Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 28 - leto XIII. - 3. avgust 1974 IZ EKSPOZEJA ZVONETA DRAGANA V ZBORIH SKUPŠČINE SRS Rešitve izhajajo iz nove ustave in pogojev enotnega trga V sredo, 24. julija, so zasedali vsi trije zbori republiške skupščine ter sprejeli več zakonov in stališč. Težišče pozornosti je bilo na oceni gospodarskega položaja. Delegati v družbenopolitičnem zboru, zboru združenega dela in zboru občin so poslušali ekspoze podpredsednika izvršnega sveta Zvoneta Dragana o družbenogospodarskih gibanjih v prvem polletju. Predložena so jim bila tudi stališča predsedstva RK SZDL Slovenije o oceni gospodarskih gibanj. Nadalje so obravnavali poročilo o poteku samoupravnega sporazumevanja in učinkovitosti samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Vsi trije zbori so sprejeli zakon o samoupravni interesni skupnosti za ptt promet ter osnutek zakona o stanovanjskih zadrugah. Zbor združenega dela in zbor občin sta sprejela tudi odlok in tri zakone, ki se nanašajo na elektrogospodarstvo. Potrdili so družbeni dogovor o temeljih razvoja elektrogospodarstva od leta 1974 do 1980, sprejeli spremenjene in dopolnjene zakone o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov, o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki in nizki napetosti za financiranje energetskih objektov. : Ko ocenjujemo družbenogospodarska gibanja v prvi polovici tega leta, si moramo najprej zastaviti vprašanje, kako uresničujemo temeljne cilje in naloge tesolucije v letošnji družbenoekonomski politiki in s kakšnimi problemi se srečujemo ob prehodu v drugo polovico leta. Tako je podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS začel ekspoze, po katerem - je nato v republiški skupščini razvila razprava delegatov. Nadaljevala se bo septembra meseca, ko bodo sprejeti nekateri novi ukrepi za uresničitev zastavljenih ciljev družbenega ter gospodarskega razvoja v Sloveniji. Zvone Dragan je dejal, da so vsestranske in poglobljene razprave po-r~re’ jrako vzpodbudna je bila za nadaljnji razvoj -amovpiavnih socia-nstičnih produkcijskih odnosov razgibana dejavnost vseh nosilcev gospodarskih ter družbenih odločitev pri uveljavljanju ustavnih določil ter pri •zvajanju sklepov slovenskega ter zveznega kongresa zveze komunistov. To bo prineslo trajnejše samoupravno obvladovanje gospodarskih tokov, razširilo bo materialno podlago združenega dela, delavcem pa prepustilo JB odločujoč vpliv na ustvarjanje ter delitev dohodka in na celotno družbeno reprodukcijo. Danes pa se, je dejal Dragan, gospodarstvo še vedno razvija v pogojih nedosledno uveljavljenih rešitev. Ukrepi ekonomske politike pogosto niso usklajeni z dolgoročnejšo razvojno usmeritvijo, zapletene in nestabilne pa so tudi mednarodne ekonomske razmere. Zvone Dragan je takoj na začetku poudaril, da je sistem evidence, statistike in družbenih računov v marsičem zastarel in zato ne daje prave Podpredsednik /S SRS - Zvone Dragan. podlage za celovitejšo in realnejšo oceno ter uspešnejše ukrepanje na vseh ravneh. V najkrajšem času bomo morali izpopolniti sistem družbenih računov in celotne družbene evidence. Šele potem bodo nosilci družbenih in samoupravnih odločitev objektivno informirani o kakovostnih in količinskih spremembah ter težnjah. Pri uresničevanju resolucije smo se trudili uresničiti začrtano politiko. Pripravljene so bile prve osnove skupne dolgoročne razvojne politike, izvršni svet je slovenski skupščini predložil vrsto ukrepov in zakonov, med katerimi so zlasti pomembni tisti, s katerimi bo mogoče odpraviti strukturna neskladja na področju energetike, prometa, kmetijstva in drugod. Sprejete so bile tudi odločitve o ukinitvi vseh oblik državnega kapitala, in sicer tako, da so bila sredstva usmerjena v prednostne razvojne smeri. ^Nadaljevanje na 2. strani) Uspehi službe za industrijsko oblikovanje poud:r v Sloveniji," je oencem aiuzoe za umusinjsicu uuu- oblik r yot9a. Službe za industrijsko kovanje Davorinu Sa vniku, StanetU LjuhaJvi ■ ^ akterju marketinga - Abetu in Danici Petrovič. Sadovi nji-Kar hovega, lahko bi rekli, pionirskega dnm ■priznanj in nagrad v miad?Vl,nLin tl,jini Jc dosleJ dobil ta usnph ->Scnn kolektiv. Odkod takšni sami *' •u0,v.tei aluž-bi zaposleni res teorda^50^ strokovnJak|. ali gre niz » za izredno utečen „meha-obojp? teamskega dela, ali pa za nam ' , govor na ta tri vprašanja Vi .. J® rial vodja te slnžhp I inhan kolektiv počuti kot družina, v kateri ni nobenih želja in stremljenj po izstopanju, oz. po tem, da bi kdo skušal zasluge za uspehe pripisati le sebi. Vsekakor pa gre precej zaslug za ta priznanja pripisati nekdanjim uslužbencem Službe za industrijsko obli- dela so vidni še zdaj. V Službi za industrijsko oblikovanje je trenutno zaposlenih 15 delavcev — 8 oblikovalcev, 2 modelarja in 5 grafikov. Področje, ki ga opravljajo, je izredno pestro in široko, pač takšno kot je Iskrina proizvodnja. Oblikujejo vse, od najmanjših komponent do največjilrizdelkov široke potrošnje in profesionalne tehnike. Skrbijo tudi za u SO /*/—. s®* .. »larlro« , služb* za industrijsko oblikovanje Iskra Commerce - seKiur eUnS- to io vodi Ljuban Klojčnik. enotni videz Iskrinih trgovin, hkrati pa precej sodelujejo z vsemi inge-heeringi v Iskri, kot je na primer avtomatizacija v industriji, avtomatizacija v prometu, avtomatizacija v elektrogospodarstvu itd. Naj višje domače priznanje je vsekakor zlata medalja za oblikovno in funkcionalno dognanost cestnega telefonskega stebra. To nagrado so dobili na 5. bienalu industrijskega obhko-vanja v Ljubljani. Od tujih priznanj je treba omeniti Die gute Industrieform v Hannovru v ZR Nemčiji ter priznanja s samostojne razstave industrijskega oblikovanja v Stuttgartu in razstav Iskrinega industrijskega oblikovanja v design centrih v Londonu, Oslu in drugod. „Kljub temu, da si je industrijsko oblikovanje v Iskri že pridobilo domovinsko pravico in to področje danes ni več neznanka, se nekateri še vedno premalo zavedajo, da je v bistvu vsa proizvodnja usmerjena le k potrošniku in moramo gledati predvsem na končnega porabnika izdelka, ne pa samo na lastne želje in možnosti. To pa je predvsem naloga te službe, ki deluje v okviru marketinga. Vsekakor moramo zadovoljiti porabnika, seveda pa pri tem ne smemo zanemariti izdelovalca, proizvajalca, saj dobro vemo, s kakšnimi težavami se vsak dan ubadajo naši ljudje po tovarnah" meni Ljuban Klojčnik. V nadaljevanju pogovora je poudaril, da v Iskri še vedno nimamo neke določene programske politike, ki bi načrtovala proizvodnjo za daljše obdobje, saj bi se v tem primeru res lahko vsi in z vsemi silami poglobili v probleme, temeljito raziskali določen problem in na podlagi teh raziskav omogočili porabniku najboljši izdelek, Ob prazniku | občine 1 Radovljica Jože Gregorčič z Jesenic, narodni heroj, komandant Cankarjevega bataljona. Radovljiška občina praznuje občinski praznik 5. avgusta v spomin na dan, ko je bil leta 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon. Na posvetovanju vojno-revolucionamih komitejev Gorenjske 20. julija 1941 pod Malim Gregorjevcem, je bil sprejet sklep, da se prične oborožen odpor proti okupatorju na Gorenjskem. Na posvetovanju so bili zbrani vsi vodilni politični delavci Gorenjske (Stane Žagar, Tomo Brejc, Lojze Kebe, Jože Gregorčič in Ivan Bertoncelj-Johan). Samo nekaj minut od tod je bila 29.7.1941 ustanovljena jelovška četa, ki je kasneje nosila ime llija Gregoriča. Jeseniška četa je bila ustanovljena 22. julija 1941. Tretjega avgusta sta se srečali obe četi nad Taležem. Četi sta nameravali ponoči čez Savo, da bi skupno s storžiškim bataljonom napadli begunjsko kaznilnico in osvobodili jemike. Vendar so Nemci za akcijo zvedeli in zato zastražili Savo. Četi sta zato napad na Begunje odložili. Na Pogrošarjevi plani so 5. avgusta 1941 iz obeh čet ustanovili Cankarjev bataljon v spomin na Cankarjevo četo v bataljonu „Djuro Djakovič" v Španiji. Komandant bataljona je postal Jože Gregorčič, pri bataljonu pa je bil tudi Stane Žagar kot član poveljstva slovenskih partizanskih-čet. Bataljon je štel nad 100 borcev in bork, le okrog 70 pa jih je bilo oboroženih. Žagar je iz Ljubljane prinesel tudi ..Partizanski zakon", tako da so bataljon lahko uredili po njem. Partizani sr tudi slovesno zaprisegli. Od Pogrošarjeve plani so odšli borci 6. avgusta nazaj na Vodice, od tu pa na Rženov rob. Tu so jih 8. 'avgusta napadli Nemci. Cankarjevci so se morali umakniti, vendar so Nemcem prizadejali velike izgube. To je bil prvi položajni boj slovenskih partizanov in je imel velik odmev v vsej Sloveniji. Bataljon je imel hude boje z Nemci še vse leto 1941 in je združeval skoraj vso partizansko aktivnost na Gorenjskem. Nada Bizjak MvvfotMnt JpMlt MnrrrtMle a j. > >7 - A /tfji stok", Mete hi rtth JotoM m M te* _ V /OVth -----.}tyy\e eyy\ vTK? MQyy\ At /Jfan eftVftrvrirernv m /vmm Anburftkitfbv /oiM \j/Vi/mUVmr /KI. .Jj k A /ne /pnofk \ Vehajti %(L /yv4$wih v Im 1 Faksimile besedila partizanske prisege. proizvajalcem pa to, da bi lahko z minimalnimi stroški naredili kar se da najboljši izdelek. Kritiko na račun Iskre pa je Ljuban Klojčnik omilil, saj je opozoril, da je naše podjetje kljub vsemu še vedno precej pred drugimi sorodnimi organizacijami. ..Kljub uspehom, ki so bili doseženi v naši službi, pa se srečujemo s problemi, ki so na žalost težko premostljivi pri nas v Iskri. Težko naletimo na ljudi, ki bi razumeli naše potrebe po kakšnem dobrem stroju. posebno, če je to sodobnejši in s tem tudi dražji stroj. Potrebna bi bila nekaj milijonska investicija v opremo delavnic za obdelavo plastičnih mas,* kot tudi nakup zahtevnejšega stroja, ki bi nam olajšal delo. Z njim bi si lahko precej pomagali pri našem delu. Več bi lahko naredih, če bi imeli malo več možnosti za nakup raznih pripomočkov, materialov, strojev... , vendar kljub temu nekako še delamo, pod približno normalnimi pogoji,“ je dejal vodja Službe za industrijsko oblikovanje Ljuban Klojčnik. iatj Srednjeročni načrt razvoja Zmaja Srednjeročni plan razvoja tovarne ZMAJ za 'obdobje 1974 - 1978 je izdelan in sicer za Ljubljano in Šentvid. Plansko analitska služba ga je že posredovala v obravnavo strokovnemu kolegiju in delavskemu svetu, zajema pa proizvodnjo baterij raznih tipov, manganovega dioksida, razvoj, prodajo, izvoz, osvajanje novih polproizvodov in slično. Srednjeročni plan bomo po kon- čanih letnih dopustih obravnavali na zborih delovnih skupnosti, podano pa bo tudi izčrpno poročilo o novogradnji. Nedvomno lahko v septembru pričakujemo aktivno in živahno sodelovanje v obravnavi predloženega gradiva, ki zajema našo nadaljnjo poslovno eksistenco do leta 1978 in, ki obvezno temelji na gradnji nove tovarne — novega Zmaja. jkjy Perspektive in nekateri splošni pogoji gospodarjenja dokonča leta Razprava v zvezni skupščini o gospodarskih gibanjih v zadnjih petih — šestih mesecih je omogočila, da imamo preciznejšo sliko o tem, kako smo delali minulega pol leta, hkrati pa omogoča določitev konkretnejših perspektiv o tem, kakšni so splošni pogoji in možnosti za gospodarjenje do konca leta. Ob določevanju možnosti in pogojev velja takoj poudariti, da bo vse to, kar smo delali minulega pol leta, tako v pozitivnem kot negativnem smislu, še kako določalo, ne samo naše možnosti in želje, temveč tudi smer akcije do konca leta. Da bi to potrdili, naj navedemo samo nekaj poglavitnih parametrov gospodarskih gibanj v minulih šestih mesecih: industrijska proizvodnja je potekala zelo dinamično, povečala se je za 9,7 % glede na ustrezno lansko razdobje in dosegla po enotnih ocenah ..zgornjo točko" vseh realnih možnosti v sedanjih okoliščinah; vse oblike potrošnje -osebna, skupna in investicijska na-> raščajo zlasti v zadnjih dveh mesecih zelo hitro ter nad predvidevanji, dogovori in sporazumi; porast izvoza in uvoza je v fizičnem obsegu skoraj enak, vendar zaradi velikih sprememb v razmerjih izvozno-uvoznih cen se pojavlja visok deficit v naši plačilni bilanci; naraščanje cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov je bilo zelo intenzivno in je znašalo 16,1 %, medtem ko so na drobno cene v šestih mesecih narastle za 13,2 % in če se bodo take tendence nadaljevale, bo presežen družbeno dogovorjeni okvir naraščanja cen. Na kratko rečeno, navedeni parametri kažejo, da je bilo minulega polletja veliko pozitivnih in dinamičnih gibanj, ki pa so jih spremljale neugodne okoliščine in tendence, med katerimi se zlasti v zadnjih dveh mesecih pojavlja tudi rušenje globalnega gospodarskega ravnotežja. Izhajajoč iz navedenih dejstev, spoznanj in tendenc in upoštevajoč vse, kar je bilo rečeno v skupščinski debati, bi bile perspektive in nekateri splošni pogoji za gospodarjenje do konca tega leta v glavnem naslednji: PROIZVODNJA: V naslednjih mesecih ni mogoče računati z dinamiko, kot je bila dosežena v preteklih šestih mesecih, ne glede na to, da se ne postavlja vprašanje doseganja predvidene dinamike razvoja za to leto. Razloge za to smo že navedli, omenimo pa še naslednje. Poudariti velja, da se bo dinamični razvoj nadaljeval v okvirih, ki jih omogoča sedanja gospodarska struktura in uvozno-izvozna razmerja. Še naprej bodo imele največje šanse proizvodnja energije, surovin in hrane, in sicer kot strateške smeri, od katerih je v največji meri odvisno vse drugo. POTROŠNJA: Da bi se izognili nadaljnjemu mšenju globalnega gospodarskega ravnovesja oziroma da bi ga obdržali v možnih realnih okvirih, je odločilnega pomena, da se vse oblike potrošnje spravijo v meje razpoložljivega dohodka oziroma njegove rasti, da pa splošna in skupna potrošnja naraščata počasneje od dohodka. To ne pomeni nikakršne restrikcije, temveč gre za ponovno afirmacijo dogovorjenega in edino možnega načela trošenja tega in toliko, kolikor se proizvaja oziroma s čimer se razpolaga. Izhajajoč iz navedenega bi to praktično pomenilo: 1. Na področju osebnih dohodkov je treba zagotoviti,da se v šestmesečnem obračunu spravijo v okvire, ki so samoupravno dogovorjeni, tako da se posveti potrebna pozornost real- nosti ugotavljanja dohodka, ker je to v skladu z našim sistemom ter z ukrepi, ki veljajo v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti gospodarjenja. Hkrati je treba po kritični analizi sedanjega mehanizma družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o politiki dohodka in osebnih dohodkov, nujno vnesti vanje potrebne korektive, zlasti zaradi tega, ker se dohodek v posameznih delih zdmženega dela visoko povečuje zaradi naraščanja cen, s tem pa se povečujejo tudi osebni dohodki, ki tudi sicer niso nizki. Prav tako je treba razviti interni sistem delitve tako, da bi spodbujali produktivno in ustvarjalno delo, toda odpravljali uravnilovko, ki tudi sicer izvaja pritisk na splošen porast osebnih dohodkov. 