Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dnevoiku Josip Levičnik, ljudgki učitelj. (Dalje.) Bloje naielo: Kftr lepega vidiš, hvalevrednega sltšiu, kortntnega skusiš, sapigi! — Fo tej poli otmea margikaj pozabljivosti, in poatavljaš hkrati sam sebi stalni Apominelt po prislovici latingki : ,,I.itera scripta inanet", eli po na.šem : ,,Zapiaana čerka otgtaue". Katoliško-garnizonska ccrkev stoji na tergu narn Hof", in sem že unidan nekaj o njej govoril. Raz njenega balkona je namreč blagoslovila posvečena roka papeža Pija VII. 1. 1782. neštevilne trume zbranega dunajskega ljudstva. Vtemeljena 1. 1386., je dobila po cesarici Eleonori 1. 1662. sprelepo sprednje lice (Fronton), in tudi oziroma znotranjih prostorij zasluži naslov častitljivega svetega brama. Naj bi bili deveteri kori Angelov, katerim je cerkev posvečena, raogočni zavezniki dunajske posadke in vsih avstrijskih \ojskinih trum v dnevih potrebe in sile! — Schottenska (benediktinska) cerkev stoji na tergu ndie Freiung". Vteraeljena 1. 1158 od vojvode Henrik-a Jasomirgott-a (da mi Bog pomagaj!) bila je po oblegi Turkov 1. 1683 na novo zidana. Njena stavba je bolj priprosta, nosi romanski zlog, in ima lepe slike dobroznanih umetnikov Bok-a in Sandrart-a. V tem svetišču počivajo koščice slovečega vtemelitelja »jegovega (glej zgoraj); slavepolnega in pogumnega branitelja dunajskega mesta grofa Rudigerja Stahreraberg-a pred nasilstvom turškim, in mnogo druzih znamenitih mož. Bila je ravno Božja služba, ko sem bil v tej cerkvi; ljudstva jc bilo nenavadno veliko nazočega, katero je po vsem svetišču z ginljivim glasnim petjem spremljevalo orgeljne glasove. Iz šotenske cerkve napotil sem se prot cesarski dvorni kapeli, al kakor se tudi imenuje .,Burgpfarrkirchea. Nahaja se n. pr. ravno v osredku cesarskega dvora, v tako zvanim nSchweigerbof-u". Vhod pelje skoz prostore, ki kažejo nekoliko že lepote znotranjega cesarskega dvora. Vstop je vsakemu prost, To svetišče, 1.' 1448 od cesarja Friderik-a III. v gotiškem zlogu zidano, samo na sebi nima nobene posebnosti; altarne slike so vendar odličnega dela. Omenim naj tudi, da v tej cerkvi klečati ni težavno, ker so dotične pručice vse naložene z blazinicami. Božja služba pričela se je z pridigo ob 11. uri; — po taisti je bilo kropljenje pred altarjam z blagoslovljeno vodo, in ko je zapel g. celebrant antiphono ^Asperges me hjssopo", oglasili so se dvorni pevci (brez orgeljnega pospremljevanja) tako neizrekljivo sprelepo, da ni mogoče izreči. Ce kako petje zasluži odlični naslov nrajsko", to ga gotovo. Tanke glasove pojo namreč še zelo mladi, ali jako izurjeni dečki, ia se vjemajo z odrašenimi pevci tako dobro, da se vsa harmonija res neizrečeno prijetna, sprelepa imenovati sme. Med mašo pospremljevala je orgle in petje tudi inštrumentalna godba, Mežnijsko in tudi ministrantovsko službo opravljali so sami cesarsko-dvorni strežniki; dva dvorna žandarja^pak^sta_jtala_med celo sv. mašo z puškami obrožena ob straneh altarjajkot častna straža. Kdorkolj se nahaja v nedeljo na Dunaji, in mu je sploh na lepoti cerkvenih obredov kaj ležeče, naj nikar ne zgreSi Božje službe v