# e < > 0 0 dSMb <0JB&v? Zbirni center za individualni dovoz odpadkov CERO Gajke Obratovalni čas: © vsak delovnik od 8. do 20. ure (letni), © vsak delovnikod 8. do 17. ure. (zimski), © v soboto od 8. do 14. ure. Na zbirni center lahko občani, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, pripeljejo brezplačno vse vrste komunalnih odpadkov ( kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov-do 0,5 m3, folijo,...), razen ostalih odpadkov, za katere imajo posodo doma. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonsko številko 78090 20. Vtem primeru je potrebno poravnati le stroške prevoza. Čisto mesto Ptuj izvede vsaj enkrat letno tudi posebej pripravljeno akcijo zbiranja odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa,...). O akciji so gospodinjstva pravočasno obveščena. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki vrši komunalna inšpekcija. Zoper povzročitelja, ki nepravilno ravna s komunalnimi odpadki, je zagrožena kazen, in sicer: ^ globa 400,00 eurov za fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika. c? globa 1.400,00 eurov za pravno osebo. V ZAVESTI SODOBNEGA ČLOVEKA JE VSE BOLJ PRISOTNO SPOZNANJE, DA VAROVANJE OKOLJA NI LE MODNA MUHA AMPAK NUJA. POSLEDICE ČLOVEKOVEGA DEJANJA SE VEDNO BOLJ KAŽEJO NA OKOLJU IN ŽE VPLIVAJO NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA. Z LOČEVANJEM ODPADKOV BOMO INDUSTRIJI ZAGOTAVLJALI STALEN VIR DRAGOCENIH SUROVIN IN ENERGIJE, ODLAGALIŠČE PA BO MANJ OBREMENJENO IN TAKO LAHKO DALJ ČASA NUDI PROSTOR OSTANKOM ODPADKOV. &£>££=/? 2s£^V Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija Zbiralnice za ločeno zbiranje frakcij na območju občine Zavrč Zavrč — bencinski servis Zavrč - šola Zavrč — Občina Turški Vrh 51 - pri Veseliču Stari običaj — trjančenje v cerkvi sv. Janeza Lepo je vzdrževati in obujati stare običaje, to že vrsto let počne skupina domačinov, ki se zberemo na večer vseh svetih, to je prvega novembra, v cerkvi sv. Janeza - Janža v Gorenjskem Vrhu, kjer pozvanjamo z zvonovi oziroma »trjančimo.« Ker je bil zvonik, v katerem se izvaja trjančenje, v zelo slabem stanju, dotrajan je bil pod, okna so bila brez ustreznih zaščitnih mrež, polkna na oknih so bila polomljena, stopnice so bile neustrezne in brez ograj, smo se trjančarji odločili, da bomo te pomanjkljivosti odpravili. Popravila smo pričeli opravljati v začetku oktobra. K sanaciji in odpravi pomanjkljivosti je pristopilo kar trideset neformalnih članov trjančarjev, ki so zraven fizičnega dela prispevali tudi določena finančna sredstva, ki so bila potrebna za nakup lesa, zaščitnih mrež in drugega drobnega materiala. Ker se je zbralo nekaj več sredstev, kot je bilo potrebno za popravilo zvonika, so za potrebe cerkve kupljene nove božične jaslice in nekaj tekačev, s katerimi so polepšana tla in podi oltarjev. Letos se nas je na trjančenju zbralo rekordno število, saj se je v spominsko knjigo zraven najstarejšega, to je zvonar Jožef Kokot, po domače Torbakov Pepek, ki je letos trjančil že šestdesetič, vpisalo kar 47 oseb. Razveseljuje pa ugotovitev, da so bili med prisotnimi tudi mladi, najmlajši šteje 11 let, ki so se učili pozvanjanja in bodo nadaljevali ta lep stari običaj. Organizacijski odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sanaciji zvonika, še posebej se zahvaljujemo za tako številčen obisk na trjančenju in Vas, spoštovani občanke in občani, vabimo, da se nam v prihodnjem letu pridružite, da bomo skupaj preživeli lep večer ob obujanju starega običaja. Janko Lorbek, član org. odbora Iz župnijske kronike - 1922 G. dekan je 15. avgusta po primernem nagovoru blagoslovil Švabovo kapelo v Hrastovcu, ki jo je obljubil postaviti trgovec Švab iz Ptuja v svoji težki bolezni. Mati božja ga je uslišala, zato je obljubo izpolnil. Ob 30-letnici mašništva g. dekana Antona Podvinskega se je vršila v zavr-ški župni cerkvi pomenljiva slovesnost, ko j e sta se udeležila 2 bivša profesorja kolegov g. dekana, tj. sedanji prošt g. dr. Martin Matek in biagoslovni profesor Josip Zidanšek in 13 kolegov. Milostljivi g. prošt je imel vzpodbuden govor v cerkvi za jubilante in ljudstvo. Ze na predvečer so pevci napravili jubilantu na čast podoknico z govorom mladeniča Martina Rihtariča, drugi dan pa se je udeležilo slovesnosti mnogo ljudstva, šolska mladina, Marijina družba in drugi. G. dekan je pogostil vse jubilante. Ob vednem čaščenju sv. Reš njega telesa 13., 14. In 15. Septembra je imel misijonar g. Ki tak iz Celja tridnevnico kor pripravo na sv. Misijon, ki je trajal od 29. oktobra do 5. novembra. Vodili so ga misijonarji iz Celja: gospodje Ki tak, Savelj in Fedler. Ker že od leta 1901 ni bilo misijona, je bil ta kaj potreben. G. dekan, kakor tudi