2. Na področju splošne in skupne porabe morajo republike in pokrajine nujno uveljaviti ukrepe, s katerimi bi se obremenitve s prispevki in davki spravilo v okvire, določene z družbenim dogovorom o kriterijih in višini obremenitev dohodka delovnih organizacij in državljanov v tem letu. Zlasti bi morali nujno zagotoviti, da se obseg sredstev interesnih skupnosti omeji v okvire, ki jih dopušča sedanja rast dohodka in v skladu z dogovorjeno politiko. Pri tem je nujno, da se stopnja prispevkov na osebne dohodke in davki zmanjšujejo, da ne bi bile tudi same vir naraščanja cen in ustvarjanja dodatnih sredstev za splošno in skupno porabo. 3. Na področju investicijske potrošnje bo z razpoložljivimi sredstvi preprečeno vlaganje v investicije brez pokritja. Še naprej velja predpis, da temeljne organizacije združenega dela, ki ne razpolagajo z zadostnimi trajnimi obratnimi sredstvi, ne morejo investirati čez določene zneske amortizacije. Preprečeno bo, da bi se krat- Rešitve izhajajo. (Nadaljevanje z 2. strani) Zvone Dragan je pojasnil še nekatera stališča o kreditno monetarni politiki in poudaril, da bomo v Sloveniji vztrajali pri tem, da selektivno kreditiranje gospodarstva prenesemo na poslovne banke in hkrati dosežemo, da se bodo obvezne rezerve pri Narodni banki Jugoslavije postopno zniževale. Vso pozornost bo treba posvetiti trem področje, kjer odstopamo od ciljev in nalog resolucije in programa antiinflacijske akcije, to je gibanju cen in inflaciji, naraščanju vseh oblik porabe in ekonomskim odnosom s tujino. Poudaril je socialni pomen ukrepov za zavarovanje standarda posameznih kategorij prebivalstva, ki so jih podražitve najbolj prizadele. Ko je govoril o glavnih vzrokih pospešene inflacije, je Zvone Dragan dejal, da potrošniškega obnašanja prenizek nacionalni dohodek ne prenese. Zato bi morali zaostriti odnos do smotrnega gospodarjenja in varčevanja. Združeno delo pa tudi ekonomski sistemi bi morali spodbujati k postopnemu zmanjševanju inflacijske stopnje. Sedanji pristop pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov je še nedograjen in porajajo se tu in tam težnje, da bi pod novim plaščem obdržali staro vsebino. Točnejša ocena dogajanj v prvih mesecih letos bo možna šele, ko bo znana polletna' bilanca gospodarstva. Takrat bo tudi mogoče predlagati ukrepe, s katerimi bomo uskladili porabo z gospodarskimi dosežki. Zvone Dragan je omenil dve možnosti, po katerih lahko uredimo prispevke, vplačane v prvih mesecih tega leta. Prispevne stopnje lahko spremenimo in zagotovimo, da izvirni dohodki za splošno skupno porabo za 4 točke zaostajajo za rastjo nominalnega družbenega proizvoda. Lahko pa se odločimo tudi za to, da prispevnih stopenj ne spreminjamo, izdatke pa zadržimo za 4 % pod rastjo nominalnega družbenega proizvoda: Zvone Dragan je govoril tudi o vplivu inflacije na družbene dejavnosti ter o težavah na raznih področjih. Zaradi primanjkljaja v republiškem proračunu bo izvršni svet določil ISKRA Številka 28 - 3. avgust 1974 višino davka od dohodka temeljnih organizacij združenega dela jeseni, ko bo pojasnjen položaj v zveznem in republiškem proračunu, vendar ne bo predlagal stopnje, ki bi presegla 5 %. Govoril je tudi o gibanju osebnih dohodkov ter dejal, da močno zaostajamo pri urejanju sistema razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Trgovinska bilanca Slovenije se močno slabša in v drugem polletju bo treba z dodatnimi selektivnimi ukrepi spodbuditi izvoz, predvsem finalnih izdelkov. Uvoz pa bi bilo treba omejevati le selektivno, in sicer s samoupravnimi sporazumi znotraj samega gospodarstva. Na koncu je Zvone Dragan poudaril, da so razlike med sprejetimi načeli in med prakso nastale zato, ker nismo dovolj zavzeto urejali razvojnih vprašanj na novih ustavnih temeljih, nismo bili primerno organizirani in nismo' povezovali vseh nosilcev odločitev in odgovornosti. Pomanjkljiv je bil tudi čut solidarnosti in pri sprejemanju in uveljavljanju ukrepov ekonomske politike nismo bili dovolj dosledni. C as je, da ukrepamo. V Sloveniji bomo skušali pripraviti rešitve za nekatera bistvena sistemska področja, pri čemer bomo izhajali iz nove ustave in pogojev enotnega trga. Pri ocenjevanju gospodarskih gibanj v prvem polletju je Zvone Dragan ocenil tudi vpliv mednarodnega gospodarskega položaja nanje. Izkušnje v poldrugem letu sicer kažejo, da dolgoročnih trendov ni mogoče naenkrat obrniti v drugo smer, izredno pomembno pa je, da na ekonomskem področju izkoristimo pravi čas in uporabimo pravo mero za ukrepanje, pri tem pa upoštevamo še dogajanja v drugih državah, saj smo z raličnimi ekonomskimi in političnimi stiki intenzivno vključeni vanje. Visoka stopnja gospodarske rasti sodi nedvomno med temeljne naloge; ob visoki rasti proizvodnje in dohodka lahko s kakovostnimi ukrepi odstranjujemo strukturne in druge probleme. Gospodarsko rast pa je treba ocenjevati realno, predvsem pa je treba videti, kakšno ceno bomo morali plačati za visoko stopnjo rasti. Zavzemamo se za doslednejše uveljavljanje kakovostnih dejavnikov v razvojni in ekonomski politiki ter v gospodarjenju organizacij združenega dela. Pomagalo bo tudi, če bomo odstranjevali najhujše materialne omejitvene činitelje, ki se kažejo zlasti v občasnem pomanjkanju električne energije, surovin in reprodukcijskega materiala. Ob ugodnem obsegu industrijske proizvodnje hitreje naraščajo proizvodni stroški in nekatere organizacije združenega dela poslujejo na meji enostavne reprodukcije ali celo z izgubo. Premalo je prizadevanj, da bi gospodarili, kot nas zavezujejo dokumenti ZK in ustava, zlasti z zviševanjem produktivnosti dela ter z uvajanjem nove tehnologije. V gospodarstvu in izven njega se povečuje obseg administrativnega dela, prepočasi pa se širi ustvarjalno razvojno delo. Močno kasnimo tudi pri iskanju samoupravhih. rešitev, s katerimi bi trajneje povezovali proizvajalce v tako imenovane verige od surovin do končnih izdelkov. Podpredsednik izvršnega sveta je opozoril tudi na upadanje likvidnosti nekaterih organizacij združenega dela, ki ima vzroke predvsem v inflaciji, rastoč ili investicijah v osnovna sredstva in prevelikem obsegu plačil za nabavo surovin in reprodukcijskega materiala. Prednostne naloge pri razvoju slovenskega gospodarstva so tako obsežne, da jih ne bo mogoče uresničiti čez noč. Za zgraditev elektrogospodarskih objektov primanjkuje do leta 1978 približno šestina sredstev. Zaradi tega bo treba v Sloveniji razmišljati kot o prehodni rešitvi, ki jo bo kmalu nadomestila z lastnimi mehanizmi razširjene reprodukcije novo ustanovljena elektrogospodarska interesna skupnost, o povečanju depozitov pri investicijah in o višjem prispevku za porabljeno električno energijo. Na področju kmetijstva se sklepi dolgoročnejše smeri mešajo s posebnimi intervencijskimi ukrepi. Materialni položaj kmetijskega sektorja seje poslabšal. Sedanji popravek pri cenah nekaterih živilskih proizvodov je bil neogiben ob močnem zvišanju cen industrijskih izdelkov. V kmetijstvu pa se je pojavil še problem tržnih presežkov mesa zaradi prepovedanega izvoza v dežele EGS. V Sloveniji se bomo zavzemali za to, da bi ukrepe v zveznem merilu prilagodili najnovejšemu stanju v živinoreji. Zanimanje gospodarstva za vlaganja manj .razvitih območij v republiki narašča, zato ho treba povečati sredstva v republiškem proračunu, da bi preprečili zamude pri graditvi nekaterih pomembnih proizvodnih zmogljivosti v manj razvitih krajih. koročni krediti plasirali v dolgoročne obveznosti. Banke bodo dosledno izv žgale načelo, da se ne odobravajo krediti v vseh primerih, ko kreditojemalci niso sposobni zagotoviti lastnega deleža. KREDITNO MONETARNA POLITIKA V naslednjih mesecih je predvideno dosledno uresničevanje resolucije o osnovah politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1974 tako glede skupne denarne mase kakor tudi glede selektivnega kreditiranja. Prizadevati si bo treba, da se v skladu z resolucijo zvezne skupščine in v skladu s samoupravnimi sporazumi rešijo vprašanja posebnih namenov. V tem smislu je treba s samoupravnim sporazumom rešiti vprašanje kreditiranja večje opreme, kar je zelo važno tako s stališča notranjega razvoja kakor tudi s stališča omejevanja zelo visokega in ekonomsko pogosto neracionalnega uvoza opreme. IZVOZ: Že so uveljavljeni, v prihodnje pa bodo uveljavljeni še nadaljnji ukrepi za selektivno spodbujanje izvoza in za krepitev izvozne sposobnosti gospodarstva. Izjemnega pomena je, da se zagotovi koordinirani nastop jugoslovanskega gospo darstva na mednarodnih trgih in da se v tem smislu dosežejo dogovori in sporazumi v okviru združenega gospodarstva o pogojih prodaje in nabave blaga v inozemstvu. UVOŽ: V okvirih tekoče ekonomske politike bodo uveljavljeni ukrepi za racionalnejši uvoz. S spremembami v mehanizmu deviznega in zunanjetrgovinskega sistema bodo selektivno uveljavljeni ustrezni ukrepi, ki naj bi ublažili dinamiko uvoza oziroma ki bi uvoz, ki ni nujen s stališča planirane dinamike razvoja in redne preskrbljenosti trga, omejili v okvirih revidirane trgovinske plačilne bilance za to leto. PLAČILNI DEFICIT: Glede kritja letošnjega deficita v plačilni bilanci (okrog 720 milijonov dolarjev) je bilo sklenjeno, da bo delno pokrit iz zmanjšanja deviznih rezerv, ki pa ne smejo biti nižje od 1,2 milijard dolarjev, delno pa na račun večjega najemanja inozemskih kreditov. Ko gre za plačilni deficit, je treba poudariti, da je predvsem rezultat dražje nafte na svetovnem trgu. Čeprav se je nafta podražila tudi na domačem trgu, se njena potrošnja ni zmanjšala, temveč celo povečala, zaradi česar ZIS meni, da je treba v okviru ukrepov tekoče ekonomske politike sprejeti ukrepe za omejitev domače potrošnje nafte v okvirih, ki so ekonomsko možni. Kdaj in kako bodo uveljavljeni ti ukrepi, še ni znano. CENE: Področje cen bo pomenilo tudi v naslednjih mesecih tako kot doslej najbolj zamotano, najbolj nestabilno in najbolj občutljivo vprašanje. Do njihovih sprememb bo moralo priti zaradi več razlogov, vendar pa je treba spremembe cen izvajati v skladu z družbenim dogovorom o politiki cen za to leto. Odstopanje od teh okvirov mora biti povezano tudi s korigiranjem tega dogovora. Vendar pa ni mogoče dovoliti, da bi se okviri dogovorjene politike stihijsko spreminjali, temveč se je treba upreti tendencam splošnega povečanje cen, zato da ne bi povzročili resnih težav za vse tokove reprodukcije oziroma da se ne bi razbohotila inflacija, ki je že navzoča. Glede cen je treba poudariti, da se v naslednjih mesecih pričakuje veliko bolj zapleten položaj, predvsem na področju cen na drobno oziroma pri življenjskih stroških. Izvedene bodo namreč spremembe v cenah osnovnih živil, kar je v zvezi s spremenjenimi zagotovljenimi cenami osnovnih kmetijskih pridelkov. Prav tako bodo v naslednjih mesecih vplivale na nadrobne cene tudi višje cene pri proiz- ■ vajalcih industrijskih izdelkov, zvišale i pa se bodo tudi cene storitev ter stanarine, kar je bilo večinoma preloženo na dmgo letošnje polletje. Vse to zahteva ne samo pozornejše in odgovornejše ravnanje na vseh ravneh, temveč tudi izvajanje trajnejših ukrepov na področju socialne politike, da ne bi poslabšali življenjske ravni delavcev z naj nižjimi prejemki, ki s svojimj družinami živijo izključno od dohodka, ustvarjenega v družbenem sektorju. Navedli smo nekatere poglavitni postavke in splošne pogoje za gospodarjenje do konca leta 1974, kakor so bili izraženi v skupščinski razpravi v tem tednu. Nedvomno bo marsikaj od navedenega še usklajeno s tekočo ekonomsko politiko, tako zaradi sprememb, ki so možne v zvezi z delovanjem mednarodnega trga, kakor tudi zaradi delovanja vseh domačih gospodarskih subjektov. Gledano v celoti, pa so kljub zamotanemu polo; žaju in ob pogoju, da se bodo vf’ gospodarski in družbeni činitelji dosledno borili za uresničitev predlaganih načel, dane možnosti, da bo | tudi letošnje leto zaključeno uspešno, tako na področju ekonomskega kot socialnega razvoja. Novourejeni in asfaltirani parkirni prostor za tovarno električnih merilnih instrumentov v Otočah je namenjen za vozila uslužbencev in obiskovalcev ih meri 2.400 kv. m. z Povečan izvoz Tovarna električnih merilnih instrumentov iz Otoč se čedalje uspešneje vključuje v mednarodno delitev dela. Z večjim številom zahodno-nemških družb so se dogovorili za poslovno-tehnično sodelovanje. Tako sta že sklenjeni tudi kooperacijski pogodbi z zahodnonemško družbo METRANVAT in madžarsko GANZ. Pripravljajo pa še tretjo z avstrijsko družbo GOERZ. V I. 1974 je narasla proizvodnja za cca 60 % glede na lansko leto. Pri tem je narasel izvoz za 140%. Za 1. 