cesarskodvorni kapeli; — gotovo mu ne bo žal. Popoldan sprehajal sem se po zapadaih predmestnih okrajih, in prišel med drugim tudi na »Schraelzer-pokopališče", ki je naj večje zmed vseh dunajskih mirodvorov, in se nabaja kmal zunaj ,,\Vestbahn-Linie". Da je na vseh tacih krajih eloveku nekako tesno pri sercu, je resnica staro-znana; zlasti pa še na Dunaji, kjer, bi djal, v enoraer nosijo merliče k pokopu. Med inalim časoin, ko sem se jaz mudil ondi, prinesli so bili mende tri; enega tudi z godbo. *) Premožniši imajo lastne grobe, in se vidijo zlasti na zapadni strani kaj dragoceni in umetno narejeni spominki. Merliči srednje in nižje verste pa se pokopujejo v splosne dolge jame (Schachtgruben jih imenujejo), katere so tako skopane, da grobaico pokladajo poleg grobnice, in jih potem od strani zasipljejo. — N. pr. ob sredi pokopališča stoji spominek Bder jMarzgefallenen", t. j. onih, ki so bili dne 13. marca 1848 o pervi dunajski vstaji dali življenje deloina iz radovednosti, deloma pa tudi morebit iz prederznosti. Na velikem štiriogelnem kamnitein podnožji stoji visoka piramida z napisom: B13. Marz 1848"; ob straneh pa stojita dva visoka in čversta grodeljnasta stebriča, enaka velikanskim svečnikom, katerih verhova sta rnočno razširjena, ter če sem prav vidil, takovravnana, da se v njihovem sklednatim osredji zažigati zamore špirit ali kaka druga enaka žgalna materija, kar služi o posebnih prilikah kot žalna osvečava. Vse to je obdano z železno ograjo. — Nekoliko vstran od tega spoininka se nahaja splošna raka samotarcev piaristev. Ozališana s sprelepimi raznobojnimi cvetičnimi germiči je ona res pravi cvetlični vertec in služi vsemu pokopališču v velik kinč. — Pa mojemu očesu vse tu vidjeno še ni zadostilo. Žalnega seica oziral sem se po napisih križev, željno pregledovaje, ne bi li kje zapazil napis, ki bi mi naznanil, kje da počiva moj osebno nepoznani bližnji sorodnik in sloveči nemški pesnik, Henrik vitez Levičnik, ki je kot vrednik časnika ,,Zeitgcist" 26. januarja 1862 na Dunaji vmerl; al nikjer nisem zamogel nič zaslediti, in celo tega ne pozvediti, počiva li tod, ali pa ravno na katerem zmed ostalih dunajskih mirodvorov. ,0 Gospod! usmili se vseh duš, katerih trupla tu počivajo. Araen!" dostavil sem svojim na pokopališču vpisanim noticam, ter napotil se naprej. •) Da dobičkarija celo tam. kjer vlada geslo nvse mine pod solncom". išče svoj sad, prepričal sem sc tu: prestopivšemu namreč pokopališni vhod zdajci mi jc polisuil v roke neki ^agent" barvani ^Preiskourant" neke ielezninske štacune, katera ponjuja grobne kriie na prodaj. Pisavec. Koj zunaj mirodvora razprostira se jako obširni, okrog in okrog z drevoredom obdani ,,Sclnnelzer-Exerzierplatz". Dunajčanje mu sploh pravijo ,,auf der Scbmelz". Prostori so tu sicer res zelo veliki; al ker je svet gričnat in na več strani napet, za prihodne vojaške natuene in slovesnosti gotovo ne bo tako dobro služil, kot dosedanji, v mojih spisih že večkrat omenjeni porazni BParadeplatz".