Kamniški občan leto xxxii kamnik, 30. novembra 1992 Seja občinske skupščine spet preložena Zaradi nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti je odpadla seja občinske skupščine, sklicana za 25. november. Zdi se, da je Vse bolj očitna potreba po spremembi ustreznih členov občinskega statuta in poslovnika o delu občinske skupščine, kot je nedavno predlagal Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine. S predlaganimi spremembami naj bi omogočili lažje delo občinske skupščine, in sicer naj bi sklepčnost ugotavljali po številu vseh prisotnih delegatov skupščine, ne glede na zbor. Miha Novak, mandatar za sestavo izvršnega sveta, je danes predlagal delegatom, naj bi upoštevali obseg priprav pri sestavi kandidatov za izvršni svet in omogočili, da bi rok za predložitev predloga podaljšali za teden dni, to je do 9. decembra letos. Blagoslovitev obnovljenega frančiškanskega samostana Naslednja — zadnja letošnja številka Kamniškega občana bo izšla 16. decembra. V njej bomo objavili tudi božična in novoletna voščila ter želje. Prispevke sprejemamo do 9. decembra; voščila, reklamne oglase, obvestila, zahvale ipd. pa do 11. decembra. Ena od znamenitosti in posebnosti Kamnika je prav gotovo frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Jakoba. Letos je 500 let, ko je bila posvečena (8. septembra 1492), samostan pa ustanovljen leto kasneje (1493). Ob teh dveh obletnicah in še nekaterih drugih (200-letnici ponovne vrnitve frančiškanov v Kamnik, 100-letnici obnove cerkve in samostana, 20-letnici prizadevanj, da bi Frančiškovi bratje zaživeli v spodobno urejenem samostanu povsem, kar so prestali med drugo svetovno vojno in po njej, ter da bi v njem dobile primeren prostor tudi dragocene samostanske knjige, petletnici začetka uresničevanja te želje) so frančiškani razglasili jubilejno leto. Začelo se je maja letos, slovesno pa ga bodo sklenili maja prihodnje leto. (Nadaljevanje na 3. strani) NARODNI DEMOKRATI SMO ZANESLJIVI IN POŠTENI Valentin Zabavnik, Drago Vrhovnik, Tone Sitar, Tone Štele, Franc Obolner, Marija in Silvo Škapin, Jurij Pivk, Jože Osolnik, Matevž T| \ Skamen in drugi %J I predlagamo ', če ne bo še kakih zapletov, da bosta z novim letom odprti splošna in zobozdravstvena ambulanta v Komendi in na Lazah v Tuhinju. Vodstvo zdravstvenega doma sicer podpira odpiranje zasebnih ambulant, vendar meni, da jih je potrebno odpirati postopoma in v skladu s strategijo raz- voja zdravstvene službe, ki pa jo bo potrebno izdelati za celotno državo. Izvršni svet je oblikoval tudi odgovor na delegatsko vprašanje Branka Novaka v zvezi z ekološko problematiko v Kemijski industriji Kamnik in v Rudniku kalcita Kamnik. V glavnem gre za kronološki pregled dosedanje aktivnosti IS na tem področju. KIK in občinske organe pa so pozvali, naj poročajo o tem, kako so bili uresničeni sklepi IS v zvezi s poročilom komisije za varstvo okolja. Od ministrstva za obrambo pa bodo zahtevali informacijo, kakšne so možnosti za premestitev eksploziva in drugih nevarnih snovi iz KIK v drug kraj. Gre za tisti del proizvodnje, ki je posebnega pomena za Republiko Slovenijo. Izvršni svet v svojem odgovoru tudi pravi, da bo do 15. decem- NOVO V KAMNIKU MODNA TRGOVINA »SAGA« Steletova 8 (pritličje SKG) Vam ponuja po najugodnejših cenah: - otroško - moško in - žensko konfekcijo - usnjene ženske torbice - pletenine za vse generacije Ugodni plačilni pogoji! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure pridite in se prepričajte! NOVA TRGOVINA »VERIGA« Kamnik, Tomšičeva 17 tel. 831-888 (v bližini tržnice) VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: jupol (8 kg) 740 SIT, belton 0,90 470 SIT, lepilo za parket (20 kg) 3.460 SIT, žarnice 65 SIT, uvožena posoda aeternum-ekonom lonec (5 I) 9.132 SIT, tehtnica (2 kg) 1.230 SIT, osebna tehtnica 1.258 SIT, emoton posoda (kozica 20 cm) 6.223 SIT, štedilnik Calorex+ 35.960 SIT, azbestna vrvica za štedilnike, likalne mize 3.166 SIT, sušilec za perilo 2.646 SIT, termoband (12 m) 136 SIT, umivalnik (porcelan 56 cm) 3.040 SIT, WC školjka 7.392 SIT, poceni emajlirana posoda Emo Celje, sanitarne armature Armal, radiator-ski ventili Armal, bojlerji Tiki (80 I) 23.104 SIT, zelo ugodna prodaja candy pralnih strojev. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o., trgovina VERIGA se priporoča! bra obravnaval gradivo Rudnika kalcita z analizo uresničevanje zazidalnega načrta v Stahovici in sklenjenega sporazuma med KS, občino in RKK. Pri tem bodo posebno pozornost namenili ekonomskim in ekološkim problemom ter prihodnjemu razvoju RKK. Izvršni svet posebej poudarja potrebo po strpnem dogovarjanju vseh prizadetih. Ker bi ljubljansko podjetje ECQ za skoraj trikrat nižjo ceno izdelalo načrt za osvetlitev Malega Gradu kot podobno zagrebško podjetje, so se odločili za ljubljansko firmo. Predračunska vrednost projekta znaša 2.500 DEM. Torej lahko pričakujemo, da bo naš zgodovinski biser kmalu zažarel v vsej svoji lepoti. V ospredju prostorski akti 24. novembra pa je izvšrni svet obravnaval osnutek nalog, ki jih bo predlagal kot sestavni del programa dela občinske skupščine. Med njimi bo kar 13 zadev s področja urejanja prostora in varstva okolja. V ospredju bo zlasti sprejem novih zazidalnih načrtov oz. spremembe obstoječih za območje KIK, Pod Skalco, Novi trg, sedanje industrijske cone Utok in Alprem v mestnem jedru; sprejeti bo treba tudi ureditveni načrt za pobočje Grohata, kjer pridobivajo kalcit, in še nekatere. Za izdelavo večine zazidalnih načrtov bodo morali zagotoviti denar kasnejši investitorji, za nekatere pa tudi občina oziroma sklad stavbnih zemljišč. Štirim prosilcem za odkup občinskih stanovanj po novem stanovanjskem zakonu je izvršni svet dovolil ponovno sklenitev kupoprodajnih pogodb. Njihove pogodbe so bile zaradi tega, ker niso pravočasno zagotovili plačila, razdrte. Po stanovanjskem zakonu imajo najemniki pravico uveljaviti nakup stanovanj v dveh letih od uveljavitve zakona. Seveda se upošteva vrednost točke, veljavne ob sklenitvi pogodbe. V novembru znaša vrednost točke 104 SIT. V zvezi s predvidenim novim osnutkom odloka o ustanovitvi Radia Kamnik (občinska skupščina je že lani zavrnila predlog odloka) je izvršni svet predlagal projektni skupini Media, naj ponovno preuči vsebino odloka glede na zastavljene cilje in glede na to, da z radijskim signalom ne bo pokrito celotno območje kamniške občine. F. SVETEU Iz delovnih organizacij Jara Kaca kamniške telefonije Kot delegat (poslanec) kamniške občinske skupščine sem dobil cirkularno pismo Komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik nekoliko prej, kot pa je bilo objavljeno v Kamniškem občanu, v okviru članka g. Ivane Skamen. Prepričan sem, da izražam mnenje večjega števila poslancev, če rečem, da smo ob tem vprašanju v dilemi, kar se je pokazalo tudi ob zadnjem glasovanju v zvezi s tem. Brez dvoma gre komisiji pohvala za občudovanja vredno samoorganiziranost, nadzorno dejavnost, ki jo opravlja, in zasluga za, nekatera odkritja, ki pa jih je po mojem mnenju potrebno s strani PTT verificirati. Po drugi strani pa smatram, da je komisija pretirano agresivna in napadalna do članov Sklada stavbnih zemljišč, ki tudi niso profesionalci in plačani za delo, ki ga na zadevnem področju opravljajo, temveč imenovani s strani Skupščine občine Kamnik, in so te dodatne in nehvaležne zadolžitve širokogrudno vzeli na svoja ramena. Nekatere od teh osebno poznam že dolga leta, sem delal z njimi, jim popolnoma zaupam in zato ne morem soglašati s posplošenimi ocenami, ozkim gledanjem in zahtevami komisije, izraženimi na preteklih skupščinskih zasedanjih. Kdor dela, včasih tudi kaj pogreši in ni je stvari na svetu, s katero bi bili prav vsi zadovoljni. Smatral sem in še vedno menim, da je bilo stališče Sklada, da morajo vsi telefonski naročniki poravnati izračunane obveznosti, pravilno. Pravilno zato, ker bi danes imeli že vsi naročniki telefonske priključke, tako pa jih nimajo. Ostali so brez njih prav tisti, kijih najbolj potrebujejo. Sedanji člani Sklada so se morali vkijučiti v zatečeno stanje in ob prazni vreči ni bilo druge rešitve (za zagotovitev tel. priključkov vsem naročnikom). Odkritja s strani komisije bi v tem primeru lahko v mirnem in strpnem ozračju preverili in se s člani Sklada dogovorili za skupne aktivnosti. Poslancem v skupščinskih klopeh ne bi bilo potrebno dvigovati rumenih kartonov, ker bi se lahko jasno izrekli »ZA« (skupne aktivnosti). Že za prejšnje zasedanje občinske skupščine, 4. novembra, sem imel pripravljeno pobudo, ki pa zaradi pomanjkanja časa ni prišla na vrsto, in jo objavljam tu (priloga). Pripis: Se beseda v prid SKG: Vodenje takšne investicije, posebno nasproti monopolistu, kot je PTT, ni mačji kašelj. POBUDA Delegat IVO GAŠPERIČ dajem pobudo SKUPŠČINI Delegati oziroma skupščina naj sprejmejo naslednje vsebinske sklepe: 1. Cirkularno pismo, datirano s 23.10. 92, ki ga je Komisija za revizijo izgradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik naslovila na poslanke in poslance, naj bo poslano na direkcijo PTT z zahtevo, da potrdi ali pa z argumenti zanika podatke, navedene v pismu, ki jo zadevajo. 2. V primeru resničnosti navedb skupščina smatra: a) za moralno obvezo PTT, da prekomerno pridobljena sredstva usmeri v nadaljnjo izgradnjo telefonskega omrežja do vasi in zaselkov, ki še nimajo telefona; b) sklad stavbnih zemljišč naj vključi Komisijo za revizijo izgradnje tel. omrežja za nadaljevanje dela na zadevnem področju; c) vsi naročniki naj poravnajo izračunane obveznosti; č) sklad naj skupaj s komisijo izdela finančno konstrukcijo za realizacijo 2. točke; d) komisija naj iz odkritih prihrankov dobi primerno nagrado za opravljeno delo oziroma vloženi trud in porabljeni čas. IVO GAŠPERIČ delegat in tel. naročnik V GRADBINCU STAVIJO NA KAKOVOST Z namenom, da vam približam gradbeno podjetje Gradbinec (ki ima že vrsto let poslovno enoto v Kamniku), sem se na krajši pogovor odpravil h gospodu Janši, ki opravlja funkcijo direktorja v kamniški poslovni enoti. Članek, ki ga berete, je le krateni opis predstavitve podjetja Gradbinec Kranj - poslovna enota Kamnik (v nadaljnjem besedilu Gradbinec). Podjetje Gradbinec opravlja naloge predvsem na področju kamniške in ljubljanskih občin, od koder prihaja največ naročil s področja družbenega in zasebnega sektorja. Ljubljansko področje relativno dobro pokrivajo, saj se jim je pridružila tudi ljubljanska poslovna enota Gradbinca (ki ima sicer sedež v Kranju). Dobro pa pokrivajo tudi področje naše občine. Če se opredelimo bolj konkretno, so pomagali pri izgraditvi kamniških tovarn (npr. Titan), kjer pa se pozna gospodarska kriza, saj je novih gradenj na področju industrije zelo malo. Trenutno pa izvajajo dela v starem mestnem jedru (npr. Albrehtova hiša). Pojavljajo se po vsej Sloveniji - vsem poznane so gradnje oddajnikov na Nanosu, Kumu in Trdinovem vrhu. Precej dela opravijo tudi za zasebni sektor, saj se ne branijo nobenega dela, ki so ga sposobni kvalitetno opraviti. V sklopu kamniške poslovne enote sta tudi betonarna in trgovina z gradbenim materialom (gramoz...). Pohvaliti gre kvaliteto betona, ki ga kontrolirajo, saj imajo v Kranju celo lasten laboratorij. Organizirajo tudi tečaje v sklopu izobraževalnega centra, kamor vabijo fante, ki se želijo priučiti gradbenih poklicev (tesar, zidar...). V okviru podjetja pripada tečajnikom tudi kvalifikacija in možnost napredovanja. V Gradbincu nasploh vidijo prihodnost gradbeništva v znanju in domačih strokovnjakih. Trenutno je finančno stanje dobro, saj do sedaj še niso imeli problemov pri izplačevanju osebnih dohodkov. Za gradbene poklice pa v Gradbincu trdijo, da so slabo plačani, saj delo poteka v mnogokrat nemogočih delovnih pogojih. Običajno prevzamejo kompletno delo nad objektom, zatorej so odgovorni za kvaliteto cele zgradbe, čeprav so notranja dela prepustili kooperantom (katerih kvaliteta pa je od časa do časa vprašljiva). Za vsak izgrajen objekt nudijo 10 let garancije (oz. 2 leti), kar potrjuje visoko kvaliteto izdelave. Večino kooperantov imajo na kamniškem in kranjskem področju (Zarja, Alprem...), kar je tudi razumljivo. Gradbinec se sicer ponaša predvsem z večjimi podvigi (oddajniki, mostovi...), ki pa jih je v teh časih bolj malo. V Kranju imajo računski center, saj njihovi statiki uporabljajo za delo računalnik (preprosto želijo iti v korak s časom). Modernizacija dela statikov, arhitektov (in vseh drugih zaposlenih v Gradbincu) ima seveda pobudo v tujini, kjer je Gradbinec prav tako prisoten (npr. Nemčija, Poljska, Irak, Rusija...). Na Bakovniku imajo samski dom, kije precej prazen — slišati je bilo predlog, da bi preselili ljudi iz samskega doma na Cankarjevi na Bakovnik. S tem bi Kamnik pridobil zgradbo na Cankarjevi za druge namene (morda turizem...). Na koncu je direktor povabil vse mlade fante, ki so zainteresirani za delo v gradbeništvu, da se dogovorijo za tečaj. IZTOK GRILC S seje Izvršnega sveta KONEC POCENI LOKALOV jemnih pogodb, bodo ponovno pozvali k podpisu, vse druge obveznosti pa bo treba poravnati do konca januarja prihodnjega leta. Tistim, ki ne bodo podpisali pogodb, bo najemno razmerje prenehalo. Razvojni program Tuhinjske doline se po enem letu, odkar je bil sprejet, počasi vendarle uresničuje, so menili člani IS. To kaže tudi enajst investicijskih svetovalnih programov, ki so se v dolini že začeli uresničevati. Največ zanimanja so ljudje pokazali za obrtne dejavnosti, gojenje zelenjave v rastlinjakih in za turizem na kmetijah. Rahlo čuden pa je odnos Tuhinjcev do predlagane organizirane prodaje kmetijskih pridelkov na domu ali na tržnici, je dejala predstavnica NOVNE, saj so nekateri pričakovali, da jim bomo uredili vse njihove lokalne probleme (npr. telefon j. Izvršni svet je zato V Kamniku je že nekaj časa v zraku vprašanje, kaj se dogaja z najemninami poslovnih prostorov, ki jih upravlja občina oziroma zanjo Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kamnik. Potem ko je marca leto IS na osnovi pravilnika razvrstil vse lokale po lokaciji in namembnosti v šest skupin in vsem 35 uporabnikom poslal v podpis nove najemne pogodbe, je devet najemnikov te pogodbe podpisalo, drugi pa so enostavno najemnino prenehali plačevati, največkrat z izgovorom, da je previsoka. Nove najemnine se gibljejo od 5 do 17 DEM glede na lokacijo lokala in vrsto dejavnosti in ne presegajo najemnin pri zasebnikih in v drugih občinah. Skupni dolg teh najemnikov (nekateri dolgujejo najemnino že od 1990. leta dalje) je konec oktobra znašal prek 3 mio SIT. Polovico zneska dolgujejo najemniki v bivšem hotelu Planinka na ——————————— Titovem trgu, kjer je edini redni t. . . . plačnik le Turistično društvo Nadaljevanje s prve strani Kamnik, drugih 8 najemnikov, med njimi so nekatere ugledne zasebne firme, pa kar brezplačno domuje v hiši (poleg občine), ki vse bolj propada, kot da ne bi imela gospodarja. Odgovorni bi se morali zamisliti tudi nad tem. Stanje teh prostorov bodo upoštevali vsem uporabnikom, tako da bo njihova obveznost do adaptacije nižja za 10 do 15%. Sicer pa se je izvršni svet na seji 11. novembra odločil za ko-renitejše ukrepe na področju plačevanja najemnin. Vse najemnike, ki niso podpisali novih na- predlagal komisiji, ki spremlja izvajanje programa, naj nadaljuje z urejanjem prodaje na domu na določenem ožjem območju. Občina pa bo v prihodnjem letu v proračunu zagotovila del denarja za pospeševanje dopolnilne dejavnosti na tem območju, saj ljudje poleg svetovanja potrebujejo tudi finančno pomoč. Izvršni svet je soglašal s predlogom odloka o razglasitvi Starega Gradu za arheološki umetnostni in zgodovinski spomenik, ki ga je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Dopolnil je zlasti tisti del, ki prepoveduje novogradnje, tako da ne bo oviran razvoj turizma in kmetij na tem področju. Za omilitev posledic suše so odobrili še dodatni milijon SIT, s katerim bodo regresirali še ostale upravičence pri nabavi koruze. F. SVETELJ Kurjenje peci in čiščenje dimnikov Kurilna sezona, ki se prične 1. oktobra in konča 31. maja v naslednjem letu, traja že kar nekaj časa. To občutimo tudi po povečani onesnaženosti zraka. Za izboljšanje stanja, da bomo dihali čistejši zrak, pa lahko tudi sami kaj postorimo, in sicer tudi tako, da kurilne naprave, kijih uporabljamo, pravilno in redno vzdržujemo. Tu so mišljene predvsem vse vrste peči za centralno ogrevanje, v katerih kurimo trda in tekoča goriva. Nekateri lastniki kurilnih naprav sicer menijo, da so dovolj izkušeni, da sami očistijo peči, naprave za odvod dimnih plinov - dimnike, nastavijo oljni gorilec in podobno. Že res, da z leti pridejo tudi tovrstne izkušnje, vendar je za nas same ugodneje, če ta dela opravijo strokovnjaki. S pravilno nastavitvijo izgorevanja v oljnem gorilcu lahko prihranimo precej več denarja, kot stane tak poseg, pa še zrak manj onesnažujemo. Drugi primer, ki je tudi pogost, je ta, da v peči ogenj ni zadosti »vroč«, da premog ali drva samo tlijo. Pri tem je izkoristek peči slab, onesnaženje zraka pa močno. Da bi zmanjšali porabo energije za ogrevanje in onesnaženost zraka, je tu nekaj osnovnih napotkov: - Peči in kotli na trdo kurivo imajo najboljši izkoristek in najmanj onesnažujejo okolje takrat, ko kurimo skoraj s polno močjo. Zato je pomembno, da ne vgradimo naprave s preveliko močjo, kar je najpogostejša napaka, še posebno je to pomembno pri trajnožarnih napravah. - Če prenehamo s kurjenjem, moramo ročno zapreti loputo za dovod zraka, sicer pride do prepiha skozi dimnik, s čimer se ohladi kotel in z njim povezan grelnik sanitarne vode. - Presek dimnične tuljave mora ustrezati višini dimnika, moči kotla in vrsti kuriva. Za 10 m visok dimnik in kotel moči od 15 do 30 kvV (najpogosteje uporabljana moč) ustreza dimnična tuljava, premera 18 cm za drva, 16 cm za premog in 14 cm za kurilno olje. - Želo pomemben jc tudi načn kurjenja, ki mora zagotoviti enakomerno odgorevanje kuriva. To dosežemo v navadnih pečeh, tako da potisnemo žerjavico na zadnjo steno, ob njej naložimo premog, ki odgoreva s strani, skladno s količno dovedenega zraka. Vsi navedeni ukrepi pa ne bodo dosegli svojega maksimalnega učinka, če ne bodo tudi dimniki, izpeljani iz teh kurilnih naprav, v določenih rokih očiščeni. Za to dejavnost skrbijo v občini trije dimnikarski mojstri s pri njih zaposlenimi pomočniki, vsak na svojem, z odlokom določenem območju. F. Z. Obnovljeni prostori samostana Nedelja, 22. novembra, je bila eden od viškov tega praznovanja. To pa zaradi tega, ker so kamniški frančiškani in njihova knjižnica ob podpori republiških, zlasti pa domačih občinskih oblasti in ustanov ter lastne vztrajnosti in poguma dobili lepo obnovljene prostore. V tem veselem trenutku je prišel med nje zaradi odsotnosti I ffl I ^ okrevajočega nadškofa Šuštarja ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, da je blagoslovil sadove dobre volje in truda - temeljito obnovljeni samostan in knjižnico. Slovesnost, ki je bila na visoki duhovni in umetniški ravni, se je začela s slovesnim sprevodom v cerkev, kjer so že stale razvrščene številke narodne noše. S ko- HM Zunanjščina obnovljenega frančiškanskega samostana ra je bilo slišati izredno ubrano pesem kamniškega mešanega mladinskega pevskega zbora Cantemus, ki je zelo polepšal mašo pa tudi pogostitev na koncu slavja. Za red v cerkvi in vse drugo potrebno so skrbeli skavti-nje in skavti, prav poseben čar pa so maši dajali številni ministrant-ke in ministranti. V prve klopi so se posedli častni gostje, predstavniki republiških, občinskih in mestnih oblasti in ustanov, povezanih z obnovo samostana. Med njimi je bilo veliko visokih kamniških občinskih funkcionarjev z županom Maksi-miljanom Lavrincem na čelu, ob njem sta bila mandatar Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Mihael Novak in dosedanja predsednica tega sveta Marija Sitar. Slovesna maša se je začela z govori. Najprej domačega gvardijana p. Marka Novaka. Omenil je nekaj najpomembnejših letnic v zgodovini delovanja kamniških frančiškanov, nato pa poudaril, da so se ti trudili ne samo za dušni blagor ljudi, ampak tudi njihov kulturni napredek. Obnovljeni samostan je sad skupnih pozitivnih prizadevanj, ki opogumljajo za sodelovanje v prihodnosti. Za njim je kot predstavnik kamniške občine, ki je prispevala večino denarja za obnovo samostana in knjižnice, spregovoril dipl. ekonomist Mihael Novak. Med drugim je omenil veliko vlo- Častni gostje med mašo v cerkvi sv. Jakoba DANIJEL KUZMA POSMRTNO ODLIKOVAN Ob 24. obletnici ustanovitve TO Slovenije je v petek, 20. novembra, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan na krajši slovesnosti podelil odlikovanja predsedstva za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti naše države. Zlasti častni znak je prejel general Janez Slapar, od šestih srebrnih častnih znakov je bilo eno posmrtno podeljeno Danijelu Kuzmi. Častne znake pa so prejeli KS Kočevska Reka in 41 častnikov ter delavcev TO. V. M. go kamniških frančiškanov pri širjenju kulture in umetnosti: »Frančiškanski samostan je ob svoji 500-letnici spet dobil podobo, ki si jo ob tem častitljivem jubileju tudi zasluži. Samostan in v njem bivajoča redovna skupnost, ki je svoje delo morala prekiniti le za časa protestantizma in druge svetovne vojne in zapustiti Kamnik, sta vtisnila temu prostoru neizbrisen pečat. Frančiškanska rezbarska delavnica, samostanska lekarna, šola, gojenje glasbe in besede ljudskega odra ob nenehni skrbi za duhovno rast vernikov pomenijo velik prispevek v narodovo zakladnico umetnosti, kulture in duhovnosti. Čas po drugi svetovni vojni jim ni bil naklonjen, prostori, ki so jih izgubili, so vedno bolj propadali. In da bi to dediščino izročili tudi prihodnjim rodovom, smo občina Kamnik in frančiškanska skupnost začeli z obnovo samostana, ki smo jo s podporo ministrstva za kulturo, razumevanjem ministrstva za finance in s pomočjo nekaterih podjetij tudi uresničili.« Za kako zahtevno in veliko delo je šlo, je povedal nadzornik obnove dipl. inž. Ivo Stražar. Skoraj 1000 kubičnih metrov starih kamnitih zidov je bilo utrjenih in zaščitenih pred vlago z vbrizgavanjem posebne mase, vgrajenih nad 500 kubičnih metrov raznih betonov, nad 16 ton armature, izdelanih in vzidanih je bilo 67 vrat in 73 oken, ometanih in opleskanih nad 5000 kvadratnih metrov sten in stropov, 600 kvadratnih metrov sten in 800 kvadratnih metrov tal, obloženih s keramičnimi ploščicami in delno z naravnim kamnom, nad 600 kvadratnih metrov tal, obloženih s parketom; obnovljene in na novo prekrite, deloma s starim bo-brovcem deloma z novim, nad 900 kvadratnih metrov strehe; nove fasade je nad 1200 kvadratnih metrov. Temu obsegu samostana so bila primerna tudi instalacijska dela. V stavbi je napeljanih nad 16 kilometrov raznih električnih kablov in žic, enake pa so tudi dolžine cevi centralne kurjave, vodovoda, kanalizacije in količine pripadajočih elementov. Vsa ta izredna dela so bila končana v sedmih mesecih. To je za Kamnik pravi »mali rekord«, zanj pa so med načrtovalci in izvajalci del zaslužna tudi kamniška podjetja: SGP Graditelj, Zarja in ŠKG. Na obnovo pa čaka še samostanska cerkev, je spomnil inž. Stražar. Škof Kvas je v pridigi najprej govoril o sporočilu praznika Kristusa Kralja, nato pa poudaril pomen kamniških frančiškanov, ki v mestu pod gorami že 500 let oznanjajo Kristusov evangelij, molijo, živijo v pokorščini in zvestobi danim obljubam, ko služijo Bogu in ljudem. Ob koncu maše se je vsem udeležencem, zlasti pa zaslužnim za obnovo samostana, zahvalil še frančiškanski provincial p. Poli-karp Brolih iz Ljubljane. Posebej je imenoval kamniško občino. Sledil je drugi del praznovanja - blagoslovitev obnovljenih prostorov in samostanske knjižnice, ter nato tretji del - bratska pogostitev številnih povabljenih gostov. Tudi ta dva sta potekala dostojanstveno in v duhu frančiškanske gostoljubnosti ter redovne širine. Za marsikaterega udeleženca slovesnosti je bila posebna duhovna poslastica ogled bogate frančiškanske knjižnice pod vodstvom njenega urejevalca, nekdanjega ravnatelja Univerzitetne knjižnice v Ljubljani prof. Jara Dolarja. Pokazal je Dalmatinov Pentatevh (Peteroknižje), inkunabule, staro knjigo v etiopskem jeziku in druga dela, ki do-mujejo v steklenih vitrinah in na policah. Teden za tednom že več kot leto z velikim veseljem prihaja v Kamnik, da bi uredil in obiskovalcem za ogled pripravil to neprecenljivo kulturno bogastvo. Kaj več o sami knjižnici, delu Jara Dolarja, znamenitih frančiškanih v Kamniku, zgodovini samostana, bližajočem se simpoziju in drugem pa v prihodnjih številkah. JOŽE PAVLIC JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143 . tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji. Združenje »Svoboda, Mir in Ekološki Razvoj« Slovenije ZDRUŽENJE »SMER« SLOVENIJE OBVEŠČA VSE POŠTENE LJUDI: ki ne odobravajo politike sedanjih sprtih političnih strank, ki po osamosvojitvi SLOVENIJE niso imele posluha za gospodarstvo, ekologijo in človeka, ki so dovoljevale največje kraje družbenega premoženja v zgodovini naroda, uzakonitev nemoralnih razlik v osebnih dohodkih in drugih prejemkih in katerih predstavniki v parlamentu se ne zgrozijo ob vsakodnevnem odpuščanju delavcev in nezadržnem ekonomskem in socialnem propadanju celih družin. V državnem zboru se bomo borili: — za sprejetje takšne zakonodaje, ki bo vsakemu človeku omogočila, da bo z lastnim delom in sredstvi zagotovil obstoj in socialno varnost sebi in svoji družini, ki je naša svetinja; — za znižanje najvišjih davkov v Evropi in spodbujeno varčevanje; — za zmanjšanje razlik v osebnih dohodkih zaposlenih, pri pokojninah in drugih socialnih prejemkih. Vzpodbujali bomo razvoj družinskih ekonomij na področju kmetijstva, obrti, turizma in podjetništva. Zmanjšali bomo državni aparat in povečali soodločanje državljanov v politiki, zagotovili Naš kandidat za poslanca v državni zbor v občini Kamnik je brezplačno zdravstvo in šolstvo vsem državljanom ter primerno socialno varnost nezmožnih za delo. Največjo skrb bomo posvetili odnosu do okolja - do živali, rastlin in planeta Zemlje. Ne bomo dovolili, da bi postali smetišče industrijsko razvitih držav niti lastnih ekološko in energetsko nesprejemljivih tovarn in obrtnih delavnic. Smo proti atomskim centralam. Brez zdravega okolja nimamo prihodnosti. Želimo si osvoboditve ČLOVEKA, osvoboditve od oblasti sočloveka in od dosedanje pretirane potrošniške miselnostii, hočemo omogočiti ČLOVEKU, da ponovno najde samega sebe z vsemi pozitivnimi humanističnimi vrednotami, ki so dane le ČLOVEKU, pa je v vrtincu potrošnike družbe nanje pozabil. Naše vodilo ste RESNICA IN PRAVICA. Več o programu smo vam pripravljeni povedati v osebnem razgovoru ali po telefonu 817-153 in vas na vašo željo tudi sprejeti v naše vrste. Ker smo proti prodajanju naših prepričanj sponzorjem za sredstva volilne propagande, je naša propaganda skromna in po- To je VAŠA in naša »SMER« SLOVENIJE, ki Vas lepo pozdravlja! JANEZ NOVAK, dipl. pravnik, odvetnik v Kamniku, roj. v Mekinjah 1.1951 Dr. Branko Božič, Kamnik Za sodelovanje in medsebojno razumevanje Spoštovani, Kot kandidat Združene liste (Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP Slovenije) v volilnem okraju Kamnik v celoti podpiram politični program Združene liste, ki se zavzema za boljši gmotni položaj večine ljudi — od otrok do starejših, delavcev in majhnih kmetov, dijakov in študentov, inteligence in upokojencev. Boljši položaj posameznika in države mora biti osnova za reševanje socialnih vprašanj, ki se iz dneva v dan vse bolj zaostrujejo in terjajo hitro in stabilno rešitev za daljše obdobje. Tudi gospodarstvo v Kamniku doživlja težke čase, zlasti v nekaterih podjetjih. Ob tem pa imamo v naši občini tudi podjetja, ki uspešno premagujejo številne težave in se uveljavljajo tako na domačem kot tujem tržišču. Lastninska preobrazba, ureditev sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij in socialni sporazum med delavci, delodajalci in državo bodo temelj, ki bo tudi gospodarstvu v naši občini omogočil hitrejši dvig in ponoven razvoj. Ekološki problemi v Kamniku so sicer številni, vendar menim, da so mnogi med njimi rešljivi že v bližnji prihodnosti. Pri opredeljevanju ekoloških nevarnosti se bom zavzemal za realne ocene le-teh in za zelo konkretne opredelitve, kje v naši občini je položaj kritičen, in ga moramo čimprej reševati skupaj z vsemi prizadetimi. Z uspešnim reševanjem ekoloških problemov je povezan tudi razvoj turizma v naši občini. Neurejeno mesto, onesnažene brezine Kamniške Bistrice in drugih voda, slab zrak, nevzdrževani kulturni spomeniki in drugo nam lahko podrejo vse načrte in trud ljudi za turistični razvoj naše občine. Zato se bom zavzemal, da bomo reševanju teh vprašanj namenili vso pozornost in zagotovili ustrezna materialna sredstva. V celoti podpiram razvojne programe za Tuhinjsko dolino, Kamniško Bistrico in druge predele, ki smo jih že sprejeli v skupščini naše občine. Trudil se bom, da se bodo ti načrti uresničili in izboljšali življenje ljudi v teh krajih. Kamnik in njegova okolica imata zelo bogato kulturno dediščino, ki jo moramo ohraniti. Zavzemal se bom za strokovno reševanje in obnavljanje posvetnih in sakralnih dragocenosti brez političnih opredeljevanj, ki lahko le škodijo urejanju lepše podobe našega mesta, vasi in naselij. Kot odbornik v skupščini naše občine sem se zavzemal za sodelovanje in medsebojno razume- vanje, ne glede na politično usmerjenost drugih odbornikov. Čeprav se večkrat nisem strinjal z nastopi posameznih odbornikov, ki so bili že na meji dostojnosti, sem skušal razumeti, da tudi člani naše občinske skupščine šele iščemo pota demokratičnega ravnanja in odločanja. Tako bom ravnal tudi v republiški skupščini, če bom dobil dovolj glasov in podporo volivcev v naši občini. ZA SLOVENSKO PRIHODNOST V DEMOKRATSKI STRANKI smo se združili, ker verjamemo v svobodo posameznika, demokracijo in učinkovito gospodarstvo. Zrasli smo iz kulture svojega naroda. In prav kultura, ta plemenita zavest o lastnem obstoju, nas je Slovence že od nekdaj združevala, nas ustvarila kot narod in nas kot narod tudi ohranila. Čeprav tisočletja nismo imeli svoje države in smo stoletja morali preživeti pod tujo oblastjo, imamo danes državo, ki je vzniknila iz te svoje žlahtne tradicije, ki je priznanje naši pokončnosti, odločnosti in vzdržljivosti. Iz teh temeljev črpamo DEMOKRATI svoje vizije, na njih preverjamo svoje odločitve. In nanje se tudi sklicujemo! Program DEMOKRATSKE STRANKE je zapisala naša preteklost, v prihodnosti pa ga bodo pisala naša dejanja in uspehi. Bili smo med prvimi, ki so terjali svobodne volitve in večstrankarsko demokracijo. Bili smo med prvimi, ki so glasno zahtevali neodvisno in samostojno slovensko državo. Med prvimi smo se odločili za usodne korake, ki so spremenili zamljevid Evrope. Bili smo v prvih vrstah obrambe suverenosti in nedotakljivosti slovenske države in odločno prispevali k mednarodnemu priznanju in uveljavitvi Slovenije. Zato danes stojimo v prvih vrstah gospodarske prenove. DEMOKRATI verjamemo v ustvarjalno moč svobodnega posameznika. Njegovo delo je temelj družbene blaginje. ZATO DELOVNA MESTA! DEMOKRATI hočemo državo, ki naj služi razvoju posameznika in celotnega naroda in ki nas s svojimi institucijami ne bo dušila, temveč bo svojemu državljanu omogočala boljše in bogatejše življenje. ZATO POCENI DRŽAVO! DEMOKRATI zahtevamo izgradnjo cestnega križa, ki bo združeval čimvečje število slovenskih krajev. Slovenija ne sme postati zgolj prehodna država, temveč učinkovito povezana gospodarska, kulturna in turistična dežela, priključena na mednarodno cestno, železniško in te-lekomunikacijSKo omrežje. ZATO CESTE! TO JE TEMELJ GOSPODARSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE. Samostojne države nam nihče ni podaril, nihče nam je tudi vzeti ne more. Toda Slovenci bomo lahko enakopravno živeli in preživeli med velikimi narodi, samo če bomo s svojo državo znali ravnati kot dobri gospodarji. Zato samostojna Slovenija ni, ne more in ne sme biti poligon medstrankarskih razprtij, ki troši in razmetava družbeno bogastvo. Naša dejanja v preteklosti nas zavezujejo, da odločno prispevamo k izgradnji učinkovite, mednarodno ugledne in gospodarsko uspešne države. DEMOKRATI smo in bomo združevali sposobne, poštene in odločne ljudi. In kdo je kandidat DEMOKRATSKE STRANKE za državni zbor v naši občini? Predstavljamo vam ga, čeprav ga mnogi že poznate skozi njegovo delo in aktivnosti na področju šolstva in športa. To je JANEZ ANDREJAŠIČ, predmetni učitelj in zadnjih 13 let ravnatelj v OŠ Stranje. G. Janez Andrejašič je prišel v Kamnik 1. 1969, takoj po odsluženem vojaškem roku, in takrat smo ga Kamničani spoznali kot zelo uspešnega športnika in udeleženca na olimpijskih igrah vMunchnu 1972. Tu sije ustvaril dom in družino. Kot učitelj je bil pri svojem delu enostaven, skromen, a učinkovit, in prav to je prinašalo njegovim učencem lepe uspehe. Leta 1979 je prevzel vodenje šole v Stranjah. Pod njegovim vodstvom je ob pomoči sijajnih sodelavcev šola postala uspešen osnovnošolski zavod. V vseh teh letih je v marsičem vplival na življenje in delo šolstva v Kamniku, ki bi bilo sicer še slabše, kot je. Prizadeven je bil tudi pri organiziranju in povezovanju kamniškega športa v prejšnji ZTKO in sedanji Športni zvezi, kjer je zadnjih šest let predsednik. To sta področji, ki sta usodno povezani z njegovim življenjem v Kamniku in za katera se bo kot delegat državnega zbora še posebej zavzemal. Kot dolgoletnemu prebivalcu Kamnika mu tudi številne druge težave niso neznane: — ekološki problemi, ki tarejo Kam-ničane in prebivalce v dolini proti Kamniški Bistrici, — turistični razvoj, ki se niti v samem mestu ne premakne z mrtve točke, — problemi pri urejanju prostora, na čelu s črnimi gradnjami, — problem razvoja malega gospodarstva in obrti, — problemi privatizacije in bančne sanacije ter še številni drugi, ki pa so tudi že zajeti v program naše stranke. Janez Andrejašič se bo kot delegat v državnem zboru naše občine goreče zavzemal za reševanje vseh problemov. Ker DEMOKRATI govorimo le tisto, kar lahko tudi storimo, verjamemo, da bo pri zastopanju uspešen. DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR KAMNIKA SMUČARSKI SEJEM Smučarski klub Kamnik - Sekcija strokovnih kadrov, organizira SMUČARSKI SEJEM rabljene opreme v avli osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku. Sejem bo v soboto, 12. decembra, od 9. do 19. ure, in v nedeljo, 13. decembra, od 9. do 13. ure. Vabimo tako prodajalce kot tudi kupce! SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV - popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar - menjava izolacije v skrinjah in omarah - montaža in servis večjih hladilnih sistemov - servis klima naprav - popravilo aparatov za hlajenje mleka Za vsa opravljena dela dajemo 3-mesečno garancijo! TEL 815-570 ali 831-435 Možnost plačila na več čekov. Združuje mladost z izkušenostjo Aleš Ocepek se je rodil pred 33 teti v Bregu pri Komendi. Študiral je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na sadfarsko-vrtnarski smeri in za diplomsko nalogo leta 1984 prejel Prešernovo nagrado. Po diplomi seje zaposlil najprej v Agrotehniki - Gruda v Ljubljani, leta 1988pa je prišel v Volčji Potok. S komaj 29 leti je postal direktor ustanove, za katero je prejšnji vodja profesor Miha Ogorevc večkrat zapisal, da je za naše razmere kot osemtisočak, na katerem le malokdo zdrži brez kisika. A Aleš je zdržal. V štirih letih so v Arboretumu povečali promet za več kot dvakrat, bistveno so izboljšali kakovost ponudbe, zgradili so nove rastlinjake, uredili namakalni sistem, v novo zemljo zasadili na tisoče novih rastlin. Obnovili so vse poti, odprli galerijo Janeza Boljke, svoje obnovljene prostore je tu našel Center za biotehnologijo. Cvetlične razstave so privabile desettisoče od blizu in daleč, na koncerte v parku so kot v prejšnjem stoletju prihajali glasbeni sladokusci. Arboretum je na novo zaživel. In znal je živeti tudi brez prave pomoči od zunaj - tez malenkostno pomočjo občin in države, ki naj bi sicer skrbele za tak nacionalni biser. Aleš Ocepekje zmogel. ■ Združuje drznost s preudarnostjo A vselej si je želel, da bi bilo okolje v katerem živi in dela prijaznejše. Da bi bila Slovenija pametnejša in bogatejša. Zato se je letos odločil za neodvisno kandidaturo za poslanca v državni svet. "Slovenci smo ponosni ljudje. Ponosni smo na našo kulturno ustvarjalnost, še zlasti pa smo ponosni na svojo mlado državo. A njen vzpon in razcvet bosta mogoča šele takrat, ko se bomo znali dvigniti nad strankarske interese, ko bo vsak posameznik znal aktivno najti svoj prostor, svoj interes v okviru skupnih državnih interesov. Evropa nas ne bo niti opazila, kaj šele cenila po peščici bogatih ljudi, pač pa po celostnem napredku in razvoju države. V trden gospodarski sistem vodijo le skupni cilji, ki nas bodo združevali, ne razdvajali, "je na začetku svojega programa zapisal Aleš Ocepek. Združuje strankarsko raznolikost Če bo izvoljen, se bo v državnem svetu zavzemal za spreminjanje neučinkovitih delovnih mest v učinkovita, ki bodo imela premišljeno ekonomsko podlago. Prizadeval si bo, da bomo spoznali posebnosti in prednosti Slovenije, da ne bomo silili v gromozanske projekte, pač pa razvijali živah- Aleš Ocepek no podjetniško mrežo, ki bo temeljila na znanju. Svoj glas bo zastavljal za spremembo izobraževalnega sistema, ki mora postati prilagodljivejši, manj jtog, usmerjen k jasnim, konkretnim ciljem. Zavzemal se bo za cenejšo državo, ki mora vedeti kaj so strateško pomembne dejavnosti. Med njimi