1975 predvideva vodstvo tovarne porast proizvodnje glede na letošnjo za 40 %. Pri tem bo predvidoma v največji meri narasla proizvodnja univerzalnih ka- zalčnih instrumentov ter instni' men tov za vgradnjo. Svoje proizvode izvažajo v glavne*" na konvertibilno področje v ZR^’ Veliko Britanijo, Francijo, Švico, h®' lijo, Benelux, Skandinavijo, ZVh’ Južno Ameriko, Poljsko in Madža* sko. Intenzivno se tudi dogovarjajo1 izvoz v SZ in ČSSR ter pripravil prodajo svojih proizvodov v dežele ; razvoju. ,, V Jugoslaviji je otoška to vare. j V JUgUMdVlJl JC uivaiva i.w-- .« edini proizvajalec na področju me^i nih instrumentov. Strokovnjaki za I predvidevajo v naslednjih nekaj še veliko večje povpraševanje po nJ nih izdelkih kot doslej. „ V. B- * i * • - ■■ I _____________________...__pB i n im mm ..... y V Otočah gradijo novo montažno zgradbo za proizvodnjo instrumente* izmeri 800 kv. m. Izvajalec gradbenih del je GP ..Gorenjec" iz Radovlji Zgradba bo dograjena v rekordnem roku štirih mesecev. Oprema zanjo je de‘ že nabavljena, del pa je je še na poti. ISKRA - APARATI, LJUBLJANA Problemi z zalogami Zaloge moramo ocenjevati iz dveh izhodišč: kot potrebne rezerve za nemoteno odvijanje proizvodnega procesa in kot obremenitve razpoložljivih obratnih sredstev. Pri tem je funkcija načrtovanja in krmiljenja gibanja zalog, oziroma njihova optimizacija, zagotovo eden od bistvenih elementov gospodarjenja, ki naj ob najmanjših možnih zalogah in ob njihovem največjem obračanju omogoči čim popolnejši izkoristek proizvodnih zmogljivosti. Odgovornost za to problematiko nosi v osnovi planski oddelek, vendar moramo upoštevati tudi vse ostale činitelje, ki v trenutni situaciji bolj ali manj neodvisno od službe načrtovanja vplivajo na problematiko zalog. S tem sestavkom želim opozoriti prav na to dejstvo, kajti brez sodelovanja vseh in zavesti, da pri reševanju te problematike mora sodelovati vsak na svojem področju in po svojih možnostih, stari ne bomo uspeli bistveno izboljšati. Pri obremenjevanju zalog je odločujoč element vpliv trga s cenami, dobavnimi roki, komercialnimi količinami, kvaliteto in sortiran ostjo ponudbe. Stike s trgom ima predvsem neposredno nabava, zato mora ona zasledovati vse te vplive, nanje ustrezjio reagirati in dajati planski službi čimbolj ažurne podatke, da lahko optimalne zaloge tudi obdržimo. Standardizacija in ožji izbor je pri tem odločilnega pomena, to področje pa je v rokah RI in delno tehnologije, kJ lahko z ustreznimi ukrepi omilijo problematiko prevelikega števila pozicij v skladiščih (. m za nabavo). Po drugi plati pa je za višino zalog zelo pomemben tudi re-en m tekoč odjem. Ugotavljamo, da so zaloge polizdelkov občutno premajhne, nasprotno pa so zaloge surovin, tako reprodukcijskega gradiva kot kupljenih delov, zelo visoke. Soodvisnost teh zalog je pomemben činitelj, Id vpliva na njihovo višino. Večja proizvodnja polizdelkov že sama po sebi povečuje odjem gradiv za predelavo, istočasno pa omogoča tudi večji izkoristek mon-ražnih kapacitet in še večji °djem tudi tistih pozicij nži razredu 3, katere neposredno vgrajujemo. Neusklajenost na ?m področju je po oceni planite službe osnovni vzrok za Prekomerno naraščanje zalog v urovinah. Zato je nujno, da P^amo proizvodnjo v osnov- sevediela!.niuah ~ po8°j pa so eda dobra m vzdrževana rodja ter zadostno število in lavcev ~ odpravimo vse vidne nevidne zastoje v montažah, n ..s° Posledica pomanjkanja P jizdelkov ali pa čakanja na ul hov? finalizacijo iz stroja, n' zadostnih zalog. Brez ltve te problematike bomo iiL .^jžanju zalog premalo Pesni. Nosilci te naloge so kakor tehnologija, orodjarna osnovne delavnice same. j-v^ortiranost gradiv v skla- U *h.Je hidi eden od činite- J v, ki omogoča normalno delo v Pednji in recipročno zal a na 115trezno obračanje bomo morali doseči jo plansko disciplino in z pregledi prometa vpa- ^ in lastno evidenco ter z ; 1° usposobljenostjo planer-H^gotoviti, da bo v skla-bn ^ v?dno ustrezni izbor, ki 6n-v največji možni meri prila-uiw* načrtu proizvodnje ob tr*JJevaniu i2 nabave prejetih . m podatkov. Planer gradiva na//e ePh 56 nov, s pripravo Sta j=a leto 1975 pa raču-dai °’ da h° že v celoti obvla-tju SVoi° nalogo in da bo poli-vseh j3 °8 ~ °h sodelovanju liev d.rH8ih omenjenih čiriite-s D . lahko bolj uspešno vodil delo n° °dgovornosyo za svoje L Polletni poslovni rezultati Orodjarne Zaradi pomanjkanja pitne vode, posebno v poletnih sušnih mesecih se je vodstvo tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah odločilo poiskati svoj izvir prepotrebne industrijske, ali celo pitne vode. Na zemljišču tovarne so izvrtali arteški vodnjak. Tako so pridobili kvalitemo hladno vodo. V teku je že poskusno črpanje in izdelava kemičnih analiz o pitnosti, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Končni rezultati boda znani letos jeseni. Na sliki je vodovodni inštalater Alojz Močnik poleg vodnjaka. Vključeni v projekt izgradnje 380 KV mreže Dolgo, že kar predolgo v našem listu ničesar nismo napisali o delu kolektiva naše orodjarne na Stegnah. To pa seveda ne pomeni, da delovni kolektiv tovarne orodij ne dela in ne premaguje številnih problemov in težav, ki tako rade spremljajo take vrste proizvodnjo. Nasprotno v orodjarni delajo in to kljub vsem težavam še vedno dokaj zadovoljivo, čeprav ne v obsegu, ki so si ga zastavili za letošnje leto. Poglejmo torej, kako je delovni kolektiv orodjarne opravil svoje polletne obveznosti! Najprej za 32 % nasproti lanski realizaciji. Pomembno je, da je tovarna orodij v polletju dosegla takšen poslovni rezultat z enakim številom zaposlenih. Toda dolgi proizvodni cikli in glede na dotok naročil neenakomerno obremenjene strojne zmogljivosti so že v prvem trimesečju povzročile tolikšne težave, da je tovarna ob koncu trimesečja izkazovala 470.000 dinarjev poslovne izgube. V drugem - trimesečju je proizvodnja tekla bolje in je zlasti dober bil junijski proizvodni rezultat. Vendar moramo povedati, daje letošnji proiz- Pa bo moral delovni kolektiv v vodni načrt tovarne orodij dokaj visok nadaljnih mesecih krepko pritisniti, če - kar za 32 % višji od lanske realiza- bodo hoteli do konca leta zamujeno Januaija letos smo v našem glasilu že pisali o potencialnih možnostih udeležbe „ISK RE“ pri izgradnji jugoslovanske 380 KV mreže. O pomenu tega edinstvenega projekta v svetu, še zlasti pa za naš jugoslovanski in prav tako slovenski prostor, so nas sistematično obveščali naš tisk, radio in TV. Še zdaj skorajda ni dneva, ko ne bi različni avtoiji pred nami razgrinjali vseh mogočih problemov nedograjenega elektroenergetskega sistema. Nosilci investicijske politike SR Slovenije se v zadnjih omejitvah prav energetiki v nobenem primeru niso odrekli. Nasprotno, celo posvečajo se ji z vso potrebno skrbnostjo. Tako je npr. tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta, ob nedavnem naštevanju najpomembnejših akcij na prioritetnih razvojnih področjih, še posebej zagotovil, da nas bo sprejeti program razvoja energetike v nekaj naslednjih letih, predvidoma že do 1980, vendarle rešil problemov oskrbe z električno energijo. In prav s kontekstom našega preteklega pisanja ter vsesplošnih prizadevanj, da bi stekla prva faza izgradnje 380 KV prenosnega omrežja, ki bi povezovalo vse jugoslovanske republike in pokrajine v enoten energetski sistem brez „ozkih grl“, kakršna smo do nedavna krepko vsi občutili in ni izključeno, da jih Še nekaj časa ne bomo več, sovpada pred dnevi med „ISKRO“ in skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu, podpisana pogodba za projektiranje, proizvodnjo in dobavo kompletnih zaščitnih naprav v najmodernejši statični in Combiflex izvedbi. Več milijard starih dinaijev vreden posel so si prizadevni strokovnjaki iz sektorja za avtomatizacijo energetike (direkcije avtomatika, IC), izborili v dokaj ostri domači in tuji konkurenci. Na mednarodni licitaciji je sodelovalo kar 13 domačih in tujih ponudnikov. V pretežni meri ga namreč financira vvashingtonska mednarodna banka za obnovo in razvoj, znana pri nas po tem, da financira delno ali v celoti pretežno skorajda vse infrastrukturne objekte (železnice, ceste, metalurgijo). Predmet naše pogodbe je kompleksna zaščita daljnovodov, transformatorjev in zbiralnic za napetostne nivoje 380, 220 in 110 KV omrežje vse Jugoslavije. Celoto kompleksne zaščite pa tvori množica najrazličnejših elementov: od distan-čnih relejev in termične zaščite do diferencialne in pretokovne zaščite, zaščite kablov, zemljostične zaščite idr., skratka vrsta naprav, ki jih v „Iskri“ že proizvajamo, nekaj njih pa bo pčmenilo uvedbo nove, najsodobnejše tehnologije v naši tovarni „Aparati“. Izgradnja 380 KV omrežja bo morala biti zaključena v letu 1976. Po pogodbi smo vezani na začetke dobav že v prvem kvartalu leta 1975, zaključiti z njimi pa .do drugega kvartala 1976. Iz neuradnih informacij, ki nas niso obšle, izhaja, da pripravljajo investitorji že dmgo etapo izgradnje 380 KV omrežja. Vrednost le-te bo približno tako kot prve etape. Najbrž je odveč prav posebej poudarjati, daje od naše angažiranosti in doslednega izvajanja dobavnih rokov odvisna nadaljnja udeležbe „ISKRE“ pri tem gigantskem projektu. Prav je, da mimogrede omenimo še tender štev. 11, katerega izid pričakujemo v bližnji prihodnosti. Investitorju bomo lahko ponudili telefonske centrale, usmerjene zveze ter VF naprave. Tudi vrednost tega tenderja ne bo majhna. Znašala bo predvidoma 9 milijard starih dinarjev. Nadejati se uspehov ob priznani kvaliteti naprav in navsezadnje tudi ugledu firme, torej ni nobena utopija. T.R. cije. Tolikšno povečanje, kot je kazalo v začetku, ni pretirana obveznost, ki bi je v normalnih pogojih ne bilo mogoče uresničiti. Toda predvidene in nepredvidene težave, kakor tudi problemi, ki vselej spremljajo orodjarsko proizvodnjo, so predvsem v prvem četrtletju zavirali uspešnejše izpolnjevanje dinamičnega proizvodnega načrta. Tuje namreč treba še omeniti, da bi po sprejetem dinamičnem načrtu morah v prvem polletju uresničiti 57 %, v drugem polletju pa 43,% letnega proizvodnega načrta. V prvem polletju 1974 je tovarna orodij dosegla realizacijo v višini 8.565.000 din, kar pomeni, da je izpolnila 86,5 %, v prvem polletju večjega proizvodnega načrta. Čeprav svoje obveznosti niso v celoti izpolnili, predstavlja takšna realizacija za 11 % več, kot v prvem polletju preteklega leta, kar je zadovoljivo in predstavlja hkrati 488,5 % izpolnitev letnega proizvodnega načrta. Prej smo že omenili močan porast načrtovane letošnje proizvodnje, kar dohiteti in letni načrt izpolniti v celoti. To pa bo prav gotovo zelo težavno, saj bo to terjalo še dodatne napore. Če pogledamo posamezne postavke, ugotovimo, da je bil proizvodni načrt pri orodjih v prvem polletju dosežen z 90%, komaj 41 % svojih obveznosti pa je izpolnila spremljajoča proizvodnja. V tem obdobju je ugodno teklo delo v kaUlnici, saj so svoje obveznosti presegU za 14 %, vsekakor najbolje pa je šlo pri uslugah, katerih so za naročnike opravili celo 40 % nad načrtovano vrednostjo. Ne bo odveč še podatek, da je šlo nekako 29 % v tem obdobju izdelanih orodij v izvoz, da pa je tovarna orodij za ostale organizacije ZP letos izdelala za približno enak odstotek kot lani, torej se razmerje med naročih znotraj ZP Iskra in naročih za zunanje naročnike ni spremenilo. Kolektivu tovarne orodij v nadaljnjih mesecih želimo čim manj problemov, da bo s svojim prizadevanjem lahko poslovno leto zaključil čim bolje. —C- Iskrin servis v Ljubljani dela v nemogočih pogojih Pred dnevi smo obiskah Iskrin servis v Rožni dolini. Vodilni predstavniki tega kolektiva so nas seznanili z delom in načrti servisa, predvsem pa s problemi, ki jih tarejo. Prispevek o tem bomo objavili v prihodnji številki, tokrat pa objavljamo hudomušen zapis o servisih, med katerimi Iskrin v Ljubljani ni nobena izjema. PRA - SERVIS Pračlovek je bil, zaradi ozimnice, prisiljen mahniti mamuta po glavi. Ker pa so že tistihmal imeli mamuti trde butice in debelo kožo, se je toporišče sekire zlomilo. Pralovec je skušal pri pramojstru, ki je sekiro izdelal, doseči, da mu popravi praservis sekiro brezplačno, češ da je sekira še v garancijski dobi. Ker pa servisa ta hip še ni bilo, pra-mojster pa je trdil, da garantira le za sekiro, za toporišče pa ne, češ da tako ali tako rastejo povsod naokoli. Pra-lovcu ni preostalo drugega, kot da si je sam izdelal toporišče. Ker pa si je s tem pridobil nekaj prakse sam, kar se za servis prav gotovo spodobi, je postal prvi praservis v zgodovini. Iz pramojstrove delavnice pa je Potem se je pričela vsesplošna blaginja. Ker je bilo mamutov veliko, je posel cvetel, sekire so se menjale, ne glede na kvaliteto, pratovama pa je kupila veliko pralicenc za vse mogoče zadeve, nekaj malega pa jih je razvil tudi prazavod. Praasortiman se je bliskovito menjal in širil. Z njim tudi nekurantna servisna zaloga. Tovarna je potaknila