*) Da bi ves prostor pregledal, podal sem se na njegovo gričnato sredino, in mi za moje korake tudi ni bilo žal. Imel sem namreč od tam proti izhodu lep razgled na ogromno dunajsko inesto, proti zapadu in jngu pa stojijo v velikem polokrogu razverstene okolične vasi: ,,Breitensee, Penzing, Hitzing, Ober- in UnterSt. Veit, Hiitteldorf; krono razgleda proti jugu pak dela krasni aSchoubrunn". 24. dan avgusta. (,,Esterhazy-\Veinkeller." Veselica v spomin cesarjevega roj stnega dneva v ,,Volksgarten.") A ha, bratec, al pridemo počasi tudi v vinske klete? bi vtegnil marsikdo zmed častitih gg. sobratov reči, prebravši zgoraj postavljeni naslov. Res je, dragi moji, da, če človek hoče vse stakniti, pride včasih celo pod zemljo; ako se pa vsakemu, ki si na razni način mora vbijati duha, posreči najti za zmerni denar kozarec tako izverstne kapljice, kot v Estcrhazj-kleti, naj si potrebnega okrepčanja nikar ne odreče. Esterhazyeva vinska klet se nahaja nekje v znotranjein raestu (ulice nisim zapomnil, ker se kraj lahko najde po reku naše narodske prislovice: nDobremu vinu ni treba kazala"). Precej globoko v tleh je, sicer prav priprosta, nizka in temna; al v nji se točijo po dovolj zmerni ceni izverstne sorte vina, katera plemenitaž Esterhazy prideluje na svojih ogerskih posestvih. V kletu ni ne raiz, ne stolov; je tudi vsaki le to, kar kaj s saboj prinese; vino pa se toči pivcem neposredno od pipe, toraj marsikdo, če se ne ve varovati, ne euti koj vinske moči, ampak še le, ko pride zopet na svitli dan. — Pri dobri kapljici spomiujali smo se zbrani tovarši dragih prijatlev v daljni domovini, zlasti onih, katerih se je kot v praznik sv. Jerneja obhajalo njihovo godovanje. Ker je bilo na predvečer cesarjevega rojstnega dneva slabo vremc, je bila toraj nocoj slovesna veselica v ^Volksgarten-u" v ta spomin, kar res je bilo privabilo na tisoče radovidnežev skup. Pri popisu tega verta sem bil unkrat pozabil povedati, da je obdan s sprelepo, kaka 2 sežnja visoko ograjo iz grodeljna (surovega železa), katera je zraven umetne sostave tudi še zelo pozlačena. Nad vhodom v nVolksgarten" blisketal se je iz stotin in stotin plinovih lučic narejeni cesarski orel. Velik oddelek verta je bil z mrežami na vse strani ograjen, in kdor je hotel v •) Kakor beremo v časnikih, so na tem vojaškem vadišču letoB presvidi Cesar po večjem vsem na Dunaj k razstavi dohajočim ptnjim vladarjetn in visokorodnim gostoin napravljali primerne vojaske slovesnosti. Pisavec. osredje, plačati je moral 1 gl. vstopnine. Tri godbe so svirale na različnih krajib 5 poleg tega je bil vert lepo razsvitljen, in sicer od kavarne, ki se nahaja v osredku njegovem, na vse štiri strani. Dvoje ulic, v katerih je stalo po 8 iz raznobarvnih lučic narejenih slavolokov, je peljalo do središča osvečave, ki je bil posebno umetno sostavljen in prekrasno okinčan. V sredi blisketalo se je v živoplamečih lučicah in žarkih ime presvitlega Vladarja, ob straneh so bile sprelepe zvezde itd. — Ob 11. uri začel se je zažigati tudi umetalen ogenj, ki je bil tako rekoč krona veselice. Z žarno-vneto željo: Bog nam živi in ohrani dolga dolga leta visokoslavnega Franca Jožefa zdravega, srečnega in zadovoljnega, zapustil sem 0 pozni uri kraj veselice, in odhajal proti svojemu stanišču. (Dalje prihodnjič.)