dobro naložena.« Tole bo zadnji občinski praznik v tem mandatnem obdobju, torej je čas za nekakšen obračun. DRAGO ŠULEK: »Ob koncu mandata bomo potegnili na dan svoje programske obljube. Ob preverjanju v kolikšni meri smo jih uresničili, bomo skušali na- rediti politično pa tudi strokovno doto, ki jo bomo prenesli na novo strukturo funkcionarjev. Doslej se je namreč rado pozabljalo, kaj je bilo narejenega v prejšnjem mandatnem obdobju. Seveda ne mislimo zanamcem vsiljevati svojih mnenj, ampak pokazati do kam smo prišli. Do pomembnih spoznanj smo na primer prišli na področju rabe prostora, kjer je spoznavanje problematike izjemno zahtevno in le stežka smo začeli uveljavljati usmeritev po celovitih rešitvah. Tu so namreč močno prisotni parcialni interesi. Pri novem konceptu rabe vse bolj dragocenega prostora smo izhajali iz usmeritve, da ga neupravičeno, poceni, ne smemo več troši-ti in da smo si v preteklosti nakopali veliko težav s tem, ko smo skušali kar najceneje graditi, pri tem pa pozabljali na infrastrukturo. Življenje seveda teče in konkretnim rešitvam se ni mogoče odrekati. Vztrajamo na pripravi urbanističnih zasnov somestij Titovega Velenja in Šoštanja s katerim bomo po treh desetletjih znova celovito opredelili razvoj. Prvi primer takšnega novega pristopa pa je nov zazidalni načrt Selo ki je trenutno na velikem prepihu, vendar bomo vztrajali pri strokovnih rešitvah.« Letos je neopazno spolzela mimo nas tridesetletnica našega mesta. DRAGO ŠULEK: »Tega jubileja resnično nismo obeležili. Vsi smo pozabili nanj. To je verjetno zato, ker je bilo Titovo Velenje proglašeno za mesto ob nekem političnem dogodku in tega nikoli nismo čutili kot začetek mesta, kot položitev temeljnega kamna. Vendar pa mislim, da bi veljalo ta datum vtisniti v našo zgodovino, podobno kot bi morali zabeležiti še marsikatero prelomnico v naši bližnji zgodovino in jo tako ohraniti zanamcem.« Pa vaša misel ob prazniku! DRAGO ŠULEK: »Če stitam vsem Velenjčanom in jim želim veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja, sreče. Ob tem pa poudarjam, da se mora sleherni izmed nas nasloniti nase, na svoje sposobnosti, tako bomo tudi vsi skupaj živeli bolje. Nikoli nam nihče ni nič podaril, vse smo morali ustvariti sami. Prav zato smo se slehernega uspeha toliko bolj veselili. Naj bo tudi v prihodnje tako.!« MIRA ZAKOŠEK STANE VOVK W torek start Projekta internacionalizacije Gorenja Pred delavci Gorenja so v tem trenutku tri pomembne nalo- g< ge. Podobno kot že vse druge mesece letošnjega leta si v tovarni nah prizadevajo, da bi kar najbolj dosledno uresničili zahtevne pi proizvodne in izvozne naloge, se pravi, da si prizadevajo delati šc še več in še kvalitetneje. V polnem zamahu so tudi priprave na sprejem planskih doku-m mentov za leto 1990. Sprejeta izhodišča predvidevajo nadaljnjo rast pi produktivnosti, proizvodnje in izvoza. Zavedajo pa se, da bo treba p( povečano proizvodnjo tudi prodati, za kar bo treba še posebej poiskati ti nove tuje trge. Tretja pomembna naloga, ki se jo z vso odločnostjo lotevajo v G Gorenju v tem trenutku, pa je temeljita vsebinska in oblikovna preo-br brazba te sestavljene organizacije. »Želimo ustvariti sodobno, v svet o< odprto samoupravno gospodarsko združbo, ki bo zmožna učinkovito te tekmovati z najuspešnejšimi sorodnimi firmami v svetu, ki bo ustvar- jala visoko stopnjo akumulativnosti in evropsko kakovost življenja v njej zaposlenih ljudi,« poudarja magister Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenja. Znano je, da so se v Gorenju že pred časom odločili, da bodo zasnovali in uresničili Projekt internacionalizacije Gorenja. Sestavni del tega projekta, pravzaprav njegova prva faza, pa je preoblikovanje Gorenja v skladu z določili zakona o podjetjih. V tej zvezi so v Gorenju interdisciplinarno obravnavali tako organizacijske, finančne, pravne, sociološke in druge vidike preobrazbe. Posebej velja naglasiti, da so za Projekt internacionalizacije Gorenja pridobili tujo svetovalno ustanovo, in to predvsem zategadelj, da bi na ta način zagotovili prenos praktičnih izkušenj in uporabnih znanj iz razvitega sveta v Gorenje. Projekt Internacionalizacije Gorenja bo podrobneje predstavljen v torek, 10. oktobra dopoldan v prostorih Glasbene šole v Titovem Velenju. Na predstavitev načrtov za preobrazbo Gorfenja pa so povabili tudi strokovnjake in javne delavce. ' (an) V Izlakah regijska razstava inovacij Razvoj — znanje — podjetništvo V torek, 17. oktobra, bodo v Štorah v tamkajšnjem Kulturnem domu štorskih železarjev, odprli prvo regijsko razstavo o inovacijskih dosežkih pod naslovom RAZVOJ — ZNANJE PODJETNIŠTVO, ki bo odprta do 20. oktobra. Organizatorji obljubljajo tudi zanimive spremljajoče aktivnosti, na katerih bodo sodelovali priznani strokovnjaki z izkušnjami in ciljem oplemenititi znanje v inovacijske dosežke. Organizator te razstave je Koordinacijski odbor za pospeševanje inventivne dejavnosti pri Medobčinskem svetu Zveze sindikatov celjskega območja. fmkp) Velenjska rudarska godba Njeno bogastvo so mladi Sedli smo za mizo pri kapel-niku mag. Ivanu Marinu in na njej opazili novo kaseto s skladbami, ki so jih velenjski godbeniki zaigrali na nedavnem svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem. Vedeli smo, da bo naš pogovor namenjen predvsem temu novemu velikemu uspehu naših godbenikov. Prav je, da še enkrat zapišemo — tudi tretjič so bili na svetovnem prvenstvu zlati. Leta 1978, 81 in 89 bodo zato v kroniki gotovo zapisana med najpomembnejšimi mejniki velenjskih godbenikov. Pred nami na mizi je bil povsem slučajno tudi almanah, izdanem ob enem izmed njih, ob njeni 50-letnici. Odprla se nam je stran, kjer je med drugim pisalo: Rudarska godba Velenje je s svojim delom in nastopi pravzaprav osrednja glasbena skupina v Šaleški dolini, ki daje s svojim nenehnim delovanjem ritem glasbenemu življenju širšega velenjskega področja, glasbenikom rudarjem pa nudi v prostih urah možnost sproščenega umetniškega delovanja. »Čeprav je bilo to zapisano pred 20 leti, ugotovitev še vedno dr- ži,« prida kapelnik. Pa se spet vrnimo k svetovnim prvenstvom. »To so neki mejniki, vso dejavnost usmerjaš nanje. Na to se vse veže.« V zadnjih letih se je orkester zelo pomladil. Njegova velika rast se je začela s pridobitvijo prostorov v glasbeni šoli pred štirimi leti in z nakupom opreme zanj. V vsakem trenutku lahko danes zberemo okrog 100 muzikantov.« Evropa 92 trka na vrata. Eden od porokov za vstop vanjo je kakovost. Za dosego še njene višje ravni pa je treba imeti nenehen stik s svetom, z vrhom. To pa pomeni tudi sodelovanje na svetovnih prvenstvih. Če temu ni tako,... Lep primer so Čehi, ki so včasih zelo prednjačili, sedaj pa so izpadli iz družbe najboljših. »Zato naj ne izzveni čudno, če smo se že ob vrnitvi z letošnjega prvenstva zastavili vprašanje: čez štiri leta spet da ali ne. Za nas je samo en odgovor: da. Tu je vendarle veliko število mladih, to je kapital, ki bo šele začel dajati obresti.« Na Nizozemskem je bilo letos le 21 starih, da smo natančnejši starejših oziroma tistih, ki so že nastopili na predhodnih. »Prav mladost našega orkestra je tista »šansa«, ki jo imamo pred ostalimi slovenskimi orkestri. No, pomembno je seveda tudi, da imamo še ustrezne zahtevane instrumente.« Svetovno prvenstvo bo gotovo tudi v nadaljnjem delu godbe velik izziv. Takšen je tudi Španija. Ta država se ob Nizozemski ponaša z najboljšimi pihalnimi orkestri na svetu. Vsako leto preverjajo njihovi godbeniki kakovost na državnem prvenstvu, vsake štiri leta pa še na odprtem, kjer sodelujejo tudi drugi muzikanti. Kriteriji za nastop na njem so še strožji kot za svetovno prvenstvo. »Že dvakrat so nas povabili, nas tudi letos vprašali, če bomo prišli, pa za zdaj ostaja Španija še vedno le izziv.« Toda, če ponovimo kapelni-kovo misel, se kaže tudi odgovor nanj: Kakovost lahko dosežeš, če imaš v skupini čimveč mladih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Več vaj, več lahko znaš. Izkušnje pridejo z leti, z nastopi?.« Takšno delo je doslej že trikrat pozlatilo velenjski rudarski pihalni orkester. Pozlatil ga bo tudi zlati grb. »Ob vseh še najvišje občinsko priznanje___ Vse nas je presenetilo, da se bomo uvrstili med redke tiste, ki so ga doslej prejeli za svoje delo.« Sicer pa kakorkoli že: godbeniki so ponesli image našega mesta, naše doline v svet. In v glasbenem svetu nas že dolgo ne poznajo le po Slovenskem oktetu, ampak tudi — mislimo, da misel ni pretirana, ampak da drži — po godbenikih. In ta image bo gotovo še rastel, saj — kot pravi Ivan Marin — so mladi njihov osnovni kapital, bogastvo, ki bo dajalo obresti. T. Podgoršek S. Vork Elfrida Ambrožič Franjo Arlič Milan Štimac Njen svet so otroci »Otroci so naše največje bogastvo«, ta za mnoge oguljena fraza je za Elfrido Ambrožič življenjski moto, ki ga je in ga bo vedno nosila v srcu. Njeno željo in voljo pomagati otroku, mu polepšati mladost, so lahko spoznali vsi tisti, ki so želeli pomagati in tisti ki so se pojavili kot ovira na poti uresničevanja njenih pobud. Prepričljiva je bila pri svojih zahtevah, odločna in včasih tudi sitna, saj se ni dala kar zlahka odpraviti. Znala je dokazovati, dogovarjati in tudi uresničiti. »Vedela sem, da delam v imenu otrok, da se borim za njihovo dobro. Vedela sem, da imam prav, zato sem vztrajala pri svojem pa če je bilo treba z glavo skozi zid,« se spominja Elfrida. Včasih so bile to prave bitke. Slejkoprej pa tudi sadovi! Elfrida je namreč vedno znova dokazovala, da se da s trdno voljo, odločnostjo in ljubeznijo do otrok, tudi veliko premakniti. Z otroki se je začela ukvarjati kot učiteljica v povojnih letih. Skušala se je kar najbolj vživeti v njihov svet, se jim približati, jim pomagati. Mnogi so živeli v pomanjkanju, brez staršev,... uči-teljičina toplina jih je lahko osrečila. Spoznala je to in to tudi občutila in bila ob tem sama srečna. Svoj navdih pomagati otroku je lahko še bolj uspešno udejanjila po prihodu v Titovo Velenje. Zaposlila se je na občinski zvezi prijateljev mladine in njen življenjski moto je postal tudi njeno vsakdanje delo. Zdaj se je še bolj poglobila v probleme otrok. Videla je koliko časa prebijejo ob prezaposlenih starših sami. Pripovedovali so ji, da so velikokrat brez toplega obroka, pogovarjala se je z obupanimi materami, ki niso imele varstva za svojega nadobudneža, spoznavala pa je tudi druge stiske. Ob sleherni se je zamislila, tuhtala, se posvetovala z drugimi .. . »Prav ničesar ne bi mogla uresničiti sama. Vedno sem imela ob sebi cel kup ljudi — učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev in drugih, ki so mislili in čutili podobno kot jaz. S skupnimi močmi smo uspeli. Vse kar smo dosegli je naša skupna zasluga, sama tega ne bi zmogla in prejeti priznanje za neko sknpno delo mi je nerodno.« Tako pravi Elfrida, vsi, ki so kdaj delali z njo, pa bi gotovo menili drugače, saj poznajo njen prispevek pri organiziranju varstva otrok v vrtcih in družinah, organizaciji celoletne priprave na šolo, prehrane v šolah, letovanja .. . Vse svoje delo je posvetila Elfrida otrokom, ko pa se je upokojila, tega nikakor ni mogla narediti tudi s svojim življenjskim zanosom. Ostala jim je zvesta, tako doma ob svojih dveh vnukih, kot v predsedstvu občinske zveze prijateljev mladine, vodi pa še odbor za denarne pomoči pri socialnem skrbstvu. »Hudo mi je, ko vidim, da smo v tejle gospodarski krizi najprej začeli zategovati pasove pri otroku. Nobenega opravičila ne sprejmem, ko vidim, da propada veliko tistega, kar smo s težavo uveljavili. Tega nima nihče pravice ukinjati,« je še vedno odločna in prepričana, da je težje nekaj na novo uveljaviti kot obdržati že utečeno. Hudo ji je tudi, ko vidi, koliko ljudi danes dela z otroki, pa za takšno delo nimajo veselja irj volje in potem niso srečni niti oni, niti otroci. »Po moje je resnično srečen tisti, ki ne dela in misli le zase, ampak za širše okolje. Ni večjega zadovoljstva kot opazovati, kako si koga s svojim delom osrečil,« pravi Elfrida Ambrožič, dobitnica srebrnega grba občine Velenje. In kako prav ima. Kar žal mi je, da tega zapisa ne morem obogatiti s številom otrok, ki jih je osrečila. Mira Zakošek Pedagog z veliko začetnico Franjo Arlič, droben in pokončen mož, šolnik z dušo, pa čeprav v mladosti to ni hotel biti, je za največje priznanje vedno jemal tiste, ki niso zapisane: ko so bili sodelavci in učenci z njim zadovoljni. Pa čeprav mu tega tudi povedali niso vedno, so mu pa nakazali. Zato pa bo na nek način vse povedano in nepovedano zajeto v grbu, srebrnem, ki so mu ga za dolgoletno in odgovorno delo v šolstvu ter za prispevek k razvoju osnovnega šolstva namenili Velenjčani. Nikdar ni maral v celofan zavitih besed, raje je imel tiste neposredne in preproste, takšne s katerimi tudi sam govori. Tak je še danes, ko je že dobri dve leti upokojen. »O, pa se še vedno zanimam za njihovo delo,« je rekel, ko mu je po enainštiridesetih letih pedagoškega dela naenkrat, kako razumljivo, potreben mir. »Kljub pokoju sem polno zaposlen,« pravi. Prihodnje leto jih bo imel sedemdeset, pa mu ni videti. Zaposluje ga rekreacija, pa ne športna, ampak tista, ki se pozna v shrambi. Velik vrt ima, ki ga obdeluje in iz učitelja se je prelevil v varuško. Vnuk in vnukinja ga zaposlita. In veliko bere. Pisati o človeku kakršen je Franjo Arlič je ali težko ali zelo preprosto. Ker je ali zelo težko ali pa zelo preprosto izbirati besede s katerimi bi to počel. Tudi zato, ker ga pozna toliko ljudi. Pa vendar — v naše mesto je prišel leta 1954 iz Slovenj Gradca, kjer je učil na nižji gimnaziji. »Tam sem bil srečen, bil sem v razredu, bil sem med učenci. Danes ima ta generacija petdeset let. Pa se še dobimo, vsake toliko časa na obletnici male mature. Vsakič je nepozabno,« se spominja. Podobno kot ve še za vsako uro, ki jo Je že kot ravnatelj šole Gustava Si-liha prebil v razredu, ko je nadomeščal katerega od učiteljev. Mar ni priznanje, če so mu učenci po takšni uri rekli — »pridite še< in si ob tem želeli, da bi še kdo zbolel. Pa čeprav je bil strog. Tudi kot ravnatelj je bil tak. Sovražil je nedelo, lenobo. »Včasih sem koga tudi nahrulil, včasih »Tisto, kar misliš da imaš prav, povej!