servis v pra PSO. Ustanovili so mu ekskluzivno prodajo rezervnih delov. Praservis bi kmalu pričel neupravičeno bogateti, lump, zato je bil pokaran in vir neupravičenega bogatenja mu je bil odvzet, izgleda za vse večne čase. Ostala mu je le skoraj izključno nekurantna roba. Praservis je potem životaril dalje • — — --------- j'- . jv puiciu /.ivuiaru uaiie nastala pratovama, ki je svoj praservis kot je vedel in znal. Po naravi je bil hipoma založila z večjo količino to- majhen in umazan. Govoriti je znal porišč, zajamčeno domače proizvod slabo, precej slabše od ostalih prato- nje. Toporišča so bila sicer že malo varišev iz drugih dejavnosti. Skušal je črviva in od lubadarja obžrta; kazala biti vseskozi lojalen član svoje delovne so tudi tendenco rahlega trhlenja, vendar bila so le. Medtem pa je tovarna pričela tako izdelovati že nov tip sekire, z dveletnim jamstvom za sekiro in s trinajst in pol mesečnim za toporišče, vendar tokrat z večjo luknjo kot prejšnje čase. Tako je servis iz starih toporišč dobil prvo nekurantno prazalogo rezervnih delov. Praservis se je skušal razsrditi nad takim poslovanjem, vendar je bil takoj trdo zgrabljen in ker je bil po naravi majhen in podhranjen, je v hipu odnehal, ker so mu obljubljali, da če odneha, ne bo tepen. skupnosti. Ni se kaj dosti repenčil (ni si upal), ker so mu kronično prikazovali izgubo, ker je imel najmanjši praOD, ker je imal optemo še iz prvih začetkov, ker je bil obremenjen z veliko količino rezervnih delov, ker je bil stalno karan, da je predrag in zanič, nestrokoven, zastarel, ker je bil stalna tarča javnih praobčil, je prišel povsod na prisrčno slab glas, izgledati je začel nekako bebast. Ker je bil tak in še hujši, so tovarne potihem začele same marsikaj servisirati in kar nehale odstopati obljubljen rabat za rezervne dele. Za dobavo in prodajo rezervnih delov so bili kar naenkrat zadolženi PRIMOSTEK VAS PRIČAKUJE Vse, ki se še niso odločili, kje bodo preživeli svoj dopust, vabi tovarna kondenzatorjev „Semič“ v svoj rekreacijski center ob Kolpi. Gostom so na voljo okusna in zadostna hrana, prostor za kampiranje, športne naprave in topla voda za kopanje. Kdorkoli želi preživeti nekaj dni v centru naj se vsaj tri dni pred odhodom telefonično javi Francu Moljku, telefonska številka 068-78-300, ali pismeno sporoči svoj prihod direktno na naslov: Rekreacijski center ISKRA, Primostek, 68332 Gradac. Cena za hrano je din 50.- dnevno po osebi, za kampiranje pa din 10.-dnevno po šotoru. prodajni sektorji. Itijub temu pa je v sili servis sam hodil, kot podaljšana roka prodaje pač, v tovarno po rezervne dele in ni ga bilo sram prositi skoraj kleče; v tovarnah so ga bili že do grla siti. Prodaja pa je servisu skušala pomagati tako, da mu je budno kontrolirala fakture in delovne naloge in ga karala, kako slabo si zna delo organizirati. Lahko bi mu kdo kaj koristnega svetoval, vendar zaradi velike prodajne naglice in potreb, za to žal ni bilo časa. Če bi čakal na rezervne dele lepo v vrsti pri topogledni prodaji, bi zaslužil le za rahlo osoljen krop, že omenjena občila pa bi ga takoj pokarala, kot mu gre falotu. Čas pa je hitel naprej, vzcveteli so prvi TOZD-i, iz tovarne je nastalo veliko modemih tovarn, iz PSO Commerce, v visoki trikotno kvadrasti obliki. Le iz servisa žal ne bo kaj dosti, ker je že po naravi neugleden, primitiven, umazan, nekako nepotreben se nam zdi vsem skupaj, kajne? P.K. Razstava diapozitivov v Radovljici V radovljiški graščini je bila 2. avgusta ob 18. otvoritev razstave barvnih diapozitivov, ki jo je organiziral radovljiški foto-klub. Člani Foto-kino sekcije Elektromehanike so prijavili 77 diapozitivov in sicer je na razstavi sprejetih od 10 avtorjev 28 diapozitivov naših soudeležencev. Eden izmed teh je tudi Marjan Ručigaj, ki je po sklepu žirije prejel srebrno medaljo za kolekcijo štirih diapozitivov, Božo Malovrh pa je prejel bronasto medaljo za posamezni diapozitiv. 3. in 5. avgusta ob 19. uri bodo razstavljene diapozitive tudi predvajali. V. B. R. ISKRA - ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Srečanje s prakso Počitnice so čas svobode, čas neugnane samoiniciative in počitka. Za naše dijake pa je del počitnic srečanje z bodočim delom. Počitniška praksa je del šole, pa ni več šola, ampak delček življenja. V Elektromotorjih so poskusili napraviti počitniško delo čimbolj pestro, čimbolj praktično in koristno. V vsakem oddelku je določen mentor praktikantom. Ta vsakemu študentu razkaže oddelek, ga seznani s problematiko pri delu, razloži mu vsaj bistvene stvari o strojih, aparaturah in Jožica Lužar - FZE. Boris O karm - TSS. Bojan Por en tar - učenec v gospodarstvu - orodjar. napravah. Poleg tega praktikantu razkaže tehnično in poslovno dokumentacijo, ki jo uporabljajo pri vsakdanjem delu. Letos so šli vsi prvoletniki na delovna mesta v proizvodnji, da bi od blizu začutili na „lastni koži“, kako se služi kruh. Namen je bil dosežen, saj so po nekaj dneh zelo radi menjali delovna mesta, enoličnost jih je ISKRA-INDUSTRIJ A ZA TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO IN ELEK-TROMEHANIKO KRANJ objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI PREVZEMNI REFERENT v nabavni službi proizvodnega področja Pogoji: srednja ekonomska ali komercialna šola ali tehnična šola elektro smeri s 6-letno prakso. Pismene prijave pošljite do 10. avgusta 1974 na kadrovski oddelek ISKRE-ELEKTRO-MEHANIKE KRANJ utrujala in želeli so sprememb. Da pa le ne bi bilo preveč pusto, je vsak dijak najmanj dvakrat menjal delovno mesto tekom meseca. V tehnološkem, gospodarskem in finančnem sektoiju pa so mentorji dajali praktikantom poleg uvajanja v delo še praktične naloge in v nekaj primerih se je pokazalo, da v nekaj tednih iznajdljiv študent napravi mnogo, precizno in da zna poiskati nenavadno duhovite rešitve. Seveda povsod ni šlo tako gladko, mentoiji nikakor niso bili brez dela. Med odmori pa so imeli počitniški delavci" na razpolago nogomet, košarko, badminton, namizni tenis in streljanje. Vsi športni rekviziti so bili redno zasedeni, saj 40 mladih ljudi rabi veliko prostora. Pa tudi delavci v tovarni so bili veseli mladih kolegov ob strojih, na trakovnih in med odmorom. Mladi so vsem prinesli nekoliko svežine. Trije od dvajsetih dni praktičnega dela pa so bili posvečeni teoriji. Dijaki in študentje so se srečali z vsemi vodji dmžbenopolitičnih organizacij v tovarni: s predsedniki delavskih svetov, predsednikom sindikata, sekretarjem ZB, sekretaijem ZK, predsednikom mladine in predsednikom centralnega delavskega sveta. Direktor tovarne jim je predstavil poslovanje, tehnični vodja pa jih je seznami s tehnično problematiko. Sekretar podjetja in referent za investicije pa sta peljala praktikante po tovarni in pokazala nove stroje, novo proizvodno halo in vse seznanila z investicijami in vzdrževanjem stavb in naprav. Vodja obrata iz Idrije pa je predstavil idrijsko TOZD in njene uspehe in probleme. En dan pa je bila ekskurzija. Zgodaj zjutraj so odšli zdoma in si najprej ogledali Narodno in univerzitetno knjižnico, ta največji hram učenosti v Sloveniji. Dva univerzitetna profesorja sta kratko in jedrnato razložila namen in funkcioniranje ustanove in na koncu še pokazala rokopisni oddelek. Vprašanj ni hotelo biti konec. Občudovali so Cankarjev rokopis in njegovo grafično" nadarjenost, vsi pa so se ustavili ob rokopisu Prešernovih poezij in ob Aškerčevih stvaritvah. Druga postaja je bila na Muljavi v Jurčičevi rojstni hiši, seveda so si temeljito ogledali tudi Kijavljevo kočo in Obrščakovo gostilno znotraj in zunaj. Krko so sledili skoraj od .izvira proti Žužemberku. Tu so se ustavili v Iskrini tovarni kondenzatorjev. Tovariš Leo Gričar jim je temeljito razkazal tovarno in razložil tehnologijo dela ter poslovanje tovarne. Na koncu je vseh 43 udeležencev povabil v menzo na sok in radioamaterjem razdelil kondenzatorje, ki sojih bili res veseli. Ob Krki so napravili pravcati piknik, s čevapčiči, pivom in brezalkoholnimi pijačami. Preko dolenjske metropole — Novega mesta so se odpeljali kopat v Šmarješke toplice in nato domov. Morda je bilo na tej praksi zanimivo še to, da so se vsi študentje dobili vsak torek v sejni sobi. Referentu za izobraževanje so pokazali dnevnike in se pomenili o tekočih problemih, opravili menjave delovnih mest in povedali pripombe na delo. Sicer pa bo zanimivo, če sami praktikanti povedo, kako so bili zadovoljni : LUŽAR JOŽICA, študentka elek-trofakultete: Mislim, daje počitniška praksa čas, ko naj bi bodoči delavec ujel dih, hamtonijo in takt delovne organizacije. Naša praksa je to v celoti dosegla po praktični in teoretični strani. OKORN BORIS, dijak TSŠ, elektro: Mislim, da sem največ dosegel pri delu v montaži. Sestavljal sem kavne mlinčke in mixetje. S sosedami sem se odlično razumel. Prvič sem videl, da je lahko, toda hitro delo po Work Factorju zelo utrudljivo. Zelo sem bil vesel prestavitve v obdelovalnido, saj je enolično delo najtežje. PORENTA BOJAN, bodoči orodjar: Lepo se mi je zdelo, da so me delovni kolegi sprejeli kakor svojega. Mislim, da sem veliko novega in praktičnega videl in slišal, tako, da sem s prakso popolnoma zadovoljen. Tale skromen poskus sem opisal zato, da bi pokazal, da je z malo dobre volje lahko napraviti tudi prakso simpatično, razgibano in koristno za študente in tovarno. K. F. Skupina letošnjih praktikantov z mentorjem na tovarniškem dvorišču. Delegati, TOZD in sporazumevanje Na zadnjem zasedanju skupščine ZP dne 17.7.1974 se je ob obravnavi nakupa zemljišča v Novem gradu za potrebe izgradnje novega velikega rekreacijskega centra za delavce ZP Iskra, primerilo nekaj; kar priča o določeni otroški bolezni Iskrinega uveljavljanja delegatskega sistema odločanja in sporazumevanja v skupščini ZP. Kot sem že nekaj številk nazaj pisal, se moramo prav vsi samoupravljale! navaditi svojih vlog, ter se polno zavedati tudi svojih nalog in svojih pristojnosti pa tudi svojega načina delovanja kot delegati svojih TOZD, oz. delegacij. Upam, dragi bralci, da vas ne bom danje prakse v Iskri. In še drugo, kar dolgočasil čez mero s tem svojim sem ponovno ugotovil ob kratkem razmišljanjem in s svojimi zaključki. S obravnavanju te problematike z neka- temi se verjetno ne boste vsi strinjali, vendar je moj namen izključno v tem, da bi dal k vsemu samoupravnemu odločanju in sporazumevanju določen, pa čeprav skromen, pozitiven prispevek k razčiščevanju vloge in pomena delegatskega sistema v ZP Iskra. Dovolite mi, da navedem nekaj osnovnih izhodišč, na katerih sloni to moje razmišljanje: 1. skupščina ZP združuje delegate vseh TOZD v sestavi ZP 2. skupščina ZP je poglavitno mesto za DOGOVARJANJE vseh TOZD o skupnih zadevah vseh TOZD 3. praviloma v skupščini ZP ne bi smelo prihajati do odločitev po sistemu preglasovanja, temveč po poti soglasja, torej DOGOVORA. 4. menim, da bi se sistema VETA ne smela poslužiti nobena TOZD, še manj delegacija TOZD oz. njen delegat, če določena predlagana odločitev resnično ne bi kršila osnovnih ustavnih pravic TOZD; odločitve oz. stališča TOZD do obravnave problematike morajo torej imeti pozitiven in aktiven pristop in NIKOLI negativen in zaviralen pristop! 5. da bi dosegli uspešnost delovanja delegatskega sistema v zgornjem smislu morajo torej delegacije in delegati imeti dovolj širok mane-verski prostor, da se o zadevah, ki so na dnevnem redu z delegati ostalih TOZD pogaja in DOGOVARJA o najbolj sprejemljivi rešitvi ZA VSE TOZD. Če kdaj tedaj v skupščini ZP posamezne TOZD ne bi smele kruto zastopati samo svoje ozke koristi in ne dovoljevati niti milimeterskega odstopanja! Za kaj torej gre? Na omenjenem zasedanju skupščine ZP so delegati obravnavali nakup okoli 6 ha zemljišča na Pine ti pri Novem gradu za potrebe velikega rekreacijskega centra Iskre. O izbiri kraja ter o samem projetku je bilo zadnjih let že večkrat govora tako na POZP kot na DSZP prejšnjih let (naš časopis je o tem že več kat pisal in pojasnjeval stališča samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra), v ta namen je bil lani prodan počitniški dom Iskra na Bledu in občini Novi grad tudi že plačan predujem (ara). Skupščina ZP bi torej morala odobriti nakup zemlje, za katero smo že dali aro, ter Novemu gradu nakazati sredstva, ki smo jih dobili s prodajo PD Bled. Temu predlogu pa so sc brezkompromisno uprli delegati nekaterih TOZD (ne vsi) IEZE in delegat TOZD IJiro za industrijski inženiring IRI, glasovanja pa so se vzdržali delegati EMO in delegat ZMAJA in morda še kdo, kar pa ni tako važno, važno pa je to, da NOBENA delegacija ali delegat niso imeli NOBENEGA POOBLASTILA za sporazumevanje in dogovarjanje z delegati drugih TOZD. In to, smatram, je pomanjkljivost naše d ose- ki so se glasovanja sem do ponovnega terimi delegati, vzdržali: prišel zaključka: — delegati so bili slabo seznanjeni s celotno problematiko in so se bolj iz previdnosti kot iz prepričanja glasovanja vzdržali; - o celotni problematiki so se delegati posvetovali le med seboj, drugi le v okviru svoje 'delegacije, ne poznam pa nikogar, ki bi celotno problematiko obravnaval s svojimi delavci; — gradiva ni delegatom v TOZD nihče tolmačil, ne predstavniki skupnih služb delovne organizacije ne ZP, niso vprašali tudi ne svoje politične organizacije za tolmačenje ali mnenje, pa tudi zahtevali ga niso, kot mi je znano; - osebno je bilo mnogim žal, da so se morali vzdržati glasovanja, ker osebno podpirajo ne samo nakup zemlje, temveč tudi izgradnjo centra, saj kam bo pa naš delovni človek, posebno z nizkimi ISKRA - BATERIJE ZMAJ dohodki, sploh lahko šel na let° vanje, če ne bomo imeli svoji!1 precej večjih kapacitet od obste ječih? ! Iskrinih 26.000 delavcev njihovi svojci bi še kaj drugeg3 morali imeti in tudi zaslužimo, & imamo, kot samo en počijnišl0 center na morju! To, tovariši je tisto, kar mi je of »glasovanju11 na skupščini dalo mislil' in sem prišel do spoznanja, da smo n» tem začetku poti delegatskega same upravljanja v Iskri še zelo nerodni, d1! nam je potrebno veliko prepričevanj1 in več aktualnih in optimalnih info* macij, jasnega in ne preobsežne?1 gradiva, pa precejšnjo mero aktivne?1 optimizma, zaupanja v skupne cilj6 kulture v medsebojnih odnosih ter zl nazadnje primerno dozo medsebojni solidarnosti za skupno dobro in ko risti večine članov delovne skupnosti ZP Iskra. Izgleda, da se bomo morali pole? vsega drugega najprej sploh dogovoriti o tem kako se bomo dogovarjali. Ni žalost! Igor Slave1 Upam, da bo ta sestavek podž?