10. SteT. V Novem mestu 15. maja 1887. IIL letnik. Dolenjske Novice. lahajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena jim je za ceio Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta 50 kr. — NaroĎnino in dopiae tisniti dati, plača za dvostopno petif^vrsto 8 kr. za eprejenia J. Krajec v Novem mesiu. enkrat, dvakj-at 12 kr., trikrat 15 kr. Kako si pomagajmo? Prvo, ako si hočeš pomagati, treba znati 8i pridobiti, pridobljeno prihraniti in prihranjeno prav obrniti, ali treba znati dobro gospodariti. Poglej ga siromaka, ki nima druzega, ko ubogo kočoi ali pa Še te ne, a Tender si pomaga: kupuje si zemljišče košček za koščekom, čim več ima, tem hitreje se mu množi premoženje ; to pa le, ker je priden, varčen in ker zna tisto malo, kar ai z velikim trudom prisluži, prav obrniti, ker mu žena ne zafračka, ne izda vsacega beliča za svetlo barvano, pisano judovsko capico, ampak se z očetom pomeni, kako obleko bosta kupila deklicam. VidiS jih vse pohlevno, pametno oblečene, poleti v domačo prtenino, v hodnik ob delavnikih, v pražnje pa ob nedeljah. Za zimo kupi oče sukna, a ne tistega finega gladkega, ki je narejen iz starih cap in lepo pobarvan, ampak vzame onega močnega pri zanesljivem, že starem prodajalcu, ki prejema svoje blago od staro znane tovarne v Mižnjem mestu, recimo : v Škofji Loki, in je gotov, da je iz Čisto domaČe ovčje volne. Vidi se na niti in ostrobi, da ni primešan ne bombaž in ne tista iina roba, ki zahaja iz cunjarskih rok po židovskih rokah kaj rada v tovarne. Y življenji vidiš jih zmerne, ob godovih ne spečejo si purana, tudi ne goske, race ali kokoši, ampak o6e je prinesel že prej ta dan od mesaij» košček tečne govedine, ali pa so mati odrezali v kašči koa gnjatnice, ter ga vrgli v ričet, kar stori prav okusno kosilo; zabela se nikdar ne kupuje, maslo, jajca in perutnina pa se prodaja. Dobra gospodinja ima pri doma ograjen prostorček, kjer pridela za dom ne le samo solato, kolerabo, peso, zeleno, korenjček, redkvico in kumare, čebulo, Česen in drugo, marveč skrbi tudi, da ima od vsega domače seme. Najlepše solatne glavice pusti iti v vrhe, da si pridobi seme ; ona ne trpi, da bi gospodar kupoval semena, kakor: peso, repo, korenje, kapus itd., ker vae sama doma pridela ; vsacega krajcarja, ki bi se zato izdal, je škoda; tudi je domače seme najbolj zanesljivo. Tako naj tudi dober gospodar ne skrbi samo za žitno seme in deteljo, ampak gleda naj tudi, PodUstek. Potne črtice. SpiKUje A»t. s Dimur. I. Pismo. — Z Iga v Loreto. (Dalje.) Z Bogom Bolonja! Zjutraj ob 6. uri jo krene vlak proti Ankoni, ki je 204 klm. pred nami. Hladen sever je pihal od morja sem. Vozilo se je tudi sila dosti vojakov, ki so šli na svoje vaje v Raveno. Gledal sem jih kako je redno ob 7. uri ^utraj vsaki po dve trdo kuhani jajci po-ručal in druzega nič. Sila so bili navdušeni za boj, ki ga imajo v Afriki. Železnica gre le bolj navzdol. Videl sem tu in tam več možakov, ki so pšenico pleli, Forli je prijazno mesto, nekako kakor Ljubljana. Lepo se je videlo ob železnici. Mnogo továren je todi za opeko. Na lepo obdelanem polji je mnogo krasnih palač. Že se bližamo morski obali, ko zagledamo mesto Kimini, ki se široko razteguje ob gladim jadranskega morja, katera bi me bila sim pripeljala, ako bi iz Trsta odpluia ladija le en dan prej ; ali gre samo vsaki četrtek, zato sem moral po suhem. Rimini je prijazno primorsko mestice, ki izdeluje za vso to laško stran veliko železniških strojev. Vlak hitro krene zdaj čisto ob morju. Vidijo se celi hribci prave sipe, ki so jo morski vali napehali. Po morju vse goni ČolniČck za ribami, ob kraji pa stikajo stari in mladi s košarami, da dobe morskih muaeljnov. Že je od Bolonje 20. postaja, in to je lepo staro prijazno mestice, ki se vsaja na eni strani malo v hrib — Sinigalja, domovina papeža Pija IX. Iz morja ima dva prekopa, da lahko barkice vozijo v mesto. Do tukaj še nisem videl tako lepih vrtov obdelanih: grah se ře ovija po palicah, bob ves v cvetju, salata v glavah ; mož je kosil dobro veliko deteljo. V daljini ob morju se ti smeji lepa trdnjav» (nekdaj avstrijska) Ankona, ko pa tje prisopiha vlak, sklenem ga ne premeniti ampak peljati se da bû imel redno pri rokah mlada sadna dreve-seca, s kterimi nadomestuje sadno umrše drevje v vrtu, ima naj trtnico, da lahko nadomesti stare trte in zasadi nove vinograde, dokler tega ne hode, mu bo šlo slabo, zakaj denarce porabi se dandanes kaj lahko za zapeljive judovske capice, ki jih že T vsaki rasi vidiš razobeŠene, in ki, žalibog, kmetiču največ krvi izpijo. Kje se mlado dekle ne zazija v lepo pisan robec, vsaj že stara ženica kaže; ,glej ga, ta-le je lep, tega le vzemi", in tako gre vsak novčič sproti za uboge capice v judovsko nenasitljivo brezdno. Mesta bogate, tu si zidajo mogotci palače, pa kaj pravië kmetií, s