« sem rekel tudi »preklete babe<, saj veste, da je šola bolj ženski kolektiv, le kje ste se vzele?,« Pa mu teh besed, ki v vsebini niso bile nosile zlobe, ni nobena zamerila. »Že takrat smo se šli čudovito samoupravljanje, o vsem smo se dogovarjali. Če pa se kdaj nismo mogli, pa sem znal tudi udariti po mizi,« je podoživljal delo v šolstvu. In mi >zidal< šole, ki so v občini rastle, mi opisoval nepozabna doživetja, ko je skupaj s sodelavci težko čakal prvih sep- tembrskih dni, da se odpro šolska vrata; se dotaknil zadnjih let, ko je postal direktor VIZ-a, mi na hitro naštel še nekaj priznanj, ki jih je prejel, pa še bolj na hitro nekaj funkcij, ki jih je opravljal. Spominjal seje tistih drobnih radosti, pa tudi grenkih trenutkov, se vračal v čase, ki jih imajo eni za dobre, drugi za slabe, ko je včasih moral >uradovati< kar doma, ko je bilo treba z dekreti pošiljati ljudi na delo, ko so včasih zaradi tega tudi solze tekle ... Zvest pedagoškemu delu je bil vedno, tudi v času, ko je šolnike nosil zanos, ne denar; ko je bilo učiteljsko delo eno najslabše plačanih branž, ko se ni spraševalo koliko se bo dobilo ... »Grb? Ne vem, če sem si ga zaslužil,« je rekel. Pa bi verjela, da o tem res dvomi. Smem zato v imenu vseh, ki ga poznajo, ki jih je učil, s katerimi je delal in sodeloval ta dvom pregnati? Smem s klenimi in jasnimi besedami, kakršne govori on, v vašem imenu namesto čestitk reči — »prmejdun, da ste si ga, Franjo Arlič !< Ker vem, da smem, je dvom odveč! Milena Krstič-Planinc Kje začeti pisati: o njegovi mladosti, ki je zaradi vojne ni bilo kaj prida, njegovem poklicnem delu v zobozdravstvu, kateremu je predan z vsem srcem vse od zaključka študija do dandanašnjih dni? Morda bi bilo še najbolje ostati kar pri dejavnostih na najrazličnejših področjih življenja in dela, 'u jim je namenjal vsako urico prostega časa. Odločili smo se, da bomo ostali pri slednjih. Pa še tega je veliko veliko preveč, če bi hoteli napisati vse. »Sem človek praktik, ki mu neko dobro opravljeno delo pomeni zadovoljstvo. Ne enega in ne drugega od mojega prihoda v občino Velenje pred več kot 23 leti ni bilo malo.« Tako je začel pogovor Milan Štimac iz Titovega Velenja, eden od dobitnikov srebrnega grba občine Velenje ob letošnjem prazniku. Na svečanem sobotnem zasedanju občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ga bo sicer prejel za dolgoletno delo in dosežke v zvezi rezervnih vojaških starešin naše občine, čeprav sam pravi, da je drugje deloval precej bolj kot v tej organizaciji. Ob prevzemu predsedniške dolžnosti v tej si je zastavil nalogo, da bo organizacijo »spravil v legalo«. To mu je tudi uspelo. Njegova prizadevanja pa bi gotovo ne bila tako uspešna, če ne bi ob uresničevanju zadanih ciljev imel ob sebi zagnanih zanesenjakov Napotnika, Slatin-ška, Pozveka in še vrste drugih. »Znali smo v naše vrste vključiti mlade, polne elana, zamisli in idej. Zato pa je občinska organizacija ZRVS danes tako vestna.« To med drugim potrjujejo mnoga priznanja. Po njegovih besedah je prav slednja prva nosilka zlate plakete zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Kakšni so bili začetki delovanja, ni treba posebej omenjati: tekanje in trkanje od vrat do vrat, pi- sanje prošenj za denarno pomoč in še in še. Milanu ni bilo nič težko, saj je vse obveznosti sprejel z veliko mero dobre volje in pripravljenosti. To pa je znal prenesti tudi na druge — na »svoje«, ki danes vestno delajo ne le v ZRVS, ampak tudi na drugih področjih življenja in dela. Naš sogovornik se ni predajal le zvezi rezervnih vojaških starešin. Začetki njegovega družbenopolitičnega delovanja segajo v sindikat. Kar 16 let je bil član njegovega občinskega predsedstva, predsednik komisije za rekreacijo in oddih, član najmnoži-čnejše frontne organizacije v občini. Njegovo ime najdemo med ustanovitelji obrtnega združenja naše občine, med pobudniki Vlaka bratstva in enotnosti, bratenja med občinami Split, Pucarevo, Vrnjačka Banja. Milan je tudi podpisnik listine o preimenovanju našega mladega mesta v Titovo Velenje, leta 1981. »Oče mi je že zelo zgodaj dejal: tisto, kar misliš, da imaš prav, povej. Tega načela sem se držal in doživel več grenkih razočaranj kot pohvalnih besed.« Pa je morda prav zato precej takšnih, ki so na njegov delež pri izgradnji našega mesta, pri pionirskem delu v marsikateri družbenopolitični organizaciji in še marsikje drugje, pozabili. Čeprav ta ni bil skromen. Zaradi bolezni se je Milan Štimac umaknil v ozadje, pa saj v ospredju nikoli ni maral biti. Svoje moči sedaj hrani za zdravje, ki mu ni najbolj naklonjeno. Ko bodo te težave mimo pa bo spet »med svojimi«. Teh pa je povsod veliko. T Pogoršek Bronasti grb občine Velenje prejmeta: karli stropnik za osebni prispevek k razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za zasluge pri ustanavljanju krajevne skupnosti. Karli Stropnik je bil eden izmed najbolj zavzetih pobudnikov pri ustanavljanju krajevne skupnosti Konovo. Z izredno sposobnostjo usklajevanja dela pri organiziranju občanov je vodil razne delovne akcije od izgradnje cest, javne razsvetljave, urejanju kanalizacije, izgradnji vrtca, doma krajanov in toplifi-kacije. Njegova vsesplošna pripravljenost, ustvarjalna moč, bogate izkušnje na področju delovanja krajevne skupnosti, sode-llovanje v vseh pomembnejših akcijah v občini so med drugim odlike, zaradi katerih je bil imenovan za člana izvršnega sveta Sob Velenje, in sicer za področje delovanja krajevnih skupnosti. ženski rokometni klub za 20 let uspešnega delovanja ter za športne dosežke v vseh tekmovalnih kategorijah. V klubu dajejo vsa leta velik poudarek delu s široko bazo mladih. Trenutno v njem redno trenira 158 igralk različnih starosti. Poleg množičnosti dosega tudi kakovost, saj že deset let uspešno tekmuje na zvezni ravni. Med največje uspehe kluba štejemo desetletno tekmovanje v II. zvezni rokometni ligi, uvrstitev med štiri najboljše klube v Jugoslaviji v pokalnem tekmovanju v sezoni 1982/83 ter uvrstitev enkrat na tretje ter enkrat na četrto mesto na mladinskem prvenstvu Jugoslavije. Nagrado 8. oktober prejmeta: muharem bolič, za uspešno strokovno, razvojno in poslovodno delo v delovni organizaciji G1P Vegrad Velenje. Zaposlen je v G l P Vegrad Velenje od I. decembra 1963 leta dalje, naloge direktorja pa opravlja od leta 1982. Vseskozi je bil nosilec razvoja in svežih idej ter uspešen strokovni in poslovodni delavec, ki ima mnogo zaslug za razvoj in poslovanje delovne organizacije, ki je prerastla iz obrtniške proizvodnje v sodobno podjetje. Poleg uspešnega poslovodnega dela je tovariš Bolič tvoren in uspešen sodelavec v organih Splošnega združenja gradbeništva Slovenije. Aktivno pa sodeluje tudi v akcijah in organih svoje krajevne skupnosti. ivan zagožen za dolgoletno in uspešno delo na področju veterinarske dejavnosti in aktivno vodenje veterinarske postaje. Veterinarska postaja je pod vodstvom tovariša Zagožna v zadnjem obdobju dosegla izredne uspehe na preventivnem področju veterinarske dejavnosti. To potrjujejo rezultati, ki jih občina Velenje dosega na področju živinoreje, saj se uvršča, še zlasti pri preventivni dejavnosti, med najuspešnejše v Sloveniji. Organiziranost te dejavnosti, delo in rezultati na tem področju so zagotovo rezultati aktivnega delovanja vodje te veterinarske postaje, ki jo uspešno vodi že od leta 1970 dalje. Nagrado Karla De-stovnika Kajuha prejmejo: stane jeršic za dolgoletno uspešno uvajanje mladih v svet umetnostne fotografije in za umetniško predstavitev občine v fotografiji izven njenih meja. Tovariš Jeršič je dosegel številna prva mesta na republiških in zveznih razstavah fotografij. S svojo umetnostno fotografijo pa je poznan tudi izven meja, saj je sodeloval na razstavah »Foto treh dežel« in na Nizozemskem. planinsko društvo titovo velenje ob 40-letnici uspešnega delovanja. Z 2544 člani predstavlja v občini Velenje najbolj množično društvo. Med 180 društvi v Sloveniji zavzema 5. mesto tako po številu članstva, raznolikosti kot po uspešnosti delovanja. Kar 60 odstotkov članov je mladih, kar potrjuje dejstvo, da v društvu namenjajo prav njim veliko skrbi. Njegovi člani se izobražujejo v planinskih šolah. V okviru osrednjega programa je društvo od leta 1967 organiziralo 330 izletov po domovini in tujini. Z organizacijo trim pohodov poskuša društvo aktivirati mestno prebivalstvo. Delo društev pa se odvija tudi v fotosekciji, markacijski skupini, pri organiziranju izobraževanja članov, negovanju tradicij NOB in udarniškem delu pri obnovi planinskih koč, vodovodov, elektrike in cest. mladinska delovna brigada karla destovnika kajuha iz titovega velenja za dolgoletno uspešno prostovoljno delo na raznih delovnih akcijah širom Jugoslavije. Mladinska delovna brigada Karla Destovnika-Kajuha je prva organizirana in ustanovljena brigada v občini Velenje. Od leta 1976 dalje sodeluje na lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcijah. Na vseh dosedanjih je opravičila svoj nastop, kar dokazujejo tudi tri plakete Veljka Via-hoviča, ki je najvišje brigadirsko priznanje Jugoslavije. Plaketo občine Velenje: tanji petrej za izred-ne uspehe na glasbenem področju, kjer je na slovenskem in jugoslovanskem tekmovanju učencev ter študentov osvojila 1. mesto. Tanja je mlada perspektivna učenka oboe na srednji stopnji glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega v Titovem Velenju ter članica mladinskega pihalnega orkestra in rudarske godbe. V razreševanje težav energetike se bodo vključile tudi temeljne banke Večja je glava, 1 • V • • hujši je glavobol Razloge za današnji položaj energetike in premogovništva je treba iskati v preteklosti, ko se je energetska politika Slovenije s stališča uporabnika kazala sicer kot zelo dobra, ni pa mogla tako zdržati na dolgi rok. Proizvajati zadosti električne energije, ki naj bi zaradi varnosti temeljila na lastni proizvodnji in ta naj bi bila tudi poceni, so bili deli te politike, ki pa v Sloveniji ni mogoča. Rafko Berločnik: »Problema financiranja slovenske energetike ni mogoče razrešiti na eni temeljni banki.« Slovenija ni mogla zagotoviti poceni električne energije. Uresničitev tega principa je bilo možno samo tako, da se je cena zadrževala pod nivojem proizvodnih stroškov. S tem pa so se problemi v elektrogospodarstvu in premogovništvu kopičili. Poceni električna energija je sicer zagotavljala normalno poslovanje ostali industriji, tisti, ki je temeljila na tej porabi, na nek način pa je to pomenilo pretakanje akumulacije iz energetike in premogovništva v druge dele industrije. »Večja kot je glava, hujši je glavobol. Podobno pa je tu, saj je problem dosegel tak obseg, da tudi v republiki v tem trenutku ni dovolj vzvodov, ki bi ga lahko hitro razrešili,« pravi Rafko Berločnik, predsednik poslovodnega odbora kombinata Franc Leskošek-Luka. »Zavedamo se, da je temeljni problem v razrešitvi cene,« pravijo v kombinatu, »ni pa to edino. Nekaj se da narediti tudi z notranjimi ukrepi, vendar samo z njimi ne.