^ tudi druge samoupravljalce k podO" nemu razmišljanju in, ki nam bo ki takoj, ko vidi nek Iskrin izdelek, ve, kakšno kvaliteto lahko pravzaprav pričakuje. *n PraY tu tiči tista neprecenljiva • h n°St naše zvezde. Potrošniki naših -e«™ na osnovi svojih prejšnjih izkušenj natančno vedo, da Iskrini izdelki nudijo ustrezno kvaliteto za projo ceno; enostavno rečeno, zaupajo izdelkom z označbo Iskra, ker to označbo pač poznajo. Če blagovne znamke potrošniki (ki so zlasti na zahodnem trgu precej zahtevni) ne bi poznali, bi prav gotovo pomišljali ob nakupu, saj ne bi imeli nobene predstave o tem, ali bodo dobili za določeno ceno tudi ustrezno kvaliteto. Za ..dolgoročnejši" uspeh je torej bistveno, da je lastna blagovna znam-■m, v našem primeru Iskrina zvezda stalno prisotna na trgu. To je tudi osnovni moto razumne in dolgoročne Poslovne politike in tudi pomembna osnova za vključitev v mednarodno delitev dela. Kot že rečeno, Iskra v svojem raz-ni pozabila tega pomembnega j ika poslovne in razvojne politike. Parno si trditi, daje velik delež dose-anjega uspešnega razvoja združenega Podjetja skrit prav v naši zvezdi, oz. gledu, ki ga le-ta na trgu uživa. V m pogledu je Iskra med sorazmerno cdkimi delovnimi organizacijami, ki 0 vodile (oz. vodijo) pravilno po-ovno politiko. Pri nas je namreč nogo podjetij, ki se ne zavedajo Pomena blagovnih znamk in zato sicer • ■ 1 kvalitetno blago v tujini proda- vJ° tujimi znamkami, ali firmami. Običajno so to znamke, ali firme Poslovnih partnerjev, ki pa prav s tem, a .blago naše organizacije prodajajo P°d svojim imenom, spravljajo le-to v ^0raj^a »kolonialen" odnos. Lastnik amkc lahko povsem poljubno po-avija komercialne in druge pogoje hr>A mu Pr°izvajalcu, ki mora, kolikor Bni»C seveda blago prodati, na te po-jrje Postati. Kolikor ne bi soglašal, bi izd']^ *astn'k znamke mirno kupil Dr c ke drugega proizvajalca, naš Nj UvaJalec pa bi ostal na cedilu. Poi- a3 .znamka se pač na trgu še ni s t da in zato blaga nihče ne pozna, 1 e|n pa so možnosti plasmana maj i?H ’i, r so kupci dotijih nepoznanih Jelkov nezaupljivi pre_Se t0 P3 seveda kaže, daje treba Rovn ? .trU(*a za uveljavitev neke bla-meml Znamkc. To je predvsem soraz-jn j dolgotrajen proces, ki traja leta ništvav ;.rebna so lastna predstav-bia„_ v tuJini, ki omogočajo plasma 8 z »domačo" znamko, ali firmo. Potrebna. je dobra propaganda, ki skrbi za nenehno uveljavljanje znamke na trgu, itd. Iskra je prehodila to težavno pot uveljavljanja svoje zvede na trgu, tako doma in tudi v tujini. Za zvezdo se skriva celoten ugled naših izdelkov. Poleg tega ima Iskra tudi lastna predstavništva v tujini, kakor tudi propagando, ki skrbi za to, da se naša zvezda pojavi povsod, kjer je treba. Vse to je veliko jamstvo za naše nadaljnje uspehe, ker imamo zagotovljeno tržišče. Vendar pa bodo uspehi sledili le pod tremi pogoji: 1. da bomo še vnaprej širili popularnost naše zvezde 2. da bo zvezda še nadalje, oz. neprestano osnovno ime naših izdelkov 3. da bodo izdelki, ki nosijo našo zvezdo, čim bolj kvalitetni. Naj zaključimo te vrstice z ugotovitvijo, da morajo biti naštete tri točke še naprej vodilo našega nadaljnjega razvoja. Ignoriranje gornjih ■načel bi lahko pomenilo ..samomor" vsega, kar je bilo doseženega in kar bi še lahko dosegli. In prav zato je vrednost naše zvezde neprecenljiva. B. Pretnar ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ V nesreči in težavah nisi sam Komisija za socialna vprašanja pri izvršnem odboru sindikata Elektromehani-ke pomaga socialno ogroženim članom sindikata, bolnikom, materam samohranilkam in ostarelim Znano reklo, da človek šele v nesreči spozna prijatelja, drži tudi za kolektiv Elektromehanike v Kranju. Komisija za socialna vprašanja pri izvršnem odboru njenega sindikata si je zadala humano nalogo, da po svojih močeh poskrbi predvsem za socialno šibke in bolne člane kolektiva. Slednjim posveča precej pozornosti. S pomočjo zdravstvene službe pregleda vsako tromesečje vse bolne člane kolektiva. Člani komisije obiskujejo vse bolnike, ki so v bolnišnicah več kot 15 dni, in tiste, ki se vezani na posteljo zdravijo doma. Vsak tak primer posebej obravnavajo. Bolniki prejmejo ob obisku šopek rož, socialno ogroženi pa tudi finančno pomoč glede na socialno stanje ter težo in trajanje bolezni posameznika. Pri tem se komisija ravna po točno določenih kriterijih, dopolnjenih s preveijenimi podatki. Višina pomoči znaša od 400 do 800 N din. Ob 1. maju in 29. novembru pošljejo čestitke vsem članom kolektiva, ki bolujejo več kot 30 dni, in pa težkim bolnikom. Nujno potrebnim pošljejo še socialno pomoč. V bolnišnici ali na domu obiščejo tudi tiste člane kolektiva, ki jih doleti obratna nezgoda v tovarni. Pri vsakem takem obisku izročijo bolniku tudi šopek cvetja in če se pokaže potreba, tudi socialno pomoč. Kadar meni zdravstvena služba, da je potrebno članu kolektiva zdravljenje v toplicah, skuša to urediti preko socialnega zavarovanja. Če to ne uspe, posreduje komisija za socialna vprašanja in krije del stroškov takega zdravljenja. Klimatskega zdravljenja so večinoma najbolj potrebni nekdanji borci NOB. Ti imajo v okviru ZB za ta namen poseben fond. Tudi materam samohranilkam daje komisija v kritičnih prime? ii nkratno ali večkratno pomoč g: • ic na stanje, prijavljeno v prošnjah. Letos so se odtočili tudi za večjo pomoč socialno šibkim družinam, ki imajo po več otrok ali težko oziroma dolgotrajno-bolezen v svojem krogu ali pa če je v taki družini smrten slučaj. ISKRA Tovarna radijskih sprejemnikov p. o. SEŽANA razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) POGOJI: - visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z najmanj triletno ustrezno prakso - višješolska izobrazba enakih smeri z vsaj petletno prakso in aktivno znanje enega izmed svetovnih jezikov, v katerem tovarna posluje s tujino (evropski jeziki) 2. VODJO SEKTORJA TEHNIČNE KONTROLE POGOJI: - visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri z najmanj 3-letno prakso na ustreznih delovnih mestih - višješolska izobrazba elektrotehniške smeri z najmanj 5-letno prakso in aktivno znanje enega izmed svetovnih jezikov, v katerem tovarna posluje s tujino (evropski jeziki). 3. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA POGOJI: - visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri z vsaj 5-letno prakso na ustreznih delovnih mestih v elektro stroki in znanje vsaj enega tujega jezika, ki ga uporablja tovarna v tehnični literaturi (evropski jeziki). - višješolska izobrazba elektrotehniške smeri z vsaj 8-letno prakso na ustreznih delovnih mestih elektrostroke in znanje vsaj enega tujega jezika, ki ga uporablja tovarna v tehnični literaturi (evropski jeziki). 4. VODJO OPERATIVNE PRIPRAVE DELA - visoka ali višja šola ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri, 3 leta primerne prakse - srednja šola ekonomske ali tehniške smeri, 8 let primerne prakse 5. VODJO RAZVOJNEGA ODDELKA - visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse 6. VODJO KONSTRUKCIJSKEGA ODDELKA - visoka ali višja šola strojne ali elektro‘smeri 8 let primerne prakse - srednja šola strojne ali elektro smeri, 8 let primerne prakse 7. VODJO ODDELKA ZA ŠTUDIJO DELA IN C ASOV - visoka šola tehniške smeri (strojne ali elektro), 4 leta prakse 8. VODJO MERILNICE ELEMENTOV - visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 1 leto prakse - srednja šola elektrotehniške smeri, 4 leta primerne prakse 9. VODJO ANALITSKEGA ODDELKA - višja šola ekonomske ali tehniške smeri, 3 leta primerne prakse - srednja šola ekonomske ali tehniške smeri, 8 let primerne prakse 10. ORGANIZATORJA - višja šola za organizacijo dela, 1 leto primerne prakse - višja upravna šola - splošne smeri, 1 leto primerne prakse - višja komercialna šola - računalniška smer, 1 leto primerne prakse - - srednja ekonomska šola - 3 leta prakse , 11. TEHNOLOGA PANOGE OJACEVALNIH NAPRAV - visoka ali višja šola elektro smeri, 3 leta primerne prakse - srednja šola elektro smeri, 8 let primerne prakse 12. KONSTRUKTORJA MEH. DELOV OJACEVALNIH NAPRAV - srednja šola strojne stroke, 4 leta prakse 13. RAZVIJALCA II - višja šola elektro smeri, 3 leta prakse - srednia šola elektro smeri, šibki tok, 4 leta prakse 14. REFERENTA ZA ELEKIROAKUSTIKO PRI OJACEVALNIH NAPRAVAM - tehniška srednja šola elektro stroke - šibki tok do 8 let delovnih izkušenj 15. MERILCA TRANSFORMATORJEV tehniška srednja šola elektro stroke - šibki ok, 1 leto prakse 16. MOJSTRA 11. TRAKU - delovodska šola, 2 leti prakse - visoka kvalifikacija, 3 leta prakse - kvalifikacija in 6-lclna praksa 17. PLANERJA NABAVE - srednja šolska izobrazba ekonomske ali tehniške smeri, 2 leti prakse IH KV ŠOFERJA B in C KATEGORIJE - KV voznik B in C kategorije Na delo v delovno organizacijo vabimo strojne in elektrotehnike, KV orodjarje, KV strojne ključavničarje, KV brusilce in več NK delavcev. Vlogo naslovite na Iskra - Tovarna radijskih sprejemnikov p. o. Sežana. Rok za prijavo 15. avg. 1974 oziroma do zasedbe delovnega mesta. Vlogi mora kandidat priložiti dokaze o izpolnjenih pogojih. LETOVANJA Širok delokrog komisije se kaže tudi v prizadevanju za čimboljšo organizacijo letovanja za socialno šib1-člane kolektiva. Poleg svojih počitniških domov posreduje zanje .Ji prostorske zmogljivosti rekr ijskega centra kranjskega Zavoda za relovanje v Novigradu, počitniškega doma „Niko" Železniki v Portorožu ter doma ZB na Vodiški planini v pogorju Jelovice. Vse izmene so iO-dnevne. Komisija prispeva na osebo 400 N din in poravna tudi turistično ;ušso. KRITERIJI Kriteriji za omenjena letovanja so naslednji: 1. če družina prejema najvišji otroški dodatek (cenzus je trenutno 600 N din na družinskega člana). Takih družin je letos 126. Med njimi so matere samohranilke z enim ali več otroki. 2. če je mati samohranilka, ki prejema osnovni otroški dodatek (povprečje je izpod 900 N din na družinskega člana). 3. če je član kolektiva bolnik, ki ga komisiji predlaga zdravstvena služba in pri katerem povprečje na člana družine ne presega 1500 N din. Med slednjimi je tudi precej članov ZB. 4. četrti kriterij omogoča letovanje z omenjenimi ugodnostmi starim in zaslužnim Iskrašem, ki delajo na težkih delovnih mestih in ki bodo kmalu odšli v pokoj. Tudi tu velja omeniti določeno najnižje povprečje na družinskega člana. To znaša 1500 N din. Letos pa velja tudi dogovor z vsemi sindikalnimi odbori posameznih TOZD, . da socialno najšibkejšim članom kolektiva oni doplačajo ostanek stroškov za letovanje. TOZD Števci je za ta humanejši odnos pokazala tolikšno mero razumevanja, da- ji gre največje priznanje. Naj omenimo še to, da so vsi, ki so deležni te nesebične tovariške pomoči, komisiji zelo hvaležni za izkazano pomoč. Letos bo v njeni organizaciji letovalo nekaj čez 200 prijavljenih. Pri tem velja omeniti tudi skrb, da ne bi letovali vsako leto isti prosilci in da bi bila obstoječa finančna sredstva razdeljena čim pravičneje. Ob koncu naj navedemo še akcijo dodeljevanja Finančnih sredstev za nabavo ozimnice socialno šibkim. Tudi tu veljajo kriteriji, dokaj podob: ni že omenjenima prvima dvema. Pri organizaciji letovanja in nabavi ozimnice komisiji deloma finančno pomaga tudi socialna komisija pri občinskem sindikalnem svetu. V.B.R. pa se lepo število mladih članov ukvarja z dejavnostjo ljudske tehnike. Na sliki - go-kart krožek. SVET IN Ml Kar ustvari človeški duh, ostane človeštvu Nad pusto pokrajino planeta Zemlje se dviga Sonce. Sprva počasi, sčasoma pa vedno hitreje osvetljuje mrko pokrajino. Dolge sence se vedno bolj krčijo, manjšajo in naposled izginejo. Ozračje je napeto, zadušljivo, nekaj veličastnega se pripravlja. Sonce je že precej visoko. Nekaj kuščarjev bega sem in tja po vročem puščavskem pesku, po zraku se spreletavajo jastrebi in druge ptice roparice. Nekaj ožganih primerkov grmičevja krasi sivkasto pokrajino. Nenadoma se v daljavi nekaj zabliska in zgane. Velik črn avto prihaja vse bliže, za njim se dviga oblak prahu. Potem se ustavi in iz njega izstopijo štiije možje, dokaj elegantno oblečeni za puščavske razmere. Potem nekaj merijo, vpisujejo podatke v posebne zemljevide, mahajo z rokami in se razgledujejo po pusti pokrajini. Čez čas se odpeljejo. In spet je vse tako kot pred njihovim prihodom — sonce lebdi nad razžarjeno neskončno pokrajino. Ta navidez nepomembni obisk osamljenega avtomobila v puščavi pa ima za