čegavimi novčiči ? S tvojimi, ti si jim jih znesel skupaj za malo svetle barve, morebiti še celo za malo vpijanljivega špirita, saj poštene kapljice ne dobiš, če tudi jo zahtevaš. Tisto, kar si jim ti pred nekaj meseci pripeljal, če ho bili še tako dobri, da so kupili od tebe za mali denar, se je že davno spremenilo, še podobe nima več tiste, in ti je moraš zdaj drago, silno drago plačati. Za tvoje novčiže te zdaj povabijo, pojdi jim delat; ti greš, zaslužiš, a zasluženo zopet izpi jej o iz tebe, ti od vsega nimaš dmzega, ko delo, viSasih motno glavo in dvojico capic, kterih pa ne smeš na solnci pokazati, ker ti obledé; vsa lepota, ves tvoj trud je zginil, že si v nedeljo ne upaš v cerkev ; greŠ torej zopet na delo — a vse leti s tebe, nagoto že komaj prikrivaš. Poglej, kaj ti je naredil jud, kam si prišel; ko bi se bil doma trudil, na svojem polji, v vinogradu, na senožeti, v hlevu s živino, pri nekdanjem gospodarji pač bi stal vse boljše. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Sestdesetietnico, kar je naš feldmaršal nadvojvoda Albreht vojak, se je kaj slovesno praznovala na Dunaju 26. aprila. Cesar sami so vrlemu vojskovodji pisali lastnoročno pismo. V državnem zboru se slovenski poslanci vrlo potegujejo za naše koristi, zlasti za pravice, ki gredó našemu milemu jeziku ne le na Kranjskem, ampak povsod, kjer prebivajo Slovenci. Štajerski poslanec gosp. dr, Gregorec in kranjski gosp. Suklje sta kazala velike krivice, ki se nam v tem še godé. Nemški liberalci so pa vedno bolj predrzni — sed^j je zahteval eden izmed njih, naj država postavi v Ljubljani očiten spominek pokojnemu grofii Auerspergu, ki je le predobro znal zabavljati slovenskemu jeziku, pa treti podložne do leta 1848. Minister Pražak je ukazal, da se morajo pri čeških nadsodnijah češke pravde češko obravnavati. To je pač prav, si bode mislil vsak pameten človek, toda za Nemce ni bilo prav. V gosposkej zbornici ao zahtevali, naj minister to preklice, češ, da ni pravično ! Ali hvala Bogu, večina je zavrnila tako predrznost. Med govorniki za ministrov ukaz bil je tudi pošteni Nemec profesor Masen, To je pa vročekrvne nemške študente, zlasti krivonose jude, tako spravilo v ogenj, da gosp, profesorja očitno zasramujejo. Upamo, da jim bo vlada pokazala, kar gre mladičem. V IstrijI so po nekaterih krajih pri občinskih volitvah zmagali Slovenci, kjer so doslej gospodarili oholi lahoni. Slovanne bode vedno suženj ! precej v 20 klm. oddaljeno Loreto. Pot tu pelje na gori, tako da morata dva stroja voziti ; precej od Ankone gre v predor, ki je dolg do četrt ure hoda, Pridšega v Loreto me je že na postaji čakal neki tu bivajoč gospod iz Bavarskega in me pri sebi ustanovil. Zdaj-le ob 11. uri zvečer greva na postajo še drugim naproti, ki dojdejo. Jutri, tojevčetrtek, gremo na Brindisi in potem na morje. Drugo pismo dojde Vam za Val list iz Kaire ali Aleksandrije, ako ne bodem mogel pisati rže iz Brindisi. V Loreti v sredo 20. aprila. II. Pismo. — Iz Loreta v Brindisi. Jaz sem prišel v Loreto nekoliko prej kakor moji sopotniki — Bavarci, ter tu brž našel nekega bavarskega duhovna, ki je vže veČ let tukaj v službi. Z njim sva šla potnikom naproti na železnico — kacih 20 minut daleč. Veselo smo si podali roke ; ali vseh ni bilo, kajti nekoliko se jih je skesalo, ki so poprej rekli, da gredá v Jeruzalem. Loreto je malo primorsko mestice s krasno in ogromno božjo hišo, pod ktere veličastno kupijo stoji „nazareSka hišica", nekdanje bivališče svete družine, ki je bila prenešena iz Nazareta najprej na Tersat potem pa semkaj. Loreto leži na hribcu ; v 20 minutah lahko prideš od mesta do jadranskega morja. Med morjem in mesticem je raslo in nekoliko rase še dandanes lorberjevo drevje, lorberjev gozd, po italijansko — lauréto. — Od todi sedanje pokvarjeno laško ime „Loreto". — Z visocega stolpa se vidi daleč gladina jadranskega moija. Res krasna je velikanska bazilika; ali njej nasproti niso pozabili Lahi 1, 1885 postaviti podobo Garibaldi-ja, onega prekucuha in nemirneža. Razkazali so nam dragotine te cerkve. Oj, kakova je zakladnica (šackamra) ! Tega popisati jaz paČ ne morem : zlata in srebra je, da Človek le strmi ! Čudno, da ga grabežljiva italijanska vlada še ni pospravila. Videl sem tudi Še precej dobro ohranjeno avstrijsko zastavo iz turškega boja pred Dunajem. Iz Loreta odrinemo proti Brindisi, ki je pred nami 540 kilometrov. Hlapon piha vedno ob Društvo „Sokol" v Pragi je mislilo pray ■lOTesno obhajati stojo 251etnico ; &li vlada jim je prepovedala očitno slovesnost. Prosili bodo tedaj cesarja samega, Daj se jim to dovoli. Na Ogerskem so čudne razmere. Vse gospodari, vse tepta ošabni Mažar: Slovati uže več let ne volijo poslancev, letos tudi Rumunci ne bodo volili — ker vejo, da je trud zastonj — tako pritiska vlada na volitev. Kaj je