vidi Aleš Ocepek kmetijstvo, pa tudi ekologijo. Urejeno okolje naj postane temelj slovenskega turizma, vir zaposlovanja in razvoja. Tak je program Aleša Ocepka, neodvisnega kandidata, ki združuje znanje z izkušenostjo, izkušenost z mladostjo, drznost s preudarnostjo in preudarnost s prihodnostjo. Njegovo kandidaturo, kljub temu, da ni v nobeni stranki, podpirajo liberalni demokrati, socialisti, združena lista in demokrati. Aleš Ocepek je človek, ki združuje tudi stranke. Človek, ki združuje neodvisni kandidat za poslanca v državnem svetu Lista za državni zbor: Štev. 16 - Zeleni Slovenije BRANKO NOVAK -nas in vaš kandidat Drage volivke, spoštovani volivci! Mnogi me že dobro poznate, saj ste me leta 1990 večinsko izvolili v Zbor občin republiške skupščine, za kar se vam ponovno iskreno zahvaljujem. Za tiste pa, ki me še ne poznate; sem diplomirani tekstilni inženir, rojen Kam-ničan (1938) in stalno živim v Kamniku. Že dolga leta zaskrbljen za usodo našega delovnega in bivalnega okolja sem eden od ustanovnih Članov in prvi predsednik Zelenih Kamnika. Upam, da dosedanja zelo uspešna prizadevanja Zelenih Kamnika sama pričajo, da sem se s svojimi okoljevarstvenimi somišljeniki odločil za pravilno ekološko pot in da Zelenim Kamnika lahko zaupate. Kot poslanec v sedanji slovenski skupščini sem si aktivno prizadeval udejaniti okoljevar-stveni program Zelenih (sem tudi predlagatelj Zakona o varstvu živali pred mučenjem), veliko truda pa sem, tako kot Zeleni nasploh, vložil tudi v druge naše programske cilje, kajti Zeleni Slovenije smo edina stranka, ki: - izrazito zagovarja in odločno ukrepa v prid zdravega in naravnega okolja; - ji uravnotežen razvoj Slovenije ne pomeni samo zagotavljanja in večanja materialnega blagostanja, pač pa hkrati tudi varovanje edinega resničnega, a žal nevarno ogroženega in le omejenega vira bogastva - narave; — se odločno zavzema za socialno solidarnost in varnost tistih posameznikov in skupin, ■ ki so prikrajšani zaradi brezposelnosti, revščine, bolezni in starosti. — zavzeto deluje, da bi zmanjšali administrativno moč države v korist močnejšeg+regi-onalnega in lokalnega razvoja. Prav zaradi celovitosti programa Zelenih sem kot poslanec deloval tudi na manj izrazito ekoloških področjih: v odborih za promet in zveze, pravosodje in upravo ter proračun in javno finance. Še posebej tvorno sem se vključil v za našo sedanjo občino zelo pomembno oživljanje pred 40 leti zatrte lokalne samouprave: težko je bilo zagotoviti, da bo Kamnik (eno najstarejših slovenskih mest) lahko postal mestna občina ter s tem pridobil nekatere državne (okrajne) pristojnosti, pa tudi, da bodo slabše naseljene ter manj razvite hribovite in gorate možne prihodnje občine dobivale posebno dodatno državno finančno pomoč. Ker bo, potem ko bodo izvedeni referendum za ugotavljanje volje prebivalcev, šele novi državni zbor sprejemal dokončne odločitve o statusu prihodnjih občin, o njihovih mejah in o premoženju (tudi vrnjena kmetijska in gozdna zemljišča), seveda pa tudi o soudeležbi pri razpolaganju z zbranimi davčnimi sredstvi: - moramo zagotoviti, da bo pri tem aktivno sodeloval naš poslanec, domačin. Ker smo v preteklih dveh letih večji del naših skupnih moči usmerili v osamosvojitev naše lepe Slovenije, je tudi na drugih področjih, ob sicer dolgi vrsti priznanih uspehov Zelenih Slovenije, še marsikatera naša programska usmeritev ostala nedokončana, nedorečena. Zato upam, drage volivke, cenjeni volivci, da mi boste zaupali, da svoje delo nadaljujem, da še naprej zastopam vse prebivalce občine in vse vaše interese. Ker zaupate tako meni in mojemu dosedanjemu delovanju kot tudi Zelenim Slovenije in domačim občinskim Zelenim, se nam pridružite, pojdite na volitve in nam dajte svojo podporo. BRANKO NOVAK Osnovne točke volilnega programa LDS Liberalna demokracija je učinkovita, odprta in dinamična - ali pa je ni. Kot dedič najvitalnejših tokov modernega zahodnega sveta ne pozna verskih, ideoloških in rasnih predsodkov in spoštuje predvsem človekovo svobodo, duhovno radovednost in ustvarjalnost v sodobni družbi, kije decentralizirana, celostna in prepletena z vrhunsko informatiko. Liberalna demokracija je podjetniška: spodbuja podjetniško konkurenco, podjetništvo kot temeljno strategijo razvoja, sposobnost vodenja, vključevanja v mednarodni trg in — še posebej — nagle spremembe v podjetniški tržni strukturi. Liberalna demokracija je tržna: zagovarja liberalna načela tržnega gospodarstva - zasebno lastnino, tržno konkurenco in odprtost gospodarstva. Liberalna demokracija zmanjšuje vlogo države: ekonomska vloga država je le v učinkovitem organiziranju javnega sektorja, industrijski politiki in učinkoviti ekonomski politiki. Država naj predvsem skrbi za učinkovito monetarno in fiskalno politiko, pospeševanje strateškega vodenja v podjetjih ter nastope na tujih trgih. Od vlade terja popolno učinkovitost državne administracije in odklanja preveč redistributivno naravnano socialno vlogo države. Liberalna demokracija prisega na pravno državo: to povečuje moč in vpliv zakonitosti, državne ureditve in ekonomskega sistema ter poudarja privatne interese in svobodno izbiro. Liberalna demokracija je socialna: poudarja socialno enakost v možnostih in ne v državnem prerazdeljevanju denarja na finančni omejenosti države in posameznika. Prva socialna pomoč je samopomoč med ljudmi, ne da bi posredovala državna administracija. Liberalna demokracija je individualistična: odprta v Evropo in svet, za različna mišljenja, svobodo izbire in individualnost dejanj, strpna do drugače mislečih. Liberalna demokracija je slovenska paradigma sedanjega trenutka. Liberal-no-demokratska stranka, ne glede na trenutno razporeditev političnih silnic v tem prostoru, edina zagovarja in uveljavlja načela liberalne demokracije in spodbuja hiter, drzen, učinkovit prodor novih vrednot na vseh ravneh življenja v Sloveniji. MAKS LAVRINC Dobro jutro, Slovenija Ko se zbujamo iz sanj o samostojni in evropski Sloveniji, zgroženi opažamo, da smo med sanjami zlezli še globlje v balkanski sod. Tam, kjer bi morala biti južna meja, se gredo neki ljudje carinike, vendar nimajo nobenih pooblastil za zavrnitev primitivnih hord, ki že 70 let plenijo in vladajo po Sloveniji. Ljudje, o katerih smo sanjali, da so tujci, imajo še vedno več pravic kot tako imenovani državljani Slovenije. Imajo: - dvojno državljanstvo, - zastonj stanovanja, - priviligirane službe, - svojo tihotapsko in zeleno mafijo, - svoje cerkve, - svoje šole, kmalu pa bodo zahtevali še druge privilegije, poleg tega pa so si v parlamentu priborili večino, ki budno pazi, da kak Slovenec ne bi s prstom pokazal na te krivice. Okupatorska vojska se pogosto sprehaja po naši deželi s svojimi pomagači in hujskači, ki so želeli v slapovih prelivati našo kri, in sedaj modrujejo, kje se je zataknil njihov še vedno priljubljeni načrt. Partijski izvrševalci protislovenske zarote so se sedaj zavihteli v direktorske in managerske stolčke, da bodo na moderen evropski način izžemali in uničevali še preostale pokonci stoječe Slovence, ki so si drznili sanjati o svoji državi in z desnim očesom gledati, kaj dela leva roka. Hej, Slovenec, zbudi se tudi ti, hiša ti gori! SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8 vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu! POSEBNO UGODNO: - bombažne trenirke za otroke in odrasle od 1.490 SIT - ženske hlače (trenirke) - 100% bombaž, po 1.490 SIT - otroške hlače (trenirke) - 100% bombaž, po 950 SIT - otroške bunde od 3.800 SIT - moške in ženske bunde - otroške hlače iz žameta in deftina v petih barvah za 2-14 let od 1.890 SIT - podložene otroške kavbojke od 1.850 SIT - spodnje perilo - moške flanela srajce po 890 SIT Bogato smo založeni z otroškimi jopicami, ženskimi »koničastimi« hlačami, moškimi, ženskimi in otroškimi puloverji pa še In še. Obiščite nas in se prepričajte! NOVO NOVO NOVO NOVO S 1. januarjem uvajamo za redne kupce KARTICO UGODNOSTI, s katero uveljavljate 5% popust pri vsakem nakupu v trgovini KIM. NOVO NOVO NOVO NOVO Krščanski demokrati se predstavljajo (nadaljevanje iz prejšnje številke) Obiskali smo njihovega kandidata za državni zbor ing. Pavleta Ocepka in predsednika OO SKD Kamnik ing. Marka Magistra. PAVLE OCEPEK Odločili ste se, da kandidirate v državni zbor? P. OCEPEK: Za poslanca v državni zbor kandidiram, ker imam rad ta raj pod Triglavom. Veselim se te lepote, jo ohranjam in negujem tudi za prihodnje rodove. Pri svojem delu v službi (nadzor pri izgradnji plinovodov), v občinski skupščini in pri krajevni skupnosti Komenda ugotavljam, da samo trdo in vztrajno delo rodi dobre sadove. Ob tem spoznanju, volji do dela in želji dati svoj del k skupnemu prizadevanju za razvoj naše občine, čistejše okolje, okolju prijaznega gospodarstva, kmetijstva in turizma za poštene medčloveške odnose in pravni red je bila odločitev lahka. Zakaj se nameravate zavzemati v državnem zboru? P. OCEPEK: Poslanec (že naziv pove, kaj mora delati) je služabnik in predstavnik volivcev svojega volilnega okraja. Je tudi član državnega zbora, ki odloča o stvareh, pomembnih za vso državo. Zavedam se te dvojne odgovornosti; prizadeval si bom pozorno poslušati dobre nasvete in predloge volivcev, tudi stiske in probleme, ter jih v okviru svojih pristojnosti posredovati na ustreznem kraju. Zavzemal se bom za pravičnost, poštenost in zakonitost - pošteno, pravno državo. Za večjo veljavo družine. Samo srečna in zadovoljna družina lahko bogati svoje okolje in družbo; otroški dodatek vsakemu otroku. Zelo pomembna so prva leta otrokovega razvoja, zato je pomembna materina navzočnost. Prizadeval si bom za podaljšanje porodniškega dopusta na dve leti in za uvedbo porodniškega dopusta za vse matere, tudi tiste, ki ga doslej niso imele. Za spoštljiv odnos do vseh in pravično vrednotenje dela. Zavedam se, da v občutljivem in lepem obalpskem svetu kmet ni samo pridelovalec hrane, je pomemben varuh krajine. Prizadeval si bom za razvoj okolju prijaznega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Podpiral bom načela družinske kmetije z ekološko uravnoteženo proizvodnjo. Samo delavni, bistri in šolani POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV. Elektromehanika - elektroinštalacije Marko Senožetnik, Mengeška 5, Kamnik, tel. 811-861. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri prometni nesreči 19. septembra, v kateri je bil udeležen Dejan Obreza. Posebej hvala g. Andreju Omovšku, ki je poklical pomoč, dr. Plešnarjevi, sestri Mirandi in šoferju reševalnega vozila za hitro intervencijo. Dejan Obreza s starši ljudje lahko uspešno rešijo sedanje gospodarske težave. Uspešnost je tesno povezana tudi z davčno politiko, zmanjšanje davčnih bremen je temeljni pogoj za uspešno gospodarstvo. Za socialno varnost državljanov si bom prizadeval tako, da bom glasoval za sprejem zakonov, ki bodo omogočali delo in pravičen zaslužek zdravim, pravico do zdravstvenega varstva bolnim in ostarelim ter dodelitev državljanske pokojnine vsem ostarelim (65 let), ki nimajo rednih upokojitvenih pogojev; za pravico brezplačne strokovne izobrazbe - osnovni poklic in prekvalifikacije ob izgubi službe. Ob zaključku bi rad povedal še to: Zavedam se pomembnosti kandidature, zato bom v to delo vložil vse svoje znanje in prepričan sem, da bom z vašo in božjo pomočjo to delo zmogel; seveda, če me boste vi izbrali in na Miklavžev dan oddali svoj glas zame in Slovenske krščanske demo- MARKO MAGISTER: Ureditev odlaganja odpadkov ni edini uspeh v vaši dejavnosti, nam lahko naštejete še druge? M. MAGISTER: V letu"1990 so kamniško občino prizadele hude poplave. Ob rednem delu in tudi s pomočjo republiških sredstev smo uspeli v dveh letih zaceliti rane na vodotokih, kmetijskih zemljiščih in komunalno-cestni infrastrukturi. Obnovili smo dolino Bistričice in Kamniške Bistrice ter sanirali veliko zemeljskih usadov. S pomočjo proračunskih sredstev, sredstev Sklada stavbnih zemljišč in sredstev razširjene reprodukcije so krajevne skupnosti ob naši strokovni pomoči sanirale pokopališča, mrliške vežice, zgradile vodovode in kanalizacijo. V letu 1992 je bilo v občini asfaltiranih 8 km cest, povprečne širine 4 m. Kaj pa v vašem sekretariatu načrtujete še v prihodnje? M. MAGISTER: V sekretariatu snujemo načrte za naprej. Izdelana je študija v 6 variantah za zbiranje in čiščenje odpadnih vod za Tuhinjsko dolino; za področje Komende, Križa in Most pa je v delu. Z občino Kranj se dogovarjamo o skupnem pristopu k urejanju tega problema. Velik problem je tudi nevarnost poplav na področju Pšate; z republiško vodno upravo in občino Kranj se dogovarjamo o izgradnji zadrževalnikov na najbolj nevarnih hudournikih. V letu 1993 bo izdelana študija Energetski koncept plinifikacije mesta in občine Kamnik, ki jo izdeluje IBE Elektroprojekt v sodelovanju z ministrstvom za energetiko. Na področju ekologije je v izdelavi kataster črnih odlagališč odpadkov. Pozimi 1992/ 93 bomo izvedli dodatne meritve onesnaževanja zraka. Za področje Podgorja je izdelan projekt kanalizacije, za izvedbo tega projekta bomo potrebovali 50 mio SIT. Ob zadnjih poplavah v oktobru in novembru so nastali problemi tudi na hudournikih v vsej občini, posebno v Šmartnu in Komendi. Tudi ta problem bomo morali ustrezno rešiti s sodelovanjem z republiškimi institucijami. Kako gledate na prihodnji razvoj krščanske demokracikje na Kamniškem? M. MAGISTER: Kot sem v uvodu omenil, se naše vrste večajo. Ljudje nam zaupajo, ker tudi mi zaupamo njih. Le z vztrajnim delom in poštenjm bomo dokazali, da smo vredni tega zauanja. Krščanski demokrati smo stranka, ki neradi obju-blamo nemogoče. Pošteno je, da tisto, kar naredimo, javnost objektivno oceni, nam da priznanje ali kritiko. Pred vrati so volitve, kako ste se pripravili nanje? M. MAGISTER: Na volitve se pripravljiamo zelo aktivno. V teku so predvolilni shodi, kjer predstavljamo volivcem naš program in naša kandidata. Za poslanca v državni zbor Pavleta Ocepka, strojnega inženirja, in za člana državnega sveta domžalskega župana mag. Ervina Antona Schwarzbartla. Pogovarjala se je: ANA MARINŠEK 30. NOVEMBRA 1992 pisma, odmevi, mnenja, stališča KAMNIŠKI OBČAN 7 Odprto pismo Vinku Gobcu V četrtek, 19. novembra se nisem udeležila srečanja, kjer ste predstavili program Slovenske obrtno podjetniške stranke (SOPS) in pozvali obrtnike, naj vas podprejo kot kandidata te stranke za poslance v državni zbor, saj bi lahko mislili, da s tem glasuje za vas. Nasprotno — sem proti vam kot bivšemu zelo rdečemu in zelo zelo protiobrtniškemu županu, ki se je (in se še) podreja vsakemu režimu. Ste presneto trde kože. Vedno hočete biti povsod glavni in do sedaj vam je to kar uspevalo; bili ste najmlajši župan Kamnika, direktor kateregakoli podjetja, če je le partijska oblast želela postaviti svojega zaupnika, potem ste krojili usodo slovenskih cest in botrovali temu, da so šla sredstva v glavnem na jug. Pa poglejmo, kaj ste v dveh mandatih kot župan naredili za mesto Kamnik? Ko ste leta 1967 nastopili mandat, seje začenjalo 10-letno obdobje zelo ugodnih kreditov in razvijati se je začelo obrtništvo in podjetništvo. Vsi vemo, kako so to znali izrabiti v Domžalah. Kaj pa ste v tistih zlatih časih naredili Vi? Res je, zaposlili ste Bojana Schlegla kot občinskega arhitekta, kije Kamniku vtistnil nepozaben pečat. Tudi nogometni štadion je vaša zasluga. Kaj pa ceste, šole, zdravstveni in kulturni dom? Ko sem enkrat na občnem zboru turističnega društva predlagala, da bi bilo dobro preudariti kopališče in zgraditi kulturni dom za bolj široko množico občanov, ste se razburili in dejali: »Ali se hoče tovarišica Neža samo zabavati in plesati?« Koliko smo se zabavali, ve vsak sam, plesali pa smo pod vašo taktirko mnogi obrtniki. Vi ste nas imeli za parazite družbe. Podporo od vas je imel malokdo, saj nas večinoma niti poslušati niste hoteli. Marsikateri obrtnik je obupal, opustil svojo dejavnost ali pa se je z njo vred preselil v domžalsko občino. Moj oče mi je večkrat rekel. »Veš, Neža, občudujem te. Tega kar ti sedaj prenašaš, še sami nisem po vojni, pa sem toliko izgubil. Izgubil sem zemljo, nisem pa ponosa.« Kaj pa vi, TOVARIŠ GOBEC? Kje imate pa vi svoj ponos? NEŽA ŠTELE Popravek V prejšnji številki K. O. je bilo v pogovoru o telefoniji z menoj zadnje vprašanje drugače napisano, kot pa je bilo tisto, na katerega sem dal odgovor. Pravilno se je vprašanje glasilo takole: »V našem listu ste bili vi osebno s strani ge. Ivane Skamen pa tudi vašega kolega v upravnem odboru Sklada g. Igorja Podbrežnika zelo ocrnjeni. So tu posredi politične diskvalifikacije?« MILAN VVINDSCHNURER Resnica o telefoniji Večkrat slišim: »V Tunjicah, Godiču, Mekinjah ... so lani decembra ljudje za telefonski priključek (za katerega so sicer že prej vplačali osnovni prispevek) plačevali le kakih 7000 tolarjev poračuna, mi v KS Center ali KS Zaprice, KS Perovo pa smo dobili proračun kar za 12 in več tisoč tolarjev.« Sam sem telefonski naročnik, doma v KS Zaprice. Čeprav sem redno poravnal tudi proračun iz tega naslova, pa sem se vendarle spraševal, čemu te razlike? Povprašal sem pri teh in onih in prišel do naslednjih zaključkov. Do nujnih razlik prihaja, ker so npr. v večini krajevnih skupnosti po nekaj let namenjali del zbranega samoprispevka za izgradnjo telefonije, nekaj več, drugje manj. Ker velja za vse naročnike enaka poprečna cena, se leta naročnikom v krajevnih skupnostih, kjer so del cene odplačali že s krajevnim samoprispevkom, ustrezno zniža. V KS, kjer pa vsa ta leta iz samoprispevka za telefonijo niso namenjali nič ali pa zelo malo, morajo naročniki seveda plačati polno oz. manj znižano ceno. Tako pa je ravno v KS Center, KS Zaprice, delno na Perovem... Do razlik v višini proračuna pa prihaja še iz drugega vzroka. Ni vseeno, kdaj je kdo vplačal osnovni (prvi) prispevek. Ker SKG do decembra 1991 glede tega ni imel izdelane neke metodologije, so bili osnovni prispevki v posameznih obdobjih neenako visoki; npr.: osnovni prispevek, ki so ga vplačevali pri naročniku v 1. 