človeštvo ogromen pomen. Na tistem mestu kasneje nastane največje središče, najbolj čudovit kompleks tehnike, kar si jih lahko predstavljamo. S tega oporišča je začel človek posegati po zvezdah. Stroji najrazličnejših vrst se spopadajo s puščavo. Počasi rastejo betonska poslopja in kovinski stolpi. Ti podpirajo rakete do starta. Ves kompleks prepreda ogromen splet cest. V uresničitev tega načrta je bilo vloženega veliko denarja in volje. Zaživel je najbolj fantastičen projekt v zgodovini človeštva. Kraj. kjer se je vse to začelo, leži v najlepšem predelu ZDA, na Floridi. V čast oredsednika, ki je sprožil ta veliki mehanizem, se imenuje po njem Cape kennedy, ali slovensko — Rt Kennedy. Na cestah je vse živo. Obeta se čudovita predstava. Človeštvo je obrnilo zlato stran svoje zgodovine. Na njej je zapisano: prvi človekov polet na Luno. V poslopju, kjer je kontrola izstrelitve, je vse v znamenju pričakovanja. V klimatiziranem ozračju nekaj sto ljudi preverja ogromno množino sestavnih delov rakete. Sedijo za komandnimi ploščami, na katerih utripajoče lučke govore svoj mehanski jezik. Ne menijo se za krhke ljudi na vrhu rakete, ki sc bodo za večno vpisali v zgodovino človeštva. Še zadnji napotki, pregledi in zadnje bodrilne besede posadki skozi mikrofon: „Tu je vse O.K. Imeli boste uspešen polet; srečno!" Do izstrelitve je še minuta, vsi sistemi,so aktivirani. Tritisočtonska gmota se počasi zgane, kupola je dobesedno v plamenih! Zemlja drhti, ljudje cepetajo od navdušenja ter si mašijo ušesa zaradi strašnega trušča. Ob tem veličastnem prizoru pozabijo na vse svoje težave in celo na to, kdo stoji poleg koga. Koliko zapletenih tehničnih podvigov je bilo potrebno, preden je človeštvo doživelo ta veličastni trenutek! Raketa izginja v neskončnih prostranstvih, ljudje se umirjajo. Fotografi bodo ohranili veličastni trenutek na filmih. Množice se razhajajo. Možje v kontroli poleta so osredotočeni na precizne postopke pri vodenju poleta. Človeštvo trepeta za usodo svojih junakov, dokler se ne vrnejo. Tako se je vse začelo. Človek pa odkriva vedno nove stvari, razmišlja o poletih na druge planete. Rt Kennedy je dandanes sicer zapuščen kraj. A človeštvo je na pragu vedno novih spoznanj in odkritij! Marjan Kramarič 4. E - a ISKRA - IEZE Skupne strokovne službe Odbor za medsebojna razmerja razglaša tri prosta delovna mesta za OPERATERJA NA M DS (nanašanje podatkov na magnetne trakove) 1 Pogoji: — končana osemletka, delo je v dveh izmenah — deloma izključno popoldan -— in uspešno opravljen test Pismene vloge sprejema kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 17, 15 dni po objavi razglasa. Sklepi 7. seje PO Elektromehanike Poslovni odbor je obravnaval problematiko računskega centra v organizacijskem področju in ugotovil, da so sedanje zmogljivosti centra premajhne glede na potrebe notranje organizacije podjetja, organizacijo obračuna po TOZD in na predvideno širitev podje-tja. Poslovni odbor je zaradi navedenega sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja, naj odobri predlog za povečanje računalniških kapacitet, ki bi jih podjetje vzelo v najem pri firmi IBM, in sicer za dobo najmanj dveh let. Skupna najemnina za najeto opremo bi znašala 21.064 dolarjev mesečno. Poslovni odbor je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji in izvozu v juniju. Podjetje je izpolnilo planske obveznosti s 108 % v vrednosti 140,795.626 din. Vse tovarne so svoje zadolžitve presegle, razen tovarna TEA, kije pod planom za 24 %/in tovarna ATC, ki je pod planom za 27,8 %. Poslovni odbor je bil seznanjen s problemi, ki povzročajo izpad proizvodnje v telefoniji. Poslovni odbor je obravnaval predlog plana investicij za leto 1974 in ga v .neizpremenjeni obliki predlaga delavskemu svetu podjetja v dokončno potrditev. Investicijski plan predvideva naslednje nabave: - uvozna oprema 33.447.000 din - domača oprama 11.566.000 din - ostale investicije 2.060.000 din - 2 % prispevka za energetiko941.000 Skupaj 48.014.000 din Poslovni odbor je obravnaval predlog za razrešitev Jožeta Hujsa dolžnosti glavnega direktorja podjetja, predlog za imenovanje vršilca dolžnosti glavnega direktorja • in predlog za imenovanje primopredajne komisije. Poslovni odbor zadolžuje družbenopolitične organizacije podjetja, da svoj predlog obrazlože DS podjetja, ki bo o zadevi dokončno sklepal. za formiranje prodajnih cen za prodajo blaga iz razreda 3, in sicer: a) Za vso prodajo blaga iz razreda 3 se računajo manipulativni stroški, ki znašajo 10%-no stopnjo od nabavne vrednosti. b) Dodatno se za kupljene dele, ki se prodajajo servisnemu sektorju IC kot servisni deli in so izdelani po risbah podjetja, pribije 200% ostalih stroškov. c) Za kupljene dele, ki niso izdelani po risbah podjetja, se dodatno pribije 100 % ostalih stroškov. Poslovni odbor je potrdil pristop k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju v samoupravno interesno skupnost na preskrbovalnem območju elektro Kranj. V samoupravno interesno skupnost na preskrbovalnem območju Kranj so imenovani naslednji kandidati iz investicijskega področja: 1. Gaber Vinko; 2. Drašler Janez; 3. Jeler Peter Poslovni odbor je pooblastil Kristana Marjana, direktoija tovarne ATC, da kot delegat zastopa temeljne organizacije združenega dela Elektromehanike na 1. zbom elektroindustrije Gospodarske zbornice Slovenije in ga predlaga kot kandidata za predsednika odbora za elektroindustrijo. Za člana odbora za sodelovanje z državami SEV pri Gospodarski zbornici Slovenije predlaga poslovni odbor Miheva Aleksandra, pomočnika glavnega direktoija, in obenem tudi za predsednika tega odbora. Poslovni odbor je odobril, da se iz retencijske kvote podjetja plačajo stroški meritev na telefonskih aparatih ATA 60 B, v višini 1.300 FFr, ki so bile opravljene pri UNION INTER- NATIONALE DES TELECOMMU-NICATIONS, Geneve. Poslovni odbor je odobril subvencije stanarin v Samskem domu Iskra naslednjim delavcem: 1. Lebar Angelca, TEA - 189 din mesečno 2. Radanovič Radosavka, TEA — 155 din mesečno 3. Pregrad Antonija, TEA - 162 din mesečno 4. Lazar Antonija, TEA — 162 din mesečno 5. Kogovšek Stane, ATC— 165 din mesečno 6. Prosenjak Gezo, števci - 165 din mesečno 7. Panjan Janez, TEA — 177 din mesečno 8. Kutnjak Ferdo, števci — 177 din mesečno 9. Ravlič Marija, TEA — 142 din mesečno 10. Šenk Marija, števci - 162 din mesečno Subvencije veljajo od 1. aprila do 31. decembra 1974. Istočasno je poslovni odbor sprejel sklep odbora za družbeni standard, da so v letošnjem letu upravičeni do subvencije prosilci, ki imajo poprečni OD na člana družine 1.000 din oziroma matere samo-Ihranilke 1.200 din. Poslovni odbor je odobril Pičulinu tiranu iz tovarne ATC, absolventu tVTVŠ, 2.000 din prispevka za ogled 'nekaterih gospodarskih organizacij v Čehoslovaški, Poljski in NDR, ki ga !organizira Višja tehniška varnostna šola v Ljubljani. Poslovni odbor je odobril klubu slovenskih študentov na Dunaju 1.000 din finančne pomoči. Poslovni odbor ni ugodil prošnji TVD Partizan, Bled, ki prosi za pomoč pri izvedbi tombole. Poslovni odbor je odobril, da se glavnemu direktoiju Jožetu Hujsu ob odhodu iz Elektromehanike podari umetniška slika v vrednosti do 6.000 din. Poslovni odbor je obravnaval predlog uprave podjetja, da je sobota 31. avgusta 1974, delovni dan za Kozjansko, ker zaradi kolektivnih dopustov 13. julija, kot je predlagal Izvršni svet Slovenije, podjetje ne more obratovati. Predlog za delovni dan za Kozjansko priporoča poslovni odbor v potrditev delavskemu svetu podjetja, s tem, da se pridobe tudi soglasja temeljnih organizacij združenega dela. Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu, naj zaradi nujnosti finančne pomoči Kozjanskemu zadolži ekonomsko finančno področje, da v ta namen nakaže ustrezni avans. Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme sklep o nakupu obveznic federacije za letošnje leto, v višini 3,000.000 din. Z obveznicami se bodo v letu 1975 lahko plačevale obveznosti do federacije. Poslovni odbor je potrdil predlog Posnetek iz obrata Elektromehanike na Blejski Dobravi. Cvetka Hasanbegovič in Dragica Brus marljivo že od leta 1971 delata pri spajkanju žičnih oblik. Delo ju veseli in sta z njim zadovljni. ISKRA TOVARNA ORODIJ, LJUBLJANA - STEGNE 15 Komisija delavskega sveta za razpis odgovornih delovnih mest na podlagi DS - tovarne, vabi k sodelovanju: ponovno razpisuje delovno mesto VODJE finančno računskega sektoija Poleg splošnih pogojev se za zasedbo razpisanega delovnega mesta zahtevajo naslednji posebni pogoji: - da ima kandidat končano visoko izobrazbo ekonomske smeri (ali upravne) in 5 let del. izkušenj na odgovornih mestih v finančni stroki, - višjo izobrazbo ekonomske ali pravne — upravne smeri in 7 let delovnih izkušenj na odgovornih mestih v finančni stroki. - srednjo izobrazbo ekon. smeri in 10 let del. izkušenj na odgovornih del. mestih v fin. stroki. Ponudbe z dokazih o izpolnjevanju razpisanili pogojev pošljite razpisni komisiji Iskra — Tovarna orodij Ljubljana, Stegne 15. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, vendar najmanj 15 dni od objave. Odbor za medsebojna razmerja objav Ija naslednje prosto delovno mesto: KNJIGOVODJE oseb. dohodka in blagajnika Poleg splošnih pogojev za zasedbo objavljenih prostih del. mest se zahtevajo naslednji posebni pogoji: - končana ekonomska srednja šola, 4 leta prakse v fin. stroki ali - nepopolna srednja šola, tečaj s 6 let prakse v finančni stroki. Za objavljeno del. mesto je določeno poskusno delo 2 meseca. Ponudbe na razpis in objave pošljite do 12. avgusta 1974 Informacije po telefonu so možne od 8.8.1974 dalje, od tega dneva dalje se lahko zglasite na razgovor v pisarni splošnega sektoija: ISKRA - Tovarne orodij Ljubljana, Stegne 15 Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest. Varstvo pri delu - prva skrb za delovnega človeka Posledice so vidne na ljudeh ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ Za izvajanje razvojnih nalog na področjih: — raziskav in razvoja novih elektronskih in elektromehanskih komponent — projektiranja elektronskih vezij in naprav — razvoja elektronskih telefonskih central — razvoja in aplikacij procesnih računalniških sistemov na področje telekomunikacij — programiranja procesnih računskih sistemov na področje telekomunikacij — programiranja procesnih računalnikov za krmiljenje telefonskih central VABIMO K SODELOVANJU — strokovnjake z visoko, višjo in srednjo izobrazbo s področja elektronike — strokovnjake z visoko, višjo in srednjo izobrazbo strojne stroke — za delovno področje programiranja pa tudi STROKOVNJAKE z visoko, višjo in srednjo izobrazbo ekonomske smeri, ter zaključeno gimnazijo Pogoji za sprejem: — uspešno opravljen test — zaželeno je znanje angleškega jezika — praksa na sorodnih delovnih mestih je zaželena, ni pa pogoj. Delovna mesta so v razvoju, ki je lociran v tovarni VEGA Ljubljana, Kotnikova 18. J Vsem sodelavcem nudimo poleg zanimivega dela tudi možnost napredovanja in strokovnega izpopolnjevanja, kakor tudi izrednega šolanja na višjih in visokih šolah, vključno podiplomski študij. Vaše cenjene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, kadrovsko področje Kranj Savska loka 4. PROBLEM PREHRANE V zadnji številki našega glasila ste lahko zvedeli nekaj več o delu službe za varstvo pri delu v Elektromehaniki. Danes bi rad spregovoril o poškodbah in zdravstvenih okvarah, ki izvirajo iz delovnih pogojev v tovarni, in povzročajo nezaželene posledice na ljudeh, tovarni pa vrsto ekonomskih izgub. Lani je bilo pri poprečno 6400 zaposlenih v Elektromehaniki registriranih 148 poškodb, ki v celoti izvirajo iz delovnih pogojev. Vendar je to samo del poškodb. Drugi del posledic nezgod so t.i. mikropoškodbe, pri teh delavci po nudeni prvi pomoči lahko nadaljujejo z delom. Teh poškodb je vsaj petkrat več. Naj navedem samo nekatere: tujki v očesu 287 primerov, urezi, vbodi in odrgnine 920, prehladi 620, opekline 62 (podatki so iz leta 1973). Nezgod, tj. neplaniranih in nezaželenih dogodkov, ki v sebi nosijo nevarnost poškodb, pa je najmanj trikrat več kot poškodb z bolezensko odsotnostjo in mikro-poškodb skupaj. V vrsti poškodb so na prvem mestu poškodbe prstov rok in nog, dalje oči itd. To in ono iz Iskra — EMO Delovna organizacija Iskra - EMO Celje še do danes ni imela možnosti, da bi si postavila lasten objekt družbene prehrane. Pri vsem tem je najbolj žalostno to, da je EMO največje celjsko podjetje, brez urejene prehrane pa je tako okoli 3.600 delavcev. V EMO se nekateri jezijo predvsem na zgraditev objekta družbene prehrane samopostrežne restavracije Gaber-je, ki deluje v okviru Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec. Ta objekt je bil zgrajen leta 1962, pobudo zanj pa je dala celjska občina. Restavracijo so takrat postavili z namenom, da bi skrbela za malice in kosila za mnoge celjske delovne organizacije. Denar za graditev objekta je prispevalo več delovnih organizacij. EMO je takrat dal okoli 35 milijonov starih dinarjev, kar je bila za tiste čase kar precejšnja vsota. Nekateri delavci v EMO zdaj pravijo, da takratno vodstvo podjetja ni pomislilo, da je treba vzporedno z graditvijo objekta družbene prehrane Gaberje, zgraditi tudi centralno jedilnico v podjetju in urediti prevoz toplih malic. Da ne bo pomote — prevoz imajo v menažkah, kar je, kot nekateri »•••••••••••••••••••••a pravijo, že prava zgodovinska znamenitost. Medtem pa v podjetju pripravljajo hladen obrok malice, ki je večkrat celo boljši od toplega. Delavke in delavci v EMO imajo na razpolago tri vrste malic, in sicer hladne, tople in dijetne, ki sijih lahko vsak dan sproti naročajo po želji. V tovarniškem prostoru imajo urejeno tudi kantino in čajnico, v katerih si lahko kupijo malico sami. V EMO imajo urejen tudi sistem delitve močnejše hrane. Na vseh delovnih mestih, kjer opravljajo zdravju škodljivo delo, so sprejeli interne pravilnike za izdajo tako .imenovane močnejše hrane kot so mleko, čaj, jogurt ipd. Dnevno razdelijo okoli 250 litrov mleka in 400 litrov čaja, poleti pa lahko delavci namesto mleka vzamejo tudi jogurt. Z delitvijo močnejše hrane so v EMO delavci zadovoljni, zaradi tega, ker nimajo svoje kuhinje in jedilnice pa je padlo že več pikrih besed. Sedanje vodstvo v Iskra — EMO se zavzema za zgraditev lastnega objekta družbene prehrane, tako da bodo tudi ta problem verjetno kmalu rešili. ja(j Delež poškodb je zelo visok prav pri mladih, saj je tretjina poškodovancev iz starostnega razreda do 25 let. V vrsti poškodb so na prvem mestu udarci in zmečkanine, sledijo pa jim vrezi in vbodi. Vse to nam kaže, da je še vedno preveč poseganja rok v ..nevarno cono.