novega po širokem svetu? V Srilii se nekaj krha med ministri. Ne-kterim sedanji niso všei, ker so prijazni Avstrii. Srbska kraljica gre v ruski Krim pri črnem morju. Nekteri mislijo, da to pomeni, da se Srbija odteguje Avstrii in bliža Rusii. V Bolgarii je vse pri starem. Videti je, da so se sedanji vladavci vže naveličali ~ in res bi bilo najboljše za deželo, če odstopijo, kajti potem bode Rusija nasvetovala, koga naj izvolijo za kneza — knez pa bode prinesel deželi potrebni mir. Na Pruskem seje sprejela postava, ki bode dala katoliški cerkvi naxaj nekaj pravic, ktere so se jej kratile. Nemci so izpustili zaprtega francoskega komisarja Snebelja — reč se je s tem mirno poravnala. itaiija ima še vedno dovolj težavnega posla t Afriki ob rudečem morju. Poslali so tjeka,] novega geuerala in novih vojakov, Afganistan je dežela v Azii med angleško Indijo in ruskim posestvom. Nastali so oridi veliki nemiri. Nekteri hočejo pregnati sedanjega vladarja ter posadili na tron druzega, ki je Rusom prijazen. Angleži to kaj pisano gledajo, in lahko se zgodi, da se bodeta zarad Afganistana še tepla Rus in Anglež. Na otoku Kreti so se kristjani in Tarld hndo stepli ; vojaki so morali mir narediti. Kreěwú bi se najraje združili z grškim kraljestvom. PiSe se nam: Iz Ribniške doline meseca maja t. 1. (Sv. misij on.) [Izv. dop.] — Iz vseh krajev nas» premiie slovenske domovine beremo, da ae v tem Času veselega probujenja in živahnega katoliškega gibanja obhaja sv. miaijon. Za naâ dušni in telesni blagor vnetemu prečastitemu gospođu kanoniku in dekanu Martinu Skubicu imamo se zahvaliti, da Bo z dnem 1. majnika prišli v Ribnico trije častiti gospodje la zari eti, kateri so tu X2 dnij ostali, ter v tem času z občudovalno in požrtvovalno iskrenostjo in vztrajnostjo sv. misijon opravljali. Dasi je tukajšnjo ljudstvo uže od nekdaj pobožno, mirno in za božjo čast vneto, vendar je ravno tu sv. misijon svojo čudovito dobroto skazal. Kako prijetno doneče vabili so drb zvonoví vsako jatro in po veSkrat črez dan — v teh kratkih dnevih — t naS prekrasni božji hram, posluh gospode misijonarje; kako rado in v kakej množini hitelo je nase ljudstvo to vabljenje spolnovat ; koliko veliko vernih kristjanov očistilo je vest vseh peg n natančno in skesano spovedjo, da, več nego 4000 sprejelo jih je zakrament sv. obhajila. Častiti gospodje lazaristi, domači prt-č. gospodje duhovni in iz morju, ki meče svoje belo peneče izmečke skorej na železnično progo. Na potu sem zapazil po vseh železnicah grozno veliko vojakov — kakor mravelj jih je — ali deró se prav kakor vrane, še vse drugače, kakor naši Janezi, če gredo malo natrkani v „soldate". Smejati sem se pa moral, ko sem videl, kako Lahi peljejo „balo". Bila sta dva para, bela, v frišnih šopkih ali pušeljcih in različnih franžah kar pokrita, da se skurej videla nista. Vozova sta bila na dveh prav visocib kolesih — na njih so sedeli in kričali, kakor je bilo videti, prav zadovoljni Lahi. Za njimi se je peljalo voz rednih svatov ravno tako. Že je bilo od Loreta kacih 20 ur, ko zagledam, ďa rž žanjejo. Pač je bila še precéj zelena ter videti bolj pripravna za klajo, kakor za žito ; tudi zelje je bilo že v glavah, pomeranče in limone pa so se nam zrele smejale nasproti. Prav posebno mikaven pa je bil za nas potnike prekrasen, kacih 10 sežnjev dolg drevored samih cipres v dveh vrstah. Brez dvoma jim je posestnik kakov laški kavalir. Visele so tako prelepo ena vrh druge, kakor bi bile ravaokar pale; pa so vendar uže stare in vraščene. — Továren za opeko sem videl z železnice brez števila. Čudil sem se le temu , ko pri nas navadno kopljemo ilovico v nižavab, so kopali tu v nečem kraju silo visok hrib kar od vrha, ter izkopano rabili za opeko. Od postaje Franco Villa (ne Villa franca) začeli so se celi gozdi oljkinih dreves, da se je kar tema delala, kakor če se gre skozi kakovo smrežje. Kranjec bi se pač čudil tem drevesom — oljkam : stoji ti le na kacih dveh ali treh skorijab, pa je vendar lepo zelena. Ko smo tako hitro drli po železnici dalje, zapazili smo jako mnogo boba in česna — znamenje, da litalijan ljubi jed, ki je tečna, pa ne draga. Da, tako radi imajo češen, da ga ponujajo pečenega z vinom vred celo ob železnici. IVIi smo kupovali le poslednje, prvega ne. Kar se tiče vina, moram Lahe naravnost pohvaliti. Pil sem ga pri toliko postajah, ali nisem ga dobil, da bi imelo kakov dušek, ali da bi bilo kako „pančano". Naj si bode „Lah" še tak okolice apoTedoTfili bo vsak dan od zjutraj do večera, da so zamogli vetreči vsem, ia redki kateri je ostal doma, katerega ni preBunil glas jnisiionarjev, da ne bi v tem času očistil eroje vesti Tseh dušnih madežev. Kakor je te dneve nase ljudstvo rado vpo-rabilo v dušni blug^or, kakor se je radovalo uv. misijona, tako j® i naáemu preč. goep. kanoniku kakor