misijonarji so se veliko trudili, da bi imel uspeh. Ljudje so se, kolikor jim je bilo pri skrajno slabem vremenu mogoče, radi udeleževali pridig in prejemali sv. zakramente. Za zasluge, ki si jih je pridobil g. dekan Podvinski kot župnik na Remšniku pri renoviranju cerkve, oltarjev in za postavitev novega oltarja, k čemur je prispeval sam znatno vsoto ter kot priznanje njegovega vnetega dušnopastir-skega delovanja, je bil dne 6. Decembra imenovan duhovnim svetovavcem. Prospekt na orgijah je dobil nove cin-kaste piščalke kot nadomestilo za prejšnje cinaste, ki jih je oropala avstrijska vojaška uprava. Popravila se je cerkvena streha in stolp pri Devici Mariji, kakor tudi stolp pri župnijski cerkvi, kar je stalo 5000 dinarjev. Župnik Jože Pasičnjek Završke gospodinje ustvarjalne v drugi polovici leta Praznovanje 12. občinskega praznika v Zavrču se je za Društvo gospodinj iz Zavrča začelo že 9. avgusta. V kulturni dvorani v Zavrču je namreč potekal šahovski turnir, na katerega smo bile povabljene tudi gospodinje, pa ne kot tekmovalke (da ne bo pomote). Odzvale smo se povabilu šahistov in jim postregle z izbranim pecivom, takšnim, kijim je nadomestilo porabljeno energijo ob mučenju njihovih možganov. Ob praznovanju Marijinega vnebovzetja 15. avgusta smo priskočile na pomoč našemu župniku g. Pasičnjeku. Prosil nas je namreč, da smo pripravile kosilo za pevce iz Markovcev in nekatere njegove prijatelje. Kuhale smo v na Trta praznovala 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je Kulturno društvo Maksa Furjana iz Zavrča povabilo nekaj podobnih skupin iz okoliških in tudi bolj oddaljenih občin in tako smo doživeli prekrasen večer ob prepevanju in glasbi malo starejših melodij - ljudskih izročil. Seveda so nas, gospodinje iz Zavrča, prosili za pomoč in z veseljem smo se odzvale povabilu in jim tako s kulinariko polepšale to prireditev. Tudi letos projekt o jabolku V petek, 21. Novembra, smo v Društvu gospodinj Zavrč pripravile tradicionalni, »že« drugi PROJEKT O JABOLKU. Tokrat smo predstavile jabolko v literarni obliki. Tako smo na razstavnem panoju pripravile napisane razne pravljice, zgodbice, pesmice, pregovore ..., kjer je seveda jabolko odigralo glavno ali pa tudi stransko vlogo. Na ogled so bile tudi različne knjige o jabolkih, tako strokovne kot tudi različne pravljice in zgodbice. Manjkala seveda ni tudi razstava starih in novejših sort jabolk (mošancelj, bobovec, rožmarinka, kosmač, flašica, idared, jonagold, zlati delišes, mutzu ...). Letos se je našemu povabilu odzvalo kar trinajst skupin gospodinj iz različnih občin in tega smo seveda bile zelo vesele. Gospodinje so se pomerile v lupljenju jabolk in ta jabolka so seveda gasilskem domu v Zavrču, upam, da so bili zadovoljni, saj smo se trudile po naših najboljših močeh. Isti dan zvečer smo se skupaj z drugimi društvi iz občine Zavrč predstavile v Kulturni dvorani v Zavrču. Za to predstavitev smo pripravile razna peciva in ob zaključku predstavitev vseh društev pecivo tudi ponudile vsem prisotnim. Takoj naslednji dan, 16. 8., je potekala osrednja prireditev ob 12. občinskem prazniku. Tudi tukaj smo bile gospodinje prisotne s svojimi sladkimi in tudi slanimi dobrotami. Pripravile smo mize in postregle vse povabljene goste in nastopajoče. V septembru na ekskurzijo na Dolenjsko V nedeljo, 7. septembra, smo se gospodinje iz Zavrča odpravile na dolgo planirano strokovno ekskurzijo po Dolenjski. Obiskale smo kartuzijanski samostan v Pleterjah, kjer smo slišale dosti zanimivega o delu in življenju tamkajšnjih menihov, pogledale smo si tudi njihovo multivizijo. Od tam nas je pot vodila do turistične kmetije Karlov-čej, kjer smo si ogledale, kako poteka pri njih predelava sadja in grozdja. Sadje predelujejo v sokove, kise, prodajajo tudi sveža jabolka, pripravili so nam tudi degustacijo njihovih vin. Pot smo nadaljevali do znamenitega, najmanjšega mesta, ki je tudi mesto na otoku, saj okrog in okrog teče reka Krka. To je mesto Kostanjevica na Krki. Kljub raznim dobrotam, ki smo jih prinesle s seboj, so nam topla juha in druge dobrote, ki so spadale h kosilu na turistični kmetiji Colarič, zelo teknile. Nato smo pot nadaljevale do kmetije Fabinc v Brežicah, kjer predelujejo zdravilna zelišča. Tu je bilo zelo zanimivo, postregli so nas s krepilnim čajem, sokom, lahko pa smo si tudi kupile različne zdravilne kreme, kapljice,masti ... Nato smo si ogledale Brežice, Terme Čatež in grad Mokrice. Pika na i naši strokovni ekskurziji pa je bil vsekakor ogled in degustacija v brežiški grajski kleti, kjer nam bo v nepozabnem spominu ostal tamkajšnji degustator - človek, ki zna s svojim izrednim smislom za humor predstaviti tamkajšnjo klet in vina v njej. Z nepozabnimi občutki in spomini smo se pozno v noč vrnile v naše prekrasne Haloze. 