“ (pomanjkljivo zavarovani strojni deli, manipulacije s kovinskimi deli in predmeti ipd.). Poglejmo še, kje se kažejo vzroki bolezenske odsotnosti z dela. Le-te vidimo na morbiditetni listi vzrokov obolenj. Poškodbe pri delu in pf klicne bolezni v celoti izvirajo # delovnih pogojev v posamezni TOZD Potem so tu še obolenja, ki so le delim povezana z delovnimi pogoji: bolezn' dihal, kosti, prebavil. Dalje spadajo sem še obolenja srca in ožilja ter psi' hične in psihonevrološke motnje itf Drugo grupo tvorijo tista obolenja oziroma vzroki za bolezensko odsotnost, ki so povsem neodvisni od delovnih pogojev npr. porodniški dopusti, nega svojcev, poškodbe doma ipd. Bolezenska odsotnost je dokaj visoka, saj se giblje okrog 110.000 delovnih dni na leto (bolezni dihal 'j lani čez 13.000 delovnih dni, bolezn1 kosti in gibal 12.300, psihonevrološke motnje preko 6000 del. dni itd.). Vse to kaže, da pri naši tehnolog1)1 'in naših delovnih pogojih niso izrazim problematične poškodbe, temvec nevarnost za zdravstvene okvare. ^ vedno gledamo na varstvo pri dem preveč HTV-jevsko, ko so bila pri23 devanja usmerjena zgolj na poškodbe Vidimo tudi, da na 2/3 vse b°*^ zenske odsotnosti z dela vplivajo celoti ali delno prav neprimerni de' lovni pogoji. Delež bolezenske odso' nosti je možno zmanjšati z dej^' nostjo varstva pri delu v širšem smislU^ v katerega so poleg tehničnih ukrep^ vključeni še organizacijski, kadrovsk ’ izobraževalni, socialni in drugi ukrep Prav to pa je eden izmed neposredni ciljev službe za varstvo pri delu Elektromehaniki Kranj. e Glede na letne oddihe obveščamo cenjene bralce, da bo današnji številki • sledila 10. t. m. še štev. 29, nato pa bomo prihodnjič izšli s 30. številko e šele 24. avgusta. S = . \ M S p-sa.-S B.o V « ^ PORTRETI ISKRAŠEV Ivan Razboršek Spoznal sem ga na poti v Celje, kamor se je peljal zaradi organiziranja razstave likovnikov in fotoamaterjev ob Dnevu Iskre. Po tem službenem potovanju pa sva se srečala še večkrat, tako da sem ga res dobro spoznal. O Ivanu Razboršku bi zdaj lahko napisal celo knjigo, saj bi pisal o človeku, ki je že sam po sebi, kot temu pravimo, odprta knjiga; in v tej knjigi izstopajo skromnost, ljubezen do sočloveka in delavnost. Ti trije elementi so najbolj značilni za Ivana Razborška, čeprav bi lahko našteli tudi druge, na primer idealizem. Ivan Razboršek se je rodil slovenskim staršem v Skopju, v Slovenijo pa 56 j® preselil pred 20. leti. Od tedaj se intenzivno bavi z zbiranjem elementov in motivov slovenskih ljudskih ornamentov in z izdelavo osnutkov in risb z originalnimi elementi na lesene krožnike s tempera barvo. V Ljubljani ima precejšnjo možnost za uspešno zbiranje in risanje, saj je prišel v neposredni stik z etnografskimi izdelki in ornamentiko. Najbolj ga vsekakor privlači ljudski ornament, in to kot element in motiv. Doslej je s potrpežljivim iskanjem in vztrajnostjo zbral že več kot 5.000 originalnih elementov in motivov ter precej slik in literature. Njegov vzornik je umetnik Maksim Daspari. Z njim se je prvič „seznanil“ v čitanki, ki je bila okrašena s sloven-sl{nni ornamenti, ki jih je narisal ta naš umetnik. Njegove slike in orna-je preštudiral in kopiral ter začel risati prve motive kot voščilnice. a vsej tej trnovi poti odkrivanja slovenskih ornamentov, ki se je začela P.r?v . ,z občudovanjem Gasparijevih .k j® Ivanu Razboršku pomagala njegova soproga Marija. Razen etnografskega materiala Proučuje Ivan Razboršek tudi gradivo n različnih tehnikah risanja in različne ^nologije za izdelavo in tiskanje. boljšo dokumentacijo oz. — po domače rečeno — banko podatkov. Poleg službe, zbiranja ornamentike in slikanja se aktivno vključuje tudi v planinsko dejavnost, propagando pri Zvezi borcev, eden njegovih glavnih ciljev v tem trenutku pa je ta. da bi Iskrine likovnike čimbolj organiziral. Pravi, da ima za vse to dovolj energije in moči. V želji, da bi spoznal ornamentiko jugoslovanskih in drugih slovanskih narodov, je začel zbirati elemente, motive in literaturo teh narodov. Pred 10. leti pa je začel zbirati tudi ornamentiko ostalih narodov tako, da zbira vso ornamentiko do katere pride. V kolikor mu čas dopušča, skuša najti zvezo med ornamentiko raznih narodov, posebej pa našo ornamentiko z ornamentiko teh narodov. Navdušeni in neutrudljivi zbiralec naših narodnih ornamentov Razboršek pravi: „Mislim, da ni na svetu države, ki bi imela tako raznoliko in bogato folkloro in običaje kot narodi Jugoslavije. Ornamentika jugoslovanskih narodov je tako obsežna, da je ne more posameznik vso in detajlno obdelati, posebno, če to dela v svojem prostem času. Zato sem se odločil, da bom predvsem zbiral slovensko ornamentiko, ostalo pa kolikor zmorem. Srčno si želim posvetiti se samo ornamentiki — to je pa žal nemogoče.“ lad PISMA BRALCEV Z letovanja v Poreču Letoviško mesto Poreč obišče vsako leto vedno več turistov. Tam ima svoj dom tudi Počitniška skupnost v ZP Iskra. Njegova zmogljivost je približno 60 ležišč. To je seveda malo, zato je Počitniška skupnost za čas glavne sezone posredovala tudi zasebne sobe, ki pa so dražje in za dom večji strošek. V času od 5.7. — 15.7. je bil dom polno zaseden s člani in svojci iz kolektivov ZP Iskra. Družba je bila zelo živahna. Veliko nas je v tem kraju letovalo že prej. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno tako, da smo se lahko veliko sončili in kopali. Za žejo so bile v zalogi bifeja brez- rp . olj^ viciav v lil uanaiijc. vuv v v/iivj a uicz,- .° pridobljeno znanje je potem alkoholne in alkoholne pijače, med Preizkušal na keramiki, emajlu, steklu katerimi pi manjkalo briške, vipavske in lesu, začel pa je risati tudi na tekstilu. . s.yoie izdelke je dobil na tujem m ;„eV i , Poznanja, največ uspehov P j vsekakor požel v domovini. I i/Van Razboršek je zaposlen pri iskra Commerce — Marketing v službi za raziskavo tržišča. Pravi, da v svojem e*u še ni dal tistega kar bi lahko in tnoral dati, čeprav se trudi kolikor le rn°re- Služba za raziskavo tržišča bi P° njegovem mnenju morala imeti in istrske kapljice. Hrana je bila tudi prijetno pestra, za kar gre velika zasluga upravniku Stanetu Fortuni. Pohvaliti pa želim tudi kuharice za okusno pripravljena jedila. Tudi Toneta ne smem pozabiti! Mnogi člani ZP Iskra ga dobro poznajo kot specialista za pečenje na ražnju. Da mu ta naslov upravičeno pripada, je bilo še posebno očitno v večernih urah. Terasa se je napolnila z domačini in tujimi gosti, željnimi specialitet na ražnju. 3 Planinski izlet na Ojstrico PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA PRIREJA DVODNEVNI IZLET NA OJSTRICO v soboto, 10vin nedeljo, 11. avgusta 1974. .Udeleženci se bodo zbrali ob 9.45 na avtobusni postaji v Ljubljani, od n H r 86 kodo z rednim avtobusom odpeljali do RogovUca. Od tu bodo ^‘»daljevali pot po Robanovem kotu do Korošice, kjer bodo prespali, •/•bližno 6 ur hoje. Naslednje jutro se bodo udeleženci izleta povzpeli na Ojstrico, nato pa ali čez Planjavo na Kamniško sedlo in v Kamniško istrico, ali nazaj na Korošico, čez Seraj pesek na Belo in potem v ^niško Bistrico Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1/IV, tel. 57-969. Prispevek za člane je 40 din, za nečlane 80 din, za otroke do 18 let rosti 20 din. Tehnični vodja izleta bo tov. M aro ve c iz IRI, tel. 20—341. Iz 36- številke »»Pavlihe« ''■•■iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij ' I i/v. / 1 DELAVSKA DRUŽINA ODHAJA NA POČITNICE NA MORJE. I Želel pa bi opozoriti Počitniško skupnost v Ljubljani, naj bo v bodoče pri delitvi sob bolj pazljiva. Zakaj? Prijavil sem namreč štiri polne penzione, dobil pa sobo s tremi posteljami. Z receptorjem sva ugotovila, daje dobila V. S. iz IEZE Pržan za tri penzione (tri osebe) sobo št. 1 s petimi posteljami. Ko sva z receptorjem stopila do omenjene dmžine s prošnjo, da bi zamenjali sobi, na to ni pristala. Kasneje se je izkazalo, da zato, ker bodoči zet (neprijavljen) ob obisku ne bi imel postelje! Sicer pa osebju doma v Poreču vse priznanje in zahvala, da smo se kljub temu v času počitnic imeli lepo! Marjan Batistič, Avtoelektrika, Nova Gorica PRIPIS UPRAVE PSI Tovarna Avtoelektrika Nova Gorica je imela že pred pričetkom sezone dodeljeno točno število sob po izmenah in številu ležišč. Kadar je bilo prijavljeno več oseb za letovanje kot je ležišč v sobi, smo poskušali sobo zamenjati, vendar vselej to ni bilo mogoče, posebno v prvih izmenah ne, ker smo zelo pozno dobili seznam letovalcev in so bile ostale napotnice že odposlane. Kar se pa neprijavljenih dopustnikov tiče, so pa stvar svojcev, čeprav smo posebno letos opozarjali člane delovnih kolektivov, da smejo letovati v sobah samo prijavljeni družinski člani. Glede sobe, ki ni bila polno zasedena^ pa lahko rečemo, da ni bila v tisti izmeni edina in če bi zainteresirani iz Nove Gorice pravočasno sporočili, da potrebuje več ležišč, bi mu verjetno ustregli tako, kot smo mnogim drugim. 3 I ""Hilli,, ""iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiii. ISKRA TOVARNA BATERIJ LJUBLJANA, Šmartinska 28 razpisuje prosto delovno mesto VODJE splošno-kadrovskega sektoija Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: visoka ali višja šolska izobrazba pravne, organizacijske ali druge družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj na strokovno samostojnem ali vodilnem delovnem mestu na enakem ali podobnem delovnem področju; 1 imeti mora ustrezne vodstvene in organizacijske sposobnosti in moralno politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Če se odločite, da se prijavite na naš razpis, vas vabimo, da nam do vključno 15. avgusta 1974 pošljete prijavo s kratkim življenjepisom, dokazilom o izobrazbi in nekaznovanju ter kratkim opisom dosedanjega dela. Z razstave naših likovnikov v Celju - del eksponatov Iva Razborška. SREČANJE S KOROŠKIMI PLANINCI Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika organizira v nedeljo, 18. avgusta 1974, srečanje s koroškimi planinci na Bleščeči planini (1243 m), kjer je koča slovenskega planinskega društva Celovec in turo na vrh Kepe 2143 m. Odhod avtobusa bo zjutraj ob 5. uri izpred kina Center, čez Ljubelj, po Rožni dolini mimo Št. Jakoba do Kopejne. Od tu dalje peš skupaj s koroškimi Slovenci do Berta koče in na Kepo ter povratek čez Bleščečo planino v dolino ter po Ziljski dolini čez Podkorensko sedlo. V koči na Bleščeči planini bo mogoče dobiti enolončnico, tu bo tudi nekoliko daljši postanek. (V kolikor bo čas dopuščal, bo ob povratku ogled Vrbskega jezera). Pot ne bo posebno zahtevna, razen pod vrhom. Hoje bo skupaj približno 8 ur. Udeleženci morajo vzeti s seboj veljaven potni list ter primemo obleko, obutev in nekaj hrane. Vodja izleta bo ZVONE SNOJ iz TOZD „Vega“. Prijave sprejemajo: Štefka Mrak, GPP ERO, tel.: 29-53, lahko pa tudi Zvone Snoj za „Vego“, Vinko Golmajer za Lipnico in Dušan Pirec za ATC, do vključno 12. avgusta 1974. Prispevek k stroškom izleta je za člane P.S. Elektromehanike in člane PD ZP ISKRA, zaposlene v Elektromehaniki, 10,00 din, za ostale pa 50,00 din in gaje treba vplačati ob prijavi. Izlet na Jalovec Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika organizira in vabi na planinski izlet na Jalovec, ki je prav gotovo najbolj drzna in najlepša gora Julijskih Alp. Odhod iz Kranja bo v petek, 9. avgusta 1974,ob 16,15 uri izpred kina Center, do Vršiča, kjer bomo prespali. Dmgo jutro, 10. avgusta zarana bo odhod na Jalovec,2643 m, nato povratek preko Ozebnika v Tamar, kjer bo čakal avtobus. Vodja izleta bo Peter Leban. Izlet bo precej zahteven in je primeren le za izkušene planince. Hoje bo približno 10 ur. Udeleženci morajo vzeti s seboj planinsko opremo, hrano, planinsko legitimacijo. Prijave sprejema tov. Mrak Štefka GPP ERO telefon 29-53, lahko pa tudi tov. Snoj Zvone za Vego, Golmajer Vinko za Lipnico in Pirec Dušan za ATC do vključno 5. avgusta 1974. Prispevek k stroškom izleta je za člane P.S. Elektromehanike in člane PDZP ISKRA zaposlene v Elektromehaniki 20,00 din, za ostale pa 60,00 din in ga je treba vplačati ob prijavi. VABLJENI ! Vsi občani Kranja hodijo v gore S to parolo se je v Kranju pričela akcija stalnih — lažjih izletov v gore. Izleti bodo enodnevni ob sobotah in pod strokovnim vodstvom. V ta namen bo na razpolago brezplačen prevoz vseh udeležencev s „pla-ninskim avtobusom11, z odhodom izpred kina Center ob 7,15 in povratkom v Kranj med 17. in 18. uro. Ta oblika izleta je nekak sobotni trim v čistem zraku. Tov. Ekar Franc, zaposlen pri IC, kot idejni pobudnik organiziranja množičnih pohodov v gore za vsakogar pod enakimi pogoji — meni, da je ta oblika eden prvih tovrstnih poskusov pri nas in da je to pristop k temeljitemu prepotrebnemu aktivnemu rekreiranju. Prvi izlet bo v soboto, 27. 