č. gospodom misijonarjem hvaležno, da se je v Ribnici sv. misijon opravljal in tako iskreno tudi želi, da bi kmalu gospodje misijonarji xopet prišli. Iz Št. Janža. — Mnogo dragocenih zakladov krije naša zemljá, ki so nam deloma ěe nepoznani. NaSa fara je s takimi zakladi jako bogata. Pred par meseci našel je P. Bajtek na njegovo in druzih veliko radost svinčeno rudo, bolj prav srebrno, ker je več kot polovica srebra vmes ; predal jo je goep. Vakoniku iz Radeč za precejšen denar. Pa tudi na mnogo drugih krajih se je pokazala ta draga ruda. Ko se je to razvedelo, prijela se je mnogih poželji-vost po podzemeljskem zakladu, in šli so v Ljubljano k rudninskemu uradu. Tako je sedaj 7 „španovarjev." Ruda se pridno koplje v nadi — da bodo vsi enkrat bogatinje. V jami pod Bndnavasjo se je pokazala že precej pri vrhu 15—20(5?M' debela žila. To bode nekaj za naŠo faro; ksjti marsikateri si bode lahko doma za «voj vsakdajni kruhek prislužil. Žali Bog, da se nekaterim mesto dobrega plaèila le suna ob-Ijubuje. Kakor povsodi, dobijo se tudi tukaj taki zavidneži, ki ne privoščijo temu društvu dobre besede, ampak ga pitajo s priimkom „SlahkŠeftverein" mesto „Knappschaftverein". Pa vae to bi se pctrpelo, ko bi jih pri delu „bergmandelc" ne nadlegoval. Ta prikazen, tako trdijo sami delalci, tolče in razbija od vseh strani tako silno, da so primorani jamo zapustiti. Pa kako to pošast ugonobiti ? Izmislili so 86 to zvijačo: Zvečer mu naj nastavijo v jamo več litrov različnega najhujšega „šnopsa". On baje silno rad šnops pije, in tako ga zvabijo na led. Ko pride okolo polnoči, in ee do dobrega upijani, bodo planili na njega in ga zvezali z blagoslovljenim rožnim vencem. Ne vem za gotovo, če so mu res nastavili tako limanco, to pa dobro vem, da ga v svojih pesteh še nimajo. (Pristavek vred.) Kaj pa ie ne dela ravno „šnops" bergmandelca? Naj raje pogledajo, Če jim ne nagaja kakov porednež — šnopsar — ali kdorkoli. Ako ste dobili res tako „žilo" vam privoščimo iz celega srca. To pa tudi vemo, d« je kopanje rude uže marsikoga hudo opeklo. Torej previdnost! S kmetov. — V jeseni leta 1886. posadil sem na syoj vrt nekaj dreves, ravnaje se po slavnih in vrlih „Dol. Nov". Drevje bilo je jako lepo in vredno 8—10 gld. Hodil sem ga skoraj vsaki dan gledat in z veseljem sem opazoval lepô rast. Ko pa zdaj že, neko jutro zopet prikoraČim na vrt, zapazim, da je moje drevje vse popukáno in to po noči. Zelo sem bil žalosten, ker lepih drevesic ni bilo več. Kdor je to drevje popukal, zasluži da bi bil kaznovan in ojstro. Kdor drevje krade in ga ne pusti pri miru, ta je že malo vreden, bodi-si, da je to Blepar — pri vinu je poStenjak, Cena mu je 24, 32, 40 liter — a v Metliki ga ne dobiš tacega. Zajutrek in južinja nam je bila le trdi kruh in — dobro vino.' Gospodje sopotniki Pmsi in Bavarci so jako prijazni, akoravno sem jaz edini Avstrijanec med njimi. V južnej Italiji so mi nekateri izmed njih smejaje se pokazali deset parov lepih, debelih, menda grajskih volov, ki so orali na njivi. Plugi so bili, kakor bi nasadil naše prav velike krampe na ojesa, ter z njimi zemljo brskal. Da, v jngu so ti liudje, ali še daleč za nami. Prišli smo do postaje Foggia. Tu se vstavi vlak za pol ure. Brž jo krenemo nekateri ogledat si prekrasni vrt v bližnjem mestu, ki meri kacih deset oralov. Straži ga mestni vojak, vendar je vhod prost vaacemu. Sila je lep. Nešte-vilno vrst cvetočih vrtnic ti razveseljuje tu pogled in voh; sredi vrta je bajer in v njem tisače zlatih ribic. Malo pred Brindisi smo se ustavili za par ar na postaji Bari, kjer smo si ogledali prekrasno cerkev sv. Miklavža, patrona naše škofije, čigar truplo tudi počiva v tej cerkvi. Pravili so mi, da je pri tej cerkvi 120 duhovnikov. lu res, ni jih bilo mogoče prešteti, ko jih je bilo samo nekaj skupaj. .laz sem si mislil, ko bi vas mogel prestaviti nekaj na Kranjsko — marsikaka prazna kaplaniia bi se napolnila ! — Ondotni škof Kajetan Baječila je poslal po nas ter nas sprejel sila vesel. V zakristiji se menda kava kuha kar po navadi — vsaj za nas se je: ponujali so jo nam vsem, ki se je nikakor nismo branili. Razkazovali so nam cerkvene bogatije; med njimi smo videli tudi monštranco, ki je jako stara. Pravijo, da je iz časov aposteljnov. Če tndi to ne bode resnica, je vendar-le gotovo, da mora imeti nže veliko sto let, ker ima kaj Čudno priprosto obliko. Tudi smo videli škofovo palico, ktero je nosil 3V. Miklavž v četrtem stoletju po Kristusu. Ravno ko to pišem v Brindisi, piska barka, da gremo preko Aleksandrije. Od tamo Vam hočem zopet kaj sporočiti; 20. maja ga bodete pač nže imeli v rokah. Btoril iz šale ali pa iz hudobije. Taeema naj fla reSe: Grda reč! in eram te bodi! Iz Ljubljane. — Imeli smo zadnjiS tukaj pri U. 00. fraiiéiàkanih njesečao pridigo za ude m. reda 8t. Frančiška. Res je bilo