« Rešitev vidijo v povečanju prihodkov, ne cen, pravijo. »Dejstvo je namreč, da so cene v zvezni pristojnosti in da je cena, ki je izračunana v Sloveniji višja od poprečja Jugoslavije za približno 30 odstotkov. Vzrok zakaj je tako je v strukturi proizvodnje, v razmerju med hidroenergijo in termoener-gijo. Ta je v Sloveniji v poprečju dražja. Tu je nuklear-ka, tu so premogi, ki imajo jamski kop. Jamski kop pa je dražji od dnevnega kopa,« pravi Rafko Berločnik. Pri tem zadnjem oblikovanju cen, ko je Zvezni izvršni svet v sodelovanju z Jugelom pripravljal nove elemente je izhajal iz poprečja Jugoslavije. »Tu se sedaj srečujeta dva koncepta. Eden, ki izhaja iz tega, da je treba cene prilagoditi pogojem v posamezni republiki in eden, ki pravi, naj bi bila cena enaka za Jugoslavijo in celo za posamezne skupine porabnikov. To pa pomeni, da pri takšnem konceptu Slovenija nima možnosti, da bi poslovala pozitivno,« menijo v kombinatu. Tako je prizadevanje, da bi cena >prišla< v pristojnost republike logična posledica takšnega stališča. Do takrat, dokler ne bo jasno kako, pa se je treba v Sloveniji dogovoriti za naprej. V kombinatu vidijo pravzaprav le dve možnosti : »Ena je ta, da se na kratek rok sprijaznimo s tem, da je pretekla energetska politika v Sloveniji povzročila, da je cena taka kot je, in da se je treba, če se hočemo izogniti izgubam v poslovanju, v Sloveniji dogovoriti, da razliko med priznano ceno ter očiščenimi in dokazanimi stroški pokrijemo z neko vrsto kompenzacije. Druga pa je ta, da se začnemo pogovarjati o tem, kakšna bo prihodnja energetska politika,« razlaga predsednik poslovodnega odbora kombinata. Sicer pa — ni še minilo niti dva meseca od takrat, ko so iz kombinata na slovenski izvršni svet naslovili pismo in v njem terjali razrešitev nemogočega položaja v katerem sta se znašla energetika in premogovništvo. Polletje je v elektrogospodarstvu minilo v znamenju kreditov, predvsem kratkoročnih, ki se merijo že kar s tisoč milijardami dinarjev, najetih v glavnem za gašenje likvidnostnih težav in financiranje zalog premoga, (tudi normalnih, za katere ni obratnih sredstev). Opozorili so na pomanjkanje finančnih sredstev za poslovanje. In v razrešitev tega problema se je sedaj vključil slovenski izvršni svet. _ »Fo našem zelo intenzivnem dokazovanju je spoznal, da problema financiranja slovenske energetike, o tem govorim namerno, ker s preko 30 odstotki sodelujemo v pokrivanju slovenskih potreb, ni mogoče razrešiti na eni temeljni banki. In v nizu pogovorov z izvršnim svetom, tudi zadnjem, ki smo ga imeli skupaj s temeljnimi bankami v slovenskem prostoru, smo se na nek način zmenili, da se temeljne banke vključijo v financiranje zalog premoga. Izvršilni odbor Združene banke (danes teden) je pobudo sprejel in akcija je stekla, tako bomo imeli vsaj za to poslovanje v drugi polovici oktobra na nek način zagotovljena sredstva. Pri tem pa pod >zagotovljena< ne mislim, da nam bodo padla z neba,« pravi Rafko Berločnik. M. Krstič- Planine ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS Kandidacijska lista RK ZSMS Predsedstvo RK ZSMS je na svoji zadnji seji določilo kandidacijsko listo za nadomestne volitve neprofesionalnega člana predsedstva republiške konference ZSMS. Vse lepo in prav, če ... če ne bi liste določevali po dokaj čudnih kriterijih : našega kandidata niso uvrstili na listo iz razloga, ker bi po mnenju dveh občinskih konferenc naše republike kot član Zvieze komunistov delal pod vplivom slednje in naj se odloči »za koga bo delal« — ali za ZSMS ali za ZK. Še bolj čudna polteza pa je uvrstitev kandidatke na listo, za katero sploh ni bilio obrazložitve. Mimogrede: od lanske programsko-volilne konference RK ZSMS še vedno niso izvoljeni vsi neprofesionalni člani. Alii bo četrti kandidat naše občinske konference uspel? Zdravko Golob Statut in kongresni dokumenti Danes (četrtek, 5. oktobra) ob 17. uri se bodo v skupščin-skii dvorani v Titovem Velenju zbrali predsedniki in sekretarji osmovnih organizacij Zveze socialistične mladine iz velenjske običine. Posvet sklicuje Občinska konferenca ZSMS Velenje, na njem pa se bodo mladi seznanili s statutom in kongresnimi dolkumenti. (mkp) Majniška deklaracija Na sedežu Občinske konference ZSMS Velenje lahko vsak dan od 7. do 15. ure (razen, sobote, nedelje) podpišete Majniško deklaracijo. Prejšnji teden so mladi (podpisovali pa je niso le mladi) zbrali preko 300 podpisov. je (mkp) Za pokal Našega časa Komisija za šport pri občinski konferenci ZSMS Velenje tudi letos četrtič zapored organizira tekmovanje v malem nogometu med mladimi iz krajevnih skupnosti za prehodni pokal Naš čas. Rezultati predtekmovanja: Ravne II —Podkraj 3:7, Šalek—Šmartno 3:7, Desni breg I—Gaberke 3:0, Šentilj—Topolšica 2:4. 1/4 finale: Desni breg 1—Cirkovce 5:1, Desni breg II—Topolšica 5:2, Ravne I —Podkraj 8:6, Šmartno— Florjan 7:3. V prvi polfinalni tekmi so Ravne bile boljše od Šmartnega (4:2 in 2:2) v drugem polfinalu; pa je v prvi tekmi bila boljša druga ekipa Desnega brega, katera je premagala prvo ekipo z 7:5 (povratna tekma je bila sredi tega tedna). To soboto bo ob 16. uri na igrišču osnovne šole Gustav Šiliha finale za prehodni pokal Našega časa. Zdravko Golob RLV TES ESO SIPAK APS TISK Rudarsko elektroenergetski kombinat fct Franc Leskošek Luka Titovo Velenje Delavski svet Gorenje Uresničevanje določil zakona o podjetjih V petek, 6. oktobra, bo v Titovem Velenju redna seja delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Osrednja točka dnevnega reda bo obravnava in sprejem programa organiziranja in usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z zakonom o podjetjih. Organiziranje dosedanjih delovnih organizacij in sozda Gorenje skladno z določili zakona o podjetjih mora biti končano, kot je predvideno, do 15. decembra 1989, za uresničitev nalog iz programa pa bodo tako v delovnih organizacijah kot v sozdu Gorenje imenovali posebne skupine. Za realizacijo programa pa so samoupravnim organom odgovorni poslovodni organi. Člani delavskega sveta sozda Gorenje bodo na petkovi seji obravnavali tudi predlog razpisne komisije za imenovanje podpredsednikov poslovodnega odbora Gorenje SOZD za področje marketinga ter za področje plana in ekonomike. (an) Posvetovanje v Topolšici Uporaba mikroprocesorske tehnike v energetiki Pod pokroviteljstvom Republiškega komiteja za energetiko sta pripravila v četrtek, 28. septembra, Zveza društev energeti-kov Slovenije in Gorenje Procesna oprema drugo posvetovanje o uporabi mikroračunalniške tehnike v energetiki. Že skoraj poldrugo desetletje se Zveza^društev energe-tikov Slovenije, kot je bilo povedano na četrtkovem posvetovanju v Topolšici, aktivno in načrtno vključuje v prizadevanja za racionalno prodobivanje, pretvarjanje, transport in porabo energije, posebej še z informiranjem in izobraževanjem svojih članov tudi z novostmi, ki so znane doma in na tujem. Na drugem posvetovanju v uporabi mikroprocesorske tehnike v energetiki v Topolšici je bilo povedano, da izhaja iz izkušenj, ki so si jih pridobili naši strokovnjaki pri iskanju optimalnih rešitev v industrijski energetiki, da daje prav uvajanje mikroprocesorske tehnike v proizvodnjo, tako v merilnih sistemih kot pri vodenju procesov, najboljše rezultate. Pri tem pa ne gre prezreti pomembnega dejstva, da z racionalno porabo energije varujemo tudi okolje! Udeleženci posvetovanja v Topolšici so poslušali razmišljanja o novih spoznanjih o varčevanju energije v industriji, uporabi računalniške tehnike v avtomatskih sistemih upravljanja v energetiki in računalnikih v objektih energetike, uvodoma pa je dr. Stanko Blatnik iz Gorenja Procesna oprema predstavil dosedanja spoznanja v mikroprocesorski tehniki na področju energetike. Predstavniki Gorenja Procesna oprema pa so predstavili možnosti uporabe sistemov iz programa te Gorenjeve delovne organizacije, posebej tudi krmilnika KUP 2000 za uporabljanje visokotlačnega parnega kotla. Govora pa je bilo še o uporabi mikroračunalni-škega nadzornega sistema pri racionalizaciji porabe energije v prehrambeni industriji ter o vodenju energetskih procesov, točneje o izvedbi sistema za vodenje in nadzor proizvodnje in porabe toplotne energije v mariborskem Tamu. Med predavatelji v Topolšici so bili priznani tuji strokovnjaki z univerze v Le-edsu iz Velike Britanije, Centralnega znanstveno raziskovalnega instituta za kompleksno avtomatizacijo iz Moskve in Instituta Akademije znanosti iz Budimpešte, prav tako pa tudi strokovnjaki Gorenja Procesna oprema, 1BE Elektroprojekta Ljubljana, 1NEA — Informacija in vodenje industrijskih procesov Domžale ter Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Predstavniki firme Sa-acke Bremen pa so predstavili mikroračunalniške sisteme za gorilnike. (VŠ) S posvetovanja o uporabi mi kroprocesorske tehnike elektroniki (Foto: H. J.) TOZD POTNIŠKI PROMET — mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter radio taksi TOZD TURISTIČNA AGENCIJA — izleti, potovanja z avtobusi, vlaki, letali, letni oddih, organizacija prireditev, seminarjev, kongresov, prodaja vseh vrst vozovnic, menjava valut, turistične informacije . . . TOZD GOSTINSTVO CELEIA — hotel Celeia, Celjska koča, dom v Logarski dolini, gostišče Kladivar ter bifeji na avtobusnih postajah Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa koristnikom naših uslug! nama Veleblagovnica Titovo Velenje V sodelovanju z Emom iz Celja bo danes, v četrtek, 5. oktobra od 14.30 do 17. ure v veleblagovnici Nama predstavitev novega načina kuhanja v BIO posodi. Pridite, spoznajte prednosti BIO posode za zdrav način prehrane! Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo! Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje tudi kolektiv veleblagovnice Nama. ' .n0 doVgOTOCA« povno oiv \» kak"'"5' vel«* te«U»mo ®> Deta*« d Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo vsem našim strankam, delovnim ljudem in občanom! PRODAJALNA ELEKTROTEHNE Titovo Velenje Prešernova 8 SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon 061/320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna — proizvodnja glasbil in učil — trgovina na debelo, skladiščenje in transport — zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije — trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški ELEKTROTEHNA 1 VEGRAD, TITOVO VELENJE Gradbeno industrijsko podjetje GIP Vegrad iz Titovega Velenja, odlikuje marketinške koncepcije in dinamičen razvoj. Več kot 30 let tradicije pri klasični gradnji vseh vrst objektov visokih gradenj in prestiž na področju prefabriciranih sistemov gradnje objektov, je Vegradu omogočilo partnerstvo z renomiranimi domačimi in tujimi firmami. I I I I Delavci Vegrada na gradbiščih doma in i/ tujini, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje. Veletrgovina GLOBAL Ljubljana Poslovna enota Titovo Velenje Foitova 4 Telefon: 063/853-520, 853-366 telex: 33-876 telafax: 063/855-542 — veletrgovina — kooperacija — posredništvo Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom. zavod za urbanizem velenje Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru! mladinska knjiga n soi o. tozd knjigarne in papirnice ljubljana Knjigarna Papirnica Galerija Biro oprema Titovo Velenje Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom in vas vabimo, da nas obiščete! ^JOOOOfVVaOOflft Krajevna skupnost Desni breg Praznujejo tudi Sostanjcani »Kabelska« slika vse bližja 8. oktober ni le praznik občine Velenje, ampak tudi krajevne skupnosti Šoštanj. Tu, na ta dan, vsako leto počastijo spomin na padle talce, ki jih je okupator po-strelil v tem mestu iz maščevanja zaradi uspelega partizanskega napada na Šoštanj. Tako bodo jutri, ob 12. uri, pripravili komemoraci-jo ob spomeniku padlih talcev, v kulturnem programu pa bodo sodelovali godba Zarja in otroci tamkajšnjih šol, popoldan ob 17. uri pa bo še svečana seja v domu krajanov, na kateri bodo ocenili letošnja prizadevanja ter podelili priznanja nekaterim zaslužnim krajanom. V nedeljo ob 10. uri pa bo na vrtu Kajuhovega doma koncert godbe Zarja in MPZ Svoboda Šoštanj. oboda Šoštanj. UUUUUUOOOOOOC Praznik KS Rečica ob Savinji Slavje z novimi pridobitvami Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji slavijo praznik 6. oktobra. Letos bodo slavili upravičeno, saj bodo bogatejši za številne pridobitve, ki jih bodo namenu izročili v soboto, praznovanje pa sklenili v nedeljo dopoldne. Takrat bodo namreč planinci pripravili pohod po mejah krajevne skupnosti, ob tem pa bodo člani športnega društva Mladost na Rečici organizirali teniški turnir. Najbolj slovesno bo seveda v soboto popoldne. Ob 14. uri bodo v Šentjanžu odprli nov most, uro kasneje na Rečici otroško igrišče in klubske prostore športnega društva Mladost, ob 16. bodo prerezali trak na posodobljenem odseku ceste Trnovec—Gorica in uro kasneje še na odsekih Rečica— Prihova in Rečica—Spodnja Rečica, ob 17.30 bo na vrsti otvoritev javne razsvetljave na Rečici, ob 18. uri pa bo v dvorani prosvetnega doma slavnostna proslava, na kateri bo tudi kaj videti. j.p. Zahvala V krajevni skupnosti Desni breg so doslej zbrali okoli 700 naročnikov kabelsko razdelilnega sistema. V teh inflacijskih časih je bilo še zlasti pomembno, da si z naročilom pohitel, kajti cene so, skladno z rastjo inflacije vsak mesec spreminjali. Najnovejšo, za katero smo povprašali Jožeta Doberška, predsednika gradbenga odbora za izgradnjo tega sistema v Desnem bregu znaša že 4 milijone 280 tisoč dinarjev. »Ta cena bo v veljavi do 15. oktobra. Možno jo je poravnati v štirih zaporednih mesečnih obrokih,« je povedal Dober-šek. Čeprav so z akcijo izgradnje kabelsko — razdelilnega sistema pričeli že v marcu, pa se prvi rezultati teh prizadevanj na terenu kažejo šele od prejšnjega tedna, ko so trase zakoličili, in ko so tisti ta najbolj pridni že začeli kopati. »Odločili smo se in to smo predvideli tudi v investi- cijskem programu, da bomo zemeljska dela opravili pretežno sami in to tudi marsikje že delajo.« Nekateri, pravijo v kraje-' vni skupnosti Desni breg, bodo program s kabelskega sistema lahko spremljali že do Novega leta, zadnji pa se bodo na sistem priključili najkasneje do 3. julija prihodnjega leta, ko bo na slovesen način tudi zaključena akcija. 