7. 1974, in sicer do Kališča, oziroma na Storžič za tiste, ki že imajo vsaj nekaj kondicije. Udeleženci bodo prihajali na zborno mesto, brez kakršnihkoli predhodnih prijav. Avtobus jih bo nato odpeljal brezplačno do izhodišča točke in jih zvečer spet čakal na dogovorjenem mestu. Udeleženci bodo skrbeli le za primerno obutev in obleko ter hrano, saj bo zagotovljeno tudi strokovno vodstvo in varovanje. Za realizacijo te akcije so aktivno sodelovali: TTKS SO Kranj — odbor za športno rekreacijo. PD Kranj in CRF.INA, ki je z razumevanjem iskala kombinacije, kako čim ceneje in terminsko prilagoditi oziroma organizirati „Planinski avtobus11. Vsekakor je ta akcija vredna pozdrava, kateri se pridružuje tudi Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj, ki želi opozoriti člane kolektiva na lepo ugodnost. Posamezni člani sekcije bodo v akciji sodelovali kot vodje izletov ali varovalci, zato se bodo člani -udeleženci Elektromehanike na izletih lahko počutili kot domačini. Izleti bodo torej vsako soboto v drug kraj oz. gorski svet, razen če bo slabo vreme, ker bo v tem primeru izlet naslednjo soboto. Stalne objave izletov bodo v oglasni omarici PD Kranj, sekcija pa se bo prizadevala, e da bo kolektiv Elektromehanike pravočasno obveščen o posameznem izletu in sicer preko oglasne deske pri glavnem vratarju in v hodniku ob vhodu v preventivno ambulanto in banko ter p6 možnosti preko ostalih sredstev obveščanja. Zatorej ne oklevajte, pridružite se planincem in akciji „Vsi občani Kranja hodijo v gore11, ker izleti ne bodo zahtevni in zato primerni prav za vsakega. Lp KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO Vodoravno: 1. kratica za pol kvalificiran, 3. odklon, odstopanje, 11. poleg pilota vodi letalo, 18. komunistična partija 20. kratica za irsko republikansko armado, 22. afriška država (orig.), 23. tip Iskrinih črno-belih TV sprejemnikov, 25. lovsko območje, 26. darilo, 27. večanje, 29. posledica duševne ali telesne preobremenitve, 31. spremlja strel, 32. strojilo, 33. japosnki smučarski skakalec, 34. palestinska boginja plodnosti (množ.), 36. kamboški general, Id je izvedel državni udar proti Siha-nuku, 38. otroška obramba, 39. veliko potniško letalo, 41. srbsko moško ime, 42. Rijeka, 44. hitra smrt, 46. kratica za našo tovarno elektronskih naprav, 47. začetnici priimka in imena slov. pesnika (Pesmi štirih), 48. očak, 49. začetnici imena in priimka slov. slikarke, 51. žensko ime, 54. zimska nevšečnost na cesti, 56. ruski glasbenik, folklorist, 58. neznanec, 59. že umrli znani slov. otroški zdravnik, 61. univerzitetno mesto na Švedskem, 63. vrtinčasti tok ob letečem letalu, 64. fižolovka, 65. čez, prek, 66. tovarna v Celju, 68. splet las, 70. žlahtni plin, 71. slov. šahovski velemojster, 72. poljski pridelek, 73. čistilno sredstvo, 74. zmagovalka na lepotnem tekmovanju, 75. del ladje, 76. okraj, moško ime. 78. muslimansko sveto mesto. 8U mesto v Ividkeuomji. 83. skandinavsko moško ime, 85. ilovica, 86. pianina v Kamniških alpah, 88. iglavec, 90. vrsta čmobelih filmov, 93. žensko ime, 94. grška črka, 95. mesto na Peloponezu, 96. del vlaka, 98. kirurška igla, 100. kem. znak za akti-non, 101. majhne rečice, 102. ples, zabava, 103. hiter tek, 105. platini sorodna kovina, 107. poslovitev, 109. holandski slikar in grafik (Striaen), 111. kratka vest, 113. menjačica, 115. naš voditelj, 116. južno romunska pokrajina, 117. gorovje na severovzhodu Brazilije, 119. janež, 120. Talisova pijača, 121. rojstno mesto Karla Manca, 122. opna, kožica, 124. del kolesarske dirke, 126. ženski pevski glas, 127. egipčansko božanstvo, 128. naša industrija v Celju, 129. otok v Jadranskem morju, 131. hrvatski petrol, 132. vprašalnica, 133. napla-čilo, 135. olimpijske igre. Navpično: 1. geometrijsko telo, 2. značilna slovenska pokrajina, 4. začetnici imena in priimka slov. in jugosl. politika, 5. človekovo vodilo, 6. zanimanje, nagnjenost, 7. gorovje v sev. Afriki. 8. mesto v Franciji, 9. domača p.itrdilnica, 10. nemški slikar, pesnik in kipar (Hans), 11. nedoloči i zaimek, 12. igralna karta, 13. azijska država, 14. dedna zasnova 15. letalec, 16. moško ime, 17. zlato v francoščini. 18. vrsta čolnov, 19. hrvaški januar, 21. žensko ime, 24. sestavni del atoma, 26. obdobje, era, 28. živalska noga, 30. brezalkoholna pijača, 32. glas, zvok, 33. koliba, 35. vrsta juhe, 37. skrčen svet, 38. oznaka za reakcijska letala, 40. okončina, 43. moško ime, 45. del obleke, 46. atletska disciplina, 47. ulov, 50. kos lesa, 51. kratice za Norveško, Portugalsko in Avstrijo, 53. preživnina, 55. lunina faza, 56. trgovec na debelo, 57. okrajšava za neznane leteče predmete, 58. prenehanje želje po obstajanju, 60. trop živine, 62. grška pokrajina, 64. stisnjene roke, 65. godalo, 67. del koles, 69. krilo rimske legije, 70. mesto v južni Srbiji, 71. za v latinščini, 76. polprevodniški elementi, 7.7. rimski cesar, 78. član vlade, 79. trobilo, 81. oporekati (srbohr.), 82. vodne živali, 84. zanesenjaki, 86. geslo, 87. nikdar, 88. hribovito špansko otočje v Sredozemlju, 89. sovjetska umetna drsalka (Jrina), 91. uporaba, raba, 92. up, žensko ime, 95. veliko češkoslovaško izvozno podjetje, 96. franc, filmski režiser (Roger), 97. žena tebanskega kralja, 99. ujemanje verzov, 101. steze, 102. nekdanji hrvatski veljak, 104. konci polotokov, 106 mesto v Vzh. Nemčiji (steklo), 108. italj. denarna enota, 110. zemlja v italijanščini, 112. levi pritok Donave na Madžarskem, 114. utrip, 116. makedonsko kolo, 118. avstrijska časopisna agencija, 121. tega meseca, 122. glavni števnik, 125. ploskovna mera. Rešitev križanke za razvedrilo Vodoravno: KR — NAPOVEDAN - PERISKOPI - UM - REK - CEPIN - SELEN - TORBA - EMI -ELAN - RODEO - MIK - TAMAR - VRAN - SEMAFOR - JLA -ORK - VIKINGI - ANO - NA -ERA - INA - ZA - ELA - IZ -ARTIST - AMEBA - POTOPA ^ KA - CAR - DIKTAT - IST -PARADA - DIM - ESTA - ABAK -MORA - POLA - MINA - LIRA -PAKA - SAMO - KENT - RENI -KOCA - REVA - RI - SENECA -SVATA - NORICA - TE - STREME - IVA - IDI - SESKOK -KOLUT - OS ARIJ -- PANETA -ANALI - OBED - KNIPING -AMORALA - ILIČ - ROD - KATJA - GESTA - ATIKA - AKA -UD - SOD - ATE — RAI — AZI -ITA - AN - PEDAL - IDA - SLE -ŠTOLA - CERAR - ANODA - i OSAMA - ASTRA Navpično: KRESNICE - RELE AC - PERO - OPORNIK - VID -ENEJ - AS - NEM - PEK - EN ' ITAK - SOM - KRAVATA - OBRl -PA - UMAG - MINIRAMA -KAMA - LIK - ERNA - NANA -OLE - TRA - VILA - FORD -ARA - ONA - KEPA - ASTA -AMI - IBT - ZORA - ZASMEHI -TIP - TABLETA - EST - PARA-ČIN - ODA - KILOVAT - RTINA - TAINE - POKOL - DOMET J ANT - KRI - MAK - PAR -KARAKORUM - DANE - RECESIJA - ŠVAJGER - OTIPATI -AREALI - ICKA - STUD SVING - ADANA - AONI - SLED - IRI -INO - KALA - OBOD - APATIN -ERAZEM - LIKA - KADAR -AKITA - KODA - SAD - ATOS -SER - EDO - ALA - ALT - PE ' AD - SS - AR. V himalajski odpravi tudi Iskraš Prihodnji mesec bo krenila v Nepal jugoslovanska himalajska odprava, v kateri bo tudi magister ing. strojništva Franc Jeromen iž Ljubljane. Zaposlen je kot projektant v Tovarni industrijske opreme Lesce, delovno mesto pa ima na IRI. 12 alpinistov, 2 zdravnika, vodja odprave in dva novinarja bodo iz Ljubljane krenili 5. avgusta, in to najprej z vlakom do Rima, nato do Bombaya in Calcute z letalom, iz Calcute do Nepala pa z vlakom. Nato jih čaka še en dan vožnje s tovornjakom, zatem pa se bo začelo približno 200 km hoje do baznega taborišča, ki bo na višini okoli 5.000 m. drugih odpravah, med njimi tudi na pogorju Hoggar sredi Sahare. - Himalaja je velikanska. Kam je tudi oprijel. S plezarijo se ukvarjam že '^“!°vanska odPrava točno name-okoli 12 let, v tem času pa sem opravil okoli 150 vzponov težavnostnih stopenj. Največ plezal po slovenskih in vseh sem tudi jugoslovanskih hribih, veliko pa še v Šv Za nas ,,normalne državljane" je to že izredna višina, toda zavedati se moramo, da v Nepalu živijo ljudje še na višini 4.000 m in da je tam še vedno kar gosta vegetacija, saj leži Nepal precej južneje kot pa Slovenija. S Francem Jeromnom se poznava že dalj časa, saj sva oba navdušena ljubitelja jadranja na vodi, tega, da je med najboljšimi slovenskimi alpinisti, pa -nisem vedel. Kot že rečeno, je magister in inženir strojništva, pri Iskri pa je zaposlen že 10 let, torej vse od diplome. „Kar se same hoje in hribov tiče,“ je začel pripovedovati Iskrin Himalajec, „naj povem, da sta me navdušila očč in stric, ko sem bil še majhen. S plezanjem sem se začel ukvarjati v študentovskih letih, ko sem vstopil v Akademsko planinsko društvo in se kmalu potem alpinizma vici, Franciji, Avstriji in drugod. Še bolj kot to, ga zanimajo odprave. Leta 1968 je odšel na prvo — na Ararat v Turčijo. Takrat so mimogrede obiskali tudi Taurus. Pozneje se je udeležil še odprave na Lofote, otočje na skrajnem severnem Norveškem, za Lofoti pa je prišel na vrsto najvišji vrh v Sovjetski zvezi - Pik komunizma v Pamirju. Tam so Sovjeti leta 1972 organizirali večji mednarodni tabor, ki so se ga udeležili tudi jugoslovanski alpinisti. Pik komunizma je visok 7.495 m, nanj pa se je skupaj še z enim Jugoslovanom povzpel tudi Franc Jeromen. Naš bil pozneje tudi na sogovornik njena? „Naš cilj je 7.902 m visoki Kan-gbačen.“ . - To ime se mi zdi pa precej znano. Ali niso na tej gori že bili jugoslovanski alpinisti? “ „Na njej še ne, toda blizu vrha pa. Leta 1965 je skušala naša odprava osvojiti to še popolnoma neodkrito goro. Takratnim jugoslovanskim Himalajcem je po hudih naporih uspelo odkriti pravo pot, bolje rečeno pravo smer do vrha tega velikana, takrat pa jim je zmanjkalo moči, opreme in denarja, tako da so se morali obrniti, ne da bi osvojili vrh.“ - Na Kangbačen torej še ni stopila človeška noga. Kaj misliš, ali bo vam uspelo? „Možno je, da tudi mi ne bomo uspeli, saj so na Kangbačenu izredno .pasic1 vremenske razmere. Kljub temu pa sem prepričan, da so vsi drugi pogoji za uspeh.11 - Takšna odprava je precej draga stvar. „Stala bo, izredno grobo rečeno, okoli milijon 500 tisoč dinarjev, od te vsote smo velik del porabili za nakup opreme. Precej so nam pomagala tudi jugoslovanska podjetja, med njimi se je izkazala tudi Iskra, in sicer s primo-predajnimi postajami. Zveza med posameznimi tabori na takšni gori kot je Kangbačen, je izredno pomembna. Če zveza odpove, lahko nastanejo katastrofalne posledice.11 - V Nepal greste torej z letalom. Kaj pa oprema? ,,Vožnja z letalom je nujno potrebna zaradi pomanjkanja časa, oprema pa je že nekaj časa v Calcuti. Tja jo je z Reke odpeljala okoli Afrike, saj je Suez še vedno zaprt, neka jugoslovanska ladja. Iz Calcute jo bo v Nepal prepeljalo zastopništvo jugoslovanskega podjetja Intertrade.11 - Koliko pa dobijo nosači na dafl' „Priznati moram, da izredn0, izredno malo - okoli dolar na dan. Za njih je to dober zaslužek. Mi jim dan10 dolar na dan za hrano in nrennčiŠč^ iijui jt iv uvuci z,a»iuz,cn. mi jim utu** dolar na dan, za hrano in prenočišč6 pa morajo skrbeti sami.“ odprava se bo torej Himalajska uupiava se uo iu>-j začela 5. avgusta, trajala pa bo dobre tri mesece in pol. Upajmo, da bodo jugoslovanski alpinisti, med njimi tud* naš Iskraš Franc Jeromen, uspel*-uspeh pa bo že to, če se bodo živi i*1 zdravi vrnili domov. Želimo srečno pot. jim Lado Drobež ZAHVALA Ob smrti moje drage mame : e •« I ISKRA - tovarna radijskih _ sprejemnikov, Sežana (Sprejem- • niki) ima kolektivni dopust do * 11. avgusta. Normalno delo se • bo spet začelo 12. avgusta e 1974. t Štirje člani jugoslovanske himalajske odprave: drugi z desne Iskraš Franc Jeromen. Biratnagar v skrajnem vzhodnem delu Nepala bo zadnje mesto, do katerega se bo himalajska odprava pripeljala, nato pa jo bo čakalo približno 200 km peš poti. V Biratnagaru bodo s tovornjaka razložili tudi vso opremo, od tam naprej pa jo bodo nosili nosači - drugače žal ne gre. Pot do kraja, kjer bodo postavili bazno taborišče — teh 200 km bodo prehodili v približno 20 dneh. Večkrat se bodo morah povzpeti na višino čez 3.000 m, se ponovno spustiti na okoli 500 m, prečkati deroče jeke ipd. Verjetno jim bodo rekel povzročile velikanske težave, saj so zdaj zaradi monsunskega dežja izredno visoke in deroče. Na poti tudi dostikrat ne bo mostov .. . „S seboj bomo vzeli okoli 8 ton opreme, ki jo bo nosilo okoli 250 nosačev.11 - Kje pa boste dobili takšno veliko število nosačev? „Ne bo težko, ker je v Nepalu standard obupno nizek in plačilo, ki ga dobijo nosači, je za njih pravo bogastvo.11 MARIJE MARENK se iskreno zahvaljujem sodelavce**1 oddelku TR ATC za podarjeni ven denarno pomoč in izraze sožalja. :C Hčerka Marija O***6* ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi moje žen6 CVETE se najtopleje zahvaljujem delovn*^ tovarišem iz skupnih služb ZP Iskra ^ izraženo sožalje, venec in denar*1 pomoč. .« Drago Čenč* ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračam? - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, m*- 2333’"- Tisk’: Združeno podjetje ubljaN- UUDSKA PRAV1CA-LJUI S KI DNEVNIK, Ljubljana