Tremo nenavadno grdo in neprimerno za ta čas. Ali vender kljubu slabemu vremenu ja prišlo prav veliko število tretjerednikov, ki so prav pobožno pristopili k angeljeki mizi in potem ginljivo po-Bluaali prelepi govor č. o. Jožefi» od obljub. Kakó osramote te pobožae duše one mlaSne kristjane, kakoránih je dandauee prav veliko, kateri le ob nedeljah in praznikih ne pridejo k sv. maši. Iz tega'vidite, kako koristen da je tretji red sv. Franôilka. — Omeoim še tudi, da ljudje še rajŠe in v vefijem Števila hodijo v franSiškansko cerkev, ker je lepo okinžana. Ravno pred prazniki smo dobili tri umetno izdelane luBtre in v ognju pozlaíene. Izdelal jih je gosp. Leopold Tratuik; ravno ta čaa tudi novo ograjo pred velikim altarjem iu v prez-biteriju, nov tlak iz angleškega cementa, okoli velikega altarja lepo okinćan zastor itd. Domaôe věstí. (Zlato poroko) imel bo v pondeljek 16. t. m. gospod Jakob Meohora, obSemani tukajSuji posestaik in pok. Rojen Čeh, prišel je na Kranjsko leta 1846; vse njegovo premoženje je bilo : bistra glava in pridne roke. Leta 1854 ea je naselil v Novem mestu, in si s pridnoB^o in varčnostjo pridobil lepo domačijo, s prijaznostjo in sporazuraljivoatjo pa Ijubejen in spoštovanje svojih somešžaoov, kteri so ga volili tudi v mestni zastop skozi 18 let. Njemu se je zahvaliti, da je meeto pridobilo 40 oralov hfiste v „kačji ridi." Njegovo poljedelstvo je bilo vedno izgledno, in veČina someščanov se je po njem ravnala, ali za svfefc popraševala. Danes šteje mož 73 let, pa je trden in čvrst, kakor redko kedo njegovih vrstnikov. Gospa njegova, ki ima gotovo tudi lepe zasluge pri gospodarstvu in posebno pri odgoji otrok, je tudi Čehinja in ravno toliko etara. Bog ju ohrani v svoji milosti, in daj jima vČakati pri zdravju Se demantno poroko! (Kat. rokodelsko društvo) dobi v kratkem novo zastavo iz Ljubljane, Napravi se 8 prostovoljnimi doneski, s kojimi so družbo blagi dobrotniki podprli prav obilno. Bodi jim srčna zahvala! Zastava bode imela na enej strani podobo sv. Jožefa, družbinega varuha, na drugej strani da brez madeža spočete D, Marije — spodej v oglu pa dve sklenjeni roki — znak ljubezni, ki ima vladati v družbi. Stala bode zastava 200 gold. Doslej ima družba nabranega šele 140 gld., alinekteri dobrotniki so obljubili 80 donesti svoje darove — od druzih blazih src pa družba isto pričakuje. Zato je prepričauaj da jej bode mogoče o binkoštih plačati potrebno svoto — ne da bi bila prisiljena kaj plačati ii svojega malega premoženja. Njen varuh, sv. Jožef, je ne bode zapustil. Bodočo binkoštno nedeljo bode blagoslovil zastavo v kapiteljskej cerkvi tukajšnji mil. g. prost ob 10. uri ter imel tadi slovesni govor. Botra zastavi bode gospa Hjčevar, namestuica njena pak je blagovolila biti gospa Pauser. Zastava se bode nesla ob pol 10. uri iz dražbine »obe v slovesnem obhodu t kapiteljsko cerkev. — Ker bodo družbo počastili po obljubi tudi odposlanci ljubljanske in šentviške rokodelska družbe, se pričakuje, da bode slavnost res lepa — rokodelcem v spodbudo, Natančneji program se bode še razglasil. (Dolenjsko pevsko društvo) priredi izlet mesto 30. maja 5. junija, in sicer t Žužemperk mesto na Fužine. (Novomeška meščanska godba,) ki obstoji sedaj uže 41 let, omislila si je lansko leto in tako tudi letos nekaj novih instra-mentov, ker stari so bili uie slabi, nekateri celo neporabljivi. Kupnin» za-nje, ki je precej visoka, se je nabrala deloma b prostovoljnimi doneski visokoSastitih podpornikov, deloma pa iz dohodko? na kegljišči pri gosp. Praatom-ju in gosp, Brunner-ju, deloma pa Se ni plačana, V gostilni gospe Brunner se ja priredilo celá kegljanje na dobitke, katero pa ni še dokončano in se bo letos nadaljevalo. Zatorej prosijo 86 vsi prijatelji godbo, naj na kak način blagovolijo godbono vodstvo podpirati, da bo zamoglo svoje dolžnosti spolnovati. Dobro bi bilo, ko bi ee p. n. občinstvo prav obilno kegljanja na dobitke, katero se je 11. maja znova otvorilo, vdeležilo. Bodi na dober vspeb. Vodutvo. (Kmetijska podružnica) v Krškem ima v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoludne občni zbor v šolskem poslopji, (Grozen strah) pretrpeli so v sredo 11. t. m. prebivalci mesta Kamnika. „Slovenski Narod" pripoveduje vso stvar tako-le: Nepoznat in grozen strah je zavzel danes nase mesto. Ob V^ll. uri dopoludne seje vnel v C. kr. praharai magacin, v katerem je spravljen solitar in žveplo. Ta magacin je velika, štirivoglata zidana stavba, kjer je shranjeno po več sto meterskih centov solitra in danes blizo 500 sodov (po 6 do 7 centov) žvepla. Solitar se v velikih kotlih rafiuuje. Jeden tak kotel je bil nekaj poškodovan. Kotlar segreje zvunaj magacina svoje železo, da bi kotel zalotal. To ae je zgodilo že večkrat brez vsake nesreč«. Ko pa danes kotlar gre skozi magacin, mu po neareëi