3. julij je praznik te krajevne skupnosti in dan rudarjev. Jože Doberšek nam je naročil, naj nikar ne pozabimo napisati, da se vsi, ki jih zanima karkoli v zvezi s to gradnjo lahko vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, oglasijo na sedežu krajevne skupnosti Desni breg, na Kersnikovi 1. Vsak dan od 16. do 18. ure je v pisarni zagotovo kdo, ki jim bo lahko dal podrobne informacije. (mkp) Univerza za tretje življenjsko obdobje Začelo se bo četrto šolsko leto Ob naši dvajseti obletnici, pa tudi skozi vseh dvajset let uspešnega dela v korist invalidov občine Velenje, smo bili deležni razumevanja in pomoči mnogih naših članov, veliko delovnih organizacij in mnogih obrtnikov. Ker se zaradi objektivnih razlogov ne moremo vsem osebno zahvaliti, izkoriščamo prijazno možnost objave v Našem času. Vsem darovalcem želimo povedati, da smo njihovo pomoč bogato obrestovali v korist socialno-humanitarne organizacije. Vsem, ki ste nam izkazali pomoč v preteklih dvajsetih letih, se iskreno zahvaljujemo in želimo mnogo zdravja in uspehov! DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE Andragoško društvo je tudi letos pripravilo obsežen in gotovo tudi zanimiv program izobraževalnih oblik za upokojence in druge starejše občane. Vanj so uvrstili vse dosedanje krožke, začrtali pa tudi veliko novih, prijave sprejemajo na Delavski univerzi v Titovem Velenju, lahko pa se enostavno udeležite prvega srečanja in se tam prijavite. Pa poglejmo, kateri krožki se bodo vrstili in kdaj prično z delom. Zgodovinsko etnološki krožek v torek 17. oktobra ob 17.30 v Knjižnici Velenje; Krožek pogovorne angleščine, petek, 13. oktober ob 8. uri na Delavski univerzi Velenje; Krožek pletenja, torek, 10. oktobra ob 17. uri v Domu za varstvo odraslih; Krožka ročnih del, sreda, 11. oktobra ob 17. uri v Domu za varstvo odraslih in ponedeljek, 9. oktobra ob 15.30 v prostorih društva upoko- jencev Šoštanj; Likovno oblikovanje, četrtek, 12. oktobra ob 17. uri v Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda; Plavanje, ponedeljek, 23. oktobra ob 10. uri na velenjskem bazenu; Pogovorna nemščina, sreda, 18. oktobra ob 16. uri v Domu za varstvo odraslih; Začetni tečaj pogovorne angleščine, četrtek, 12. oktobra ob 17. uri na Delavski univerzi; Uvod v igranje bridgea, ponedeljek, 9. oktobra ob 17. uri v prostorih Zveze društev upokojencev Titovo Velenje; Medsebojni odnosi, četrtek, 19. oktobra ob 16. uri na Delavski univerzi; Sporočanje z računalnikom, četrtek, 19. oktobra ob 16. uri na Delavski univerzi; Ljudski plesi, četrtek, 12. oktobra ob 19. uri na osnovni šoli Štirinajste divizije ter Plesna srečanja — čas in kraj delovanja bo objavljen kasneje. (mz) Svetovna energetska kriza V četrtek 28. 9. 89 je bil v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik razgovor s tujimi strokovnjaki o vplivu pridobivanja energije na okolje. Strokovnjaki iz Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze in Madžarske so nam povedali, s kakšnimi energetskimi in ekološkimi problemi se srečujejo v njihovih državah. Svet se je znašel v energetski krizi, njegovi viri energije so ne-obnovljivi in naravi ter človeku škodljivi: Premog močno onesnažuje, uničuje gozdove, vpliva na zdravje ljudi in sprošča v zrak COi ter tako širi nevarnost pregrevanja Zemlje. Svoje slabosti imajo tudi tekoča goriva. Ker ni na vidiku drugačne oblike energije, ki bi jo lahko uporabljala naša vozila, se v državah odločajo, da bi jih uporabljali le za promet. Odnos do jedrske energije pa je v različnih državah različen. V Nemčiji se javnost odločno opredeljuje proti njej, na Madžarskem so se celo Zeleni sprijaznili z njo, saj ta država pošilja rabljeno gorivo v SZ, jedrske elektrarne pa so še »mlade«, zato še ne razmišljajo o problemu jedrskih odpadkov. Nasprotno pa se v Veliki Britaniji že srečujejo s problemi dotrajanih jedrskih elektrarn in ugotavljajo astronomske izdatke za njihovo odstranitev. Po njihovih izkušnjah imajo te elektrarne ogromno skritih oziroma nepredvidenih stroškov. Če strnemo njihove besede še z drugimi razglabljanji iz znanstvenih krogov, se bo energetska kriza še poglabljala. Znanost in tehnika ne napovedujeta skorajšnjih rešitev te krize: Fuzija, ki se je zdela še najbolj obetavna, postavlja pred znanstvenike kup zelo zahtevnih tehničnih problemov, njihova rešitev je tudi astronomsko draga. saj bo poleg drugih problemov ostal problem kopičenja visoko radioaktivnih odpadkov. Uporaba vodika kot goriva za elektrarne ima velike tehnične in varnostne zahteve, zlasti pri njegovem skladiščenju. Premog in nafta pa sta omejeni in neobnovljivi vir energije, ki tudi močno onesnažuje okolje. Sončna energija kot najbolj čista in neskončna možnost za človeka pa je za današnjo obliko energijsko izredno požrešne družbe preskromen energetski vir. Tako še vedno veliko strokovnjakov iz energetike vidi edino energetsko prihodnost v jedrski energiji. Seveda so to pristaši miselnosti, da je treba za človekov razvoj sprejeti tudi določen rizik in se sprijazniti tudi z možnimi žrtvami (strateška miselnost iz vojnih časov — žrtvovanje manjšine za razvoj večine.) To je miselnost sedanjosti, ko peščica ljudi kroji usodo milijardam in jih izpostavlja zastrupljanju, sevanju, pomanjkanju, poneumljanju in bedi nečlovečnosti. Sili jih, da sami sebi kujejo smrt, (na tisoč načinov jo lahko izbirajo). Toda taki miselnosti se odločno upira materinski nagon, ki je bil dolga stoletja izrabljen za rojevanje vojakov, ki jih je potreboval moški tekmovalni duh, sedaj pa bi ga izrabljali znanost in tehnika za rojevanje žrtev svojih eksperimentov. Smo odločno proti takemu razvoju, ki ni sposoben zagotoviti varnosti materinstvu, otrokom, ljudem. Če si drznemo namesto strokovnjakov razmišljati o rešitvah energetske prihodnosti, potem svetujemo: Potrebna bo popolna povezanost sveta. Oceniti bo treba vse svetovne hidroenergetske vire, toda vire brez večjih umetnih posegov v okolje. Stalni energetski vir predstavljajo predvsem reke iz zasneženih področij toplejših predelov sveta (Himalaja, Alpe, Andi ...). Oceniti bi morali tudi količino sončne energije na svetovnih področjih, ki so zaradi ugodnega podnebja najbolj primerna za njeno pridobivanje (puščave). Človekov razvoj se bo moral prilagoditi tem količinam dosegljive in obnovljive energije, če ne bo našel sprejemljivejših idej od jedrske energije (n. pr.: koriščanje atmosferske elektrike). Tako bo potreben dogovor o svetovni razdelitvi človeku potrebne proizvodnje, za kar je potrebna odstranitev svetovnih nemirov in boja za oblast. Potrebna je reorganizacija svetovne družbe. Odpovedati se bo morala vsem vojnam, oboroževanju, kopičenju orožja, saj ta oblika proizvodnje, ki je obrnjena proti človeku, troši eno tretjino energije. Družba se bo tudi morala odločiti za varčnost. Sedanja oblika konkurenčnosti trga (za katerega se sedaj zavzemamo tudi mi) potrebuje velike količine serijske proizvodnje, ki na videz znižuje ceno proizvodu in ustvarja višek na trgu. Kratka življenjska doba premišljeno manj kvalitetnih proizvodov vzpodbuja njihovo stalno obnavljanje, kar tudi zahteva odvečno trošenje energije, in zadovoljuje navzven obrnjeno človekovo usmerjenost v iskanju smisla življenju. Dolga tisočletja prevladujoča človekova potreba »imeti« se bo morala končno spremeniti v potrebo »biti«. (Danes še vedno čovek teži k potrebi »imeti«, imeti materialne dobrine ali imeti znanje, s katerim obvladuje okolico, ljudi ali naravo. Za potrebo »biti« pa mu ne bo več koristila nadvlada nad ljudmi in okoljem. Je to tista popolnost, ki bo tudi osvobodila človeka nasilja nad seboj in naravo?) Zato bo potrebna nagla sprememba miselnosti ljudi in zato tudi potreba po drugačnem odnosu do »neindustrijskih znanostih«, ki so sedaj močno zapostavljene. Za preprečevanje »nadvlade« ene oblike človekovega razvoja nad drugim (sedaj tehničnega nad duhovnim) pa je potrebna raznovrstnost in demokratičnost družbenih odnosov, ki ne dovoljuje prestiža posamezni miselni enosmernosti: ne v znanosti, ne v politiki in ne v ekonomskih odnosih. Af. Šavor Zgornja Savinjska dolina Sodobno cestno omrežje temelj napredka Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje v sedanji sestavi so že na začetku mandata med temeljne smernice svojega dela uvrstili razvoj družbene infrastrukture. Najprej so temeljito ocenili stanje in opredelili potrebe, čemur je sledila vrsta razvojnih, prostorskih in drugih dokumentov, na podlagi tega pa tudi konkretni elaborati, projekti in podobno. Nikakor ne bi mogli reči, da je vse ostalo le na projektih in drugih dokumentih, čeprav prav ti terjajo veliko naporov in sredstev in so jasno predpogoj vsakega dela. Veliko je namreč že otipljivih dokazov za uspešno delo. Sem lahko štejemo kanalizacijski sistem s čistilno napravo, novo PTT centralo v Mozirju, če hitrega širjenja PTT omrežja po vsej dolini ne omenjamo posebej. Med temeljne naloge s področja infrastrukture je izvršni svet zapisal cestno omrežje, ki je ključni problem nadaljnjega razvoja te družbeno-politične skupnosti, k temu pa je seveda treba prišteti še velike napore in dosežke posameznih krajevnih skupnosti pri reševanju cestnih zagat. Seznanimo se torej danes z nekaterimi najpomembnejšimi cestnimi problemi in njihovim reševanjem, ki niso le ideje, so v polnem zagonu uresničevanja, z določenimi problemi seveda. Ljubno—Luče Največji problem v vsej dolini je nedvomno posodobitev ceste Ljubno—Luče. Za vse, ki cesto vsaj enkrat spoznajo, podrobno utemeljevanje ni potrebno. Po naročilu republiške cestne skupnosti so izdelani idejni projekti za vso traso, pripravljajo pa se še idejne rešitve za obvoznici na Ljubnem in v Lučah. Odsek je dolg devet kilometrov, obvoznici skupaj pa okrog 2,5. Trenutna eena potrebnih sredstev za en kilometer ceste je 10 milijard dinarjev. Sem so seveda vštete zahtevne projektne rešitve zaradi izjemno težke trase, s slabo geološko strukturo in ozko sotesko, v kateri je prostora praktično le za Savinjo. Zaradi teh dejstev in zaradi ogromnih sredstev seveda ne moremo pričakovati, da bi to cesto obnovili v enem zamahu, tudi ob veliki pripravljenosti republiške cestne skupnosti bo to možno v naslednjih dveh srednjeročnih obdobjih. Za letos načrtujejo pridobiti vsa potrebna soglasja za že izdelane idejne rešitve, večino jih že imajo, v tem tednu pa se bodo z republiško cestno skupnostjo pogovarjali o takojšnjem pričetku izdelave lokacijske dokumentacije in že glavnih projektov za 2—3 kilometre ceste, da bi lahko z deli pričeli že prihodnje leto. Na mozirskem izvršnem svetu upajo, da bo cesta le uvrščena v plan republiške cestne skupnosti za prihodnje leto in seveda v naslednja planska obdobja. Obvoznica Mozirje Prometni režim v Mozirju je desetletja znana nadloga, v tem trenutku najbliže dokončni rešitvi, o čemer smo pisali v prejšnji številki. Prometni režim v Nazarjah Zelo problematične so cestne razmere v industrijskem središču mozirske občine, se pravi v Nazarjah. Ceste v kraju so bile zgrajene pred desetletji za potrebe bistveno manjšega kraja, predvsem pa bistveno manjše industrije, zato danes v nobenem primeru ne ustrezajo potrebam. Problem je toliko večji, ker so ceste v Nazarjah pa vse do Gornjega grada občinskega pomena, zato mora za vse posege sredstva zagotoviti občina sama. Idejni projekt sodobnega cestnega omrežja v Nazarjah je izdelan in sloni na kakovostno izdelanem zazidalnem načrtu Nazarij že iz leta 1967, ki ga je plačala takratna nazar-ska lesna industrija. V ta projekt sodi letos že zgrajena obnova vhoda v Lesno industrijo Gorenje-Glin, izdelan pa je tudi projekt za prečni odsek iz Zadrečke ceste mimo zdravstvenega doma do vhoda II v lesno industrijo, skupaj s projektom za prepotrebno avtobusno postajo, ki bo stala ob tej cesti. Tovorni promet se je torej že »preselil« iz središča Nazarij, kar se lesne industrije tiče seveda, tovornjaki in ostala vozila iz Zadrečke doline pa naj bi se preusmerili mimo središča kraja ob stanovanjskih blokih na že zgrajeno cesto do dela blokov. S tem bi se središče Nazarij zaprlo za promet. Vse to in še nekaj manjših posegov je trenutno vredno 7 milijard dinarjev, možni investitorji pa so skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje, združevanje sredstev gospodarstva in referendumska sredstva KS Nazarje. Glede na denarne zagate računajo, da bo problem rešen najkasneje v treh letih, po že zgrajenem novem vhodu v lesno industrijo pa bodo še letos pričeli z gradnjo omenjene prečne ceste. Izvršni svet bo že ta teden obravnaval lokacijsko dokumentacijo, po enomesečni javni razpravi naj bi jo potrdila občinska skupščina, njeni upravni organi pa takoj poskrbeli za potrebno dokumentacijo. Zadrečka cesta Cesta med Nazarjami in Gornjim gradom je občinskega pomena, temeljite obnove pa še kako potrebna. Izdelani so glavni projekti za 1,2 kilometra ceste od Dobletine proti Gornjemu gradu, ta odsek pa po trenutni oceni velja 4 milijarde dinarjev. Ker v občini zagotovo ni dovolj denarja za vse posege, se izvršni svet in skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva nagibata k predlogu, da bi letos in prihodnje leto rešili omenjene probleme v Nazarjah, v obdobju 1991—95 pa do Gornjega grada. Pavličevo sedlo Reševanje problema maloobmejnega prehoda na Pavličevem in njegovo preoblikovanje v motorni promet je krepko zašlo v svoje tretje desetletje. Veliko je bilo (ne)predvidenih problemov in ovir na obeh straneh meje, danes pa je zadeva takšna, da je vse odvisno od končnega pristanka republike Avstrije. O tem naj bi razpravljali med 18. in 20. septembrom na zasedanju mešane jugoslovansko-avstrijske komisije na Bledu. Zasedanja ni bilo, nov datum še ni določen. Dejstvo je, da so načrti za obnovo 8 kilometrov ceste od Logarske doline do Pavličevega sedla in za izgradnjo enega kilometra nove ceste izdelani, sredstva pa že drugo leto zapored zagotovljena v planih republiške cestne skupnosti. Velja tudi dogovor, da se z deli prične po pristanku Avstrije. Podvolovljek—Kranjski rak Dolgo že načrtujejo tudi posodobitev ceste med Lučami, Podvo-lovljekom in Črnivcem. Ta povezava bi zgornji del mozirske občine približala Ljubljani za 20 kilometrov, zelo pomembna pa je verjetnost, da bi del turistov, ki množično obiskuje Veliko planino, obiskal tudi Luče in okolico, kar seveda pomeni dodatno možnost hitrejšega razvoja turizma. Občina Mozirje mora poskrbeti za 4 kilometre ceste od Podvolovljeka do Kranjskega raka, občina Kamnik pa od tu do Črnivca tudi za 4 kilometre. Zanimanja v občinah Mozirje, Kamnik in Domžale ne manjka, zato tudi deluje koordinacijski odbor, ki se poleg te ceste loteva tudi priprav na izgradnjo žičniškega sistema Velika