14. septembra smo pogostile z našim pecivom naše starejše in bolne občanke in občane. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, saj je bil pripravljen tudi izredno lep kulturni program ,ob katerem so ti ljudje vsaj za kratek čas pozabili na tegobe, ki jih spremljajo v življenju. V petek zvečer, 7. novembra, je skupi- morale gospodinje tudi pojesti. Komisija je ocenila, da je bila zmagovalka tega večera skupina gospodinj iz Majšperka, ki je za nagrado dobila veliko košaro jabolk. Vse skupine pa so za nagrado dobile domači jabolčni kis. Gospodinje iz Zavrča smo pripravile in postregle z večerjo, h kateri smo ponudile domači jabolčni sok, seveda tudi domačega vina ni manjkalo. Tako smo klepetale in se zabavale pozno v noč, ko so nas, upajmo da z lepimi občutki, začele zapuščati naše gostje in gosti od blizu in daleč. Tako spet končujemo » eno« leto, ki je bilo za nekatere bolj, za druge spet manj srečno in uspešno, zato vas tudi tokrat prav prisrčno vabimo, da se nam pridružite v našem društvu, kjer si z druženjem in ustvarjanjem nabiramo novih moči za premagovanje vsakdanjih, vse hujših obveznosti tako v službah kot tudi doma. Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja! VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2009! Marija Kokot, članica Društva gospodinj Zavrč Prireditve ob 10-letnici skupine Trta V KUD Maksa Furjana smo 7. novembra letos pripravili prireditev ob 10-letnici skupine Trta v kulturni dvorani v Goričaku. Pevci in pevke so se pozdravili tako, kakor najbolje znajo, to je s pesmijo oziroma z dvema pesmima V nedeljo zvečer in Slavček. Zdaj to skupino sestavljajo naslednji pevci: Martin Tetičkovič kot vodja, Milan Fostnarič, Jaka Kolednik, Adolf Belšak in Janez Belšak (pridružil se je letos poleti), pevki pa sta Jožefa Kokot in Jožica Belšak. Do letos je v skupini prepeval tudi Janez Ferčič. Delo skupine je bilo doslej podobno ladjici na vodi. V mirnih dneh je mirno plula sem ter tja, včasih se je narahlo zagugala na eno ali drugo stran, nastopili pa so tudi viharni časi, ki so jo skoraj potopili. A krmar je znal z veslom zamahniti v pravo smer in skupina Trta praznuje že 10. leto prepevanja domačih in včasih tudi umetnih pesmi. Pevci in pevke so povedali, da jih vleče predvsem veselje do petja, do druženja, da so eni prepevali že v drugačnih glasbenih skupinah, eni pa le na paši in ob domačih praznikih. Lep pevski glas jim je bil položen v zibko in škoda bi bilo, če ga ne bi slišali domači ljudje in tudi drugod po različnih krajih. Skupina se redno udeležuje prireditev, ki jih prireja Javni sklad za družbene dejavnosti iz Ptuja. Pohvalijo se lahko, da so bili že večkrat izbrani za medobmočno revijo ljudskih godcev in pevcev. V društvu smo srečni, da imamo tako skupino in jim še vnaprej obljubljamo pomoč. Na prireditvi se je zbralo dosti domačinov in gostov. bEJV Na prireditvi pa so nastopili tudi gostje, pri katerih so sami prepevali že vsaj dvakrat. Pevci in pevke so prišli iz Rač, Osluševcev, Destrnika, Turnišča pri Ptuju, Podlehnika, Hajdine in Ptuja, prepevale so tudi domače pevke, med gosti pa so bili tudi Stari prijatelji iz Kicarja in Ljudski godci iz Podgorcev. Zelo zanimiva je bila posebej za to priložnost zbrana skupina muzikantov iz naše občine Veseli sosedje iz Hrastovca, kjer se je pokazalo, kako dobre glasbenike imamo v naši občini in da bi bilo škoda, če se ne bi spet zbrali in zaigrali. Skupini Trta se je zahvalila tudi Občina Zavrč s priznanji in cvetjem, pa tudi predsednica KUD Vida Milunič je izrazila veselje ob delu te skupine. Verjetno je bila tudi skupina Trta srečna, ker se je ob njihovem praznovanju vključilo tudi Društvo gospodinj iz Zavrča in pripravilo pogostitev. Tisti večer je bilo nekaj nežnega v zraku«! v kulturni dvorani res »nekaj lepega, MT Za strokovno ekskurzijo smo izbrali Belo krajino »Bela krajina — razvito podeželje, prepleteno z vinogradi in steljniki v objemu belih brez in čiste reke Kolpe.« »Morda bi si za strokovno ekskurzijo izbrali Belo krajino.