izpodrsne in razbeljeno železo pade na tla, ki so pa vsa b solitrovim prahom oflme-tena. Ta ptali ee vname in v tem trenotku jo r celem tem prostoru bilo vae y ognji. Prazni Bodi solitroTÎ so drug za drugim eksplodirali in lee jame goreti, črni, nesrečo obetajoči oblaki se Tzdignejo po mirnem «raku proti nebu. Ko Be je po mestu poizvedelo, kaj gori, se je polotil prebivalcev opravičeni atrah, da se vnanse tudi žveplo. Vse ceste so se napolnile z beže-ëimi, matere bo nosile otroke v naročji iz mesta, kdor je dobil toz, se je odpeljal proti MengSu ali Domžalam. Ob 11. uri je bilo meato že prazno, doma so ostali le âe moški, ali pripravljeni, če sila večja postane, da zbeže. Med tem sta fabriška in Kamniška požarna bramba napeli vse svoje moči, da bi se ogenj lokalizoval. Sode B žveplom in solitrom bo delavci iz sosednjih prostorov spravili na prosto, in ko je bilo to storjeno, so prodrli streho nađ gorečim ma-gacinom in s tem je bila nevarnost odstranjena. Ob poln 12. uri je prišla ca pogorišče požarna bramba Domžalska, popcludne ob 2. uri pa tudi Ljubljanska, pred parnim strojem sta bila vpre-žena dva para vojaških konj. Kmalu za njo sta se pripeljala gospoda deželni predsednik in deželni glavar; na vojalkih voxeh so se pripelja-vali vojaki na pomoč. Ob 3. uri, ko to pisem, je nevarnost pri kraji in ubežoi meSčani se vračajo domov. Sreča za Kamnik je bila, da ni bilo nobenega vetra in da se je eksplozija vršila po dnevi, ko so bili vsi fabriški delavci na mestu. Trata, ki peljejo v drugo skladišče solitra, so že gorela. Ko bi se tu ne bil ogenj vstavil, bil bi ekaplodiral v tej shrambi solitar, zraven te^a prostora pa se začenjajo skladišča za žveplo. Ako bi se bilo pa to vnelo, bi se vse, kar je v okolici, poduŠilo. Ker je to občinstvu znano, zato je Tse precsj občutilo streh, kakoršiiega ne morem popisati." — Po nekterib opazkah ua-daljuje: — „O včerajšnjem požaru v Kamniku povedal nam je gospod, ki je bil tudi aam na lici mesta, mnogo podrobnostij, ki živo spominjajo na „Zaduje dni Pompejske". Ko so je zaznalo, da je v tovarni za BmodDik začelo goreti, prevzel je nepopisen atrah vse prebivalstvo, in bežalo je na vse strani, kamor je kdo mogel ; kajti veakdo je čutil, da je nevarnost grozna, ker je v skladišči 30.000 mtterskih centov žvepla in ravno toliko solitra. Ljudje bežali so T Domžale, Dob, največ pa v Mengeš, kjer je bil ves trg podoben velikemu Sotorisču. V Kamniku ostali BO le tisti, ktere je dolžnost vezala, ki niso smeli proč. Gospod dekan, poklican, da je težko ranjenega delalca previdel s sv. zakramenti za umirajoče, dal je ob jednem vsem onim, ki so gasili, splošno odvezo. Gosp. sodnik izpustil je iz zaporov jetnike, ki so se danes, razun jednega, že vsi vrnili. Prizori po mestu bili so jednaki, kakor z zadnega potresa na „Rivieri". Jedna bolna gospa se je na trgu zgrudila, druga je dobila popadke, jeden otrok je na begu umrl. Najbolj so so ljudje bali žvepla, kajti tolika množina bi podusila vse ljudi daleč na okolu, pa viiicila vso vegetacijo; zatorej Čast in elava požarni brambi Kamniški in Domžalski, kakor tudi vsem, ki so pomagali rdušiti požar, in tako odvrniti grozno nesrečo. Vsi skazali so se prave junake, ki so zastavili lastno življenje, da so odvrnili nevarnost." Smernica. * (Pripovedka, kako jc kmet cesarja rake prodal.) Nek revni kmet je vjel nekaj lepih rakov, in ker je bil denarja potrebeu, si misli: „Ko bi te rake cesarju nesel, on bi jih dobro plaťSal," Zb^e jih v oajno in ^e proti Dunaju. Pred Dunajem so pa tri mute, kjer se mora od vsake reéi plačati, ki se v mesto oeae. Ko pride kmet do prve mute, ga vstavi mntar in re6e: „Ti neses rake v mesto, bos moral muto plakati." Kmet reČe: „Zdaj nemam denarja, pa kedar cesarja rake prodam, te bom nazaj gredè plaćah Mutar si misli: „Čq rake k cesarju ponese, tam bo dobil lepo plačilo." Zato reie kmetu: „Ne pustim te drugači naprej, kakor če mi obljubiš polovioo od tega, kar ti bo cesar za rake dal." Kmet mu je to obljubil in mutar jo sel z njim, da bi De bil goljufan. Pri drngi muti so je ravno tako godilo. Tudi drugi mutar je hotel polovico cesarjevega darila. KmetnňureĚe: «Polovicosem žetemu obljubil; ako dam še tebi drogo polovico, potem za mene nifi ne ostane." Pobotala sta se potem za četrtinko. Pri tretji routi kmet spet ni mogel plačati in moral je obljubiti zadnjo Cetrtinko. Vsi trije mutarji so šli ž njim k cesarju, kmet pa si je mislil; „Le počakajte, lakomniki, jaz vaa bom že izplaôal." Cesar je rake pohvalil in rekel: j,Rake bom že kupil. Pakajhoáyo oni možje?" Kmet reie: „To so trije mutarji, kterim sem moral to obljubiti, kar botn Ka rake dobil, ker mute nisem mogel plačati." Cesar praša: „Kaj pa tirjas za rake?" Kmet odgovori; „Sto palic!" Cesar dé : „Meni je tudi prav." In tako so našteli prvemu mutarju