planina—Podvolovljek. V mozirski občini so letos pridobili republiška sredsta iz naslova SLO in DS, ki zadoščajo le za pol kilometra, dejstvo pa je, da trenutno kilometer velja 5 milijard dinarjev. Omenjenih 500 metrov bodo po vsej verjetnosti pričeli obnavljati že letos. Vsi ti posegi za Gornjo Savinjsko dolino pomenijo ogromno, za republiko seveda bolj malo, zato tudi daljša odsotnost republiške cestne skupnosti in njenih sredstev. Stvari so danes precej pripravljene, veliki premiki so očitni, večina projektov je izdelanih in nadaljnja vztrajnost in zagnanost se lahko krepko obrestujeta. Janez Plesnik Celjsko felinološko društvo bo ob prazniku občine Velenje v j Titovem Velenju pripravilo razstavi pasemskih mačk. Ta zanimiva razstava bo tokrat prvič v Titovem Velenju in bo zato ver- j jetno zanjo še toliko več zanima- , nja. Razstava bo v nedeljo 8. oktobra od 10. do 18. ure v avli osnovne šole Veljka Vlahoviča. Razstava ' pasemskih mačk Teritorialna obramba, civilna zaščita Skupno usposabljanje V okviru letnega programa usposabljanja pripadnikov teritorialne obrambe in civilne zaščite občine Velenje so se na občinskih štabih obeh struktur dogovorili za skupno izobraževanje. Eno takšnih je bilo konec prejšnjega tedna, ko so se pripadniki teritorialne obrambe in civilne zaščite urili skupaj v streljanju in poveljniškem popotovanju. Tovrstno skupno usposabljanje ni ne prvo ne zadnje, saj pri štabih teritorialne obrambe in civilne zaščite menijo, da imajo eni in drugi enake ali podobne naloge in da je na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite možno le skupno delovanje: usposabljati se za potrebe v miru, v vojni in naravnih nesrečah. Načelnik občinskega štaba civilne zaščite občine Velenje Igor Naraks je o skupnem usposabljanju najprej povedal: »Skupno smo izvajali streljanje, na katerem smo se seznanili s terenom in silami civilne zaščite sosednjih občin Slovenj gradeč in Ravne na Koroškem. V popoldanskem času smo izvedli skupno štabno vajo s tematiko nesreč z nevarnimi snovmi. Načrtovano usposabljanje je v celoti uspelo, zato menim, da so takšna in podobna usposabljanja nujna in potrebna.« Spremljevalec sestave teritorialne obrambe usposabljanja teh pripadnikov Ludvik Onuk pa je povedal: »Štab TO občine Velenje je s svojimi prištabnimi enotami imel še več aktivnosti. Osnovno usposabljanje, ki je bilo povezano z drugimi nalogami, kot so štabna vaja in poveljniško popotovanje. Osnovno usposabljanje se je odvijalo na Slemenu, vse drugo pa na južnovzhod-nem območju naše občine. Ta del smo doslej vse preveč zanemarjali. Vse načrtovane naloge smo uspešno izvedli, čeprav nas je na začetku motil dež. Ob uspehu smo bili zadovoljni starešine in pripadniki.« Na koncu še ocena komandanta odreda TO Mirana Ahtika o skupnem usposabljanju. »Naša enota TO je v okviru skupnega urejenja najprej izvajala lastno štabno usposabljanje. Šlo je za izdelavo pismenih dokumentov, s katerimi poveljujemo enoti. Ob tem so starešine poveljstva obnavljali svoje strokovno znanje in se urili za poveljevanje. Podobne aktivnosti bomo izvajali tudi prihodnje leto. Naslednji dan omenjenega usposabljanja smo delovali skupaj z enotami občinskega štaba Cz. Skupno je bilo streljanje na strelišču Trebe-liško, nato pa poveljniški pohod. Tokrat in tudi pred tem se je izkazalo, da so tovrstna skupna usposabljanja potrebna in koristna.« „ .. . B. Mugerle v* W program usposabljanja je sodilo tudi streljanje na Trebeli-šškem Krajevna organizacija RK Ravne Prapor - najlepše darilo ob jubileju Sicer majhna dvorana v domu Mcrajanov v Ravnah je bila prete-lklo nedeljo premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti srečanja kr-vvodajalcev te krajevne skupnosti iin razvitja prapora tamkajšnje (človekoljubne organizacije. Prav slednji je bilo najlepše cdarilo ob njeni 40-letnici uspeš-rnega delovanja. Čeprav uresniče-\vanje zamisli, izrečenih na eni od llanskih sej izvršnega odbora organizacije, ni bila lahka naloga, sso jo ob pomoči krajanov, tam-Ikajšnjih obrtnikov, krajevne sskupnosti in nekaterih delovnih (organizacij marljivi člani vendar-1 le uresničili. Pravzaprav se za usodo sled-tnjega niso niti preveč bali, saj so I krajani vedno znali prisluhniti i željam in potrebam tamkajšne (človekoljubne organizacije. Pa t naj si je šlo za razne zbiralne ak-tcije, nudenje pomoči starejšim in (onemoglim ali za sodelovanje v t raznih drugih akcijah, ki so jih ] Prijetno ] presenečenje ob < dnevu pionirjev 29. septembra je dan pionirjev. 1 Pionirji šole Šentilj smo se na ta «1 dan skrbno pripravili. Imeli smo I pionirsko konferenco. Nanjo smo I povabili goste: pionirje — delega-t te iz centralne šole in predstavni-I ka KS Šentilj. Seznanili smo jih z c opravljenim delom in načrti za I prihodnje šolsko leto. Ker vse leto s sodelujemo na proslavah v kraje-\ vni skupnosti, se nam je predstav-i nik KS Zahvalil in nam podaril { glasbeni center. Vsi pionirji in to-i rarišice smo bili zelo presenečeni i Id veseli. Ponosni in srečni smo, « da znajo v naši krajevni skupnosti t tako ceniti naš trud in delo. Pionirji PO Franca Rozmana-Staneta Šentilj Kotalkarji so se predstavili Velenjski kotalkarji so letošnjo dokaj uspešno sezono sklenili z revijo, ki so jo pripravili v ponedeljek in na kateri so številni mladi gledalci uživali ob njihovih nastopih. Če si bodo lahko zagotovili ustrezno zimsko vadbo potem obetajo, da bo njihova prihodnja sezona še boljša. 7. občinsko prvenstvo ZRVS Velenje Zelo slab odziv organizirale družbenopolitične organizacije, svet krajevne skupnosti in društva. Vrline 736 članov krajevne organizacije Rdečega križa Ravne pa niso samo pripravljenost pomagati tam, kjer je treba, ampak tudi pri darovanju najpomembnejše življenjske tekočine. Po številu krvodajalcev ta krajevna skupnost močno prednjači v naši občini in tudi širše. 130 jih imajo zapisanih na seznamu, kar nekaj med njimi takih, ki so svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski izkazali že več kot 50 krat. Nekateri med njimi so na nedeljskem slavju prejeli posebne diplome in priznanja. Prav tako tudi marljivi aktivisti za dolgoletno delo v tej organizaciji. Kot je dejal predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Ravne Jože Jančič, se bodo aktivisti tudi v prihodnje vključevali kolikor imajo moči na vseh področjih dela in življenja v kraju. Seveda pa bo njihova prednostna skrb namenjena krajanom v stiski oziroma takšnemu in drugačnemu reševanju njihovih težav. V ta namen so ustanovili tudi postajo Rdečega križa Z raznimi predavanji, ki so bila že doslej vedno dobro obiskana, pa bodo poskušali čimbolje krajane zdravstveno osveščati. Program, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, so popestrili učenci ravenske podružnične šole ter člani tamkajšnjega pevskega zbora. T. P. Za letošnje 7. občinsko prvenstvo rezervnih vojaških starešin občine Velenje v znanju in veščinah SLO in DS, ki je bilo v nedeljo, 1. oktobra, v Šmartnem ob Paki v organizaciji temkajšnje krajevne organizacije ZRVS in aktiva Gorenje, lahko upravičeno rečemo, da je bilo precej manj uspešno kot lani in vsa prejšnja leta. Ne zaradi organizacije ali znanja, ki so ga pokazale sodelujoče ekipe, temveč zaradi izredno majhnega števila nastopajočih ekip, le deset jih je tekmovalo. Prišlo je osem ekip iz krajevnih orga-nizcij ZRVS ter ekipi civilne zaščite in gasilcev iz Šmartnega ob Paki. Vabljenim rezervnim vojaškim starešinam iz Splita in sosednjim občinskim konferencam ZRVS se ni zdelo vredno nenastopa niti opravičiti. Še ena različica od prejšnjih tekmovanj se je pojavila tokrat in sicer, da se letošnjega občinskega tekmovanja ZRVS ni udeležil nihče od predstavnikov družbeno-poli-tične skupnosti občine Velenje, čeprav je to prvenstvo sodilo v sklop prireditev ob občinskem prazniku in bilo ta-korekoč začetek praznovanja. Proga orientacijskega pohoda, ki se je pričela v Šmartnem ob Paki in končala pri lovskem domu LD Oljka, je bila dokaj zahtevna in je od tekmovalcev zahtevala veliko znanja, spretnosti in telesne pripravljenosti. Vse ostale naloge, ki jih je bilo potrebno opraviti na poti, pa tekmovalcem niso delale težav. Zaključek tokratnega prvenstva je bil pred domom lovske družine Oljka iz Šmartnega ob Paki v Skornem. Pred razglasitvijo rezultatov je navzoče najprej pozdravil predsednik predsedstva OK ZRVS Velenje Mihael Ura-njek. Med drugim je dejal, da bo potrebno razmišljati o drugačni obliki druženja rezervnih vojaških starešin. Očitno je sedanji način preživel, kar dokazuje tudi tokratna udeležba je dejal Mihael Uranjek. Prvo mesto je zasedla ekipa KO Podkraj-Kavče, aktiv Seatilj, ki je tudi tokrat prejela pokal v trajno last. Drugi so bili starešine KO ZRVS Šalek in tretji iz KO ZRVS Šoštanj. Predsednik predsedstva O K ZRVS Velenje Mihael Uranjek je ob zaključku prvenstva dejal: »Organizacija v izvedbi KO Šmartno ob Paki in aktiva Gorenje je bila vzorna in brezhibna. Slabšo udeležbo gre morda pripisati dejstvu, da je bilo včeraj veliko rezervnih starešin na rednem usposabljanju. Ni pa nam vseeno, da se tokratnega prvenstva ni udeležil nihče od predstavnikov družbeno-političnega življenja občine Velenje. Prihodnje občinsko tekmovanje bo na Gorici.« Vodja zmagovalne ekipe KO ZRVS Podkraj —Kavče in aktiv Šentilj Oto Brglez je tekmovanje takole ocenil: »Sodelovali smo na vseh tovrstnih tekmovanjih, tudi ko ga je organiziral sindikat postaje milice, dvakrat smo bili tudi v Dražgošah. Prav zato je ekipa dobro pripravljena in usposobljena tudi za premagovanje še tako težkih pohodov. Bogomir Oder je »odma« pri zgodovini, Zdravko Skaza je aktiven gasilec, sam pa sem bil pri vojakih v izvidniškem vodu. Seveda uspeha ne gre pripisovati le nam, za to imata veliko zaslug tudi tovariš Grazer in Ivo Šuster, ki je dve leti pomagal osvajati ta prehodni pokal. Osvojeni pokal je plačilo za naš trud in znoj, ki smo ga prelili na tej in prejšnjih poteh.« Na zaključku občinskega tekmovanja je pionirska skupina gledališče Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki pripravila šaljiv kulturni program, zbrane rezervne vojaške starešine pa so s tekmovanja rojaku Konradu Kolšku, doma iz Letuša poslale čestitiko ob imenovanju za komandanta 5. vojaškega območja v Zagrebu. B. Mugerle Anton Levar Letos avgusta, ob 110. gasilskem jubileju je izšla knjižica z naslovom Kronika gasilskega društva Šoštanj mesto, ki jo je sestavil in napisal Anton Levar. In kdo je mož, ki se je lotil tega zahtevnega in natančnega dela? Anton Levar je naš bližnji rojak iz Bočne v Gornji Savinjski dolini, kjer se je izučil za ključamičaija. V Šoštanj je prišel že leta 1948 graditi ter-moelektrmo v kateri se je po izgradnji tudi zaposlil. Ko so leta 1957 ustanovili v elektrarni svoje, že tretje gasilsko društvo v Šoštanju, se je tudi Levar takoj včlanil. Ko pa so društvo leta 1962 ukinili, seje vključil v mestno društvo in leta 197C postal njegov tajnik. Ob tem delu pa je netrudno zbiral razne gasilske predmete, ki so jih v marsikaterem društvu že izločili in odpisali. Tako je zbral že kar lepo zbirko predmetov, ki imajo danes že zgodovinsko in muzejsko vrednost. Njegovo geslo je, da je zgodovina naša učiteljica, bodisi v takšni ali drugačni obliki, vzrok da nenehno nekaj raziskuje. Rezultat te vedoželjnosti je že omenjena kronika. Kadarkoli sva se srečala, me je vedno vprašal, kar ga je mučilo in je hotel priti stvari do dna. Da ne pišem o tem, koliko različnih zgodovinskih in gasilskih virov in dokumentov je moral prebrati, da je nastala kronika, ki je res dragocen vir podatkov. Levar se je že v Bočni, potem pa tudi v Šoštanju, udejstvoval kot dramski igralec v raznih prilikah recitira kakšno občuteno pesem, ki se smiselno vključuje v dogajanje in tako tudi kulturno popestri marsikateri občni zbor ali svečanost. Po naravi je nekoliko preskromen in nikoli ne sili v ospredje, pa čeprav opravlja delo, ki se zaenkrat še marsikomu zdi odveč. Levar se zaveda, da je gasilska kronika tisti vezni člen naše zgodovine, ki bo Anton Levar le-to ohranilo bodočim rodovom v spomin, poduk in ponos na uspešno prehojeno pot. Še zlasti, ker gre za humano delovanje več generacij šoštanjskih gasilcev in zavednih narodnjakov. Gasilstvo kot ga pojmuje Levar je nekaj več kot le zunanje obeležje nekega dogajanja. Gasilstvo je za Levarja žrtvovanje za sočloveka, ki hkrati plemeniti vsakega posameznika, ki se prostovoljno odloči sodelovati v tej človekoljubni organizaciji. Kar nekaj let se je pripravljal na pisanje in izdajo KrOnike ter v ta namen zbiral gradivo. Z velikim spoštovanjem mi je pripovedoval o svojih predhodnikih, Ki so desetletja nazaj vzorno zapisovali vso dogajanje v društvu, sicer tudi sedanja kronika ne bi mogla biti tako popolna kot je. Levarju je jasno, da je tudi pisanje kronike zelo pomembno delo, ki zahteva absolutno natančna zgodovinska dejstva utemeljena z verodostojnimi datumi in drugimi podatki. Rekel je še, da je nujno zapisati vse, kar se dogaja v društvu danes. Drugače naši zanamci in bodoče generacije ne bodo znale dovolj ceniti prostovoljnega dela za našo skupnost, tako v sedanji kakor v bodoči vse preveč osebni potrošniški miselnosti in vse preveč egoističnemu obnašanju. Zato smo na našega prizadevnega in požrtvovalnega tajnika Antona Levarja, za njegov trud, upravičeno ponosni, k izdani kroniki pa mu lahko le iskreno čestitamo. Viktor Kojc Prvouvrščena ekipa KO ZRVS Podkraj-Kavče in aktiv Šentilj: Oto Brglez, Zdravko Skaza in Bogomir Oder. JESEN JE TU — Marši kdo, ki se je prejšnji teden, pa že precej zgodaj odpravil v gozd je bil presenečen, ker so štorovke letos tako pohitele. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi gobarju Francu Vogrinu, ki je v naše uredništvo že prejšnji torek prinesel >dokaz< o tem, kje vse rastejo. Ne samo na štoru, tele Vogri-nove so si mesto našle na suhi smrečici. Posrečeno ni kaj, vsekakor pa vredno foto zapisa. (mkp. foto vos) osrPr Občinskemu prazniku dodali ŠTEFAN MILEN- KOVIC — glasbeni abonma (2) Več kot leto dni je minilo odkar smo napovedali koncert tega violinista v Titovem Velenju. Končno smo za abo-nente našega Glasbenega abonmaja pripravili ta koncert, ki bo v soboto, 7. oktobra, ob 19.30, v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju. Štefan Milenkovič je naš najmlajši že uveljavljen umetnik. Rodil se je leta 1977 v Beogradu. S tremi leti je že javno nastopal, s petimi leti je prvič igral z orkestrom, s šestimi leti pa je prejel prve uradne nagrade in priznanja. Od takrat naprej so se pričeli njegovi številni nastopi na mednarodnih koncertnih odrih in bleščeči uspehi v ZDA, SZ, Belgiji, Italiji, Španiji, Australiji, Poljski, Švici, ZR Nemčiji in seveda doma. Za njegov hiter umetniški razvoj v vrhunskega umetnika sta gotovo zaslužna njegova starša, oče violinist in mati pianistka. Štefan kljub številnim koncertom redno obiskuje tudi šolo. Na koncertu v Titovem Velenju bo igral Pomladno sonato Ludviga van Beetho-vena v F duru, Griegovo Sonato v F-duru, op. 8, Ravelo-vo Cigansko rapsodijo za violino in klavir, Rahmani-novo Vocalise op. 34 in Sara-satejevo Carmen — rapsodijo za violino in klavir. Kot je znano igra Štefan na violino — tričetrtinsko, imenovano »Galjano« iz leta 1780. Vstopnice 200.000 din, šolska mladina 100.000. JUHICA — gledališki abonma (1) Vsakoletni gost naših abonmajskih gledaliških prireditev so tudi člani gledališča »Teater u gostima« iz Zagreba. Tokrat bodo zaigrali komedijo Milana Grgiča Ju-hica, v režiji Relje Bašiča. Gre za komedijo iz sodobnega življenja z nekoliko nenavadnim zakonskim trikotnikom: mož srednjih let, njegova bivša in sedanja mlada žena. Mož bi rad še kaj doživel in začel življenje »na novo«, toda... Igrajo: Ana Karič, Ksenija Marinkovič in Boris Buzan-čič. Vstopnice 100.000 din, šolska mladina 50.000. Paški turn od nedelje dalje ne bo več sameval. Zlasti v poletnem času ne. Da bi ta lep kulturno zgodovinski objekt ob obromkih Malega vrha v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki oteli pozabili, so kulturniki tega kraja ob pomoči nekaterih delovnih organizacij v dolini, krajevne skupnosti same ter prostovoljnem delu članov kulturnega društva uredili ob razvalinah starega gradu letni oder. Preteklo nedeljo so ga predali svojemu namenu z željo, da bi ga s pridom izkoristili vsi, ki se v kraju samem, njegovi bližnji in daljni okolici gredo kulturo, čimbolje. Prav tako tudi ostala društva in organizacije za razna družabna srečanja. In če sodimo po občinstvu, ki se je otvoritve letnega odra udeležilo, potem lahko znova zapišemo za šmarške kulturnike že znano ugotovitev: »užgali« so z zamislijo, prav tako z že petdeseto ponovitvijo — Linhartove uspešnice Županova Micka, s katero so prepotovali Slovenijo po dolgem in po čez ter povsod navduševali. Nič drugače ni bilo na gostovanjih izven meja naše domo- vine. »Užgali« pa so na letnih odrskih deskah tokrat tudi drugi nastopajoči: domači pevci, fol-kloristi ter gostje — citrar Miha Dolžan, pevca Meta Malus in Ribnčan Urban Tone Kozlevčar. Lep kulturni objekt, s katerim se lahko ponaša le malo krajev pri nas, je ena od pridobitev, na katero so krajani seveda ponosni. Prav tako kot so lahko na vo- še svojega dovod, avtobusna postajališča, urejene krajevne ceste,« saj so rezultat pripravljenosti odrekanj krajanov za lepši »jutri«. Delo je bilo tisto, ki je te združevalo že sedaj. »In tudi v prihodnje jih gotovo bo, saj se krepko zavedajo, da delajo zase, za svoje zanamce«, je med drugim v svojem govoru na nedeljski otvoritvi letnega odra pri razvalinah starega gradu poudaril predsednik skupščine krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Ivan Atelšek. Z otvoritvijo letnega odra, ki pomeni pravzaprav prelomnico delovanja članov vseh sekcij šmarškega kulturnega društva, so proslavili kar tri praznike, in sicer 200-letnico prve uprizoritve Županove Micke, 50 ponovitev slednje ter letošnji občinski praznik. T. P. V delovni organizaciji Iz muzeja Velenje Zgodilo se je... 5. OKTOBRA Leta 1873 je Slovenski gospodar poročal o »nenavadno pobožni slovesnosti«, ki je bila na roženkransko nedeljo 5. oktobra tega leta pri romarski cerkvi Sv. Križa pri Belih vedah. »Blagoslo-vljale so se ondi postavljene sv. štenge ali stopnjice. Vreme je bilo jako ugodno. Neštevilna množica romarjev (okolj 8000 ljudi) seje pobožne slovesnosti v najlepšem redu vdeleževala.« Romarska cerkev Svetega Križa je bila v tem času gotovo ena najpomembnejših božjepotnih postaj na Štajerskem. Romanja sem so se sicer začela šele v v začetku 19. stoletja, ko je bližnji kmet Savinek na »Oslovski gori« nad Belimi vodami našel velik lesen kip križanega. Dogodek je postal osnova za pobožnosti, ki so spontano zrasle med ljudmi in se bliskovito širile. Kmalu zatem je bila tu postavljena prva lesena kapela, leta 1840 je bila dokončana današnja stara cerkev, leta 1842 in 1843 pa so dozidali še dve hiši za potrebne župnika in romarjev. Leta 1850 so postavili temeljni kamen za novo, večjo cerkev Sv. Križa, ki sojo dokončali leta 1857. Tik pred svojo smrtjo jo je 8. avgusta 1862 blagoslovil nadškof Anton Martin Slomšek. Gradnja »svetih stopnic« o katerih je govora v članku iz leta 1873 je bil zadnji večji gradbeni podvig na nekdanji Oslovski gori, ki je tedaj že nosila ime Sveti križ. Gradnjo so začeli leta 1871. Lesene in kamnite plastike zgradbe je izdelal ljubljanski kipar Franc Zaje. Konec junija je znani freskant Tomaž Fantoni iz Ljubljane opremil stavbo še s freskami, do 5. oktobra pa so iz Rima prispele še sv. relikvije, ki so jih na današnji dan leta 1873 vzidali v stopnice in jih blagoslovili. Prav stopnice so kasneje ponesle sloves Svetega Križa daleč naokoli, saj so poslej romarji iz Štajerske in Koroške vsako leto prihajali sem. Tisti ki je prehodil vse stopnice na kolenih, naj bi si namreč prislužil odpuščanje vseh grehov. Leta 1968 Po pisanju mariborskega Večera se je na ta dan v Hotelu Paka v Velenju ponovno pojavil kvintet bratov Raczev. Poleg njih je nastopal v programu tudi madžarski violinist Djula Varga, kot pevka pa Zorica Fingust iz Maribora. Večer, leto XXIV., št. 235, Maribor 5. 10. 1968, str. 3; Pripravil: Jože Hudales Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik SLOVENSKA FILHARMONIJA - giasbeni abonma (I) Na otvoritvenem koncertu nove glasbene sezone bo nastopil veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Uroš Lajovic. Na sporedu bo krstna izvedba skladbe Dedicatio Uroša Kreka. Sledila bosta dva koncerta za flavto in godala in sicer »La tempesta« in »Con sordini«, kjer bo kot solist nastopil Aleš Kacjan. V drugem delu bomo poslušali Betthovnovo Simfonijo št. 7 v A-duru. Koncert je namenjen abonentom Glasbenega abonmaja in za izven. Vstopnice 100.000 din, za mladino 50.000. KAR JE BILO DOBRO ZA OČETE, NI VSELEJ ZA SINOVE občanom za občinski praznik delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik ERA Titovo Velenje vam želimo ustreči Smo trgovska in proizvodna firma. Z različnostjo svojih dejavnosti vedno bolj posegamo na širše jugoslovansko tržišče, postopoma pa se usmerjamo tudi v mednarodno menjavo. Nismo zadovoljni s tem, kar predstavljamo v očeh naših kupcev in poslovnih partnerjev, zato želimo korak naprej. zagotoviti bogato izbiro ter solidno postrežbo Domišljamo si, da to zmoremo Zavedamo se, da je praznik lahko lepši, če bomo vsem svojim potrošnikom zagotovili kvalitetno blago in ugoden nakup Vaše zadovoljstvo, je naš uspeh Čestitamo ob prazniku era OBDOBJE, KI SMO MU DALI VSEBINO Tone Tiselj ne trenira več Šoštanja Šoštanjski rokometaši so se pred začetkom prvenstva v II. Zvezni rokometni ligi nenadoma znašli v precejšnjih težavah. Te jim je povzročil trener Tone Tiselj, ki je v torek, štiri dni pred prvo tekmo v zveznem tekmovanju, izne-nada odstopil. Škoda, saj gre za zelo dobrega mladega trenerja, polnega ambicij. Prav zato so ga pred poldrugo sezono tudi »pripeljali« v ekipo. V sezoni in pol se je Tiselj resnično potrdil, upravičil zaupanje uprave, konec koncev je z ekipo osvojil republiški naslov. Tudi turnirji — zadnji je bil Jarnovičev memorial — so pokazali, da je igralce izvrstno pripravil na zahtevno drugoligaško prvenstvo. Zakaj torej iznena-da, tik pred samim prvenstvom takšna odločitev Tone-ita Tiselja? »Odkar sem prišel k Šoštanju sem si prizadeval, da bi Ibil klub čimbolje organiziran, da bi se lahko enakovredno kosal z drugimi klubi v ligi. Vendar moram povedati, da v tem nisem niti malto uspel. Organizacija kluba, Ikar zadeva števila članov uprave, so se razmere od la-ini, ko smo nastopali v slovenski ligi, do letos še močno iposlabšale. Lahko rečem, da iimamo letos za 50 odstotkov imanj ljudi v upravi kot lani. ISam sem upravo na to več-Ikrat opozarjal, še pred mese-icem dni sem opozoril predsednika kluba, da o takšnih irazmerah pač ne mislim več •delati. Po vrnitvi s turneje po (Češkoslovaški sem to pove-(dal tudi igralcem. Uprava je ;zagotovila, da se bodo stvari iizboljšale, žal, se to ni zgodi-llo. Na mojo veliko žalost < sem se odločil, za odstop, pa < čeprav so fantje dobri; to ka-ižejo vendarle rezultati in je »škoda, da ne bi imeli podpo-ire v tej dolini. Pa je očitno ni. INe vem, zakaj ne. V našem Iklubu se vrti vse okoli dveh lljudi in v dveh letih nismo mspeli dobiti nobenega nove-jga člana. Na račun slabe organiziranosti kluba trpijo tu-(di nekateri treningi, sai sem Ibil včasih preveč nervozen, Ikar so občutili tudi fantje. Prepričan sem, da bi se lahko i ob boljši organiziranosti, v item napornem drugoliga-iškem tekmovanju, kjer ob I koncu lahko izpade celo šest • ekip, uspešno borili z deveti-imi ekipami za obstanek v li-jgi. Ta odstop sem sporočil na I formalnem srečan ju na kate- rem se dobimo trije ljudje, ki delamo v klubu in to je vse, kar klub zmore.« Kaj je na vse to rekel predsednik kluba Franc Plaskan, eden izmed preostalih dveh, ki po besedah trenerja še delajo v klubu? »Z zboljšanjem organizacije kluba se resnično ukvarjamo že nekaj časa. Zavedamo se, da je uspeh kluba, na višji ravni kot pa njegova organiziranost. Vendar menim, da se je Tone Tiselj, ki je resnično dober trener, za ta korak odločil v razburjenju, prav na sestanku, na katerem smo hoteli drugemu povedati, kaj mora kdo narediti, čigava je kakšna naloga, da se stvari v klubu zboljšajo. Osebno menim, da je kot res dober trener preveč razmišljal o drugih stvareh, tistih, ki jih morajo reševati drugi. To smo mu tudi povedali in odločil se je za to, kar je storil.« Sprva smo mislili, da ni mislil resno, zdaj (s predsednikom smo se pogovarjali v petek) pa se zdi, da je. To pa ne pomeni, da je klub pred nerešljivo uganko. S podobnimi težavami smo se srečevali, odkar obstojamo. Klub bo za zdaj vodil Miloš Rovš-nik, ki že leto dni pri nas trenira pionirje, pred tem pa je bil dolga leta trener mlajših selekcij v Celju. V zvezi s Tiseljem še tole. Njega ni nihče napodil iz kluba, sam ga je zapustil, zato se lahko vedno vrne, ker je še vedno član kluba. Toda mislim, da se bo težko vrnil, ker vsega, kar si zamišlja, sedaj v današnjem času ni moč uresničiti.