« Nekako je oddaljena od nas, marsikdo je še ni spoznal, torej imamo pravi razlog, da se odpravimo že rano zjutraj na pot. Okrog 10. ure se v Metliki srečamo z lokalno turistično vodnico, gospo Stanislavo Badjuk, ki nas ves popoldan skrbno in po razporedu vodi od ene do druge turistične točke. V starem mestnem jedru Metlike izstopimo in se napotimo v belokranjski muzej v metliškem gradu, kjer si ogledamo film Podobe Bele krajine, v katerem nas prevzame ples belokranjske folklorne skupine v belih narodnih nošah. Sprehodimo se po zbirkah v gradu in spoznavamo bogato zgodovino Metlike, šesto trideset let starega srednjeveškega mesta pod zasanjanimi Gorjanci. Zunaj se podamo k stojnicam metliškega sobotnega sejma, zdaj še martinovo obarvanega. V kartuziji Pleterje Kmalu se odpeljemo v vas Rosal-nice, kjer se srečamo z edinstvenim sakralnim spomenikom - tri romarske gotske cerkvice za istim obzidjem — Tri Fare. V eni od teh so tudi najstarejše orgle na Slovenskem. Deležni smo tudi zanimive razlage tamkajšnjega župnika, potem pa še zapojemo, prižgemo svečke v dober namen in se odpeljemo v vas Adlešiči. Na kmetiji družine Cvitkovič nas sprejme gospodinja v domači narodni noši. Tukaj spoznamo pot od semena lanu do prekrasnih vezenin in narodnih noš. Koliko truda, da se stke blago za nošo, brisačo, prtiček ali prt. Kako natančni so šele pri ustvarjanju pisanic, ki jim mi rečemo velikonočne pisanke. Soba, Obiskale smo tudi kmetijo Karlovček. polna vezenin, je pravo bogastvo. V krajinskem parku Lahinja se nahaja vas Veliki Nerajec, ki je pravi dokaz žilavosti in pridnosti Belokranjk in Belokranjcev. Preprosta vas, polna starih hiš in tudi novih, je leta 2000 dobila posebno priznanje na tekmovanju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi. Vaščani so pred tem letom ustanovili Društvo Krnica in se lotili dela na področju naravovarstva in ureditev vasi. Mi smo bili od vsega najbolj veseli vstopnice — kosa tople ajdove potice, ki smo jo z veseljem pospravili. Zanimiva vstopnica! Ogled hiš nam pove, da je v teh krajih, podobno kot pri nas, v preteklosti gospodarila revščina. A krajani so iz tega naredili turistično znamenitost. Mislim, da je gonilna sila ga. Vera Vardjan, ki se poleg vodenja ukvarja tudi z domačo obrtjo. Najbolj znana je piščalka v podobi vodomca, nenavadnega ptiča, ki lovi ribe. Že skoraj v temi smo prispeli v Vinico, rojstni kraj znanega pesnika slovenske moderne Otona Župančiča. Na vrtu stoji doprsni Župančičev kip, delo Jakoba Savinška. V hiši, ki stoji na mestu prvotne rojstne hiše, spoznamo pomembne življenjske postaje Otona Zupančiča, ki je prav tako okusil revščino Bele krajine in izseljevanje ljudi v tujino. Našo slovensko književnost je poleg prekrasnih pesmi za odrasle obogatil tudi s pesmimi o Cicibanih. Zdaj nas je čakala le še večerja v gostišču Brunskole na Hrastu. Z gostiščem je povezana metliška županja in poslanka Državnega zbora Renata Brunskole. Pot do doma so na avtobusu polepšali pevci in pevke Trte. Za nami je bil zanimiv dan. Polni lepih vtisov smo malo pred polnočjo prispeli v Zavrč. Hvala tistim, ki so nam pripravili dopoldansko malico, in vsem ostalim, ki so pričarali dobro vzdušje. Vtise zbrala in uredila Trezika Majcenovič Prvo srečanje starejših in bolnih občanov Zavrča Srečanje se je začelo 14. septembra s svečano mašo v farni cerkvi, nadaljevalo pa v završki kulturni dvorani. Na začetku sem predstavil delo OO RK Zavrč, ki ga bomo v prihodnosti še popestrili z letnimi srečanji starostnikov in bolnih občanov. V društvu se zavedamo, da je skrb za starostnike in bolne občane naša zelo pomembna naloga, ki jo bomo še intenzivneje vključili v naše delo. Srečanje smo izvedli s pomočjo programa, sestavljenega iz domačih glasbenikov in pevcev: na harmoniki nam je zaigrala Sandra Kumer, zapele so ljudske pevke, skupina Trta in pevka Sany, ki je nastopila tudi v duetu s Terezijo Zebec na orglicah. Program pa nam je z obilo smeha popestril humorist Kori ter glasbenik Primož Lorber. Srečanja se je udeležila tudi podžupa- nja, predsednik upokojencev in dolgoletna predsednica združenja RK Ptuj. Ne smemo pozabiti na gospodinje in domače vinogradnike, ki so pripomogli, da smo se boljše počutili vse do poznih popoldanskih ur: družina Pungračič, družina Kuserbanj, Martin Vesenjak, Dušan Bratuša, Srečko Kotolenko in Janez Krajnc. Zahvala tudi g. županu za odobrena sredstva in Društvu upokojencev Zavrč za donacijo. OO RK izreka zalivalo vsem nastopajočim, gospodinjam, vinogradnikom, organizatorjem ter članicam in članom OO RK Zavrč: Tereziji Zebec, Nadi in Petru Kokovcu, Kristini Kokot, Ivanu Vidoviču, Mariji Ivančič in Milanu Kokotu. Nasvidenje naslednje leto! OO RK ZAVRČ Stanko IVANČIČ Voščilo! Vsem občankam in občanom občine Zavrč želim vesele in brezskrbne božične praznike, v letu 2009 pa veliko uspeha, miru, zdravja, veselja in medsebojnega razumevanja. OO RK ZAVRČ Stanko IVANČIČ Obvestilo! Obveščam vse občane, ki še nimajo opravljenega izpita za uporabo fitoloških sredstev, da bo spomladi 2009 organizirano še eno predavanje v Zavrču, tako da ne bo potrebno hoditi na Ptuj. Stanko IVANČIČ Ob občinskem prazniku so kri darovali: • Kristina Kokot, Hrastovec 3 a • Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14 • Janez Kokot, Hrastovec 153 • Sonja Bauman, Turški Vrh 1 d • Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d • Anton Furman, Gorenjski Vrh 30 • Terezija Zebec, Hrastovec 26 a • Irena Pravdič, Korenjak 10 a • Brigita Tužnik, Hrastovec 28 • Ivan Ribič, Hrastovec 6 b • Štefan Težak, Turški Vrh 5 • Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30 • Sonja Majcenovič, Hrastovec 39 • Stanislav Ivančič, Hrastovec 73 a • Jožef Belšak, Hrastovec 39 • Franc Belšak, Korenjak 16 • Terezija Belšak, Turški Vrh 71 a • Peter Kukovec, Goričak 7 • Ivan Kokot, Hrastovec 29 Završki gasilci v jesenskem času Veliko je že bilo napisanega in rečenega o neurju, ki je prizadelo ptujsko območje. Tudi gasilci iz Zavrča smo se odzvali klicu na pomoč ter na prošnjo mestne občine Ptuj in občine Hajdina pomagali prizadetim občanom odpravljati posledice neurja. Z našimi fanti smo bili na terenu kar tri dni, in sicer 16., 17. in 18. avgusta. Razdelili smo se v dve skupini, da bi lahko čim več pomagali ter zaščitili stanovanjske hiše in stanovanja pred nalivi. Ob mesecu požarne varnosti je PGD Zavrč v sodelovanju z DVD Lovrečan Dubrava izvedlo že tradicionalno vajo, ki se je odvijala na ozemlju Republike Hrvaške pri tako imenovani Mačkovi domačiji. Take vaje pripomorejo do dobrega medsebojnega sodelovanja in izmenjave izkušenj na obeh straneh državne meje. V mesecu novembru je bil operativni pregled društva, ki ga je opravila OGZ Ptuj. Pregleda se nas je udeležilo kar 30 članov in članic PGD. Komisija, Ob mesecu požarne varnosti je PGD Zavrč v sodelovanju z DVD Lovrečan Dubrava izvedlo že tradicionalno vajo, ki se je letos odvijala na ozemlju Republike Hrvaške. Operativni pregled društva je opravila OGZ Ptuj. Pregleda se je udeležilo kar 30 članov in članic PGD. Tudi letos so gasilce obiskali malčki iz vrtca. 2xQB£d? 5s£=V ki je pregledovala vzdrževanje vozil, orodja je bila zadovoljna s pregledom in delom članov PGD Zavrč. Ob koncu mojega prispevka bi se rad zahvalil našim članom društva za delo, ki ga opravijo kot prostovoljci bodisi na požarnih akcijah kakor tudi v samem društvu. Občanom občine Zavrč pa se zahvaljujem za novoletne prispevke, ki jih darujejo društvu. Obenem pa želim vesele božične praznike in srečno leto 2009 v upanju brez ujm in požarov. Na pomoč! Anton Bratuša, predsednik PGD Zavrč Dočakati želimo ... Leto, ki se hitro izteka, je bilo nepredvidljivo za marsikoga. Nismo navajeni tako velikih sprememb; dežja, toče in tudi velike vročine, močnega vetra in katastrofalnega uničenja vsega, kar so ustvarile človeške roke in kar nam je dala narava. Zadovoljni smo lahko, da smo to le opazovali, vendar ostali živi in zdravi, saj le takšni lahko delamo, kolikor še zmoremo. Upokojenci smo veliko delali , tudi v zelo težkih pogojih; nismo imeli sindikata, ki bi nas ščitil, se potegoval za nas, morali smo delati brez izjeme, kjer smo bili, brez pregovarjanja. Veliko članov našega društva upokojencev Zavrč nas je prehitro zapustilo, premagala sta jih bolezen in izčrpanost. Konec leta je pravi čas, da se jih spominjamo in sočustvujemo z njihovimi svojci in sorodniki ter znanci. Tisti, ki smo še ostali, jih ohranjamo v trajnem in lepem spominu. Trudimo se, da bodo njihova dela in dela vseh nas ostala tudi zanamcem. Zato, da ohranimo vse kar smo skupaj ustvarili in za kar se moramo truditi vse leto, ob koncu leta pa še posebej... Dom upokojencev Zavrč je lahko v ponos vsem članom našega društva in tudi naši občini Zavrč ne bi smelo biti drugače. Poleg članarine, prispevkov in dela, ki ga vlagamo skozi vse leto, se pozna tudi prispevek občine, na katerega upamo tudi v bodoče in se že vnaprej zahvaljujemo. Kajti sama aktivnost in želje članov pač niso dovolj. Potrebne so finance. Pobrana članarina in prispevki so namenjeni vzdrževanju društvenih prostorov, kurjavo, električno energijo, potrošni material, pisarniški material, zavarovanje zgradbe in opreme v njej in še bi lahko naštevali. Zato vas poleg članarine prosimo še za kak prispevek, v zameno vam nudimo društven koledar in se že vnaprej zahvaljujemo za morebitne prispevke. Obveščamo vas tudi, da v letu 2009 zavarovanje ostane po isti tarifi, torej enako kot lani. Podaljšati ga morate osebno na sedežu društva od 5.1.20-09 do 20.1.2009 med 8.30 in 13 h. Prosimo, vzemite si čas in tudi denar, saj se nikoli ne ve, kdo bo naslednjič potreboval pomoč, morda ravno mi ali pa naši svojci. Ob koncu leta 2008 in ob vstopu v Novo leto 2009 Vam, spoštovani člani in članice društva upokojencev Zavrč, želimo še veliko zdravja, osebne sreče in vse dobro tudi v Novem letu 2009. Enake želje veljajo tudi vašim naj-bližjim. Hvala vam za zaupanje in pomoč, za kar se priporočamo tudi v bodoče, kajti skupaj lahko veliko naredimo. Vesele božične praznike, v Novem letu pa obilo sreče, zdravja in uspehov, medsebojnega spoštovanja vsem občankam in občanom občine Zavrč, županu, podžupanji, podžupanu, svetnikom, občinski upravi občine Zavrč ter njihovim družinam. Enake želje in iskrene čestitke tudi članom uredniškega odbora in uredniku glasila »Dober den« Srečno! Člani UO, NO in ČR društva upokojencev Zavrč in predsednik FrancVaupotič Planinci PD Haloze na družinskem pohodu Vsako leto v mesecu septembru organiziramo tradicionalni družinski pohod k etnografskemu muzeju v Veliko Varnico v občini Videm. Letos seje to zgodilo 18. oktobra, saj smo morali najprej pospraviti jesenske p ridelke. Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo se pohodniki podali na pot od občinske zgradbe občine Videm čez Dravinjski Vrh v Soviče. Pot nas je vodila po gozdnih in travnatih jasah, kjer sta nam šele-steče listje pod nogami in rahel jesenski vetrič pričara lep jesenski dan v Halozah. Tam, kjer nas je pot peljala med vinogradi, smo se sladkali z ostanki sladkega grozdja, ki ga marljivi berači niso potrgali. Med potjo smo si ogledovali tudi kulturne in etnografske značilnosti tega dela Haloz in ni naključje, da sta nas pred skrbno zgrajeno zgradbo društva AS pričakala predsednik Bojan in njegova žena. Toplo sta nas sprejela, nam postregla in tudi razkazala društvene prostore, za kar se jima lepo zahvaljujemo. Urno smo morali stopicati, saj nas je čakala še dolga pot navkreber čez Beri- njak in spet v grabo navzdol. Sele takrat smo zagledali visok, s soncem obsijan hrib, na katerem stoji etnografski muzej. Po ogledu muzeja in malici je zadonela domača pesem in planinci smo se vrteli ob zvokih domačih muzikantov. Bil je čudovit jesenski dan, ki si ga velja zapomniti. Pohodništvo ima v Halozah velik pomen, saj pohodniki krepimo psihofizično kondicijo, se družimo, si pomagamo in bogatimo svojo dušo. Se se bomo srečali in družili ob takšnih ali drugačnih dogodkih in pohodih, saj !M)S£=/? b£JV Planinci PD Haloze se še kako zavedajo, da ima pohodništvo za vse velik pomen. nam vedno nekje globoko v srcu ostane del Haloz, na katere smo kot Haložani ponosni. Saj so lepe! PLANINCI TUDI NA SVETEM AVGUŠTINU Ril je čudovit jesenski dan, s soncem obsijan, bil je 22. november, in planinci PD Haloze smo se odpravili na predzadnji letošnji pohod k sv. Avguštinu v Veliki Varnici. Pred občinsko zgradbo občine Videm smo stopili na avtobus, ki nas je popeljal do društvenih prostorov TD Leskovec. Tam smo pobrali še nekaj naključnih pohodnikov iz občine Gorišnica, ki so se našemu vabilu kaj hitro odzvali. Po dolini je bilo še kar mrzlo, vendar smo se po strmem vzponu na Fostnaričev hrib dobro segreli, kjer so nas zelo lepo postregli z domačimi dobrotami. Kmalu smo se morali posloviti, saj nas je čakal kar zajeten kos poti skozi gozdnati predel na vrh hriba. Na vrhu hriba smo si privoščili počitek in malico ter si ogledali notranjost obeh romarskih cerkva. Ko je ura že krepko odbila dvanajst, smo se morali planinci od sv. Avguština in od sv. Helene posloviti in se vrniti v dolino. Se preden smo se podali v dolino, smo še stopili v zgledno urejeno »počivališče«, ki je vedno na široko odprto popotnikom, in zadonela je še poslednja pesem pred spustom v dolino. Noge so nas že težko ubogale, pa vendar je bilo potrebno še priti do društvenih prostorov TD Leskovec, kjer smo imeli zaključek. Planinci PD Haloze smo zelo veseli, da je med društvi tako dobro sožitje, saj so nas prijazno sprejeli, za kar se jih toplo zahvaljujemo. Na zaključku se nam je pridružil tudi župan Bračič z ženo in župnik Vajda, ki nas je popeljal na ogled cerkvenih zanimivosti in vinske kleti. Ob pogledu na zgledno urejenost cerkvenih objektov in okolice smo kaj hitro ugotovili, da je dober gospodar. Na hitro smo se poslovili in zahvalili za prijaznost. Sledilo je slovo z obljubo, da se ta druščina dobi spomladi, ko bo pomladno sonce spet vabilo in bomo mahnili morda čez mejo na Ravno goro. Kdo ve, morda bomo vzeli s seboj še koga ali pa iste naključne pohodnike kot tokrat. Naš zadnji letošnji pohod je bil 20. decembra po Mustrovi poti. Besedilo in foto: Jožica Bratuša POLICIJA SVETUJE Previdno s pirotehničnimi izdelki Novi zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki je bil sprejet v aprilu letošnjega leta, prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To pa so klasične petarde najrazličnejših oblik in moči, t. i. piratk, ki so med najbolj motečimi pirotehničnimi izdelki. Se vedno se lahko uporabljajo tista pirotehnična sredstva kategorije 2 in kategorije 3, katerih glavni učinek je svetlobni efekt. Uporabljajo se lahko sredstva iz kategorije 1, ki povzročajo le manjši pok in so praktično nenevarna, to pa so tako imenovane pasje bombice, bengalske vžigalice, male petarde, cigaretni pokajoči vložki, konfeti — bombice, pokajoče žabice in podobni. Ampak tudi te se smejo uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba oz. prepoved je še vedno omejena v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na javnih shodih in prireditvah. Predvidena globa za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je od 400 do 1200 evrov. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, kategorije 2 mlajšim od 16 let, kategorije 3 pa mlajšim od 18 let. Uporabljajo se lahko le pirotehnični izdelki s standardno oznako CE — izdelki dovoljeni za upo- rabo v EU. Zaradi otroške razigranosti v času praznikov se otroci pri igranju s pirotehniko mnogokrat poškodujejo. Najpogosteje se pojavijo raztrganine dlani, opekline in poškodbe oči. Največjo nevarnost predstavljajo petarde s črnega trga, saj so lahko zelo vprašljive kakovosti ter pogosto s serijskimi napakami. V lanskem obdobju je bilo v Sloveniji zaradi pirotehničnih izdelkov poškodovanih šest otrok in 18 odraslih. Pojavljajo se prodaje po internetu, kjer je mogoče kupiti vse mogoče izdelke, vendar je dostava le-teh pogojena s tem, da so uslužbenci kurirskih služb ali pošte strokovno usposobljeni za delo s pirotehniko in imajo pridobljen certifikat. Pozivam starše, skrbnike, učitelje, vzgojitelje ter vse občane, da s svojimi dejanji, vzgledom in opozarjanjem na nevarnost pripomorejo k zmanjševanju in preprečevanju posledic nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev. Robert Ovčar, vodja policijskega okoliša Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo 2009 radodarno z zdravjem, ljubeznijo, srečo in uspehi. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2009 želimo vsem svojim navijačem, privržencem ter njihovim najbližjim. ŠD Zavrč VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2009 Predsednik CD Stanislav Majcenovič M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Menim, da se sprijaznimo z izidom volitev v Državni zbor. »Naša največja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, temveč, da se vsakokrat, ko pademo, spet poberemo.« Blagoslovljen božič, veselo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter vse dobro v novem letu 2009 vam, drage občanke in občani, želi Krščanska ljudska stranka, Nova Slovenija in Občinski odbor N. Si Zavrč. Predsednik Franc Težak Želimo Vam, da bi hiša trdno stala, da bi trta vino dala, da bi črede se množile, jablane težko nosile, da bi stare pesmi peli, zdravi in veseli bili. Bog daj Vam srečno, lepo, mlado in zdravo novo leto. TURISTIČNO DRUŠTVO ZAVRČ ADVENT - ČAS PRIHODA Q^S ODHODA Slovenska ljudska stranka - ČAS PRIČAKOVANJ Božični prazniki naj popeljejo mir in toplino v vaša in naša srca. Preživite jih z vašimi dragimi kar najbolj svečano. Čas odhoda - leto 2008 se poslavlja. Poslovite se od njega tako, kot ste ga preživeli. Čas pričakovanj - novo leto 2009 naj bo prežeto z ljubeznijo, razumevanjem soljudi in z vero. Naj to leto ne pozna sebičnosti niti brezčutnosti — NAJ BO SREČNO! OO SLS ZAVRČ Ul 111 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR LDS ZAVRČ Vam, drage občanke in spoštovani občani, ter vsena vam, spoštovanim bralkam in bralcem našega časopisa Dober den, želimo polno zdravja in osebne sreče s prisotno toplino v dobrih prijateljskih in družinskih odnosih. Enake želje so namenjene tudi našim bližnjim sosedom iz Hrvaške; občin Cestica in Donja Voča. Torej, vesel božič in srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2009 vam želi občinski odbor LDS Zavrč. Predsednik IO OO LDS Zavrč: Peter Vesenjak SDS Spoštovane občanke in občani občine Zavrč. Za nami je še eno leto. Leto velikih dogodkov. Leto političnih sprememb, doma in po svetu. Leto začetka velike gospodarske krize. Leto številnih aktivnosti v naši občini. Prihaja Novo leto. Leto 2009. Leto novih pričakovanj, novih upanj in novih priložnosti. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Zavrč Vam ob bližajočih praznikih želi predvsem dobrega počutja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega razumevanja, strpnosti, miru in izpolnjenih želja. Blagoslovljen Božič ter uspešno in zdravja polno Novo leto 2009. Predsednik OO SDS Zavrč: Dušan Rojko OBISKAL ME JE MIKLAVŽ KO JE TAKSEN DAN PRIDE MIKLAVŽ IN TUDI ZRAVEN JE PARKI. SVETI MIKLAVŽ VPRAŠA HEJ OTROCI AL! VESTE MUTI. DA IN Z/ČNEMO. KO ZMOLIMO JE NAM SVETI MIKLAVŽ ZAČEL RAZDELJEVATI DARILA. DOBI SLM DOBRO DARILO ZA KATEREGA ZQD3____ w aimiMiu.- j&uw zoomz Aeimu..jumAcy Jkjun/ dimm.