petdeset, drugemu in tretjemu pa po pet in dvajset palic. Kmet je sel brez denarja domu, pa se je vender smejal, da je mutarje tako izplačal. V mesecu aprilu v Novomesto vračujofia «b pitma; Jožef Udovič, Mazovč. — Anton Lipič^ Malavaa pri sv. Jurji. — Jobann Berkopec, Golo Nord-America. — Jacob Hren, Lawav 44, Chicago 111. — Reza Avsic, Siaek. — Marg. Modic, Wien. — Johann Mahnič, Kamnik. — Ferd. Maček, Koatanjevao. — Fr. Hribar, Fiume. — R. Ulrich, Laibaeb. — Ana Gredenez, Laibaeb. — Johann Braraor, Vel. LaŠče. — Caisandra, Lubrudt. Listnica Uredništva. G. Kn« T Št. J. — Dopisa ne moremo sprejoti, kor nam je pravilo izogibati Be Tflaeej osebnosti. — PoraTnajte reĚ med seboj — z lepo. Žitna cena v Novem mestu 9, maja 1887. DomaSe pšenice memik 2 gld. 30 kr., Dobelača (kořme) 1 gld. 30 kr., Soriice 1 gld. 80 kr., Bii I gld. 66 kr., Jeímena 1 gld. 50 kr., Ajdo 1 gld. 20 kr., 078» 90 kr., Krompirja 1 gld. Loterijske sreške. Gradec 30. aprila 35 48 84 4 56 Trst 7. maja 1 52 31 40 4 Darovi za napravo zastave katoliSke družbe roko-dBlskih pomočnikov v Rudoifovem: NeimenoTana družba 1Ç gld., gg. M. T. A. Š. 10 gld., prof. PoruSek 1 gld,, A. ŠSiukoveo 1 gld, Bimuni6 1 gld., J. Krajec 2 gld., J. Home 1 gld., J. K. 1 gld,, M. Chiarotmi I gld,, O. Skale 1 gld., J, PajniÈ I gid., J. Pio^aniĚ 1 gld., O. Klineo 1 gld., gospa Krajao 5 gld , Torazija Ko&iSek 1 gld., A. Bojanec 1 gld., noiraenovan 2 gld., A. Poznik 3 gld,, P. Reiohal 1 gld., M. Mehar I gld., Milayao 30 kr , A. Tojska EO kr.. Moucho 50 kr,, Klemoa6i6 .">() kr., A. Jane 60 kr., J. Praprotnik 30 kr., H. StrauB.s 20 kr., J. Ekel Í gld., Žužek 50 kr., Rohrmann 40 kr., Boïift 50 kr., Roemann 50 kr., Sta-kelj Ô0 kr., Supanc 20 kr., liaika 30 kr., A. Kastslio 50 kr., A, Pauser 2 gld,, Riaioli 1 gld., J. Mechora 50 kr., J. Schmidt ftO kr., A. HoÈevar 1 gld., A. Iteitz 20 kr., J. MikoliS 1 gld,, Stular 20 kr,, Fr. Stambergor 20 kr., (}. Gregoroo 50 kr.. A, Kiisael 40 kr., Dr. SlaiiC 1 gld,, a. Grom 30 kr., J, Nemanifi 20 kr., C. Jonkner 1 gld,, V. Jcutiikor 2 gld., J. Ogoreutz 1 gld., Martinak 1 gld., Oini 50 kr,, Kinder 1 gld., N. S. fiO kr., J. K. 40 kr., K. M. 30 kr,, F. G. 20 kr„ Braimer 2 gld., ATsenik 50 kr,, Umok 1 gld., A. Jaro J gld., Lein-mUllor 1 gld., Triller 1 gld., Tandler 1 gld., F. Parko 1 gld., C. Germ 1 gld,, IloTSky 50 kr., Kalèii 60 kr., F. Kastelio 1 gld., A. K. 30 kr., J. K. 20 kr., Skaberne 30 kr., J. K. 30 kr, Wagner 40 kr., J. Pintar 60 kr., J, KoSiSek 1 gld., A, Konrad I gld., J. pl.Ullepitucb 50 kr., M. pl. XTlle;HtBch 1 gld,, Seidl 1 gld,, A. AgniĚ 40 kr, J. A, 20 kr,. J, Jazbec 20 kr., J. Kobe 50 kr, B Kob )0 kr, Dr. Skedl 1 gld,, J. Roni 50 kr., B. Vojska 50 kr., A. Kos 1 gld , F. Kastelie 50 kr., J. Tirant 1 gld,, T. ZaTerl 70 kr„ M. Jereb 1 gld., Pekarek So kr, J. Penoa 50 kr., J. Šenioa 50 kr,, J. Dejak I gld., N, Donnemiller 2 gld., Josip Î 50 kr., li. TVaasertheurer 5 kr,, M,Meínar5iĚ 10 kr., Pintar 20 kr., F. Ude 20 kr., A. Pissig 10 kr., C, Polko 1 gld, neimenovan 1 gld, A. KuSIan 2 gld., H. Wetzaaok 20 kr., R. Doleno 1 gid.. V, Bolirmann 50 kr, J, Potrava 50 kl., J. Kagtelio 1 gld., A. Bojanec I gld, ne-ImenoTan 2 gld., ïapnik J. Grm 2 gld.. Nekdo 10 gld. Za družbo*. GospodiSini; Drol in Sclimiediiigor à 1 gld., A. Bojanec I gld., župnik A. KerĚon 2 gld. Slavnemu vrednlštvu „Dolenjskih Novic" Br. 331. v Rudoifovem. Podpisanomii itapanaUu ní ïnano, da bi bil kdo pojasnila ^ahioTal glodá prodaje živeža. Splob župaastro, ki mostni Kasttop na ivunaj ihatopa, ni dolžno taclh pojasnil dajati, bodi-ai pnaameznim osebam, bodi-ai kateremu koli vredniStvu; kajti tržni red za Kranjsko ge je s oes. patentom M>. decembra 1859 razglasil, ter je doloien v §g 62 do 71 obrtnijskega reda 30. deoombra 1859, katere doloSba so po zakonu 15. mar-cijfl 1883, St. 39 drž. »akonika, niao spremenile. Po g 2, driS, lák. 80 nih£e ne more nu to opirati, da mu razglaieua postava ni znana; po tej doloSbi je toraj vsak državljan zavezan, pridobiti si za svojo stroko potrebno inanje ssakonov. Podnftevanje in pojasnovanje lakonov ho nikakor ne nahaja v podrofiji mestnega zastopa, Županatvo v Rudoifovem, 7. maja 1887. Dr. Poznik, župan. Opomba vrednlštva. To jo odgovor na naSo dvojno pohlevno proSn, o. Priiakovftli smo, da bo obĚina prodajalcom na Ijabo, od ktorih dobiva lep dohoduk, vgodnojÉe odgovorila, vidimo pa, da proSnje Se pazljivo prečitala ni. Y prihodnje ne bomo ae branili, opraviienih pritožb priobSevoti. VredniStvo. Dne 17. maja tega leta ob 9. ari dopoladne se bo prodajalo v Trebnjem poĚez nekaj vkonkurzao maso Karla Kalinger-ja BpadajoĚega raznega manu-fakturnega trdnega blaga in jeden íeher masla. Gospodje knpci naj blagovolijo ae navedenega dno T krčmi gosp. Bozmana u TVebnjem sniti. Inventara Be labko 7 pisarni podpisanega pogleda. V Novem mestu dne 5. maja 1887. [48] Dr. Kari Slauc, oskrbnik konknrzao mase Kalingerj eve. Jože Štrzeiba v Ljubljani kupuje vedoo po najvišji csni ČeŠmittjevolubje, jeterilifc in druga zeliš6a. — V Novem mestn sprejema blaga iz prijaznosti gospa Marij a RoUrmann. [53-11 ZobozdvAViiika Paichel-a ustni in zobni preparati. (Uitnovùdna eaeiicti in zobai prašek.) Iivrafna sredstva za íilíonje in ehranenjè aob, zabranijo, da bo no dala zobni kamaa, osvežijo U9ta in odpravijo smrdaSo sapo. Poaabnů otrjuje ot o zobe, v.'