« Toliko Tiselj in Plaskan. Ne bomo razsodniki. Toda strinjamo se, da mora biti klub v drugoligaškem tekmovanju veliko bolje urejen kot je sedaj. Ne glede na to, pa se vendarle zdi poteza Toneta Tiselja nekorektna, saj je klub pustil »na cedilu« le nekaj dni pred prvenstvom, pa čeprav je dejal da je tudi to običaj, ker je trenersko delo težko, da je to tudi poskus, da se bodo našli ljudje, ki bodo klubu pomagali. Menimo pa tudi, da se sedanja številčno okrnjena uprava zaveda odgovornosti, ki jo je prevzela s tem, ko so se odločili za naporno, predvsem pa drago tekmovanje v drugi ligi. ( vos) Istraturist:Šoštanj 17:16(9:8) Blizu presenečenja Novi drugoligaš Šoštaj je v prvem kolu gostoval v Umagu pri ekipi, ki je ob > Aeru Celje najresnejši kandidat za najvišji naslov. Rokometaši Šoštanja so blizu I presenečenja, pa čeprav so bili brez pravega trenerja na klopi. Ekipo sta med t tekmo vodila kar predsednik kluba Franc Plaskan in igralec Le;.jak. Šoštanj na-i mreč do te tekme še ni rešil vprašanja trenerja, saj je Tone Tiselj (to pišemo v < drugem sestavku) nenadoma odstopil. Po besedah vodstva ekipe so'novi drugoligaši zlasti v prvem polčasu, ko sta t tudi sodnika sodil kot je treba zaigrali odlično. Vseskozi so vodili, šele v zadnjih s sekundah prvega dela so igralci Istraturista izenačili in povedli. V drugem pol-i času je bilo srečanje vseskozi izenačeno, vendarle gostje je niso presenetili. Med t drugim so zastreljali dve sedemmetrovki, poleg tega pa sta bila sodnika precej r naklonjena domači ekipi. Ta minimalni poraz gotovo potrjuje, da je ekipa do-t bro pripravljena na prvenstvo, seveda pa to' ne bo dovolj, če v klubu v kratkem r ne bodo kmalu rešili vprašanja novega trenerja. Kot smo izvedeli bo tudi to t kmalu storjeno in v Šoštanju bomo znova videli znano trenersko ime —, morda. Vozila :Rudar 1:1 (0:1) M ura: Elkroj 2:0 (1:0) Dobro le v drugem polčasu Gostitelji so sicer zasluženo zmagali, vendar igra v prvem polčasu ni bila posebej privlačna, edini zadetek pa so domačini dosegli tik pred odmorom. V nadaljevanju je bila igra precej bolj zanimiva, z več priložnosti na obeh straneh, od katerih so samo eno izkoristili domačini. V prihodnjem kolu bodo nogometaši Elkroja igrali doma z drugouvrščenimi Domžalami in se tako privržencem mozir-skega kluba obeta zanimiva tekma. ' ELKROJ: Janko, Božičevič, Costečnik (Mekiš), Grobelšek, R. Remic, Magli-ca, B. Remic (Janežič), Hren, Turk, Dr. Ermenc (Bre/ovnik), Dr. Ermenc. Era Šmartno:Kovinar 0:3 (0:3) Bodo potrebne okrepitve? Gostje so s hitro, kombinatorno in učinkovito igro zlahka premagali domačine. Ti so za odtenek bolje igrali v drugem polčasu, vendar si niso ustvarili pravih priložnosti, s katerimi bi lahko preobrnili rezultat. Kljub dobremu strokovnemu delu pri pripravi ekipe v zadnjem času pa je vidno, da Šmarčani brez 2—3 kvalitetnih okrepitev bistveno boljših rezultatov ne morejo pričakovati. V prihodnjem kolu bodo Šmarčani gostovali pri Nafti v Lendavi. ERA Šmartno: Kronovšek, Rudnik, Drofelnik, Kopušar, Irman, Oblak, Laznik (Fajdiga), Bervar, Centrih (Omladič), Korber, Oprčkal (Praprotnik). Franci Rotnik tudi državni prvak Na straneh ene od avgustovskih številk našega časa smo pisali o Franciju Rotniku, mlademu zadružniku iz Raven pri Šoštanju, ki je na republiškem tekmovanju med mladimi traktoristi v Murski Soboti osvojil prvo mesto. Tako kot na predhodnih tekmovanjih se je Franci odlično odrezal še na državnem prvenstvu. Iz Donjega Miholjca v SR Hrvaški se je namreč vrnil z naslovom najboljši traktorist orač med mlajšimi traktoristi do 27 let. V skupni uvrstitvi letošnjega 31. jugoslovanskega prvenstva, ki že vsa leta poteka pod delovnim naslovom Titova brazda, pa je osvojil tretje mesto. Športni ples Dober začetek nove sezone Preteklo nedeljo seje s kvalifikacijskim plesnim turnirjem v ljubljanski plesni šoli Urška pričela letošnja tekmovalna sezona v športnem plesu. V vseh starostnih in kakovostnih kategorijah je bilo na štartu okrog 60 plesnih parov. V velenjskem plesnem klubu vsi pari očitno še niso pripravljeni, saj se jih je tega prvega merjenja moči v novi sezoni udeležilo le 5, vsi v mladinski konkurenci. V začetni mladinski skupini M2 so BILI vsi trije velenjski pari zelo uspešni. Robi Habjanič in Regina Kolenc sta v latinskoameriških plesih zmagala, Grega Berlak in Sergeja Černelč sta bila v standardnih plesih druga in latinskoameriških peta, Borut Srebotnik in Silvija Ošlak pa sta osvojila tretje mesto v latinskih in šestega v standardnih plesih. Dobro sla se odrezala tudi oba velenjska predstavnika v izjemno kakovostni mladinski konkurenci Ml z neomejenim programom. Peter Uplaznik in Nataša Ževart sta bila peta v latinskoameriških plesih, Matej Krajcer in Mirjam Šulek pa sta po lanskoletnem uspešnem nastopanju med pionirji s šestim mestom v standardnih plesih prav tako zelo dobro opravila svoj prvi nastop med mladinci. Šahovske vesti V nedeljo bo vroče V 6. kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so nogometaši v velenjskega Rudarja zdrsnili na 6. mesto, vodilni Teol Slovan pa jim t beži za tri točke (ima jih 10). Ljubljančani so še tudi edina neporaže-r na ekipa. Glede na napovedi, da rudarji tudi letos startajo na prvo r mesto so ljubitelji nogometa morda pričakovali celo obe točki v Novi C Gorici, saj je ekipa Vozil bila po petih kolih z eno samo osvojeno toč-k ko zadnja. Gostje so sicer hitro povedli, zadetek je dosegel sredi prve-g ga polčasa Cvikl, toda gostitelji so že v prvih minutah nadaljevanja i; izenačili. Zatem se izzid ni spremenil po zaslugi nespretnih strelcev n na eni in drugi strani. Ze v naslednjem kolu pričakujemo, da bodo igralci Rudarja popra-v vili svoj položaj na lestvici. V goste jim prihajajo trenutno četrtouvršče-■ ne Medvode. Ker gre za ekipo, ki je zelo dobro pripravljena, bodo mo-r rali Velenjčani zaigrati zelo zavzeto in požrtvovalno. RUDAR: Hrast, Polovšak,. Oblak, Doler (Kostanjšek)? Gabrič, (I (Muslinovič), Zirdum, Cvikl, Pevnik, Murič, Omič (Lah), Golač. «r*> mota Mv klub /W\ — JTTOVO VELENJE —/M* Marfboro gorenje Titovo Velenje — 7. oktobra Marlboro Gorenje rally Kuzmič se še ni odpovedal naslovu Na 5. tradicionalnem vikend turnirju v Topolšici je nastopilo 54 igralcev, med njimi 15 mojstrskih kandidatov in mojster Oskar Orel. Vrstni red: 1. Štucl (Celje) 8,5, 2. Orel (Zagorje) 8,5, 3. Čepan (Ljubljana) 7, 4. Janežič (Šentjur) 6,5, 5. D. Brinovec (Žalec) 6, 6. Novak (Titovo Velenje), 6, 7. Pšeničnik 6, 8. Špalir (oba Slovenj Gradec) 6, 9. F. Brinovec (Žalec), 10. Goršek (TV) 3,5 itd. Tradicionalnega šahovskega turnirja dvojic za Šmonov memorial v Slovenj Gradcu se je udeležilo 37 dvojic, odlične uvrstitve pa so dosegli tudi velenjski šahisti. Vrstni red: 1. Štucl-Pešec (Celje) 27,5, 2. Goršek-Kristan (TV) 25,5, 3. F. Brinovec-D. Brinovec (Žalec) 25, 4. Matko-Stropnik (TV) 23,5, 5. Pli-mon—Poberžnik (Dravograd) 23 itd. - Š. C. Pomembno je sodelovati Na 9. Plitvičkem maratonu 1. oktobra 1989 je sodelovala večja skupina članov tekaške sekcije Gorenja. Med potjo do tega svetovno znanega narodnega parka, ki je pod okriljem OZN, so si ogledali tovarno Gorenje Bira v Bihaču ter muzej I. zasedanja Av-noja. V lepem vremenu in čudovitem okolju se je v tekih na 42, 21 in 8 km pomerilo kar okrog 500 tekmovalcev iz več držav. V maratonskem teku veteranov je Jože Uranjek dosegel svoj dosedaj najboljši maratonski čas, to je 3 ure, 23 minut in 58 sekund ter se s tem časom uvrstil na 5. mesto v svoji kategoriji, Mitja Švigelj pa je bil 9. s časom 4:11,56. V najmočnejši moški konkurenci sta bila Martin Lah (3:53,22) in Drago Korošec (3:54,21) na 39. in 40. mestu. Večina članov tekaške sekcije Gorenja je tekla na 21 km, soliden uspeh pa sta dosegla Darko Fijavž in Andrej Uranjek (čas okrog 1:25,00). Na 2. mesto med ženskami seje uvrstila članica AK Velenje Slavica Poznič s časom 1:32,26. Naj povemo še to, da si Plitvički maraton vse bolj utrjuje mesto v mednarodnem koledarju. Zmagovalec maratona pa bo tudi tokrat za nagrado potoval na maraton v New York, drugič pa si je to pravico priboril svetozarevski maratonec Perič. Organizator pa se je tokrat res izkazal, saj je ponudil skupinam prijetno bivanje v svojih hotelih, tekmovalci pa o prejeli značke, diplome, majice in mra-tonci še kolajne. H Jerčič Mlinotest:Velenje 22:23 (15:14) Odločila izkušenost V nasprotju s Šoštanjem so bile rokometašice Velenja v prvem kolu v Ajdovščini na robu poraza. Domača dekleta, ki so novinke v ligi, so v zadnjih minutah vodile že z dvema zadetkoma (18:16), toda očitno je bilo, da so kot novinke še precej neizkušene in te prednosti niso znale obdržati na srečo gostujočih igralk, pa čeprav so imele v zadnji minuti celo ogralko več. Gledalci pa si bodo tekmo gotovo zapomnili po 21 dosejenih sedemmetrovkah. Velenje: Lakič, Karič 4, Golič 4, Topič, Zidar 6, Oder 1, Hudej 4, Vičar 4, Jan, Katic, Ikič, Hrast. V drugem kolu bodo igralke Velenja gostovale v Kikindi. Z debelo črto so označene proge hitrostnih preizkušenj Do konca državnega prvenstva v rallyju sta še dve dirki. Čeprav ima Zagrebčan Filipo-vič s svojim novim vozilom Lancia Delta Integrale velike možnosti za končno zmago, pa se Ljubljančan Kuzmič s svojim Renaultom 5 GT turbo še ni odrekel najvišjemu naslovu. Še ima možnosti, če zmaga na zadnjih dveh dirkah — Prvo priložnost bo imel že v soboto (7. oktobra) v Titovem Velenju na Marllboro Gorenje rallyju v izvedbi avto-moto turing kluba Titovo Velenje. Prijavljenih je kar 61 posadk v različnih razredih in kot vsakič lahko tudi tokrat pričakujemo nadvse zanimive vožnje oziroma dirke. Dolžina celotne proge bo znašala 243 kilometrov, rally bodo razdelili na dva dela z 18 hitrostnimi preizkušnjami, sicer pa bodo vozili šest različnih preizkušenj, vsako po trikrat. Tudi v soboto bo štart na parkirnem prostoru pred velenjsko pošto. Prvo vozilo bo krenilo na pot ob 7.31, v popoldanskem delu tekmovanja pa ob 14.31. Najbolj bodo zanimive hitrostne preizkušnje (HP), zato objavljamo proge in štarte prvega tekmovalca: HP Družmirje — prvi krog 7,44, drugi krog 9.03, Šmartno db paki loSkica IČ NfiUBRAŽ tretji krog 10.22; H P Sleme — prvi krog 8.02, drugi 9.21, tretji 10.40; HP Penk — pni krog 8.45, drugi 10.04, tretji 11-23; HP* Lokovica — prvi krog 14.44, drugi 15.48, tretji 16.52; HP Podvin — prvi krog 15.25. drugi 16.29, tretji 17.33; HP Ložnica — prvi krog 15.02, 16.06, 17.10. Udeležencem prometa naj sporočimo, da bodo vse ceste, na katerih 6. rallv za državno prvenstvo, ki ga hkrati organizirajo tudi v počastitev praznika občine Velenje, uro pred startom zaprte za ves promet. Prireditelji tudi opozarjajo vse gledalce na disciplino in naj upoštevajo navodila redarjev. Dirka veteranov Moto klub »Veteran« iz Ozeljana na Primorskem je v nedeljo v Podnanosu pripravil gorsko dirko veteranov. Motociklisti so nastopili v desetih kategorijah glede na letnik prostornino motorja. Izven konkurence so nastopili tudi prikoličarji. Na 3.800 metrov dolgi progi z višinsko razliko 176 metrov sta bila najhitreje na cilju Valentin in Alojz Kreuh (Wartburg), druga sta bila Dobrovnik in Kranjc in tretja Remše in Buderla (vsi na Yamahi), Ribar in Tomic pa sta zaradi okvare odstopila. Trim kolesarjenje V NEDELJO DO SMARTNEGA IN NAZAJ ZTKO občine Velenje bo v nedeljo, 8. oktobra, pripravila trim koksnjnjt od Titovega Velenja do Smartnega ob Paki in nazaj. Start bo pred velenjsko pošto od 9. do 10. ure, proga pa bo vodila do Šoštanja in po stari cesti do Šnuitnrga ob Paki in po isti poti nazaj, dolga pa je 36 kilometrov. Vsi udeleženci bodo dobili značke, družine z najmanj tremi člani pa družinsko priznanje. Ce bo deževalo prireditev odpade. V nedeljo. 15. oktobra, bo ZTKO z začetkom ob 10.30 na atletsk« s organizirala Cooperjev test za vse starostne kategorije, več o tem pa številki. V nedeljo občinsko lovsko tekmovanje Lovska družina Oljka iz Šmartnega ob Paki bo v nedeljo. 8. oktobra, priredila občinsko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri pri lovskem domu LD Oljka v Skomem. B M. »Bicikelreli« invalidov Društvo invalidov Velenje vabi vse invalide na II. biciklreli. ki bo v nedeljo, 8. oktobra. Startali bodo ob 15.30 v Šaleku, na križišču ceste na Kosovo. Pridite, ne bo vam žal! Ivo Kompan Stantetova 18 Titovo Velenje Tel.: 063/856-980 Servis elektronika finomehanika Vsem poslovnim partnerjem in strankam čestitamo ob občinskem.prazniku in želimo veliko delovnih uspehov. Sonja in Stane Podbregar Ravne 38 b, Šoštanj Tel.: 063/882-403 Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline. Preživite prijeten večer ob dobri glasbi in prijazni postrežbi! Vaš obisk pričakujemo vsak četrtek in nedeljo od 18. do 1. ure, vsak petek in soboto pa od 20. do 3. ure zjutraj! BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE S FRIZERSKIMI SALONI TITOVEM VELENJU »Nada« Cankarjeva 1, »Harfa« Foitova 4, »Maja* Kidričeva 4 V ŠOŠTANJU: »Eva« B. Mravlja k G in »VESNA« B. Mravijak 14 in obrati pralnic v Titovem Velenju, Kersnikova 2, v Šoštanju, Cankarjeva 18. Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej našim strankam čestitamo ob občinskem prazniku — 8. oktobru In se priporočamo za obisk! PRODAJALNA TITOVO VELENJE Šaleška 18 Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo za nakup! Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob prazniku — 8. oktobru! bistro L LETONJE MIŠO Salek 90 63320 Titovo Velenje tel.: (063) 858 227 lokal (063) 853 137 doma Ob občinskem prazniku — 8. oktobru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom! PETR0L DO Trgovina Ljubljana TOE Celje Trnovlje 215 Ob občinskem prazniku — 8. oktobru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline in vam priporočamo obisk naših servisov. - Kemična POLAK & * SI i Koroška 44, Titovo ■ Velenje Tel.: 063/ 856-856 Pridružujemo se čestitkam ob prazniku Frizerski salon Nataša šalek 84, Titovo Velenje tel.: 083/857-873 Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo r sem strankam in ijiiTui mfci. I C. . izid< ponedeljkove seje Občinske zdravstvene skupnosti, kjer predlog po povečanju prispevne stopnje ni bil sprejet. Zaradi takšnega izida je skupščina predlagala, da ta problem obravnava Občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. Kot pa smo že pisali, je bil na dnevni red te seje uvrščen tudi sindikalni predlog o ukinitvi participacije v zdravstvu. O predlogu delegati niso glasovali, ostali so pri stališču, ki ga je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti sprejela v nespremenjeni obliki tako na 8. kot 10. seji — da naj se vprašanje participacije v zdravstvu rešuje enotno v slovenskem prostoru, kar se tudi pričakuje z Novim letom in z novo zakonodajo. Kaj pa bo po takšni odločitvi storil sindikat, v torek še ni bilo jasno. Ker je predsedstvo pred to sejo skupščine odločilo, da v primeru, da predlog ne bo sprejet, izvedejo med delavstvom referendum, so bili včeraj na predsedstvu občinskega sindikata gotovo v težkem položaju. (mkp) Jeza nekaterih škalskih kmetov Ob znanih težavah se iele j Ze nekaj časa je znano, da so si kmetje in lovci pogosto v lasek zaradi divjadi, ki dela škodo u poljih. Prvi se sklicujejo na dejstvo, da jim divjad vsako leto naredi veliko škode na posevkih, travnikih in celo t sadovnjakih. Ponekod je prišlo že tako daleč, da so kmetje celo opustili nekatere kmetijske kulture, tolikšno škodo jim dela divjad. Druga stran, lovci torej, ki so hkrati tudi zaščitniki narave, pa trdijo dragače. Pravijo, da narava brez živega