- žlimsu__udi_Atijev ^e/) da/ iV n>ZwimjoMi Ahjmmu IhJ& hArdjvv. Zhuaaj Azijcu Jt/lAcu Jv Mm mmcmu MU Tnj Asu... daj Trn....tila/ mimisA/tm/ w Aaiu. Evruv 'i.R. p OBISKAL ME" JC MIKLAVŽ BIL JE PETEK .V CER LEV JE PRIŠEL MIKLAVŽ .OBISKAL JE OTROKE. MOLILI SMO SVETI TESEL IN OČE NAŠ. PO DARIL NEM JZ LEPA BERILA. TO JE LIL NAŠ MIKLAVŽ. hasa cerkev se imenuje CERKEV SVETELGA MIKLAVŽA. VSI SMO SE ZELO .VESELILI DA Bi L. -SCTTAJ..ČETAM3, DA MINE X-X-, LETO IM NA.': SPET OBEL E. NIKA bOBEJ? bEJV 2E 61 vc 2(x DP , , , rrr , C^r o I —7 10 ■ ATU / ROci < j v N B Li N,DA >003 A SP 7D acr RAV n 11 f \ f DARIO 1' V IMENI B,£=¥ Zavrčani na martinovo pri Bratuševih v Korenjaku V Halozah, med vinskimi griči, so bili tudi letošnji martinovi dnevi odlična priložnost za promocijo vinorodnih gričev in tudi letos se tamkajšnji vinarji niso mogli izogniti tej enkratni tradiciji. V Halozah še zmeraj pravijo, da je martinovo za vinogradnika največji jesenski praznik, kar prav gotovo drži. Med uspešnimi vinarji, kletarji, gospodinjami, ki so skrbele za bogato obložene mize, pa je bilo v Halozah, od Zavrča do Majšperka, veselo vse od 3. novembra, ko seje Martinovanje Haloze 2008 v občini Videm tudi uradno začelo. Zanimivih, veselih druženj v Halozah ni manjkalo vse do vrhunca, 11. novembra, ko goduje sv. Martin. V občinah na območju Haloz so v veselih martinovih dneh pripravili več odmevnih prireditev, mnoge od teh so tudi tradicionalne, osrednja v občini Zavrč pa je bila prav na martinov dan, Na god svetega Martina so postavili klopotec. Pri Bratuševih v Korenjaku je bilo zares veselo ... 11. novembra, na kmetiji Bratuševih v Korenjaku. Na Martinovi prireditvi, ki je na hladen torkov dan privabila veliko domačinov, so za dobro počutje in številne jesenske dobrote poskrbeli člani vseh društev, ki delujejo v završki občini. Ob dobri vinski kapljici so gospodinje poskrbele še za odlične krušne dobrote, bogato obložene mize, manjkali pa niso niti pečeni kostanji. Med haloškimi griči pa so letos pripravili pet osrednjih prireditev, 23 kleti in kmetij je odprlo svoja vrata, vključilo se je 40 vinogradnikov, pripravili so martinov pohod, martinovo konjenico, z martinovim menijem se je predstavilo kar nekaj domačih gostiln, povsod pa so druženja popestrili s kulturnim programom, krsti in blagoslovi mošta ter pokušnjami vina. »Projekt Martinovanje Haloze 2008 se je izvajal v sklopu Lokalne akcijske skupine Haloze in je bilo deln sofinanciran iz programa Leader, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.« TM K dobri hrani in vinski kapljici pa se je prilegla še domača glasba in Predsednik TD Zavrč Martin Težak je nazdravil z veselo družbo, za veselo razpoloženje je poskrbel Martin Tetičkovič ... 5M0B£=/? !ž.£cAr Spoštovani župljanke in župljani župnije sv. Miklavža v Zavrču! S prvo adventno nedeljo smo začeli novo cerkveno leto, za nami je praznovanje našega farnega zavetnika sv. Miklavža, pred nami sta božič in novo leto. Z zaupanjem in hrepenenjem bomo stopili v novo leto, a tudi s tesnobo in strahom, ker stopamo v neznano, nedoživeto in z velikimi neznankami povezano prihodnost. V času, ki ga živimo, iz dneva v dan slišimo po radiu in televiziji ter beremo v dnevnem tisku, kako je svet prešel v finančno in gospodarsko krizo, za katero ne vemo, kako dolgo bo trajala. Tudi v našem prelepem kraju mnogi trepetajo za svoje službe. Vsak dan je več brezposelnih. Na mnoga družinska vrata trka rev- ščina. Ljudi se loteva strah pred prihodnostjo. Takšno razpoloženje je spremljevalec letošnjega adventa in božičnega praznovanja. Stopimo v novo leto z evangelijskim oznanilom upanja in veselja. Prižgimo svetlo luč v srcih vseh po odrešenju hrepenečih ljudi. Z gotovim in pogumnim korakom in z božjo pomočjo stopimo v leto, ki prihaja. Vsem vam želim, da bi vam božično praznovanje prineslo obilje notranjega srčnega miru, božjega blagoslova, razumevanja po vaših družinah, medsebojnega spoštovanja in ljubezni. V novem letu pa dosti zdravja, delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Jože Pasičnjek, vaš župnik Lepo vabljeni: 24. 12. ob 20.00 k Janžu. Ob 19.00 odhod izpred lokala Martina Težaka s Turškega Vrha. Ob 24.00 — polnočnica v župnijski cerkvi v Zavrču. 25. 12. na božič k svetim mašam ob 7.00, 10.30 in 15.00 (maša v hrvaškem jeziku) 26. 12. na praznik sv. Stefana k mašam ob 7.00 in 10.30. Opravili bomo blagoslov vode in soli. 27. 12. na praznik sv. Janeza Evangelista k sveti maši, ki bo pri Janžu ob 9.00. Pri tej maši bomo opravili blagoslov vina. 28. 12. na praznik sv. Družine in god sv. Nedolžnih otrok k sv. mašam ob 7.00 in 10.30 v župnijski cerkvi. K pozni maši vabljene družine s svojimi otroki, kajti med mašo bomo opravili blagoslov otrok. 31. 12. na dan starega leta k sveti maši ob 9.30. 01. 01. 2009 k svetim mašam ob 10.30 in 15.00 (maša v hrvaškem jeziku). ^SfeSI b£^JV