1987, znaša, preračunan z indeksom rasti cen na današnji čas, okrog 69.000 tolarjev. Tisti, ki so vplačali osnovni prispevek npr. maja 1989, oz. tisti iz dec. 1989 ali aprila 1990 oz. maja 1991 so vplačali realno protivrednost, preračunano v danes vredne tolarje: 57.890, 35.510, 67.140 oz 60.940 SIT. Tako je razumljivo, da je doplačilo razlik do danes izračunano končne cene tudi iz teh razlogov različno visoko. Kdor je v začetku vplačal realno manj, mora sedaj več oz. obratno. Eventualno preplačilo čez ocenjeno izračunano končno ceno (54.000 SIT v dec. 1991) pa je Sklad že vsem vrnil. Tudi to sem ugotovil. Kamniška sredstva, vložena v telefonijo, ne bodo dokončno predana PTT-ju. Ob eventualnem lastninjenju teh sredstev bo Sklad stavbnih zemljišč, po pogodbi s PTT, mogel uveljavljati ustrezen lastninski delež. Ta naj bi ob morebitnem dobičkanosnem poslovanju telefonije vračal Kamniku tudi adekvatna sredstva, ki bodo lahko povečala v občinskem proračunu fond za reševanje problemov nezaposlenih na Kamniškem. Prebral sem tudi zadnje nadaljevanje o telefoniji gospe Ivane Skamen. Preveril sem njene navedbe in, glej ga zlomka, ugotovil drugačno resnico. Pri PTT so ponudili slovenski državi strategijo razvoja telefonije, po kateri bi vsak naročnik lahko dobil telefonski priključek za 260 nemških mark, vendar ne naslednje leto (kot navaja g. Skamen), ampak šele leta 1996, in še to pod vprašanjem, kje bo Slovenija dobila za to 2 milijardi US $. Pa brez zamere. V. V. Startnina: da ali ne? Gledam, opazujem, meglim in vidim: tri ali štirimestne številke, in hm... plačam ali pa tudi ne. V Kamniku je še nekaj športnih zanesenjakov, ki skrbijo za športne prireditve v občini, zato jim gre zahvala. Ni pa pohvalno to, da je startnina na teh prireditvah nenormalno visoka. Naj navedem nekaj primerov: tek v Tuhinju - startnina 500 SIT. No ja, tu bi še nekako zamižal na eno oko, pa bi šlo; triatlon MEKINJE - startnina 1000 SIT. Tik pred startom, t. j. na dan prireditve, pa kar 2000 SIT. Tu pa oči že kar same startajo iz očesnih jamic in se ustavijo šele ob pogledih na brhke triatlonke. Pa si mislim! Pri taki ceni, ko se na koncu tekmovalne vneme utrujen zlekneš v mehko zeleno travo, te prav gotovo čaka še fatamorgana v podobi športne maserke, ki bo prispevala k boljšemu dojemanju le cene. Pa nič! O fatamorgani ne duha ne sluha. Aha, da ne bom po naključju pozabil! Tudi sanje imajo svojo tržno (realno) ceno. DO-RH Lepo je biti Slovenec In lahko! Kdor tako ne misli in ne čuti, se mora očistiti malomeščan-stva, ki se že od nekdaj preliva po žilah tistih, ki hočejo biti več kot... Slovenec! Da bi bil pred svetom videti pomembnejši in bolj učen. In bolj kulturen. Pa vsemu svetu, ta ubogi spogledljivec s tujo omiko, dokazuje, da ni ne svetovljan in ne Slovenec. Ampak možje okoli mene niso bili prav nič svetovljanski. Čeprav pražnje oblečeni (kajti bila je nedelja), so jih nemirne dlani, nevajene počitka, izdajale, da se za čednimi gvanti skrivajo preproste slovenske duše. Malce trde in robote, toplo vznemirljive, ko je pogovor nanesel na politiko in bližnje volitve. Volitve. Le komu bomo Slovenci tokrat zaupali svojo usodo?! Pa so možje modrovali: Bogvedi, ali smo se Slovenci osvobodili tudi stoletne kulturne tlake, pod katero smo svoje slovenstvo kar ponujali, ga metali čez prag in v zameno zanj širokogrudno sprejemali tujce, ne da bi se pri tem zavedali, da smo tako počasi uničevali slovensko bit. Kar na slepo smo se vdajali jugoslovanstvu ter se dokončno vdali z razprodajo slovenskega državljanstva. »Svetovljansko«, ni kaj. A ne naturno in ne kulturno, kajti slovensko zemljo smo kar razkosali in podelili tujcem, ki je nikoli niso orali in sejali in zalivali z lastnim potom! Tega ne bi smeli storiti, kajti podedovali smo jo od naših dedov in bi jo morali zapustiti vnukom. A ne gre le za to, gre za mnogo več: tovarne, stanovanja, delovna mesta... Dovolili smo, da je »svetovljanstvo« zaživelo v tistih davnih letih, ko je kmečke fante in dekleta na silo prignalo v tovarne in je na debelo »uvažalo« delovno silo, vse to le zato, da je napolnilo (pre)velikc tovarne, ki so za dolgo uničile to plodno slovensko zemljo in zrak. Kajti slovenski prostor ni nikoli sprejel in prenesel sajastih oblakov, ki so se valili iz tovarniških dimnikov. Tovarniške odplake so skoraj uničile bistre vode. In vse to le zato, da bi nas svet videl. Pa smo se osmešili pred njim! Je bilo »svetovljanstvo« tisto, ki je zadnji dve leti omnogočilo, da so se lakomni in iznajdljivi polastili vsega, kar je dobro in koristno še bilo; da so privatna mala podjetja, skrita pod tujimi imeni ali v tuji državi, rastla kot gobe po dežju?! Bilo je! Je tudi sto tisoč in več brezposelnih delo »svetovaljanov«! Je, kajti naj odgovorni povedo, koliko je na listi brezposelnih direktorjev in drugih vodilnih delavcev, ki so tovarne spravili na beraško palico? Naj se naštejejo brezposelni občinski in drugi upravni delavci... Na moč »svetovljansko« spogledljivi smo tudi pri nadzoru izrabe družbenih sredstev in dobrin. Kako naj si sicer razlagamo širokogrudnost našega razumevanja, ko varujemo po subvencionirani ceni, ki ne doseže niti tisočaka, otroke staršev, ki so doma in bi otroke lahko varovali sami. Otroci seveda niso krivi! Koliko družbenega zla je porodila brezposelnost, ki je prenasitila trg delovne sile. Zaposlovanje na »črno« cveti, država pa ne stori čisto nič! Kaj je prinesla razprodaja družbenih stanovanj? Nepopravljivo škodo. Po pravici bomo od sramu še dolgo zardevali pred svojimi otroki, ko ne bodo vedeli, ne kam ne kje naj si spletejo svoj dom. Tako so razmišljali možje okoli mene. Misli so se dotaknile kmečkega življenja: morali bi mu vrniti ceno kmečkega dela in možnosti za prodajo pridelkov. Pa turizma v Kamniku: prav pošteno so se jezili, da imajo med seboj ministra za turizem brez turističnega urada. Jezili so se tudi na »uvoz« športnikov (menda jih je kar 12.000) in na širokogrudno dobrodošlico, ki jo obubožana slovenska država izreka beguncem. Skratka, preveč je »svetovljanstva«, ki uničuje slovensko državo. Besed je bilo veliko več in veliko trše so bile. Izpovedale so jih slovenske duše, ki so se zapisale med NARODNE DEMOKRATE! Pravijo, da mednje zato, ker so zanesljivi, pošteni in stanovitni. In predvsem Slovenci! Poznate jih, kajti živijo med vami: Valentin ZABAVNIK, Tone SITAR, Drago VRHOVNIK, Silvester SKAPIN, Jože OSOLNIK, Franc SITAR, Tone ŠTELE, Jurij PIVK, Franc OBOLNER, Matevž SKAMEN. Pomembno je vedeti, kdo so ljudje za imenom stranke. Kajti ime stranke je lahko velika prevara, saj se pod njen plašč lahko skrijejo vse mogoči »demokrati«. Tudi takšni, ki naše slovenstvo kar tako mečejo čez prag in ga delijo, da bi bilo že jutri v Evropi. Prav ti »demokratski svetovljani« so nam porinili v roke potrdila, da se moramo vsi, rojeni pod slovenskim soncem slovenskim staršem,izkazovati,da smo to,kar smo - Slovenci. Kakšno ponižanje! Tako menijo NARODNI DEMOKRATI, ki so ZA Evropo, vendar le pod pogojem, da gre za slovenstvo v Evropi! Če jih poznate in jim zaupate, potem volite njihovega kandidata za državni zbor — Franca SITARJA. In pazite na njihov znak - LASTOVICO V SONCU! IVANA SKAMEN Pojasnilo PRISPEVEK Črni »čebelnjak« - divje »čebele« JE BIL POPRAVUEN IN OBJAVLJEN NA ZAHTEVO ČASOPISNEGA SVETA KLJUB NASPROTOVANJU VEČINE ČLANOV UREDNIŠKEGA ODBORA. Uredništvo ne preverja navado v posameznih člankih in zanje tudi ne odgovarja. Tudi dodatne informacije, razen v primerih, ko je to posebej navedeno, poiščite pri podpisanih avtorjih člankov, in ne v uredništvu. _B. Odgovor gospe Ani iz prejšnje številke KO Ko grem takole za vikend v te naše prelepe in še vedno dokaj neonesnažene planine, ali pa celo samo k Sv. Primožu, vidim, da nič ne vidim - ravnine pod seboj. Prekrita je s kopreno umazanega, onesnaženega zraka. Ne vem, ali je dim KIK-ov, Titanov, Stolov ali pa iz individualnih kurišč. Moti me samo to, da nič ne vidim, hkrati sem vesel, da vsaj za trenutek uživam v svežem zraku, česar pa Kamničani doma ne morejo trditi - in žal mi jih je. Pričnem glasno razmišljati. Prav gotovo niso delavci pri strojih krivi za ta vsem nam znani pojav. Kriva sta vodstvo in strategija razvoja našega Kamnika v preteklosti. Prizadevamo si za korekten odnos do človeka in okolja. To pa lahko dosežemo le z nenehno kontrolo izvajanja okoljevarstvenih ukrepov, če že nimamo ekološke ozaveščenosti. Prodajanje zdravega življenja torej za dobro plačo prav gotovo ni rešitev! Temu pravimo ekološki imperializem. Zaradi varstva okolja ne bi smelo biti ukinjeno nobeno delovno mesto. Uvajati pa bi morali le naravi prijazno tehnologijo in očistiti sedaj dostikrat umazane proizvodne postopke. Cilj nas vseh je piti vodo, ki je nismo onesnažili zaradi svoje malomarnosti in nevednosti, ter dihati zrak, ki ni onesnažen zaradi dejavnosti, katere cilj je dobiček za vsako ceno. Naše okolje je potrebno očistiti, pa naj bosta to Kamnik ali Bistrica od izvira do izliva, ker so tudi pri izlivu še ljudje, ki imajo radi čisto vodo. Da je KIK na začetku mesta, je zgolj naključje ali slabo načrtovanje, ni pa res, da je mesto Kamnik nastalo ob njem. Prav gotovo ne drži, da bi kdo zapiral tovarne zaradi ekologije, ampak zaradi neuspešne gospodarnosti; ekonomsko uspešne tovarne praviloma nimajo problemov ekološke narave. Vsak, ki pravi, da so neki obrat zaprli zaradi ekologije, ni resen človek, vsaj v tem času ne. Dejstvo pa je, da se bo to lahko dogajalo po letu 2000. Torej, draga gospa ANA, vsi skupaj si prizadevajmo za čisto okolje že danes, tako nam jutri ne bo potrebno imeti črnih misli o družinski in socialni varnosti v onesnaženem Kamniku. Zelen pozdrav, VILJEM TURŠIČ Politika je ženskega spola Drži, in kar tu poiščimo odgovor, zakaj so vsi kamniški kandidati za republiški zbor in republiški svet - moški! A nič zato, kajti predstavljajo in ponujajo se nam v svoji najboljši izdaji. Toplo, ljubeče in zaupljivo nas gledajo s fotografij. Z njihovih nasmehov razbiram neizpovedane obljube; tudi tiste, ki niso našle prostora ob njihovih podobah. Od izvolitve naprej so vsi po vrsti pripravljeni živeti le še za narodov blagor. Zato se življenja ponovno veselim. Kajti ženske bomo le dočakale svoj raj na zemlji. Doma, v službi in družbi - kakor in kjer bo katera želela. Naši otroci bodo zaživeli brezskrbno otroštvo, ki ne bo več samo pravljica, in naši šolarji bodo kar pokali od motivacije za učenostjo. Kultura bo postala čisto slovensko svetovljanska, trimčkale pa bomo vse, kajti Evropa potrebuje vitalne Zemljanke. Na tržnici bomo kupovale solato z domačih vrtov, v trgovini pa le še tiste uvožene reči, ki pod slovenskim soncem ne zrastejo. Kmetice bodo odšle iz tovarn na polja in pridelovale hrano, ki jo bodo lahko same tudi prodale v lepi in sodobni kamniški tržnici. Zadovoljne bomo prav vse. Novih delovnih mest bo v nekaj letih najmanj sto tisoč; no, ja, bomo pa ženske še naprej podpirale, ne samo domače, ampak tudi tovarniške vogale. Karkoli že, odločitev med kandidati bo težka! Izbrati tulipan nad tulipani na rožnati gredici ne bo lahko. Vsi so namreč čedni, dehteči, vseh barv, predvsem pa vsi zelo pokonci držijo svoje glavice. Kako bomo izbrale, se bo kar kmalu videlo. Slaba čebulica se namreč v našem vrtu ne bo prijela. Za konec le še to. Meni prijaznosti moških ni bilo nikoli dovolj. Priskutila se mi je le tista, ki je ostala na papirju. Pa srečno, naši strankarski veljaki, in glejte, da boste s politiko, ki je ženskega spola ravnali, kot se spodobi. Gorje, če jo boste izrabili v njeni najstarejši izdaji. IVANA SKAMEN Lektoričine refleksije Dobro leto je minilo, kar sem, podpisana, spet lektorica pri Občanu — ne zaradi radosti in veselja ob tem početju, pač pa zavoljo dveh vzrokov: prvi je Matic, drugi izhaja iz želje, da bi bil časopis jezikovno primernejši, vsebinsko bogatejši in od-mevnejši. Ob bežnem pregledu njegove vsebine ugotovimo, da so težiščne teme predvsem poročila, informacije o življenju in dogodkih v občini. Tudi tč se po tehtnosti in jeziku razlikujejo. Kar pa je »višjih« oblik časnikarskega sporočanja, so. Če so kakovostne, le obogatitev vsebine; ob sporočevalni imajo namreč tudi izobrazbeno in vzgojno funkcijo. Pogosto se v časopisu pojavljajo tudi polemike. Na žalost pa »jare kače« prispevkov že presegajo meje objavljenosti in za nekatere(l) tudi berljivosti. Ob njih ima človek občutek, jaz ga imam sredi kamniške družbene srenje že dolgo, da v našem mestu ni pomembno, kako tehten in dober je predlog, pomemben je njegov predlagatelj! Če nam ni všeč, udarimo po njem, preglejmo mu obisti; nebodigatreba je najbrž kaj zagrešil, Če ne v tem, pa v prejšnjem življenju! Vrzimo mu v obraz moralno izprijenost, USTAVIMO GA, da ne bi spočel še hujšega »zločina«! Človeka ob takem pisanju ne boli srce, pač pa želodec! Dokazov za svojo trditev imam več. Vsi so dokumentirani v prispevkih v Občanu ali v pismih, ki jih prejemata urednik in časopisni svet. Ustavila pa se bom ob članku v 18. številki s parafraziranim naslovom: Kdo bo ustavil Milana Windschnurerja? Kar je bilo v glavnem doslej zapisano o Skladu in Komisiji, je v stilu socrealističnega slikanja s svetlobo in senco, z belino in črnino. Človek bi hotel k svetlobi, a kaj, ko je hladna; objektivne podobe si zato ne moremo ustvariti. Takole razmišljam: Mogoče je, da je g. Windschnurcr pri svojem delu storil tudi napake. Če gre morda za očitno in dokazljivo kršitev poslovnih načel, bi morala voditi pot njegovih »očitarjev« na sodišče. Človeka je namreč moč javno oblatiti, če je to v interesu in po moralnih načelih njegovih kritikov, šele po sodnijski obsodbi. Dotlej pa je njegovo dostojanstvo nedotakljivo! G. Windschnurerja poznam iz svojega otroštva in mladosti. Vem zafnjegovo delavnost, ljubezen do vsega, kar je bilo povezano z rodnim mestom; za altruizem. stotine neplačanih ur na odbojkarskem igrišču; pri gradnji kopališča in nogometnega igrišča, ko je bil organizator in vodja mladinske delovne brigade; pri oblikovanju plakatov in športnih propagandnih panojev, organizaciji smučarskih, plavalnih in drugih tekmovanj in še marsičesa, kar je mesto kulturno in športno dramilo ter mu večalo ugled pri drugih slovenskih mestih. Toliko o tem za tiste, ki ste pozneje prišli v naše mesto ali ste se v njem kasneje rodili. Zato bi mogla reči: Všeč mi je, da smo zaplavali v demokratične vode, da se »približujemo Evropi«, mislim pa. da je marsikaj pozitivnega in potrebnega lahko napravil človek tudi v prejšnjem času, če je le imel srce in voljo za delo, kajti mi smo bili mladi in delavoljni takrat! Kritizerstvo, demokracija v odprt h ustih, ko ni več nevarnosti, se mi zdita takšno sprenevedanje, kot je bilo »kuČarstvd« nekdanjih Martinovih kritikov v Lazah. In sedaj šc k misli, zapisani v uvodu: Na sestanku časopisnega sveta ste. g. Pavle Ocepek. izrekli »strokovno mnenje« o slabem lektoriranju glasila, nelepoti slovenskega jezika v njem! Marsikaj bi bilo moč povedati o tem, pa naj ostane le pri moji stiski: Želela bi vam kdaj pokazati lektorirane prispevke, vam predstaviti tudi dolge nočne ure. ki jih prebijeni ob njih; rada bi tudi, da bi se skozi množico popravkov pretolkla še strojepiska, preden gre gradivo v tiskarno; želela bi. da bi nekateri izmed sodelavcev vendarle kdaj vzeli v roke kakšen jezikovni priročnik. In končno: da bi imeli nekateri dopisniki vsaj kanček samo-kritičnosti, tako pa so »razvlečeni prispevki« neredko označeni s pripisom: krajšanje prepovedano! Kaj bi? Konec koncev: Že v srednjem veku alkimistom iz malovrednih snovi ni uspelo pridelati zlata! Zelo rada pa »sežem v roko« človeku, ki bi rad izpovedal svoja spoznanja, pa mu beseda ne teče, kot bi bilo želeno. Pripis: Vse življenje se že učim, skoro štirideset let pa se intenzivno in strokovno ukvarjam z maternim jezikom - v svojo radost in spomin predragoceni materi - če sem neskromna - mislim, da o njem vsaj nekaj vem! TINA ROMŠAK Razstava o prenovi in oživitvi starega mestnega jedra V razstavišču Veronika je bilo 11. novembra odprtje razstave o delu za prenovo in oživitev starega mestnega jedra. Razstavo so organizirali Zavod za urbanistično načrtovanje Kamnik, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane in Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Pobuda za tako razstavo je nastala med razpravami o strokovnih podlagah za prenovo starega mestnega jedra. V razne načrte prenove Kamnika je bilo vloženo namreč že veliko truda in denarja, rodilo se je že ogiomno idej, ob tem pa je v Odloku o sprejetju ureditvenega načrta K I Kamnik Center (U. 1. RS, 36/92)« tudi zahteva, da morajo biti vse usklajene rešitve, osnutki, ideje ter predlogi kot tudi neusklajene rešitve, variantni predlogi, osnutki in ideje napisani v posebni prilogi, da bi vedeli, do česa vsega se je že pri tem delu prišlo. Zal pa so za razstavo uporabili samo Predstavitev kandidatov dr. Branka Božiča in Aleša Ocepka Na dobro obiskani predvolilni konvenciji strank Združene liste v dvorani Veronika sta se predstavila kandidat za poslanca državnega zbora dr. Branko Božič in neodvisni kandidat za člana državnega sveta dipl. ing. Aleš Ocepek. V kulturnem programu sta sodelovala flavtistka Andreja Humar in ženski pevski zbor Solidarnosti pod vodstvom Olge Štele. F. S. Ženski pevski zbor Tomo Zupan iz Kranja V začetku novembra smo imeli na obisku ženski pevski zbor iz Kranja. To je edini zbor slepih oziroma slabovidnih pevk, ki nastopajo v sklopu športnega, kulturnega društva Tomo Zupan v Kranju. Predstavilo se je dvanajst pevk pod vodstvom prof. Petra Skerjanca, ravnatelja Glasbene šole v Kranju, ki jih vodi že približno tri leta. Bile so svečano oblečene, v dolgih črnih krilih in zelenih svilenih bluzah, in so sproščeno prišle pred nas. S svojimi čudovitimi glasovi so nas prevzele. Napovedovalka Francka Janko, ki je gibalo zbora, je zaželela, da bi nam prinesli z nastopom čimveč veselja in topline, posebno v teh temnih jesenskih dneh. Začele so po vrsti s pesmimi iz narave in narodnimi, več-glasno ali tudi enoglasno. Vmes so vpletale verze iz poezije in kratkočasne smešnice, živahne in manj živahne, pesmi, vesele in žalostne, da je bilo več pestrosti. Tudi skupaj smo ob koncu zapeli: Pozimi pa rožice ne cveto... To je zelo dober zbor in glasovi so enkratni. Iz pogovora smo izvedeli, da se zberejo na vaji enkrat tedensko, zdaj ji vodi prof. Peter Škerjanc, prej pa jih je 20 let vodil Slavko Mihelčič. Pevke so še mlade, nastopajo na priložnostnih prireditvah. Tudi na festivalu slepih pevcev v Tuzli so nastopile. So zelo zavzete, glasba jim veliko pomeni, same skrbe za pestrost repertoarja. So včlanjene v Zvezo slepih, Kranj, Staneta Žagarja 27, in upamo, da jih bomo še kdaj slišali, ko nas bodo ponovno obiskale. MARIJA LAVRIČ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... TOREK, 8. decembra, ob 17. uri Matična knjižnica, Kamnik IGRAJMO SE, SPOZNAVAJMO SVET... Tokrat se bomo poigrali s ŠKRATI; skupaj z mentoricama Ivanko in Ksenijo vabimo vse radovedne in igrive otroke, da pridejo v našo družbo. PETEK, 11. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave CVETO PREVODNIK: RISBE Razstava bo odprta do 21. decembra 1992 vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure, ob nedeljah le dopoldne. SOBOTA, 12. decembra, ob 19. uri Dvorana Veronika, Kamnik SKUPNI KONCERT TUNJIŠKEGA OKTETA IN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA TITAN Kamnik Zborovodkinja: Ana Štele . VABJENI! KAMNIŠKI ROJAK KIPAR J. SAVINŠEK NA SMETIŠČU ZGODOVINE? Članku Druga usmrtitev heroja Lacka (Delo, 29. okt. 1992) izpod peresa Mihe Remca o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (Kamnik 1992 - Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. Savinšek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni uprl takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejši prostor, morda tudi v okrilje muzeja, ne pa na »staro opustošeno ptujsko pokopališče, na katerem se že leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, naš kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu svojega članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden samostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SE PREDSTAVLJA Za Slovensko ljudsko stranko, ki je nastala iz Slovenske kmečke zveze, velja pravilo, da tisto, kar obljubi, tudi stori. Kljub poplavi predvolilnih obljub, ki jih še skoraj nihče ne jemlje resno, si vendarle dovolimo našim občanom obljubiti naslednje: Z vsemi močmi si bomo prizadevali uresničiti cilje našega programa. In kaj vsebuje ta program? Nič nemogočega: problemi naše države, ki se zdijo nerešljivi, sploh niso problemi, če se jih lotimo na pravi način. Da imamo do potankosti izdelano strategijo razvoja kmetijstva, je verjetno že vsem znano, da pa ima naša stranka tudi odgovore na današnje težave delavcev, pa ve le malokdo. Odpiranje novih delovnih mest z že določenimi investicijami in znanimi investitorji bi zlahka zavrtelo nov proizvodni krog. Program obravnava vprašanja obrtnikov, upokojencev, žensk, mladine, zdravstva, okolja. Imamo željo spopasti se s problemi, ki nas tarejo, imamo znanje, kako težave odstraniti! Skupaj z vami nam bo to uspelo. SLOVENIJA naj bo jutri srečnejša! gradiva, kijih je izdelala FAGG, tako da je bil prikaz nepopoln, vendar kljub temu še vedno izredno zanimiv. Verjetno je prvič v novejši zgodovini, da se je taka razstava pojavila kot kulturna prireditev, da se je torej arhitektura približala ljudem tudi skozi enega od svojih elementov - kulturno poslanstvo. Da je bil pristop pravilen, je govorila tudi polna dvorana, za razliko od tistih nekaj obiskovalcev javnih razprav na običajnih javnih razgrnitvah zazidalnih načrtov in podobnih reči. Strokovno pojasnilo k razstavi je podal Bojan Mlakar, direktor Zavoda, vse obiskovalce je pozdravil tudi novi predsednik IS Miha Novak in nakazal občinsko politiko na tem področju, strokovno pa je prikazano obrazložil Peter Gabrijelčič, profesor na FAGG. V prikazu je bil zajet predlog obnove dela Kamnika, ki zajema Center (Kamnik mesto), Graben in Šutno. Drugi deli v tem prikazu niso bili obdelani, kar je po svoje velika škoda, saj prihaja do tega, da lahko postanejo nekatere predložene rešitve čisto utopične (dobro zamišljeni poslov-no-trgovsko-kulturni center na območju tovarne UTOK je mogoče že prehitel poslovnotrgov-ski center v izgradnji na levem bregu Kamniške Bistrice nasproti Gradbinca in Titana). Narejeno je bilo več študij in bolj ali manj natančnih prikazov obstoječega stanja, od zelenih površin do stavbnih mas, izkoriščenosti prostorov itd. Narejeno je bilo tudi nekaj različnih projektov izrabe prostora: od možne mestne hiše na Titovem trgu do podzemeljskih garaž pod Trgom prijateljstva, raznih novogradenj na avtobusni postaji in podobnega, skratka, veliko idej in načrtov, od katerih je nekaj povsem sprejemljivih, torej usklajenih in nespornih, večina pa je takih, ki so še povsem neusklajeni, torej sporni. Vse pa naj bi imelo za vodilo revitalizacijo starega mestnega jedra. Čeprav osnovni namen uvodnega besednega dela ni meril na zbiranje pripomb, saj so sprejete že Skupne strokovne podlage za revitalizacijo starega mestnega jedra Kamnika kakor tudi Odlok o sprejetju ureditvenega načrta K I Kamnik Center, ampak je bolj prikazoval delo, ki je bilo narejeno pred pripravo, se je vseeno razvila živahna debata. Zaključek je bil, naj ljudje napišejo čimveč svojih pripomb. Pri tem je pomembno to, kar je poudaril Bojan Mlakar, da je vse, kar je bilo sprejeto doslej, le krovni dokument, načelne usmeritve, da bodo pa pri konkretnih stvareh upoštevali želje in v največji možni meri potrebe posameznih lastnikov. To pomeni, da naj ne bi bilo več vsiljevanja in posiljevanja ljudi z rešitvami, ki jih ne marajo, ki jih ne morejo narediti in bi jim jih predpisovala »stroka«, ampak bi do teh rešitev prišli skupno, z večjim medsebojnim razumevanjem in strokovno pomočjo, ne pa »stokovnim« nagajanjem stroke. To pomeni, da je na naši občini res zavel nov veter, ki bo imel več razumevanja za potrebe tu živečih ljudi. Da je temu tako, dokazuje tudi maja letos sprejet Odlok o sprejetju ureditvenega načrta K I Kamnik Center, ki v svojem 8. členu med drugim zahteva tudi, da mora projektant že v fazi začetka izdelave projekta dobiti soglasje prizadetih. Brez soglasja prizadetih (lastnikov zemljišča, ki to niso postali na osnovi razlastitve) pa ne sme nihče začeti z nikakršnimi posegi na spornem zemljišču. Poleg tega piše tudi, da so osnova za nadaljnje delo vse že usklajene usmeritve, konkretne rešitve itd. Realizirati jih je mogoče le s soglasjem lastnika zemljišča, na katerem je predlagan načrtovani poseg. O, da bi tak veter zavel tudi tam, kjer tudi imajo izredno veliko zaslug zato, da se Kamnik kar ne more in ne more revitalizirati, pa čeprav bi jim to morala biti ena od osnovnih skrbi! BOJAN POLLAK TRGOVINA IN DISKONT Križ 3/d pri Komendi Tel. 841-297 MIKLAVŽ, BOŽIČEK in DEDEK MRAZ kupujejo pri nas! Sprejemamo tudi naročila za darilne pakete! Od 1. do 31. decembra dobi vsak kupec ob nakupu nad 1.600 SIT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 6. januarja ob 17. uri. Prva nagrada barvni televizor, pet drugih nagrad - naši boni po 1.500 SIT, in tri tretje nagrade - naši boni po 1.000 SIT. UGODNE CENE: - olje Helios (rasti, in sončnično) 1/1 113,80 - mesni zajtrk, 340 gr (uvoz) 174,10 - riba tuna 200 g (uvoz) 109,80 - pivo 0,5 I (uvoz) 49,70 - albanski konjak 0,5 I 725,00 - buteljčna vina od 129,00 - toaletni papir lotos (10 rol) 220,00 Poleg tega nudimo iz uvoza po zelo ugodnih cenah: - slaščice (keksi, bomboniere, žvečilni) - sokove - pralne praške - nogavice Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! Koncerti Lire skazi desetletja Ko letos praznuje Lira 110. obletnico delovanja, bom izrabit priložnost, in obnovil spomine na njene koncerte. Najprej bi zapisal, kar mi je povedal moj oče Josip Nikolaj Sadnikar, ko sem bil star komaj 10 let. Rekel je: »Vsakokrat, še v bivši Avstro-Ogrski, ko je Lira imela koncerte, so prihajali v Kamnik slovenski skladatelji, ker so že takrat spoznali, da je Lira kakovostno na visokem zborovskem nivoju. Radi so prihajali Anton Schwab, Emil Adamič, Zorko Prelovec, Anton Lajevic, Luka Kramolc, Marko Bajuk, Fran Venturini in drugi. V Kamnik je pribežal Lovro Hrovat, učitelj iz Bistrice v Rožu, okrog 1920 in se vključil v Liro. To je koroški skladatelj, ki je uglasbil znano koroško pesem Čej so tiste stezice.« Moj oče mi je velikokrat, kadar so bili Lirini koncerti, povedal, kako je bil skladatelj Viktor Parma navdušen nad Liro. Parma je služboval na Glavarstvu v Kamniku konec 19. stol. Leta 1900 je bil prav zaradi slovenske orientiranosti kazensko premeščen v Črnomelj. Ko je odhajal, so mu Liraši podelili častno članstvo Lire. Vem, da je veliko skladateljev prav Liri posvetilo svoje skladbe. Spominjam se koncertov okrog leta 1932, ko je Lira praznovala 50-letnico obstoja. Eden takih koncertov je bil v sokolski dvorani na dvorišču Čitalnice pod Malim gradom. Bil je prisoten tudi Zorko Prelovec. Ko so Liraši zapeli pesem Tam, kjer teče bistra Žila in ko je Lira začela peti Slovenski smo fantje pri Dravci doma, je prišlo do spontanega aplavza in ploskanja ni hotelo biti konec. Takrat smo Slovenci še sveže žalovali za izgubljeno Koroško! Rad bi omenil tri Lirine pevce: učitelja Cirila Rakovca, tenorista, Jožeta Grčarja, baritonista, in Lesevitskega, basista. Učitelj Rakovec je pel pri Liri od 1924. leta pa vse do bolezni. Umrl je 1941, prve dni po okupaciji Kamnika. Lira mu je zadnjikrat pela na Žalah, naslednji dan so jo Nemci prepovedali in zaplenili ves njen inventar. Jože Grčar je bil star Kamničan, grafičar. Imel je mehak bariton in rad je pel solo v Prelovčevi pesmi Poljana toži, polje plaka... Bil je dolgoleten Lirin pevec in zadnji knjižničar Čitalnice v Kamniku. Lese-vitski je bil drugi basist z izrednim basom, ki je obvladal od spodnjega »C« pa vse do »Es«, kar je najnižji človekov glas. Nje- gov bas je bil tako močan, pel je tako nizke lege, da se je včasih na koncertu dobesedno potresalo. Njegov bas je bil podoben glasu svetovno znanega basista Fjodor-ja I. Šaljapina! Bil je ruski emigrant, služboval pa je v smodniš-nici; od leta 1940 že počiva na kamniških Žalah. Omeniti pa moram tragično leto 1941. V Kamnik je pridrvel okupator, za njim gestapovci. Okupator je hotel 1941 in 42' dobesedno iztrebiti slovensko kulturo in ljudstvo. Narodna čitalnica in Lira sta bili prvi na udaru. Ob tem pa moram omeniti zavedno in hrabro članico Lire in Čitalnice Zoro Logar, rejenko občinskega tajnika Joška Steleta in njegovega brata Franceta, prvega zborovodje Lire leta 1882. Zora je prvi dan po okupaciji, ko Nemci še niso zasedli Čitalnice, odnesla iz te stavbe zastavo Lire in zastavo Čitalnice, ni pa mogla vzeti sokolskega prapora, ker ni našla prevleke. Odnesla je zastavi na svoj dom na Šutni in zvečer prišla k mojemu očetu, mu povedala, da ima zastavi že doma in ga prosila, naj ju skrije ali v svoj muzej ali drugje v hiši. Oče, kije bil odločen nasprotnik Hitlerja, je Zori takoj ukazal, naj zastavi prinese. Rekel ji je: »Zora, dokler ne bo izgnan in premagan okupator, bosta zastavi pri meni; ne bo ju dobil ne našel!« Tako je bilo. Po osvoboditvi je zastavi vrnil. Tako sta Zora Logar in moj oče zaslužna, da sta bili zastavi rešeni, ker biju sicer Nemci nedvomno uničili. Naj povem, da je moj oče postal član Lire že leta 1892, to je ravno pred 100 leti. Njegovo sprejemnico sem hranil do 100-letnice Lire, potem pa sem jo podaril Lirašem; sedaj jo imajo v arhivu. Uspehi Lirinih koncertov so plod zborovodij, posebno pa Cirila Vremšaka, kije bil zborovodja 42 let, in njegovega sina prof. Sama Vremšaka, ki vodi Liro že 30 let. Ne smem pa pozabiti univ. prof. dr. Alberta Cebu-Ija, ki je organiziral vse Lirine turneje po Evropi, ko je bil še aktiven član Lire. Predsednik Lire je bil 26 let, nato pa so ga pevci imenovali za častnega predsednika. Hvala Lirašem za vse koncerte in vse pesmi, kar ste nam jih zapeli v teh dolgih dolgih letih! Želimo Liri, naj nadaljuje pot in s pesmijo ponese slavo Kamnika in slovenskega naroda tudi v prihodnost! Dr. NIKO SADNIKAR Anketa ZDAJ PA ZARES - VOLITVE! Smo tik pred volitvami. Stranke nabirajo svoje glasove. Včasih tudi na kaj čuden način. Programi strank nam ponujajo »bistveno boljši jutri«. Marsikaj ponujenega je po zdravi pameti neuresničlji-vo. Pa vendarle... Kamniški občan se je v akcijo vključil že v samem začetku. Stranke so dobile enake možnosti predstavljati svoje programe in kandidate, ki naj bi nas zastopali v novem državnem zboru in državnem svetu. Precej zanimanja velja tudi izvolitvi novega »šefa države« - predsednika republike. Tokrat smo tik pred volitvami želeli zvedeti za mnenja kamniških občanov v teh dneh; Tončka Zupin, Okroglo »Od vseh osem kandidatov za predsednika republike menim, da ima največ možnosti Milan Kučan; med strankami, vseh niti ne poznam, pa menim, da bodo dobili največ glasov Drnovškovi liberalni demokrati. Sama se še nisem odločila, komu bom zaupala svoj glas. Priznam, da tudi vseh kamniških kandidatov, ki nas bodo zastopali v republiki, ne poznam dovolj dobro. Dnevi do volitev mi bodo omogočili lažjo odločitev, koga bom volila. Volilna aktivnost mi ni povsem všeč. Med posameznimi strankami je preveč kreganja in umazanije. Pričakovala sem vendarle višjo kulturno raven komuniciranja in več poštenosti.« Stane Rak, Duplica, »Kučan in Bizjak imata dokaj enake možnosti. Bizjak zato, ker publike ne bo preveč težka. Sem se že odločila in bom glasovala za Milana Kučana. Prepričana sem, da bo prejel največ glasov. Med strankami pa sem se odločila dati svoj glas Bavčarjevi Demokratski stranki. Všeč mije njihov program, med drugim tudi zato, ker enakovredno z drugimi postavlja tudi upokojenska vprašanja, pa tudi zato, ker so v svojem delovanju zmerni in ne gredo v skrajnosti. Nekaj Kamniških kandidatov poznam, ne vseh. Nekateri so zelo v redu, drugim pa ne zaupam preveč. Dosedanja volilna agitacija ni najbolj čista. Preveč je pranja umazanega perila, preveč zapravljanja in medsebojnih prepi- ga predlagajo krščanski demokrati, ki predstavljajo največjo stranko. Osebno bom glasoval za Darjo Lavtižar-Bebler. V Sloveniji je zelo veliko strank; človek se kar ne znajde. Nekatere se skoraj ne razlikujejo med seboj, vsaj po imenu. Bavčarjeva stranka bo verjetno dobila največ glasov, kakor poznam razmere. Svojo odločitev za volitve bom sprejel zadnji trenutek. Domačih kamniških kandidatov ne poznam dovolj. Nekaj o njih zvem iz časopisov, tudi Občana, nekaj iz oddaj Impulza, manj pa osebno. Delni vzrok je tudi v tem, da se s politiko nimam časa ukvarjati. Predvolilna propaganda je kar primerna in se mi ne zdi preveč umazana. Nekatera vprašanja obravnavajo preveč v rokavicah.« Štefka Petrič, Vrhpolje »Odločitev za predsednika re- rov. Za pomembne odločitve stranke zato nimajo časa, razmere pa se vedno boj slabšajo.« Viktor Kolar. Palovče »Med ljudmi je prepričanje, da bo največ glasov dobil Milan Kučan. Ljudje mislijo, da se je v prejšnjem sistemu bolje živelo, zato mnogi upajo na povratek. Menim, da je tu navzoča nostalgija. Sam se s takimi pogledi ne strinjam, in bom verjetno volil predstavnika krščanskih demokratov Iva Bizjaka. V njem vidim pozitivnejšo usmeritev, po- membno za naše nadaljnje življenje. Za strankarskega kandidata za državni zbor in državni svet se nisem še odločil. Ocenjujem, da bo največ glasov dobila Bavčarjeva Demokratska stranka. Ta stranka je neideološko opredeljena in povezuje sredinsko misleče in zato se ljudje odločajo zanje.« Volilna propaganda je dokaj pestra in različna. Menim pa, da bi morali vsi delovati povezovalno in se enotno posvetiti reševanju gospodarskih problemov. Uničevanje plakatov, risanje neprimernih grafitov pa ni znak demokracije, prej...« Zlata Delibašič, Šmartno »Meni osebni ni všeč nobeden od predsedniških kandidatov. Kakor ocenjujejo, pa bo največ glasov dobil Milan Kučan. Kamniških kandidatov, nekatere sicer poznam, nisem še slišala na predstavitvah v Šmartnu, razen predstavnika Slovenske ljudske stranke-SLS. Predvolilna kampanja je preveč hrupna, nivo rahlo plitek in marsikdaj nekulturen. Krščanskodemokratska stranka ima velike možnosti, da prejme največ glasov, pa tudi Drnovškovi liberalni demokrati imajo zanimiv program. Sem še neodločena.« Portret skladatelja Viktorja Parme iz leta 1901 (Maksim Gaspari) Miro Trbojevič, Kamnik »Prepričan sem, da bo največ glasov dobil Milan Kučan in tudi sam mu bom dal svoj glas. Po vsej verjetnosti bomo deležni drugega kroga predsedniških volitev. Demokratska stranka bo dobila precej glasov. Imajo dober program. Dober, enakovreden program imajo v stranki SPD, združena lista, in bom glasoval za to stranko. Na kandidatnih listah je preveč kandidatov, zato jih ne poznam dovolj, tudi kamniških ne. Volilna propaganda je normalna, ne odobravam pa uničevanja plakatov in grafično spreminjanje na njih.« Marjan Bele, Kamnik »Dajem absolutno prednost Milanu Kučanu in tudi glasoval bom zanj. Drugi kandidati mi niso všeč, pa tudi pokazati nimajo kaj posebnega. Med strankami pa, menim, bo SDP - združena lista dobila največ glasov. Komu od strank bom dal svoj glas, se nisem še odločil. Volitev se bom udeležil. Take volilne kampanje, kot je, ne cenim. Uničevanje ali odstranjevanje plakatov pa kaže na vse prej kot na kulturno obnašanje. Volivci so v glavnem že odločeni, in tak »vandalizem« ne bo spreminjal njihovih opredelitev...« (OCENA Pri vsakem anketirancu jc odločitev za predsedniškega kandidata že bolj ali manj jasna. Zanimivo je, da nekateri mislijo, daje izbira kandidatov preširoka. Skoraj vsi vprašani so že odločeni, koga bodo volili. Pri volitvah poslancev pa je položaj precej drugačen. Nekaj anketirancev je dalo točne odgovore, nekaj pa jih je še neopredeljenih ali pa ne želijo dati odgovora, ker je to njihova osebna zadeva. Iz odgovorov je mogoče še ugotoviti, da bodo na volitve vsi šli. Zanimivo je tudi mnenje anketirancev o strankah, ki naj bi dobile največje število glasov, da so jim všeč tudi programi nekaterih drugih strank. Kakorkoli že, volivci se bodo odločali že čez nekaj dni. in ta-kraf ne bo nobenga ugibanja več. STANE SIMŠIČ Petdnevni izlet Ko sva prišla do njih. sva se najprej predstavila. Povedali so nama, da je ponoči tu zelo mraz. in naj si oblečeva vse. kar imava s sabo in naj se pred spanjem dobro najeva. V soboto zjutraj sem se jaz prvi zbudil. Potem sva kar takoj šla; počakala sva le toliko, da so oni vstali in sva se poslovila. Včeraj sva šla na Dolge njive pod Kalškim grebenom, danes pa sva se odločila, da greva po njem. Pot je zelo lepa. Na vrhu Kalške gore sva se odločila, da se spustiva na Kokr-ško sedlo kar naravnost, čeprav je na Cojzovi koči pisalo, da jc pot neprehodna. »Kaj potem! Časa imava dovolj; če bo kje res nemogoče preplezati, bova pa obrnila.« Pot jc bila ravno toliko prehodna kot na Mrzlo goro: prehodna ni. da se pa priti nanjo, če znaš plezati. Pel minut pred koncem plezanja naju je spet ujel dež. K sreči sva bila že iz nevarnosti. Ko pa sva bila le še pet minut oddaljena od koče. se je kar dobro ulilo, tako da sva prišla v kočo čisto mokra. Oskrbnica naju jc kar debelo pogledala. Najprej sva rekla, da sva prišla nazaj na čaj. ki je tu res zelo dober, šele čez čas sva povedala storijo o bundi. V koči sva počakala, da seje dež izlil, potem pa sva se spustila proti Kamniški Bistrici. Zadnja dva dni sem si že kar želel domov, tako da se mi ni nič tožilo po gorah, ko sva se spuščala. Nasprotno: prav vesel sem bil. da greva končno že enkrat domov URBAN BITENC (Konec) Kandidati za predsednika republike Republiška volilna komisija na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o volitvah predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92) objavlja seznam kandidatov za volitve predsednika Republike, ki bodo v nedeljo, 6. decembra 1992. Kandidati so: 1. dr. Stanislav BUSER, roj: 20. 2. 1932, stanujoč: Ljubljana, Sp. Rudnik IV/14; poklic: dip. ing. geologije; delo, ki ga opravlja: poslanec v Skupščini Republike Slovenije. 2. Darja LAVTIŽAR BEBLER, rojena: 10. 10. 1950, stanujoča: Ljubljana, Župančičeva 2; poklic: dipl. pravnica; delo, ki ga opravlja: poslanka Socialistične stranke Slovenije v Družbeno političnem zboru Skupščine Republike Slovenije. 3. France TOMŠIČ, rojen: 2. 8. 