^tavljajo krvavenje dlosua, zabranjnjojo trohnjenje i!)b in če stalno rabijo, odpravijo vsake z.ibno bMečlne Cena slekle-Bid zobovodne esence I flld., škateljci zobnega pralka 60 kr. Dobiva so v Novem mostu pri Dom. RiualI- u, lokarju „pri angolju". [54] „AZIENDA«, aTstrijsko-fraucosko društvo za zavarovanje proti elementarniiu uezgodara na Duuaji. „AZIENOA" zavaruje proti Škodi po toči po nnjugotlnejâih pogojih In za trdne premije, ne da hi S6 Imelo pozneje ie doplačevatl. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno In kdor precej plaoati ne more, se mu dovoli do konca seplembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje sprejemajo ss pri glavnem zastopa AZIENDE Slonove ulice štov. 52, y Ljubljani. [47-1 Josip Prosenc, glavui zastopaik. SaftWi™ ali flîÉrstî Spisal Bihard Dolenec. Doliiva it pri J. Krajec-u s Rudoifovem. — Csnii 70 kr., po poŠti 75 kr. Posestvo s 37 oralom 1387 sežnjero y Spodnjem ZabukoTji, èetert ure od Trebetnega oddaljeno, se prostovoljno prodS. 2a 3500 gld. — vse v dobrem slanu. Pogoj! se zvedo pri lastniku Í50-1] Franc Kepa. Na prodaj! Dve dobro ohranjeni kočiji, ena na pol krita, drnga popolnoma krita (CHaswageii), pri [51]_Franjo Kastellcu v Katidiji. Lepa krava s teletom na prodaj pri Franc Korbarju na Vrhovem pri Orehoven Oznanilo. Kovaško orodje na prodaj po najnižji ceni. Ko-vačniea na dobrem prostoru je za oddati, — Već se iive v Tredtiátvn „Dolenjskih Novie", [15—2] ---------. .T, -r ^ POSESTVO v bližini Kostanjevice ležeče, ki meri 30 oralov 975 Qklaíter, ima zidano z opekami krito hišo, vsa gospodarstvena poslopja v dobrem stanu in 3 vcrte s finim sadjem, je zavoljo selitve na prodaj, — Ve6 sti izvé pri Ani Kamlolini 112—5] 7 Kostanjevici. Naznanilo. Podpisani si jemJje v čast, slavnemu občinstvu naznanjati, da je on po velikonočnih praznikih, svojo novo Itacuuo z drobnim in razcim blagom na glavnem trgu v Novem mestu, v Bučarjevi, nasproti Ln-tetove hiše odpori. Ker si hoie prizadevati, z najboljšim in friSnim blagom in najnižjimi cenami prav dobro postreči, vljudno povabi k obilnemu nakupu. Z odličnim spoátovaujenÉ [4S-2] Valentin Oblak. Šolskega sluge isće ravnatelj meščanske áole v Krškem. Mesečna plaia je 15 gld. in prosti dan. Postranski zaslužki pridejo do 10 gld. na mcsee Zahteva se nekoliko znanja v vitnarstvu. Več povo ravnatelj sam, kateremu se je treba osebno predstaviti, [52] Zaloga kož za podplate, dobrih in trpežnih, lastnega izdelka, priporoča po nizki ceni, strojarija [32-4] Ivan Tomáič-a na Vrhniki. Vrtnar Jakob Čoč, na Ruperivrhu poteg Novomesta prodaja cvetlice s dobrimi koren nami in sicer: Pelargonije angležke in skarlet, petonije polne, abutilon, primula japonika 1 kos za 30 kr., kanna discolor, Arševieiji in indika, kaladium, fuchsije nove vrste 1 kos 20 kr,, kranjske pelargonije, salviji, tra-teskaneiji, begonije, poletno Êole in kufea I kos 10 kr., georgine, maćohe nove vrste, dianthns barbata, ver-benje in ricinus 1 kos 6 kr., astra lilipat visoka in nizka, balzaminje, einnije, afrikane, plox, sanvitelije in lobelje 1 kos 3 kr., draeenjc 1 kos 80 kr., l'ri-loma nvaria nobilis in pbrimum 1 kos 50 kr, W PiomenB n»roiil& sprejema g. Pau«er t RudolfOVBin sli pa vrtnar n« Rupróvrhu. Zynnanja naroiila razpoêiljajo ■e po poŽti,_£40 - 2] Kdor koli postavlja ali zida kakosno poslopje in potrebuje želozja, obrne naj »e na Franc-a Tercek-a, trgovca z ietezjem na Vakazorjevcm trgu ht 5, v tiiâi C, kr. okTEiJnega glavarstva v Ljubljani. Tn se dobé po nizkih cciiab v obilnem izbora: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare îelezniëke gine za oboke, Portland iu Roman cement, stokador iu alabaster gips, ětorje xa štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dacbpappe), šteditna ognjišča (Spar-herdi) in poBamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča [42-2] goi'i potlpisaiii. M Najstareje ljudsko zdravilo je C, kr. kofic, cvet za yde" cí!)ě8 zub.ho z imonorn Klosterneuburger Gichtfluid, ireîsîtiiiio 7 kcmićiiom la-íoifitoriju zft ïtlrQvsUeno policijsko pi-eiekiiïo, íer je )ro(lnjft zavarovana po c. sr. koBOPsiji, ill po proto-kolirani tïrdki. Isti je po Bvoji pravilni in »lirlinl Bcst.avi in rii]ir&Ti, kukor tudi po BvojDin IiivrBtiifm VHpclin najbolj priljntlieno iu raKfiirjino ztiravilo, Ta tvet Jo c