hitja ne bi predstavljala nič. Divjad je potrebna, zanjo se ob urbanizaciji ži-vljeaski prostor žal tako ali tako zmanjšuje, vprašljivo je živalsko ravnovesje v naravi. Končno je pomemben ekonomski vidik. Odstreljena divjad se dobro proda, za devize, ta denar pa se vrača nazaj v kmetijstvo. Tako lovci. Rekli bi lahko začaran krog, v njem pa eni in drugi zagovarjajo svoja npraviče-na dejstva. V velenjski občini imamo podoben primer v Skalah. Tam se nekateri kmetje jezijo na lovsko družino Skale češ, da se ne zmeni za njihove težave, ki jih imajo zaradi jelena lopataija (damjaka), ki jih je pred leti na škal-sko področje pripeljal inštitut za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije. Poskusno. da ugotovi, kako se bodo živali navadile na te razmere. Sprva so vsi mislili, tudi lovci, da se bo omenjena vrsta jelena zadrževala bolj v gozdu. Zal so se ušteli, jeleni so postali tako »domači, da jih je moč videti celo na hišnih dvoriščih In kako je s škodo, ki jo povzročajo jeleni na kmetijskem področju v Ska- lah? Obiskali smo najprej Ariičevo kmetijo, po domače Brezovškove. Tu so nam povedali, da se njihova srednje velika kmetija zaradi rudarjenja že tako in tako iz leta v leto zmanjšuje. Tudi cesta je zemljo zmanjšala za približno en hektar. »Sedaj pa nam delajo škodo še jeleni in to na njivah, travnikih in tudi v sadovnjaku so nam uničili večino na novo posajenih jablan,« se pritožuje Marjana Arlič. »Mislili smo, da se bodo jeleni zadrževali predvsem v godzu, sedaj pa jih je moč videti povsod naokoli, na njivah in travnikih, celo na dvorišče hiše so že prišli. Zaradi ugreznin se jim je v gozdu zmanjšal življenski prostor. Preko belega dneva je moč videti celo čredo 20 do 30 živali, odstrela pa praktično ni. Začne se pomladi, ko je-ieni popasejo mlado travo, ali jo potlačijo. Nato so na vrsti posevki, ki jih popasejo ali drugače uničijo. Pšenice si sploh ne upamo več sejati. Sedaj jeseni jedo koruzne storže, fižol in peso. Na slednji naredijo največ škode. Marjana Arlič kaže kako so jeleni peso najprej izpulili in potem napol pojedli Jože Arlič »Več kot polovico fižola so požrli« ker jo povrh vsega še izpulijo. Poskušali smo jih odgnati s škropivom, ki so nam ga preskrbeli lovci, pa ni nič pomagalo. Sami se boste lahko prepričali kolikšna je škoda. Kaj morem pomagati, če naša kmetija meji z gozdom. Škodo smo prijavili komisiji za ocenitev škod pri lovski družini. Rekli so, da uveljavljam stvari, ki do njih nisem upravičena, da le iščem denar od lovske družine. In še to so dejali, da je nekaj potrebno dati družbi, za njive pa so dejali, da jih je potrebno ograditi. Zaradi takšnega odnosa lovske družine do nas sem zelo užaljena in se ne morem strinjati z njihovo neprizadetostjo do nastale škode. Zato smo se obrnili na zvezo lovskih družin Celje. Nič drugega ne zahtevam, le da se škoda realno oceni in povrne, v bodoče pa, da se število jelenov skrči. Ne morem pa se tudi strinjati z izjavo lovcev, da naj v bodoče gojimo tiste poljščine, ki jih divjad ne bo uničila, ali vsaj ne v tolikšni meri, saj je za nas kmetija življenjsko pomembna, o3 nje živimo. Celo leto se krepko mučimo, da kaj pridelamo, starši so bolni, oče celo nepokreten, potem pa nas doleti še tole. Sicer pa pojdite k drugim sosedom, isto vam bodo povedali« je vsa jezna Marjana Arlič dejala na koncu našega pogovora. Res smo se ustavili še pri sosedu Jožetu Arliču, po domače Podursanu. O da, da, tudi meni je ta divjad naredila veliko škode, sami se lahko prepričate, da je res,« nas je Jože ogovoril, ko smo mu povedali po kaj smo prišli. »Skoraj nič ni varno pred jeleni. Pojedli so solato z vrta, fižol pomladi, ko je ozelenel, sedaj pa do polovice, do koder dosežejo, koruzo in tako naprej, peso pa izpulijo in jo na pol pojedo. Srna naprimer poje samo liste. Lani smo še sejali pšenico, letos ne več. Predragi so namreč proizvodni stroški, potem pa od tega nič nimaš. Mi živimo zgolj od kmetije, zato nam ni vseeno kaj in koliko pridelamo na zemlji. Z lovci sem se poskušal dogovoriti, da bi mi pomagali njive ograditi, pa so dejali, da nihče ne bo hotel brezplačno delati. Sam tega ne bi zmogel. Tudi s škropivom sem poskusil, pa ni dovolj učinkovito, še manj pa, če ga izpira dež. Odkrito povedano ne vem kaj naj storim. Razmišljam, da bi se obrnil na oddelek za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje. Sicer menim, da je zelo žalostno, da tega vprašanja ne moremo skupno rešiti sami, tista škoda, ki jo lovci povrnejo, pa je tako minimalna,« je potarnal Jože Arlič iz Skal. Zapišimo, da so se morali Arli-čevi zaradi ugreznin preseliti in si postaviti nov dom in že s tem utrpeli nemalo bridkosti. Seveda pa bi obpripovedovanju prizadetih kmetov v Skalah in ob tistem kar smo sami videli, slika ne bila popolna, če k pogovoru ne bi povabili tudi predsednika lovke družina Škale Vinka Oblaka. Tako je strnil svojo pripoved. »Sprva je bilo na našem območju okoli 150 jelenov lopatarjev, danes jih je največ štirideset. Njihovo število se naravno zmanjšuje, ker nimajo ustreznih pogojev, zime so prehude, pa tudi miru ni, ki ga ta žival potrebuje. To pomeni, da je naravna selekcija že tolikšna, da ni bojazni, da bi se ta vrsta jelena pri nas razmnožila. Sicer pa letos jeseni načrtujemo 28 komadov za odstrel, s tem bomo sedanje število še razpolovili. Zaradi škod, ki jih jeleni naredijo nekaterim kmetovalcem, pa tole. Vso škodo, ki jo predhodno oceni naša komisija, oškodovancem povrnemo, kar precej je že bilo primerov. Nudimo tudi škropivo, ki ni tako neučinkovito kot trdijo nekateri. Nadalje imamo dva kompletna električna pastirja, z žico seveda. Menim, da je to najustreznejše in zanesljivo sredstvo, da divjad ne bo šla na polje. Tudi trakovi in strašila jih odženejo, čeprav manj učinkovito kot električni pastir. Moram pa ob tem poudariti, da zakon o lovstvu določa, da mora vsak lastnik, katerega pridelki so zaradi divjadi ogroženi, na primeren način ograditi zemljo. To je sicer zmanjševanje življenjskega prostora divjadi, vendar je rešitev proti prekomerni škodi, ki jo divjad naredi. V gozdu ta divjad ne napravi veliko škode, žal pa izven njega. Zelo napačno je mišljenje ljudi, da je divjad last lovcev, to bogastvo je namreč splošna družbena last. Zato vseobsodbe in negodovanja, ki letijo na račun lovcev, niso vsakič upravičene. Odkrito rečeno lovstvo danes ni poceni, zgolj Ijubiteljstvo je premalo. Tako lovska družina, oziroma njen predsednik Vinko Oblak. Prepričani smo, da se bo ta spor, če mu lahko tako rečemo, med kmeti in lovci v Skalah rešil v zadovoljstvo enih in drugih in da v bodoče ne bo več strogega ločevanja jaz sem kmet, ti si lovec. B Mugerle Oktober — mesec varstva pred požari Smo v mesecu oktobru, ki ga slovenski gasilci že vrsto let imenujejo mesec varstva pred požarom. Čeprav skozi celoletne aktivnosti gasilci v svojih požarnih območjih izvajajo različne aktivnosti, naj bo na področju požarne preventive, pri usposabljanju kadrov, organizaciji številnih tekmovanj in družabnih srečanj, pa bodo v vseh gasilskih društvih prav v mesecu oktobru vse te aktivnosti še povečali. V to akcijo želijo vključiti čim več občanov in na ta način množično mobilizirati vse za skupni interes — kako zmanjšati število požarov in tako očuvati družbeno in zasebno premoženje. Analiza požarov in požarnih škod ter vzrokov za nastanek požarov namreč potrjuje, da samozaščitno obnašanje še vedno ni prišlo dovolj v zavest delovnih ljudi in občanov. Vedno bolj pa je tudi res, da spremembe v miselnosti ljudi ni mogoče doseči le z eno samo akcijo, temveč le z večletno aktivnostjo, v katero je vključena celotna populacija, od najmlajših v vzgojno-varstvenih zavodih, osnovnih in srednjih šolah, do delavcev v združenem delu, do občanov. »To pomeni, da prostovoljni gasilci v okolju kjer delamo in živimo, lahko ogromno storimo in pomagamo vsem, ki so prav tako odgovorni za varstvo pred požari pri njihovih naporih za zmanjšanje števila požarov in s tem v zvezi tudi za zmanjšanje požarnih škod,« je med drugim dejal predsednik občinske gasilske zveze Velenje Tone Brložnik. Zato bodo gasilci v mesecu ok- tobru poleg že tradicionalnih programov aktivnosti v okviru občinske gasilske zveze in posameznih društev poskrbeli še za vrsto drugih akcij. Pregledali bodo delo gasilskih društev, njihovo pripravljenost v akcijah, izkoristili pa bodo tudi nov način obveščanja gasilskih društev v primeru požara. Alarmiranje so si namreč uredili tako, da lahko s številko 93, ki je v dežurni sobi gasilcev v Velenju vključijo sirene v vseh gasilskih društvih v občini Velenje, razen v Paški vasi in Šmartnem ob Paki, kjer telefonske linije še niso urejene. Društva bodo organizirala razstave gasilske opreme, predavanja za šolsko mladino in občane, člani bodo pregledali gasilne aparate, ki jih imajo posamezniki doma v svojih gospodarskih objektih in stanovanjskih hišah. Poleg tega bodo društva opravila požarnovarnostne preglede pri občanih, zasebnih obrtnikih in v zasebnem sektorju. Skupaj s štabom civilne zaščite bodo gasilci organizirali seminar za člane operativnih desetin o nevarnih snoveh in o tem kako ukrepati ob nesrečah, če pride do izlitja teh snovi. V sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo Slovenj Gradec in enotami civilne zaščite pa bodo organizirali gasilsko reševalno akcijo na Graški gori. »Prav posebno skrb pa bomo morali posvetiti bodoči organiziranosti in najti ustrezno rešitev financiranja gasilske organizacije. S predvideno ukinitvijo samoupravne interesne skupnosti s 1. januarjem 1990 bomo praktično ostali brez denarja, bolje rečeno vira financiranja. Toda prepričan sem, da na tem področju, ki je tako bistvenega pomena za nadaljnji razvoj in uspešni razvoj prostovoljnega gasilstva, ne bomo ostali sami. Zavedamo se, da vsak dinar, ki ga mora delovna organizacija odvajati za negospodarske dejavnosti pomeni ogromno, še več pa pomeni škoda, ki jo povzročijo požari ali druge elementarne nesreče. V nekaj trenutkih nepazljivosti lahko izgubimo celotno premoženje, ali ostanemo na cesti brez delovnih mest. Vem, da bo prevladal razum in spoznanja, da gasilci nismo samim sebi v korist, opozarjam pa, da moramo čuvati in reševati človeška življenja, osebno in družbeno premoženje, skratka pomagati povsod in vsakomur, ki je pomoči potreben,« je svoje misli sklenil predsednik občinske gasilske zveze Velenje Tone Brložnik. Občina Mozirje Ogromne uspehe pri opremljanju, usposabljanju svojih članov, pa tudi pri delovanju v svojih krajih dosegajo tudi gasilci Mozirske občine. Na občinski gasilski zvezi in po vseh društvih so se temeljito pripravili na aktivnosti v mesecu varstva pred požari, čeprav v en glas poudarjajo, da je preventivna dejavnost najpomembnejša stalnica njihovega delovanja. Za okrepljeno dejavnost v oktobru imajo letos dodaten razlog. Žal bi lahko rekli, saj se je število požarov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem podvojilo. Do oktobra so jih namreč našteli kar 14. Vzroki: trikrat otroška igra, petkrat malomarnost, po dvakrat strela in električna napeljava, enkrat slab dimnik, za enega pa niso našli vzroka. Zato bodo v oktobru po sektorjih pregledali stanje v delovnih organizacijah in zasebnih delavnicah, da se bodo lahko operativci še bolj podrobno seznanili z razmerami, pripravili pa bodo tudi vaje in na njih seznanili člane kako ukrepati in reševati ob morebi- tni nesreči. Poleg tega bodo po društvih veliko pozornosti namenili najmlajšim po osnovnih šolah, saj želijo v svoje vrste pritegniti čimveč mladih ii> tako zagotoviti dobro delovanje tudi v bodoče. Po posameznih krajih bodo obiskovali gospodinjstva in kmečka gospodarstva in ugotavljali pomanjkljivosti. To seveda sodi tudi v akcijo 200.000 preventivnih pregledov, ki se je izkazala za zelo dobro in učinkovito, saj ob ponovnih pregledih ugotavljajo, da so napake in pomanjkljivosti večinoma odpravljene. Ugotovili bodo tudi vzroke zr stalne poplave na nekaterih področjih in obvestili ustrezne organe v želji, da v bodoče ne bi bilo več teh naravnih nesreč in nepotrebnih stroškov. Poleg tega bodo gasilska društva pripravila preoivanja za svoje člane, na katerih se bodo seznanili z novostmi s področja opreme in orodja in z njihovo uporabo. V zadnjem času posebej pozorno skrbijo za zaščito članov, ki so pri svojih posredovanjih najbolj izpostavljeni. To vetja za gašenje, za pomoč ob nalivih in poplavah in podobno. Poskrbeli so za delovne obleke, rokavice, škornje in podobno. To je nekaj aktivnosti v mesecu oktobru, ki jih bodo opravila gasilska društva mozirske občine v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo, potrjujejo pa, da gasilci vsa sredstva, ki jih dobijo od skupnosti zares smotrno pora- _ bljajo. B. M., J. P. Velika delovna zmaga i Ob občinskem prazniku bodo delavci Sipaka predali namenu novo proizvodno halo, v kateri bodo montirali linije za pleti-zacijo s katerimi so se uveljavili v svetu in doma. Doslej so jih sestavljali na prostem, saj je bilo v obstoječih proizvodnih prostorih pretesno. Graditi so začeli konec meseca junija, izvajalci dela pa so bili Proges (ki je tudi sovlagatelj), Trimo Trebnje (tovarna montažnih elementov za industrijske hale), Vegrad in ESO. Z vsemi izvajalci del so bili v Sipaku izredno zadovoljni, saj so dela opravili kvalitetno, predvsem pa izjemno hitro. Naložba je veljala delavce Sipaka okoli 40 milijard dinarjev. (mz) Doslej so morali delati na prostem, po občinskem prazniku pa se jim bodo delovni pogoji močno izboljšali. ku pi