1936, stanujoč: Kamnik, Perovo 16/b; poklic: dipl. ing. strojništva; delo, ki ga opravlja: poslanec v Skupščini Republike Slovenije in predsednik sindikata Neodvisnost - KNSS. 4. Jelko KACIN, rojen: 26. 11. 1955, sta- nujoč: Kranj, Zg. Besnica, Sp. Besnica 66 a; poklic: dipl. obramboslovec, delo, ki ga opravlja: minister za informiranje. 5. dr. Alenka ŽAGAR SLANA, rojena: 23. 4. 1949, stanujoča: Ljubljana, Komenske-ga 8, poklic: zdravnica; delo, ki ga opravlja: predsednica Skupščine občine Ljubljana - Center. 6. Ivan BIZJAK, rojen: 6. 1. 1956, stanujoč: Kranj, Preddvor, Zg. Bela 42 a; poklic: dipl. ing. matematike; delo, ki ga opravlja: predsednik Zbora občin Skupščine Republike Slovenije. 7. Milan KUČAN, rojen: 14. 1. 1941, stalno prebivališče: Ljubljana, V Murglah 23; poklic: dipl. pravnik; delo, ki ga opravlja: predsednik Predsedstva Republike Slovenije. 8. dr. Ljubo SIRC, rojen: 19. 4. 1920, stanujoč: Kranj, Vodppivčeva 11; poklic: dr. ekonomskih znanosti; delo, ki ga opravlja: direktor Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev, London. RAZGLAS SEZNAM-o KANDIDATOV ZA POSLANCE DRŽAVNEGA ZBORA NA VOLITVAH 06. decembra 1993 Na podlogi. 2. odstavka 60. Mena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS^itovilko 44/92jJe Volilna komisija 1. volilne enote s sedežem v Kranju sestavila naslednji seznam kandidatov v volilnem okraju 10 za volitve poslancev v Oržavni zbor. Volilna enoto: 1 Volilni okraj: 10 Sedež: KAMNIK Kvaliteta krvavške pitne vode je sporna Občinski odbor Liberalno demokratske stranke Kamnik je v prostorih Kulturnega doma v Komendi 29. oktobra pripravil javno tribuno ALI JE KRVAVŠKI BISER ŠE PITNA VODA? Na javni tribuni so ob zaskrbljenih krajanih sodelovali minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, direktor KSP Domžale Jože Duhovnik, direktor Komunalnega podjetja Kamnik Andrej Skodlar in kandidat za poslanca v državni zbor Maks Lavrinc. Javna tribuna je javno razkrila, da Komendčani, Moščani, Suha-dolci ne pijemo več kvalitetne pitne vode, saj so se na Krvavcu v zadnjih desetletjih razmere za zaščito vodnega vira bistveno poslabšale. Zgradili so žičnice, cesto, hotele in kanalizacijo s čistilno napravo, ki ni bila nikoli tehnično prevzeta in ni obratovala niti dneva. Iztok iz čistilne naprave, ki ponikuje v apnence, je skoraj za gotovo vir onesnaženja, zato je črevesno epidemijo povsem mogoče povezati z onesnaženostjo Krvavca. Upravljalec vodovoda, KSP Domžale, predlaga izvedbo še ene vrtine za zagotovitev zadostne količine vode, saj je le ta v letošnjem septembru padla od 901/ s na 45 l/s. Sodelujoči na javni tribuni so menili, da se s tem problem kvalitetne pitne vode ne bo uredil. Smatrali so, da bi kljub občinskim mejam čimprej poizkušali uresničiti ponudbo Komunalnega podjetja Kamnik, da se naše območje, pa morda še Vodice in Mengeš priključijo na kamniški vodovod, ki se ponaša z ne-klorirano (že 15 let), kvalitetno pitno vodo. In če bi tako povezali ves vodovodni sistem, bi bila kr-vavška voda lahko le rezervni vir. Ob tem pa bo potrebno postopno zamenjati dotrajane salonitne cevi, ki tudi vplivajo na količino in kakovost pitne vode. Kot je povedal g. Miha Jazbinšek, morajo problem razrešiti za to pristojne občinske službe, v povezavi s komunalnimi podjetji. Zato z javne tribune apeliramo na kamniški IS in Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja, da prisluhnejo zahtevam krajanov in da se organizirajo tako, da bo problem čimprej urejen. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj pa opozarjamo, naj nas, krajane tega območja, tekoče seznanja s kakovostjo pitne vode in naj s tem vsaj delno zavaruje naše zdravje. Liberalni demokrati bomo storili vse, da bi onemogočili monopolno razmišljanje KSP Domžale o nadaljnjem zagotavljanju slabe pitne vode ter da bi se visoki plotovi med obema občinama vsaj malce znižali v prid kvalitet-'ne pitne vode, da ne bomo v bližnji prihodnosti naleteli na »naravne in nepričakovane« nesreče. Krajanov seveda ne zanima, kdo nam pitno vodo zaračunava, ali Komunalno podjetje Kamnik ali KSP Domžale. To dobrino si želimo v takšni naravi, kot jo že po imenu zasluži. STANE ZARNIK 1. STRANKA NI ODVISNIH ', OMEJC ALOJZ ICMJ. 22. S eb/mo Kuni Kuni, Planinu It), pravnih - voo> sololn.it ilulb* 2. GIBANJ! U OBfo DEMOKRACIJO - GOD OMERĐIĆ FUAD roj. 10.2. m/,obftiir> Imenica Jmentct. Tlimo 1 S, stiojni Ithin. . diluvodjrj 3. DEMOS ■ KRAMBERGERJEVA idruhno lista - Domovinska narodno stranka -D0NS, Republikanska stranko tonnije - RipK, Stranka DEMOS - DEMOS ŽIBERT BOLESLAV loj i. 11.1950. obfing i^JHJM B*f igiud IjuUjona, Cbvorjtfa 47, kamauidlni rthmk - nlirinr m *0P 4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS JESENIK DUŠAN loj M 11.1935, oUino Xomi.ii Kamni k, H o vi lig to. [trojni lahni k. uči n m si ti t k lalualaija 5. ZDRUŽENJE -SVOBODA, MIR IN EKOLOJKI RAZVOJ" SLOVENIJE - ZDRUŽENJE -SMER-SLOVENIJE NOVAK JANEZ roj H 4 1951, oMm Kamnik Kamnik, Krnica pol 17, dipl pravnik odmiinl 6. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA ANDREJAŠIČ JANEZ 10)14 3 19«, obfina Kamnik Kamnik. Klanjuja tn||«ia 4, potacJog dir GZS ■ Obmoina iboinua Ipjbliana 10. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE HABJANIČ SLAVICA ■oj 7.6.1950, abfiiM Pniuto Pnnuo, Patnica 11, nulakciiiio >!ulu| pakLmi»]'.! Pioja 11. SKUPNA USTA: KRŠČANSKI SOCIALISTI, POLITIČNO DELAVSKO DRUŠTVO -NAPREJ", "SVOBODNA STRANKA" ŽNIDARŠIČ ESTER roj. 10 4.1959, obfino Piian PullOfOf, UlD.likl. lil. truonlt luhml Itgovka 12. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SI OVE NI JI - LDSS AVBEU JANEZ ioi 70 1.1947, abtTina Kamnik bil, KnHI, pilot ■ kaptlon inihuktor, ptomttm pilot 13. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA SITAR FRANC loj 70 17 1947, abona Kamnik Kamnik, Kaliti 10, Mod|ar samoslo|ni obrtnik 14. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD OCEPEK PAVEL roj. 7.1.1938, aMna Kamnik Komanda. Bia podpiidiKlmk 50 Kamnik 19. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS ERŽEN BRANE ro, 21.4 1954, obima T'lif Tilit, Loka 104, (lekii-fui papnniiai 20. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE SSS BLAGŠIČ JANKO rog. 5 5 1943, obfino Kamnik Kammb, Matij* Nafta 16, piol io(Jclogi|a in pravnik vodjo pol it neg a «nlro 21. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA • LOS LAVRINC MAKSIMIUAN toj 8 12 1946. obilno Kamnik Komnik, Pol na Poljan* 4/a. dipl ptavnik ditaktoi ldt|a Kamnik Št. : VKVE-33/92 Datum: 17. 11. 1992 GLASUJE SE ZA ENEGA (1) KANDIDATA. Volitve bodo 6. decembra 1992. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 1 0 S SEDEŽEM V KAMNIKU predsednica: STANISLAVA AVBEU Lojze Peterle v Komendi NOVA OBZORJA SLOVENIJE Pod sloganom Nova obzorja Slovenije se je v Celju v soboto, 14. novembra, odvijal drugi kongres mladih krščanskih demokratov, na katerem je bil izvoljen za predsednika MKD g. Primož Bule. Poskrbeli so tudi za popestritev programa z mladinskim komornim pevskim zborom Emanuel. Drugega kongresa MKD so se udeležili predstavniki strank in organizacij iz Slovenije in tujine. Omeniti je potrebno tudi goste iz zamejstva: iz avstrijske Koroške so prišli predstavniki Mlade Koroške, iz Trsta pa mladinske sekcije slovenske skupnosti; opozorili so na pereče probleme slovenske manjšine. MKD jih podpiramo pri sprejemanju zakona o celoviti zaščiti Slovencev v Italiji, smo za priznanje vseh pravic Slovencev v Avstriji v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe in za pospešeno uveljavljanje pravic slovenske skupnosti v Porabju na Madžarskem. Hvaležni smo jim za zvestobo slovenstvu in ne nenadomestljiv prispevek k demokratizaciji ter mednarodnemu priznanju Slovenije. MKD verjamemo v vrednost sodelovanja Slovenije z vsemi sosednjimi državami. Soustvarjati želimo prijateljske in delovne sosedske odnose. Prepričani smo, da sedanje slovenske oblasti še posebej slabo, premalo intenzivno, brez koncepta ter psihološko neustrezno gradijo odnose Slovenije s sosednjo Hrvaško. Velik aplavz sta si zaslužila tudi predsednik slovenskih krščanskih demokratov g. Lojze Peterle in kandidat SKD za predsednika republike Slovenije g. Ivan Bizjak. Oba sta poudarila, daje vključevanje mladih strokovnjakov, neobremenjenih s preteklostjo, najboljše zdravilo proti paralizi družbe, prevladi strank dosedanjih priviligiranih in prilagodljivcev. V. V. Predsednik Slovenske krš-riinskodemnkriit.sk«- stranke prof. Lojze Peterle se je med obiski po slovenskih občinah 27. oktobra popoldne ustavil tudi v Komendi. Pripeljal se je z več kot enourno zamudo iz Cerkelj na Gorenjskem, spremljala pa sta ga predsednik kamniškega občinskega odbora SKD dipl. inž. Marko Magister in član tega odbora ter predsednik zbora krajevnih skupnosti kamniške občine inž. Pavel Ocepek. V Komendi so ga pred Glavarjevo knjižnico pričakali domači člani krščanskodemokratske stranke, narodne noše pa tudi župnik in dekan Nikolaj Pavlic. V imenu navzočih ga je pozdravil Marko Magister in mu zaželel srečo na volitvah. Predsednik Peterle se je zahvalil za dobre želje, nato pa spregovoril o volilnem programu SKD. Prof. Peterle si je potem pod vodstvom prof. Ande Peterlin z zanimanjem ogledal prostore Glavarjeve knjižnice, spominsko sobo P. P. Glavarja in knjižne zaklade. Nato se je ustavil na prostornem dvorišču domačije Marka Zadrgala (Malenškovih). Tam so ga s pesmijo Hišica draga domača pozdravili člani Moškega pevskega zbora Komenda, pospremili pa s pesmijo Triglavu. Prof. Peterle je spet poudaril misli in cilje, ki si jih je pred volitvami v svojem programu zastavila SKD. Potem si je ogledal lepo prenovljeno Malenškovo kmečko hišo in z domačimi ter krščanskimi demokrati na Komend-skem sedel k prigrizku, h kratkemu pogovoru in kozarcu vina. Tretje srečanje predsednika SKD je bilo pri podjetniku Ivanu DolčiČu v Mostah. Tudi tu so ga najprej pozdravili komendski pevci s pesmijo o košnji, nato pa še o žabah. V imenu KS Moste ga je pozdravil predsednik inž. Pavel Stebe in mu zlasti opisal težave v tej krajevni skupnosti. Še posebej je opozoril na pereče vprašanje ureditve prometa ter nevarnosti poplav, ki so jih Moste in Suhadole že večkrat doživele. Lojze Peterle si je nato v spremstvu lastnika Ivana Dolči-ča ogledal delavnice, kjer izdelujejo predmete iz plastike, nato pa z Dolčičevimi ter komendskimi krščanskimi demokrati sedel k prigrizku in kozarcu vina znanega štajerskega vinogradnika Čurina. Po pogostitvi so mu pevci zapeli še pesem Pozimi pa rožice ne cveto, pridružil pa se jim je tudi predsednik SKD. Žal se je Lojzetu Peterletu zelo mudilo v Kamnik, kjer so ga čakala naslednja predvidena srečanja z ljudmi, zvečer pa pogovor v kavarni Veronika. JOŽE PAVLIC RAZGLAS SIZNAM-a KANDIDATOV ZA ČLANE DRŽAVNEGA SVETA ■ PREDSTAVNIKE LOKALNIM INTERESOV NA VOLITVAH 06. DECEMBRA 1992 Na ptfdfcagi 'lenu Zakona o Drfavnam svetu (Ur. liit RS it. 44/92) je volilna komiiija 4. volilna anota -. ladatam v občini Ljubljana Baiigrad i oslovilo noiladnji .»znam kandidatov io volitva pradttavnikov lokalnih interesov i friavm ivot, ki bodo 6. decembra 1992. Kandidati so: 1. MARIJA KLUN, rej. lf 35, stan. Podpež 9, Gabrotrka, dipl. filozof, direktorica predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ODBOR LITIJA 2. ALEŠ OCEPEK, roj. 195», slan. Gosti cev* as, Noske, dipl. agronom, direktor predlagatelj: STANISLAV ZARNIK IN SKUPINA VOLILCEV 3. SLAVKO ROKAVEC, ro|. 1956, stan. Jamica 92. geodet, predsednik IS občine predlagatelj: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE 4. ERVIN ANTON SCHWARTZBARTL, roj. 1940, stan. Aškerčeva 10, Domžale, mag. poslovne politiko in dipl. ing. kemije, pomočnik generalnega direktorja predlagatelj: MARIJA GUTNIK IN SKUPINA VOLILCEV Slssvilka: 008-2/92 -K Datum: 17. november 1992 Na .seznamu io vpisan Iliri* kandidati. Voli s* en (t) clon Driavnega sveta VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE UUBUANA BEŽIGRAD Rotary klub spet pomaga Že tretjič v tem letu je Rotarv Club-Esterhammer iz Marktoberdorfa-Nemčija pripeljal pomoč za begunce. V soboto, 21. novembra, sta pripeljala dva kombija različno blago. Bilo je veliko hrane, mleka za dojenčke, oblačila, obutev in drugega. Rdeči križ Kamnik jc prevzel v glavnem hrano in nekaj stvari za otroke, drugo, t.j. obleko, obutev in mleko za dojenčke pa je odstopil nastanitvenemu centru Zelena pot v Ljubljani. Kamnik ima trenutno dovolj oblačil in obutve ter mleka za dojenčke, zato je del Kamniku namenjene pomoči odstopil Ljubljani, ker jo tam še bolj potrebujejo. Prijatelji Rotarv Cluba so resnično požrtvovalni, tako pri organizaciji zbiranja kot pri prevozu pomoči. RK Kamnik se jim toplo zahvaljuje za vso skrb in vso materialno pomoč v imenu beguncev, ki bodo pomoči deležni. STANE SIMŠIČ Havaji - ne samo kot pravljica Prav gotovo ste ljubitelji športa že seznanjeni z uspešnim nastopom slovenske »jeklene« trojke na znamenitem havajskem triatlonu, kije znan kot ena najtežjih tekmovalnih preizkušenj in je bil letos prav zaradi svoje pomembnosti, atraktivnosti in kvalitete, tako še hitrejši, močnejši, težji... Na to svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu, ki je sicei neuradno, a se na njem vedno zbere vsa velesila tega športa, se je letos uvrstilo 1430 tekmovalcev, med katerimi je ponovno, že četrto leto zapored, zmagal sloviti 34-letni kalifornijski profesionalec Mark Allen. Ta je v 8 urah in 9 minutah ugnal vse tri maratonske dolžine: plavanje (4 km), kolesarjenje (180 km) in tek (42 km), s tem časom postavil nov rekord in ponovno znižal magično mejo vzdržljivosti. Tekmovalo je tudi 264 žensk, med katerimi je slavila izvrstna Kanadčanka Paula Fraser. Ta je preizkušnjo opravila v neverjetnih 8 urah in 55 minutah ter se tako med vsemi tekmovalci uvrstila na 23. mesto. Kot že rečeno, je slovenska trojka uspešno zastopala barve naše mlade države ter poskrbela za njeno promocijo. Debitanta tega tekmovanja, Kamničan Miro Kregar in prva slovenska »jeklena dama« Nataša Nakrst-Kosmač, sta svoje pričakovanje, priti skozi ciljno črto, več kot presegla. Miro si je s časom lOurin 7 minut priboril 273. mesto, pri čemer je moralo njegovo premoč priznati celo 30 .profesionalnih tekmovalcev. Nataša, ki je prispela sedem minut za njim, je zasedla absolutno 311. mesto, med ženskami pa je bila izvrstna. Višek slovenskega nastopa je bil prav gotovo fenome-nalen preboj Igorja Kogoja na 20. mesto, s čimer je vstopil v sam vrh svetovnega triatlona. Miro Kregar, ki sije ta čas vzel nekaj športnega premora, je v pogovoru nanizal še nekaj zanimivosti s samega tekmovanja. — Miro, še enkrat čestitke, ne samo za uspešno opravljeni »havajski« nastop, pač pa tudi za izjemno hiter vzpon, ki si ga v triatlonu napravil v zadnjih treh letih. Pred dvema sezonama tako rekoč še neznan tekmovalec, si lansko leto prodrl s četrtim mestom v skupnem seštevku, letos {lilU!****** "■ton pionships Zmagati ne pomeni vedno samo biti prvi... pa dobesedno eksplodiral najprej z odličnimi uvrstitvami na domačih tekmah, nato z uspehom na kvalifikacijah in zaključil z viškom kariere: pridobitvijo naslova Ironman. Verjetno pa pot do te točke le ni bila enostavna? Sploh ne. Za te uspehe je bilo potrebno vložiti osem let trdega dela. Predvsem zadnja tri leta sem posvetil večji del aktivnosti kvalitetnemu treningu, ki se je na mojo srečo zasluženo obrestoval. Res pa jc, da sem imel na samih kvalifikacijah za Ironman tudi nekaj sreče, brez katere pač v nobenem športu ne gre. — In kako se je vsa stvar po uspehu v Ferrari odvijala naprej? Žal jc triatlonska zveza pri nas zelo slabo organizirana, tako da Boj za prvo mesto se nadaljuje Pionir je začel s svojo najmočnejšo ekipo, v kateri sta tudi dva igralca iz bivše SZ. Kljub temu se jih Kamničani niso ustrašili in so silovito začeli ter povedli z rezultatom 5:0. Z nekaj zaporednimi napakami so dovolili Pionirju preiti v vodstvo 5:6. Ekipi sta se menjavali v vodstvu do konca niza, ki so ga dobili Kaniničani, čeprav je imel Pionir že zaključno žogo. V drugem nizu pa so Kamničani povsem zasenčili No-vomeščane. Z odličnim servisom kapetana Hribarja so v 13-ih minutah tudi dobili ta niz. V tretjem nizu pa sta se moštvi menjavali v vodstvu do rezultata 10:7 za Kamnik. Pionir se je nato organiziral in povedel z rezultatom 10:13. Vendar se Kamničani niso vdali in z dobrim blokom in kolektivno igro povedli (14:13). Pionir je izenačil, vendar so Kamničani povedli in izkoristili tretjo zaljučno žogo. Tako so v eni uri premagali Pionir z najvišjim možnim rezultatom 3:0. Pri Kamni-čanih je potrebno pohvaliti celotno moštvo. S to zmago so naši odbojkarji dokazali, da njihove prejšnje zmage niso bile naključne. Prvi poraz so Kamničani doživeli proti ekipi Salonita. Moštvu sta se poznali poškodbi Škorjan-ca (izpah rame) in Dimca (izpah prsta), zato niso prikazali pričakovane igre. Poleg tega je bila igra Salonita izvrstna in se niso pustili presenetiti. Tako ostaja le še Salonit neporažena ekipa v slovenskem prvenstvu. JOŽE JANKOVIČ Žagar uspešno zabija čez blok smo morali vse zadeve za odpravo urejati tekmovalci sami; pri čemer je bilo najtežje pridobiti dovolj denarja. Sam bi se tu rad zahvalil glavnima sponzorjema: Kavarni Veronika in Novim Granitom, pa tudi drugim, ki so mi finančno pomagali. Na samih Havajih je bila prve dni največji problem aklimatizacija, ki pa se je pri meni uravnala približno po dveh dneh. Čas, ki mi je ostal do starta, sem izrabil predvsem za trening, ogled prog, urejanje formalnih zadev, nekaj pa tudi za ogled otoka. Verjetno sem kakšno zanimivost tudi spregledal, saj je bil štartni dan vse bliže in tako je trema naraščala ... — Kaj pa samo tekmovanje, je bilo kaj težav? Moram priznati, da me je nekoliko skrbelo pomanjkanje izkušenj s takih tekmovanj. Bal sem se, da bi začel prehitro in kasneje omagal. Vendar pa mije šlo vseskozi presenetljivo dobro, ker sta tako plavanje kot kolesarjenje potekala brez težav. Le tekaškega maratona ni in ni hotelo biti konec; zadnji kilometri so se vlekli že prav v neskončnost. Klub temu nisem »pridelal« niti enega žulja, medtem ko je večina tekmovalcev pritekla na cilj s povsem krvavimi supergami. Edini, res pravi problem mi je zadajala huda vročina, ki sem jo blažil z mnogimi litri tekočine - kar 25 se jih je nabralo. — Trije maratoni naenkrat gotovo niso mačji kašelj. Kakšno je fizično počutje po taki tekmi? Pred tako tekmo se jc bilo potrebno zrediti za dva kilograma, ker telo pač potrebuje ogromno energije. Meni na primer je tekmovanje odvzelo 5 kg. Nekateri tekmovalci so prišli na cilj povsem izčrpani in bili zato deležni takojšnje infuzije. Dobila jo je tudi naša Nataša, ki je bila zato že čez nekaj ur povsem dobra. Jaz pa sem prihajal k sebi še dva dni... — Verjetno so bili med tekmovalci tudi tisti, ki ciljne črte le niso dosegli? Odstopilo je 70 tekmovalcev, razlogi pa so bili različni: preutrujenost, poškodbe, dehidrira- Nekaj za vas, otroci! Izlet v Idrijo Na naši šoli deluje poleg vrste krožkov tudi zemljepisni krožek. Obiskuje ga približno 25 učencev pod vodstvom mentorice gospe Angelce Berlec. Ob delu v razredu načrtuje krožek tudi izlete. Z gospo učiteljico smo se zmenili, da bo naš prvi letošnji izlet v petek, 6. novembra. Odšli naj bi v Idrijo na ogled krajevnih znamenitosti. Zjutraj smo se že ob 8. uri odpeljali izpred glasbene šole in se brez prestanka vozili do Idrije. Zaradi ovinkov je bilo mnogim slabo, zato so bili zelo veseli, ko so iz zatohlega avtobusa izstopili na svež zrak. Odpravili smo se do muzeja, ki stoji v bližini rudnika živega srebra in se po njem tudi imenuje Rudniški grad. Tam so razstavljeni minerali in kamnine ter čipke, ki so pomemben del idrijske kulture, videli pa smo tudi Bevkovo spominsko sobo. Pri ogledu mineralov in kamnin smo lahko pomočili roko v posodo z živim srebrom. Po odhodu iz muzeja smo si v bližini Idrije ogledali Divje jezero, »na videz« določili dolžino najkrajše reke v Sloveniji, Jezernice (40 m), in se sprehodili ob zgornjem toku reke Idrijce. Po napornem delu in hoji smo si končno privoščili zasluženo kosilo - pice. Kmalu zatem pa je sledil ogled znamenite Ravenske jame. To je jama, ki ima 100 metrov za turistični ogled ob tem pa še veliko manjših, skritih rovov. V njej visijo na stropu čudoviti snežno beli aragonitni ježki, pa tudi navadni, a vseeno zelo zanimivi kapniki. V jamo smo zlezli dobro opremljeni s čeladami in haljami, tako da smo si jo brezskrbno in temeljito ogledali. Ob vodičevi razlagi smo občudovali prelepe kamnine. Nekateri deli rova pa so bili zelo ozki, in smo se skoznje le težko prebili. Po petnajstih minutah smo prilezli iz jame. Po kratkem sprehodu je prišel čas za odhod in kljub nejevolji voznika Kambusa smo se med vožnjo v Kamnik veselo zabavali. Seveda je vse to naše potepanje posnel gospod Praper na videokaseto. Tudi zaradi tega bomo izlet ohranili v spominu. POLONA JESENOVEC, 7. Č JANA NOVAK, 7. B OŠ F. Albrehta Šestdesetletniea šole Sela Bilo je mrzlo nedeljsko jutro - 25. oktobra. Učenci smo prišli v šolo, kljub temu, da ta dan ni bilo pouka. Naša šola je namreč praznovala 60. rojstni dan. Zgrajena je bila 23. oktobra 1932. leta. In ob tej priložnosti smo jo obdarili s kulturnim programom. Še pred začetkom pa smo napeto opazovali, če so prišli vsi povabljenci. Veseli smo bili, da smo v svojem okolju lahko pozdravili župana gospoda Lavrinca. To jc drugi župan v življenju šole, ki si je vzel trenutek časa in nas razveselil s svojo prisotnostjo. Saj kamniški župan ni samo vaš, je tudi naš. Program je potekal na igrišču ob šoli, ki smo se ga učenci letos, ko so ga dokončali, zelo razveselili. Zavedamo pa se, da igrišča še ne bi imeli, če ne bi bilo sloge ter velikega razumevanja naših prijateljev v krajevni skupnosti, ki nam je vseskozi, pri vseh delih pomagala ter nas denarno podpirala, prav tako pa tudi v Športni zvezi Kamnik in komunalni skupnosti. Pa tudi starši so se dobro odrezali. Hvaležni smo vsem in ponosni na to pridobitev. Po kulturnem programu so si prisotni ogledali šolske prostore in ostali na družabnem srečanju. Prisrčno je bilo srečanje učiteljic, ki so po vojni učile na naši šoli. Med njimi jc bila tudi gospa Veršnik, ki je na tej šoli poučevala kar 35 let. Še danes nas kdaj pa kdaj obišče, z nami poklepeta in se nasmeji, ker nas ima, učence, še vedno rada. Za vse seji najlepše zahvaljujemo. Naj se na koncu zahvalimo tovarnam in podjetjem, ki so materialno in finančno pomagali naši šoli: MESO - Kamnik, OŠ Toma Brejca, SKB Banka, d.d. - Kamnik, Trival in Kočna. Posebno ponosni smo na našega najboljšega prijatelja Tiho-mirja Vojana Arharja, s katerim sodelujemo že deseto leto. Pogosto nas obišče, nam marsikaj prinese; veseli in ponosni pa smo, da smo med prvimi, ki slišimo njegove pesmice, zgodbice in uganke. Za praznik pa nam je prinesel še posebno darilo. Tudi njemu hvala. Z vašo pomočo bo življenje in delo v šoli lepše in modernejše, mi učenci pa bomo vanjo še rajši zahajali. UČENKE IN UČENCI ŠOLE SELA nost, okvare na kolesu... To težko tekmo pa je v predpisanem času premogel tudi tekmovalec, ki je imel že 76 leti — Miro, dnevi minevajo hitro, kmalu bo tu spet nova sezona ... Mojih načrtov s to tekmo v triatlonu res še ni konec. Tu bi rad poudaril, da za tak šport, če želiš v njem pač uspeti, porabiš ogromno časa. In pri tem je v prvi vrsti potrebno razumevanje domačih. Meni so v veliko oporo tako žena kot starši, in če mi bo še naprej ob strani stalo tudi zdravje, bo šla moja športna pot zaenkrat še naprej v korak s triatlonom. KSENIJA VRHOVNIK RK Kamnik igra letos v II. SRL—zahod Skupina je veliko močnejša kot vzhodna, zato so tudi igre tekmecev za gledalce veliko bolj privlačne. Po sedmih kolih so Kamničani trikrat igrali doma in štirikrat gostovali. Doma so zlahka premagali vse ekipe, medtem ko so zunaj prikazali dobro igro samo proti RK Šešir, kjer so izgubili samo s tremi goli razlike. Vrstni red po sedmih kolih je sledeč: 1. Ko-deljevo, 2. Šešir, 3. Nova Gorica, 4. Akripoi Trebnje, 5. GPG Grosuplje, 6. Preddvor Infotrade, 7. Kamnik, 8. Novo line, 9. Mokerc Best, 10. Izola. Med najboljšimi strelci pa imamo letos tudi Kamničani svojega strelca: vodi Tomaž Pajntar pred Andrejem Strajnarjcm in Jožetom Jcgličem iz Kamnika. Tudi pri izključitvah so Kamničani pri zadnjih, v fair play igri si> na četrtem mestu, po realizaciji sedemmetrovk pa letos zaenkrat celo vodijo, kar jc lepa sprememba glivična prejšnje leto. Kamničani so letos osljabljcni. saj ne igra več Avakumović, medtem ko Boštjan Špur in Damjan Žumcr ter Brane Zupančič služijo vojaški rok. Igrajo pa še: Vlado Brglez, Jože Lani-šck, Boštjan Žabavec, Boštjan Sladic. Štefan Lcvec, Jože Jeglič, Marjan Ci-pot. Miško Hribar, Robi Bremšak. Igor Rijavec, Brane Tckavčič, Gašper Carić, Olaf Grbec, Rafel Bczovšek ter mladi Jordan, ki sc poskuša uveljaviti predvsem na mestu, ki ga odlično igra Špur. Kamničani nastopajo tudi v Karavanški ligi, in vas vabijo, da si vse njihove igre ogledate in jih s svojim obiskom še dodatno motivirate za dobre igre! ACO KRAMAR ZVEZA ČASTNIKOV - KAKOf KAM? V zadnjih letih smo priča najrazličnejšim spremembam na družbenem in političnem področju. Mimo teh sprememb ni šla tudi organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin. Preimenovala se je v Zvezo častnikov Slovenije — občinsko organizacijo Kamnik. Da pa spremembe ne bi ostale le v nazivih, pečatih, simbolih in praporih, je dolžnost častnikov v občini Kamnik. Vloga Zveze častnikov je opredeljena v Zakonu o obrambi in zaščiti, ki ga je sprejela slovenska skupščina. Po tem zakonu naj bi organizacija častnikov skrbela predvsem za usposabljanje svojih članov, usposabljala prebivalstvo, usmerjala mlade v vojaške in obrambnozaščitne poklice, skrbela za razvijanje demokratičnih odnosov v družbi, odpirala vprašanja s področja obrambe in zaščite, sodelovala s sorodnimi organi in organizacijami ter opravljala druge aktualne naloge. Za uspešno opravljanje zakonsko določenih nalog je potrebna ustrezna organizacija struktura. Tako naj bi imela občinska organiazcija Zveza častnikov Slovenije Kamnik svojo konferenco, ki bi povezala delegate z različnih območij občine. Izmed članstva bodo izvoljeni tudi novo predsedstvo, sekretariat in organi za uspešno delovanje; Komisija za usposabljanje in obrambno dejavnost, komisija za informiranje, Komisija za spremljanje materialno-fi-nančnega poslovanja, Komisija za organizacijske, statutarne, kadrovske zadeve, častno razsodišče ter druge komisije, ki bodo imenovane po potrebi. Najpomembnejše naloge seveda stojijo pred predsedstvom občinske organizacije Zveze častnikov Kamnik, ki bo moralo izpeljati naloge, postavljene predenj s strani občinske konference ali republiške konference Zveze častnikov Slovenije. Tudi organizacije v krajevnih skupnostih bodo nosile in izvajale večino nalog, ki stojijo pred Zvezo častnikov. Tudi v teh organizacijah bodo na novo izvolili svoja vodstva. Novosti se nanašajo tudi na članstvo v organizacijah častnikov. Vsak častnik do 60. leta starosti, kot traja njegova vojaška dolžnost, bo prijel pristopno polo, ki jo bo izpolnil in izrazil željo po vstopu ali tudi izstopu iz organizacije. Tudi starejši častniki bodo lahko člani organizacije, če bodo za to izrazili željo. V statutu organizacije častnikov Kamnik so opredeljene tudi druge pravice in dolžnosti častnikov, ki so predvsem: pravice voliti in biti voljen v organe Zveze častnikov, pravica do izražanja svojega mnenja in pogleda na obrambo in začitno področje, dolžnost obisko- vanja usposabljanja, dolžnost varovanja ugleda častnika, itd... Največji poudarek v delovanju organizacije bo na usposabljanju. To je dolžnost častnikov, izvajalci pa bodo morali poskrbeti za aktualnost, zanimivost oblik usposabljanja z upoštevanjem andragoških ved ter uporabo sodobnih učnih pripomočkov. Pri usposabljanju bo veljalo tudi načelo »ne vsega v en koš«, temveč bo potrebno izvajanje praktičnih in teoretičnih oblik po posameznih rodovih in službah. Pomembno je tudi ločevanje pripadnikov TO in drugih častnikov, ki niso razporejeni v štabe in enote TO. To ločevanje ni mišljeno glede na pomembnost, položaj častnikov, temveč tudi na stopnjo usposobljenosti. Velik poudarek bo dan tudi sodelovanju s TO, ogledom vzorčnih vaj, športnim srečanjem in drugim aktualnim oblikam usposabljanja. Odpiranje aktualnih tem s podorčja obrambe in zaščite ni več nikakršna tabu tema, zato je pred članstvom priložnost, da argumentirano, odkrito izpostavljajo vprašanja, ki zadevajo obrambo in začito. Ocenjujem, da takih vprašanj ni malo, in tudi ne morejo mimo nas, ne da bi se opredelili in ne izrazili svojega mnenja. Menim, da so za uspešno delovanje Zveze častnikov Slovenije - občinske organizacije Kamnik dane možnosti. V kratkem času bo sklicana občinska konferenca, ki bo formalnopravno sprejela statut organizacije, opravila volitve, se opredelila do načrta usposabljanja in organizacije ter opredelila odnos do organizacij v krajevnih skupnostih. O obrambnih vprašanjih danes že odprto govorimo, a predvsem na cesti. Govor je o financiranju obrambnih in zaščitnih nalog, združevanju teritorialne obrambe po območjih (za našo v Domžalah), pojavljajo se vprašanja o upravnoteritorialni delitvi prihodnjih občin, s tem pa tudi upravne organiziranosti obrambe, o razporejanju državljanov v obrambne strukture, o oblikah usposabljanja v teritorialni obrambi, itd... Zveza častnikov Kamnik je eno od prvih mest za taka vprašanja, tudi za tiste, ki niso njeni člani. Smatram, da je področje obrambe preveč resno vprašanje, še zlasti zaradi bližine balkanskega pekla, da bi smeli urejanje teh vprašanj prepustiti samo drugim in ravnati, kot da nas to ne zadeva. Če pa je že tako, je v statutu občine tudi možnost, da nismo člani organizacije. Pri tem pa nam mora biti jasno, da je cesta zgrajena za vožnjo. JOŽE ARKO Srečanje članov DU Motnik-Spitaiič Društvo upokojencev Motnik-Špitalič Najmanjši, a aktivni Delo našega DU Motnih — Špitalič je bilo letos kar precej razgibano. Po številu Članstva smo sicer najmanjše društvo v občini Kamnik, vendar se dobra tretjina članov udeležuje naših aktivnosti. Program dela za I. 1992, ki je bil na občnem zboru spomladi ob veliki udeležbi članov soglasno sprejet, smo v glavnem že izpolnili. Čaka nas še obisk nad 80 let starih članov in ene jubilantke za 80. rojstni dan, tri 80-lctnikc pa smo že obiskali. Druge dejavnosti, predlagane na občnem zboru, izvajamo člani, ki nas zanima to ali ono, naš namen pa je čimbolj pestra dejavnost. Tako smo dvakrat odšli na pohod (po 15. članov), 5 naših članov se je udeležilo skupnega pohoda s kamniškimi in morav-Škimi upokojenci. Naši kolesarji (osem do deset) so se dvakrat srečali s kamniškimi kolesarji v Tuhinju. Izleta smo načrtovali dva, izvedli pa tri, ker je zanimanje precejšnje in tudi prav je, da si člani ogledajo lepe in zanimive kraje po naši Sloveniji. Da so z izleti zadovoljni, priča veliko število udeležencev, vsakokrat pa približno 50 članov. Z izdelki naših članic smo sodelovali na razstavi ročnih del pri DU Kamnik. Moravski upokojenci so nam konec avgusta vrnili obisk; lepo smo jih sprejeli, tako da je bilo srečanje z njimi enkratno. Seznanili smo jih z zgodovino Motnika, jim pokazali na novo obnovljeno šolo, cerkev in razvaline nekda- njega gradu. Zadovoljni so se odpeljali še do gostišča Kekec. Vsakoletno srečanje z našimi upokojenci, ki smo ga letos pripravili pri lovski koči na Peči, je privabilo 70 članov. Preživeli smo nekaj veselih uric. Veseli smo bili tudi obiska predsednika DU Kamnik in njegove žene. V članstvo povabimo vsakega krajana, ki se upokoji. V tem letu smo na novo vpisali 11 članov, štiri pa smo izgubili; iztekla se jim je življenjska pot. Zastavonoša jih spremlja na njihovi zadnji poti, s poslovilnim govorom pa se poslovi od njih ena od članic DU Motnik - Špitalič. Na letošnjem občnem zboru društva je predsednik Matevž Balon za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo od ZDUS prejel priznanje, ki mu ga je izročil predsednik DU Kamnik Stane Simšič. Vodstvu DU Kamnik se zahvaljujemo za sodelovanje, nasvete in pobude za društveno delo. Vsem našim članom pa želimo, da bi jesen življenja, ki je lahko tudi lepa, kar najlepše preživeli. IVANKA CENE Dr« France Pucelj devetdesetletnik Z odlokom dravske banske uprave je bil imenovan za banovinskega sekundarnega zdravnika banovinske bolnice v Celju. Želja po znanju je bila večja od državne službe. Zato je na lastno željo službo prekinil ter šel študirat zobozdravstvo v Prago na zobno kliniko. 1. de- Drugcga decembra 1992 bo praznoval visok življenjski jubilej, 90-letnico rojstva, dr. FRANCE PUCELJ. Poznamo ga kot odličnega zdravnika, ki je vse svoje življenje nesebično razdajal svoje znanje in sposobnosti. Rodil se je 2. decembra 1902 v Gorici vasi pri Ribnici na Dolenjskem kot sin posestnika. Po končani ljudski šoli v Ribnici se je vpisal na II. državno gimnazijo v Ljubljani, kjer jc maturiral v šolskem letu 1921/22. Še isto leto se je vpisal na graško medicinsko fakulteto. Tam je uspešno opravil prvi medicinski rigoroz25. februarja 1925. leta. Zaradi visokih stroškov študija v tujini se je istega leta vpisal v poletni semester zagrebške medicinske fakultete, kjer je 31. januarja 1929 promovira! za doktorja splošnega zdravilstva. Kaj je novega pri Rdečem križu Občinska organizacija RK Kamnik intenzivno rešuje številne probleme. Dnevno se srečuje s socialnimi vprašanji. Nekateri iščejo pomoč, sicer bodo težko preživljali jesenske in zimske dni. Ob beguncih in njihovi tragiki poskuša RK v okviru svojih mož- nosti urejati tudi probleme nezaposlenih, ljudi na čakanju in njihovih družin. Tem ljudem občasno daje materialno pomoč. V zadnjih dveh mesecih se je zgodilo veliko zanimivosti. O njih nam je pripovedovala Marija Zagore, sekretarka občinske orga- boutigue (biidoar) Tomšičeva 17, Kamnik Tel. 832-932 (za Malograjsklm dvorom ob trgovini »VERIGA«) Obiščite ekskluzivni butik, kjer boste našli kvalitetne izdelke znanih proizvajalcev: - unikatne modne pletenine - konfekcijo »FRED PERRY« - moške in ženske nogavice (PIERRE CARDIN, ORO-BLUE, BURLINGTON, BERICSHIRE) - parfume, toaletne vode, vodice za po britju (YVES SAINT LAURENT, ELLEN BETRIX, CHANEL, VAN CLE-EF & ARPELS, GUCCI, CACHAREL, VANDERBILT, MCM) - unikatne svilene izdelke - modno bižuterijo - usnjeno galanterijo Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od fi. do 12. ure: SE PRIPOROČAMO! nizacije RK Kamnik. Naštejmo jih nekaj: Podelitev priznanj krvodajalcem za večkratni odvzem krvi V dvorani Veronika nad Kavarno so v soboto, 17. oktobra, podelili priznanja 146 krvodajalcem za več kot 15-kratni odvzem krvi, 65 krvodajalcem za več kot 20-kratni, 45 krvodajalcem za več kot 25-kratni, 26 krvodajalcem za več kot 30-kratni, 15 krvodajalcem za več kot 35-kratni, 6 krvodajalcem za več kot 40-kratni, 2 krvodajalcema za več kot 45-kratni, 2 krvodajalcema za več kot 50-kratni, 3 krvodajalcem za več kot 55-kratni in 1 kr-' vodajalcu za več kot 60-kratni odvzem krvi. Ob tej priliki je bil zanimiv kulturni program. Sodelovali so: Moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika in mladi člani RK z recitacijami in šaljivimi igricami pod vodstvom Tatjane Prašek. Krvodajalce je pozdravil in razgrnil nekaj podatkov o poteku krvodajalstva v letu 1992 predsednik občinske organizacije RK Kamnik dr. Vladimir Breznik. Podelitve priznanj so se udeležili nekateri gostje, med njimi tudi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, brzojavke pa so poslali: predsednik rep. org. RK Jure Gartner, ki se prireditve za- radi bolezni ni mogel osebno udeležiti, in prijatelji RK iz Doberdoba v Italiji. Občinska organizacija RK Kamnik se vsem darovalcem krvi iskreno zahvaljuje za njihovo humanost in pripravljenost pomagati ljudem v stiski in nesreči. Vse krvodajalce in druge občane vljudno prosijo, naj se organiziranih akcij odvzema krvi udeležujejo tudi v naprej. ; j Rotarv Club iz Marktoberdorfa - Zahodna Nemčija: pomoč beguncem Ta klub je že drugič letos z dvema kombijema pripeljal pomoč za begunce. Tokrat so pripeljali 2,2 t mleka za dojenčke. Nekaj tega bo Kamnik odstopil begunskim središčem v občinah Kočevje, Ribnica in Črnomelj. Pripeljali so tudi precejšnjo količino plenic in drugih higienskih 'pripomočkov, 104 zavitke rabljenih, a dobrih oblačil, 13 kartonov obutve za odrasle, 4 kartone obutve za otroke ter več kartonov igrač. Te je lastnik Rotery Cluba g. Esterhammer osebno razdelil otrokom v begunjskem središču na Bakovniku. Obiski RK kamnik je 22. okt. obiskala delegacija mednarodne federacije RK iz Ženeve in delegacija RK Avstrije, ki jo je vodil gen. sekretar g. Herz Genvald. Pripeljali so poln tovornjak (šleper) rabljenih oblačil. To blago je bilo poslano tudi drugim zbirnim središčem. Delitev pomoči RK Kamnik je 12. nov. razdeljeval 4500 kg krompirja in 150 kg riža najbolj potrebnim in soci-aln ogroženim prebivalcem ozi-.roma občanom. Odhod beguncev Za odhod v London se je prijavilo s kamniškega področja 10 beguncev. Zapleti na avstrijski meji so akcijo postavili na glavo, ker avstrijske oblasti ne dovolijo prehoda. Mater z majhnim otrokom smo zvečer prvega dne vrnili v Kamnik, da ne bi prenočevala v avtobusu ali na prostem. Rešitev problema bo verjetno do izida Občana že znana. Število beguncev v kamniški občini Zadnje stanje beguncev - 11. nov. je naslednje: - v zbirnem središču Bakovnik 63 ljudi .- pri družinah in sorodnikih j 347 ljudi - brez statusa begunca 16 ljudi Skupaj 426 liudi STANE SIMŠIČ cembra 1932. leta je v Kamniku odprl privatno prakso, ki jo je prekinil za čas od 6. oktobra 1935 do 6. februarja 1936. V tem času se je na Golniku usposobil za vodenje pro-tituberkuloznega dispanzerja, ki ga je nato vodil od 1. 3. 1936 vse do svoje upokojitve 31. decembra 1974 in še potem pogodbeno do 1. julija 1981. leta. To je bil takrat šele 6. protituberkulozni dispanzer v Sloveniji, kije imel svoje prostore v hiši, kjer je danes Maleševa galerija. Kamniški protituberkulozni dispanzer ni bil državna ustanova, pač pa ga je ustanovila Krajevna protituberkulozna liga Kamnik s pomočjo prostovoljnih prispevkov državnih ustanov, zasebnikov ter mesečno članarino članov. Prvi predsednik Lige je bil dr. Julij Polec. Dr. France Pucelj je za svoje uspešno in bogato strokovno delo prejel številna državna, republiška in občinska odlikovanja in priznanja. Poleg teh je prejel priznanja za svoje dolgoletno delo v Rdečem križu, Planinski zvezi Slovenije in Planinskem društvu Kamnik. Za zasluge pri razvoju in uspešnem sodelovanju se mu je ob svoji 100-letnici zahvalilo Gasilsko društvo Kamnik ter prav tako Avto-moto društvo Kamnik. S svojim delom, znanjem in pokončno držo ram je dr. France Pucelj svetel vzgled. Pri delu in življenju ga je vodila misel, ki jo je sam zapisal v svojem življenjepisu leta 1947 ob ponovnem nastopu državne službe: »Ljudem sem pomagal nesebično, kjerkoli in kadarkoli sem mogel. Ves čas svoje zdravniške službe sem se pečal le z zdravstvom. Za politično udejstvovanje pa nisem imel niti smisla niti časa in ga tudi sedaj nimam.« Dr. Francetu Puclju iskreno želimo ob njegovem življenjskem jubileju še mnogo zdravja in srečnih let. Dr. VLADIMIR BREZNIK, ZD KAMNIK ^^^^^^ 10.633,20 primer tj ( 10.748,40 5.207,00 9.830,00 POVPREČNA VREDNOST DESETIH NAKUPOV 994,00 i □ n m 4.423,28 236,00 189,25 3.210,00 1 -2 N Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnost: © metalka Trgovina za ljudi s posebnimi merili pri enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1992. Vključite se v akcijo! DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN sobota od 7.-19. ure nedelja od 8.-11. ure 5/12-92 -12/12-92 -19/12-92 -26/12-92 - Market, Duplica Zaprice, šmarca, Stranje Bakovnik, Moste PRAZNIK 6/12-92 -13/12-92 -20/12-92 -27/12-92 - Market Zaprice Bakovnik Metka 2/1-93 - PRAZNIK 9/1-93 - Mercator, Komenda 3/1-93 10/1-93 Emona Mercator omot Trgovska hiša »HIP« DUPLICA Tel. 812-332 Prej na križišču Kranjske in Ljubljanske ceste, sedaj v Hipu. Bogata izbira metrskega blaga, pribora za šivanje, nad 500 vrst gumbov, posteljnina - vse večinoma iz uvoza. Posebna ponudba: šivalni stroji PFAFF na 3 obroke, elastične čipke za perilo, šivanje po naročilu, plisiranje, oblačenje gumbov itd. S tem oglasom nudimo 5% popust! Do novega leta odprto vsak dan od 9. do 19. ure, ob nedeljah zaprto. SEMENARNA »SEMENARNA« LJUBLJANA obvešča cenjene Kamničane, da je odprla svojo trgovino širokega programa na Tunjiški cesti št. 1 v Kamniku, kjer boste lahko kupili semensko in nesemensko blago za kmetijstvo, vrtičkarstvo in drugo tehnično blago. Trgovina je odprta od 7. do 12. in od 14. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. PRIPOROČAMO OBISK NAŠE TRGOVINE, informacije na tel. 832-917. GUMENOTEHNIČNA TRGOVINA Kamnik, Kidričeva 64 (pri Korobaču), tel. 812-611, int. 34 vam nudi: - gume za pralne stroje od 770 SIT - badevist za kopalnice - 646/m2 - škornje od 1.200 SIT, podloženi od 1.572 SIT - avtomobilske preproge - gumice za avtomobilske brisalce - od 300 do 400 SIT/par - zimske in letne avtoplašče od 2.500 do 5.400 SIT/kos - antifriz po 323 SIT/I, čistilo za steklo po 237 SIT/I - modno blago FLAVISTA po 961 SIT/m Pokličite, pridite in se sami prepričajte o izboru blaga in ugodnih cenah! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. »POLOS« - TRGOVINA S PREMOGOM in AVTOPREVOZNIŠTVO Jernej Jerman, Zapoge 40, Vodice, tel. 823-585, 824-096 vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom domači in uvoženi premog, suha bukova drva in žamanje. Po dogovoru plačilo tudi na obroke. srn mm NAPREDEK L »grliM"1- MAPRjSSf OISKOMT SfcE EHTRAtMOSK»"AO TRGOVCI PODJETJA « USTANOVE GOSTINCI PRIVATNI KUPCI NOV DISKONT V JARŠAH BLAGO V DISKONTU Vsa osnovna živila (moka, sladkor, sol, olje, mast, kis, testenine, riž itd.), vse vrste pijač (vina, žgane pijače, sokovi, pivo), mlečni izdelki, siri, margarine, mesni izdelki, pakirano meso, perutnina, izdelki iz perutnine, konditorski proizvodi, kava, čaj, trajni kruhi, sveže sadje in zelenjava, vse vrste praškov in mil, čistila, tobačni izdelki, papirna galanterija, tekstilni proizvodi, igrače, galanterijsko blago, šolske potrebščine, lesna galanterija, posoda in drugo blago. NAČIN NAKUPA Način nakupa je prilagojen posameznim vrstam kupcev; za trgovce, gostince, podjetja, ustanove, za velike kupce in seveda za vse individualne kupce, ki želijo kupovati po diskontnih cenah. Za grosistične kupce, s katerimi že imamo ali bomo še sklenili pogodbe in so redni plačniki, bomo uvedli posebne kartice, ki bodo omogočale odloženo plačilo. CENE Cene so diskontne, zelo ugodne in konkurenčne. Kupci, ki imajo pravico kupovati po grosističnih cenah, bodo blago plačevali po grosističnih cenah. OBRATOVALNI ČAS Diskont je odprt vsak delovni dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Čemu priporočamo nakupe v novem diskontu? Zaradi: - diskontnih nizkih - konkurenčnih cen - izredno bogate založenosti, ki omogoča stranki ves nakup na enem kraju; gre torej za prihranek časa in denarja - takojšnjega prevzema blaga, lahko pa tudi grosističnih naročil - prijaznega prodajnega osebja ODLOČITE SE ZA OBISK IN POSTALI BOSTE NAŠ STALNI KUPEC! NAPREDEK SPOŠTUJE VAŠ ČAS IN DENAR! STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG, p.o., KAMNIK, Steletova 8, Kamnik po sklepu IS Skupščine občine Kamnik z dne 11. 11. 1992 objavlja ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV 1. TITOV TRG 2, KAMNIK 6 prostorov, površine 12-17 m2 - skupne sanitarije, hodnik in stopnišče - prostori imajo ločene vhode, in jih je možno oddati posamezno ali skupno - namenjeni so pisarniški dejavnosti - najemnina za m2 znaša 795,00 SIT (november 1992) - prostore oddamo za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja najemništva 2. ZAJČEVA 23, KOMENDA klet, skupne površine 262,00 m2 - namenjena je gostinski dejavnosti - najemina za nrr znaša 472,00 SIT (november 1992) - prostore oddamo za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja najemništva. Vsi interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v zaprtih kuvertah v roku 15 dni po objavi na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p.o., Kamnik, Steletova 8, 61241 Kamnik (ponudba za oddajo poslovnih prostorov). Vse informacije dobite po tel. 816-211, int. 212. MALI OGLASI Tradicionalni, letos že XXII. NOVOLETNI KONCERT Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik s solisti in dirigentom Tomažem Habetom bo v SOBOTO, 26. decembra '92, ob 20. uri v Športni dvorani v Kamniku. Izvajalci: Simfonični orkester Domžale-Kamnik Dirigent: Tomaž Habe Domžalski komorni zbor Solisti: Norina Radovan, sopran Vladimir Čedež, tenor Matej Rihter, trobenta XXII. Novoletni koncert bo ob 30-letnici umetniškega delovanja Tomaža Habeta hkrati tudi njegov poslovilni koncert, saj Simfonični orkester v novem letu že načrtuje delo z novim dirigentom. Po koncertu bo do 3. ure zjutraj ELITNI PLES ob glasbi Revijskega orkestra pod vodstvom Tomaža Habeta in izborni postrežbi Gostilne MLAKAR in Kavarne VERONIKA Meni SIMFONIJA, cena 800 SIT Aperitiv Rezina Borodin Krožnik Čajkovski Mignon Hrestač Kava Veronika Hladni narezek Korzakov - za dve osebi, cena 1.000 SIT Cena vstopnic: Tribune: 300 SIT Parter/mize: 1.000 SIT na osebo Rezervacije in predprodaja vstopnic: Zveza kulturnih organizacij, Japljeva 2 (Razstavišče Veronika), Kamnik, tel. 831-612 od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sredah pa med 10. in 16. uro. Potrdila rezervacij z vplačili bomo sprejemali do vključno 16. decembra 1992! Družina najame hišo. Tel. 815-361. Kupim bele kuhinjske elemente. Tel. 847-118. Starejše trosobno stanovanje zamenjam za manjše s centraljim ogrevanjem. Naslov je v uredništvu. Instruiram risanje za sprejemne izpite na srednjih šolah. Tel. 815-636 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij. HONORARNO ZAPOSLIMO DVE DEKLETI ZA DELO V STREŽBI. INFORMACIJE PO TEL. 812-861, OD 19. URE DALJE. NAKUPOVALNA KARTICA ADUT Ali ste že zasledili v trgovini kupca z nakupovalno kartico ADUT? Če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo NAKUPOVALNE KARTICE ADUT - sestavljanke - lego kocke - družabne igre in druge zanimive igrače. Možnost plačila na dva čeka. Na izbiro različni koledarji, rokovniki, pisala ... za obdaritev poslovnih partnerjev. Aranžiranje daril. ei nun - DOT? TRGOVSKA HIŠA OLHPIH « r HI I „H|P<< DUPLICA tel. 812-332 DROGERIJA ANDREJA vam nudi: veliko izbiro igrač po ugodnih cenah. Za nakup igrač nad 3000 SIT možnost plačila na 2 čeka - pampers plenice vseh velikosti, za fantke in punčke, samo 1.395 SIT - vrhunska kozmetika, frizerski materiali, čistila Obiščite nas, cene so naš adut!!! Prazniki se bližajo, pa ne veste, kje bi lahko najceneje nakupili: - najžlahtnejša vrhunska vina po najugodnejših cenah - najboljše in raznovrstne sire - različne mesne izdelke (Celjske Mesnine, Kras, Jurij, Meso Kamnik...) - čokolade in piškote vseh vrst za vaše najmlajše Vse to in še marsikaj izbranega za vaš okus vam nudi DELIKATESA PETRA Delikatesa Petra in Drogerija Andreja sta odprti od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11.30. OBIŠČITE NAS, CENE SO NAŠ ADUT! PNEUMATIC CENTER SITAR obvešča cenjene stranke, da od ponedeljka, 7. decembra, obratuje v novih poslovnih prostorih - V POSLOVNO TRGOVSKEM CENTRU, Perovo 27 (ob obvoznici). Delovni čas: od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, ob sobotah zaprto. Tel. 832-878. Priporočamo se s kvalitetnimi storitvami po ugodnih cenah! ZAHVALA Ob boleči izgubi 63-letnega dragega moža, očeta in dedija RUDIJA PLEVELA upokojenega policista iz Kamnika, Ljubljanska 1/b :'k se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje, sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še zlasti se zahvaljujemo delavcem Policijske postaje Kamnik, UNZ Ljubljana, tovarne ETA in UNIS, Klubu Maksa Perca, policijski godbi iz Ljubljane za poslovilne melodije in govornikom za tople besede. Iskrena hvala tudi osebju kamniškega Doma upokojencev in ljubljanskega Zavoda za rehabilitacijo, ki so zanj skrbeli in ga negovali. Hvala gospodu župniku za lep obred. Vsi njegovi Kamnik, novembra 1992 TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO! UGODNO!UGODNO! Sezona za obnovo in gradnjo še ni zaključena! Novembra in decembra vam v ta namen nudimo izdelke COLORIN JUB PO PROIZVODNIH CENAH za takojšnje plačilo z izjavo (za obrtnike in podjetja) ali za gotovinski nakup nad 2.000 SIT. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Material brezplačno pripeljemo na dom. SE PRIPOROČAMO! PEČEMO DROBNO PECIVO, POTICE IN TORTE - PO NAROČILU, ZA VSE PRILOŽNOSTI. Brezplačna dostava. Kristina Frantar Zalog 93, Cerklje tel. (064) 421-704 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta BARBARA SLAPAR iz Sidola 7 Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in darovane maše. Hvala vsem, ki ste jo prišli v tako velikem številu pospremit na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni November 1992 ZAHVALA V 56. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak SLAVKO MILAVEC s Križa 74/1» Najiskrcneje se zahvaljujemo sosedom, še posebej Maletičevim, Hu-kičevim in Mujanovičcvim, njegovim sodelavcem iz Emone Lj. - Prašičereja Ihan, gospodom Jurci, Čandeku in Leniču, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, nam stali ob strani, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga pospremili k večnemu počitku. Posebej hvala osebju Onkološkega inštituta UKC, bolnišnice dr. Petra Držaja, še posebej dr. Košoroku in dr. Rebčevi, osebju Zdravstvenega doma Kamnik, posebej dr. Plešnarjevi in sestrama Nevenki in Heleni za nesebično pomoč pokojniku in oporo meni. Hvala njegovemu sodelavcu gospodu Gregorju Bajtu za tople besede slovesa, kriškim gasilcem za spremstvo, Komunalnemu podjetju Kamnik, gospe Mirandi, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Radojka, sestra Milica, brata Joče in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo Križ, Metlika, Maribor, Zagreb, november 1992 HIDROMETAL VAM NUDI ZANIMIV 61234 MENGEŠ Gorenjska cesta 9 Telefon (061) 737 207 737 009 737 673 Telex HIMET 39829 Teleta*: 737 221 ekološki in druge program: dejavnosti: - priprava pitne vode - priprava industrijskih in tehnoloških voda - oprema čistilnih naprav za komunalne in industrijske odpadne vode - oprema čistilnih naprav za odpadne vode s farm - oprema čistilnih naprav za zaoljene vode - obdelava blata - uporaba bio plina - izdelava in montaža jeklenih konstrukcij, zbiralnikov, tlačnih posod, cevovodov in peči za centralno ogrevanje - peskanje in antikoro-zivna zaščita - dobava in razrez vseh vrst materiala - projektantsko kon-struktorske usluge s področja ekologije in strojništva - kopiranje načrtov - tehnični prevodi - nemščina - svetovanje in industrijsko oblikovanje Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko od 1941 do 1945 ima svoje prostore v stavbi občinske skupščine Kamnik, Titov trg 1, 1. nadstropje, soba 11. Uradne ure so vsak petek od 12. do 15. ure. V SPOMIN FRANC SVETIC V zadnjih septembrskih dneh je nenadna in kruta smrt iztrgala iz našega okolja člana sveta Krajevne skupnosti Ne vije in dolgoletnega predsednika Franca Svetica - Anzelnovega Franceljna. Star je bil komaj 42 let, rojen na Vrhpoljah pri Kamniku, kjer je tudi živel in ustvarjal. Osem let je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Nevlje in leta 1990 ponovno izvoljen za člana sveta. Odgovornosti je torej sprejel zelo mlad. V času njegovega mandata so bili zgrajeni objekti, vodovodi, asfaltirane ceste... Izkušen, kot je bil, nam je vedno pomagal in svetoval. Sicer pa so bile njegove lastnosti: delavnost, skromnost in pripravljenost pomagati krajanom. Bil je v najlepših letih, poln načrtov, zato nas je njegova izguba toliko bolj prizadela. Krajani smo mu hvaležni za vse, kar je dal naši KS; pogrešali ga bomo. Takšen, kot je bil, pa ostaja v našem spominu. LADO OMRZLI Vsako jutro, ko se dan zbudi, solze nam zalijejo oči, ker te v našem domu ni. Ljubil dom si in življenje, rad si pel in bi! vesei, v našem domu je praznina, v srcih naših bolečina, ker te od nikoder ni. Zaman je bil pogum, šaman trpljenje, bolezen je bila močnejša kot tvoja ljubezen do nas in do življenja. ZAHVALA V 65. letu starosti nas jc po dolgotrajni bolezni zapustil ljubljeni in nepozabni mož, ati, stari ata, brat, stric in tast ALOJZ HANČIČ iz Črne 18 pri Kamniku V globoki žalosti sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Rudnika kaolina Črna, Elektra Domžale in Beautv hair Mihaela Domžale za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala Društvu upokojencev in Društvu invalidov Kamnik, govornikoma g. Klencu in g. Modicu, cerkvenemu zboru, pevcem Svobode Črna, patronažni sestri Romani in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerki Dani in Sonja, sinova Marjan in Lojze z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Črna, Godič, Kamnik, Tržič, Duplica, Soteska, Hrib, Bled, Kranj, Novo mesto, novembra 1992 16 KAMNIŠKI OBČAN VOlitVe 92 30. NOVEMBRA 1992 NE LEVO NE DESNO. NA BOUE. z.ct rtcts in jprifo &dnj & rodc* v*? SPOŠTOVANE KAMNIČANKE IN KAMNIČANI, odločitev o tem, kdo vas bo zastopal v državnem zboru, je vaša. Sem kandidat za poslanca; skupaj s svojo stranko LDS želim Sloveniji in Kamniku omogočiti razvoj, ki ne bo obremenjen z ideologijo. Svojim otrokom in njihovim vrstnikom ponudimo državo enakih možnosti. Danes odločamo tudi o prihodnjih rodovih. Kamnik mora ohraniti svoj zgodovinski pečat, toda le nadaljnji razvoj nam bo nudil kvaliteto življenja, ki jo hočemo. Vem, da skupaj znamo in zmoremo in prepričan sem, da nam bo to tudi USPELO. Vaš MAKS LAVRINC t>5< cidani CEDAM DOMŽALE MARKET KAMNIK V Cedamu so pripravili NAGRADNO ŽREBANJE za kupce njegovih poslovalnicah. Z vsakim nakupom v vrednosti nad 1.500 SIT do konca decembra 1992 postanete udeleženec Cedamovega nagradnega žrebanja z bogatimi nagradami: 1. polletni družinski nakup 2. motorno kolo 3. videorekorder in še veliko drugih nagrad V MARKETU nudimo različna darila in izdelke iz čokolade za Miklavža Med pestro ponudbo delikates, mesa, pijač, galanterije po ugodnih cenah vam predstavljam le nekatere: - olje (rastlinsko) Helios rum (domači, 40%) - vino, buteljka, laški rizling (Ljutomer) - vino, šipon (Ljutomer) - vino, oro keksi (domaćica, s čok. prelivom) napolitanke (čokoladne) pralni prašek Lind Pričakujemo vas tudi v drugih naših poslovalnicah: market in diskont Domžale, market Stručka Logatec, Dika Radomlje in M market Moravče. 11 144,24 SIT 11 317,03 SIT 0,7 I 188,17 SIT 1 I 169,07 SIT 1 I 75,14 SIT 350 g 189,50 SIT 500 g 206,77 SIT 3 kg 484,43 SIT RAZSTAVA V VERONIKI V razstavišču Veronika je bila od 20. do 26. novembra na ogled razstava likovnih del učencev osnovne šole Marije Vere z Duplice. Njihov mentor je likovni pedagog Boris Bratuž. Razstavljena so likovna dela otrok v različnih tehnikah na papirju. Mislim, da je prav, da se likovni izdelki otrok predstavljajo tudi v »resnih razstaviščih« in da so deležni strokovnih analiz in obravnav. Otroške likovne kreacije so že dobile svoj prostor tudi v galerijah in v opremi prenekaterega objekta. Lep primer opremljenosti prostorov in železniških vagonov z otroškimi risbami so slovenske železnice. Še posebno so začeli ceniti otroške likovne izdelke v času prodora moderniz-mov v evropski umetnosti, v času priseganja na spontanost, neobremenjenost in podzavestno kreativnost v likovni umetnosti. DUŠAN LPOVEC ZELENI KAMNIKA organizirajo JAVNO TRIBUNO O ZDRAVSTVENEM IN SOCIALNEM VARSTVU, DRUŽINSKI POLITIKI TER PROSTOVOLJNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU PO NOVEM v torek, 1. decembra, ob 17. uri v razstavišču Veronika v Kamniku. Sodelovali bodo minister dr. Božidar Voljč, predstavniki zavarovalnic, zdravstvenih in socialnih ustanov ter drugi. Udeležite se zanimive tribune! Darja Lajtman - Budaji Duplica Ljubljanska 14 tel. 812-413 - za otroke in odrasle: trenirke, bunde, jakne, žametne hlače, puloverji, srajce, pižame... - igrače - čistila, kozmetika - PAMPERS plenice po 1.350 SIT Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. PRESENEČENI BOSTE NAD NAŠIMI UGODNIMI CENAMI! KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18. 2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne števitke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.