Iz Jugoslavije. — ZakaJ nlsiao priobčili resducii Ma- rir;orsko-veUkovšhega društva. Tov. D. M. je priobčil v ,,.lugoslaviji" omenjene res',lucije in prista/lia, da ni doznal, kaj je dHo teiru vzrok. Vsa krivda pada sedaj na ..Tovariša", oziroma na urednistvo. Ako bi nam bile pcslane resolucije v tej obl'ki, kakor jih prinaša ,,Jugoslavija". bi jih mi brez pridržka priobčili. Toda glavna točka, zaradi katere smo oddali resolucije vodstvu Zaveze, je črtana v „Jugoslaviji"; to je točka, ki udarja po ,,U. T." in uredništvu. Izjavliarao, da se načeloma z vsemi točkami resoluciie, priobčene v ,,Jugoslaviji", v polnem obsegii popolnoina striniamo, posebno pa še s prvo točko, katero stališče smo imeli večkrat priliko zavzeti že v Hstu samem. Noben list, nobeno glasilo organizacije pa ne priobčuje napadov. ki so naperjeni proti listu sametnu, proti vodstvu organizacije in na uredništvo samo. Za kritiko internega urejevanja lista imamo drug forum, v prvi vrsti ie pa naslavljati take kritike na uredništvo samo. Nas se je pa hotelo prisiliti, da priobčimo takoj javno vesti, ki udarjajo po listu samem. Popolnoma napačno je mnenje nekaternikov, da je urcdnik plačan rokodelec in podvržen insultom že vsakega posameznika, ki istovetl vsako časnikarsko vest inforniativnega značaja z načelnim stallščem stanovske politike vodstva organizacije, oziroma s stanovsko politiko samo. O tonu. s katerim se nekaterniki obračajo do uredništva. je obširno poglavje in obsežen uredniški arhiv ter bi lahko mnogo govorili, če bi nas ne bilo sram! Pa to se ne nanaša na zgoraj označne resolucije. — Izprva smo hoteli priobčiti omenjene resolucije in črtati iz njih le poglavje, ki se tiče lista samega. Ker so bile resolucije ena celota, zato smo jih s kritično točko vred izročili vodstvu Zaveze, kakor je upravni odbor to sklenil v enakih slučajih v seji 1. aprila t. 1. Žal le, da upravnega odbornika D. H. ni bilo tedaj ua seji, morda bi tudi on potem priznaval naše stališče. Nekateri, ki so bili tedaj na seji, so opustili svoje opozicionalno stališče. Kritikovati in sodelovati je dvojno stališče! Kdor pride blizu, to uvidi! Pa še nekaj nas je odvrnilo, da nismo ,,samovoljno" črtali one točke iz resolucij. Ne-' kateri radikalnejši elem^iti v ,,Ljubljanskem učiteljskem društvu" so nas razupili kot skrajno absolutistične pri urejevanju lista in tudi pri njih je vsega samo list kriv. Z mirno vestjo konštatiramo, da so redki oni, ki se jim ena ali druga stvar ni priobčila, pač pa priznavamo, da je eno ali drugo precej zakasnelo, to pa često zaradi jako tesno odmerjenega prostora ali pa iz tehniških vzrokov. Zato se nam zde zelo neumestne grožnje, ki že v zadnjem času spremljajo ^oro vsak rokopis. Na racun naše prevelike liberalnosti pri urejevanju lista se je pričelo razširjati napačne pojme o demokratizmu ter se jem1.ie uredniku vsako lastno mnenje. Na račun naše prevelike liberalnosti se pa hoče v zadnjem času spravljati v list tudi članke in notice, ki imajo zgolj ta namen, da širijo med učiteljstvoin nezadovoljstvo in oezaupanje do vodstva lastne organizacije, do lista in do uredništva. Izmed vseh onih, ki danes kritikujejo list m vodstvo organizacije, je le malo sotrudnikov; izmed vseh onih pa, ki širijo nezaupanje in nezadovolj stvo do vodstva organizacije in do uredništva lista, pa ni nobenega sotrudnika!! — Da se povrnemo k resolucijam! Dva dni, preden so bile omenjene resolucije priobčene v ,,Jugoslaviji'\ je urednik ,,Uč. Tov." govoril s prdsednikpm ,,Zaveze", ako je vodstvo kaj sklepalo v zadevi resolucij. Predsednik ,,Zaveze" mu je pojasnil, da načelno ni nasproten resohiciji in naša organizacija že v tej smeri deluje, o priobčitvi pa vodstvo še ni sklepalo. Glede priobčevanja napadovnalist, se uredništvo in vodstvo Zaveze drži stališča, ki ga je zavzel upravni odbor na seji 1. aprila t. 1. Resolucije meni predložiti tudi delegaciji v razpravo. Glede ,,Slomškove zveze" se drži sklepa vodstva in upravnega odbora, ker bo nje obstoj stalno ogrožal stanovsko slogo v skupni organizaciji in bo ta organizacija tudi kot kulturno-bojna organizacija izkušala vedno posegati v delokrog strokovne organizacije, če njenim voditeIjetn ne bo priiala kaka stvar. Resolucij nismo priobčili zgoH iz navedenih vzrokov; kaT se tiče bodoče stanovsko politiške smeri, ji ne oporeka nihče ter smo si v programu edini." Urednlštro. — Učiteliske deputacije o imlikf regentovega obiska. Vse naše organizaclje (okr. društva itd.) nai se po dejnitacijah predstaviio regentu in sicer v ocih kjra-  jih, kl so najbližji njegovemu posotu tako:  Uubliana, Kranj. Radovljiea, Bled. Celje,  Maribor itd. Deputaclje se morajo pri javiti okr. glavarstvom. — Vodstvo Za veze. — Fraze, pleve In limonada. Pišejo nam: ,,Slovenec", torej list, ki ga piŠejo in urejajo duhovniki in ki mu je sotrudnik tudi ljublja*nski škof, prijavlja v nedeljski številki infamno notico ,,Razoča-  ranje", kjer po zriani maniri prejšnjega i  urednika ,,Slov. Učitelja" kateheta Čate- J  ža mesari poročilo nadzornika Gangla z uradne konference ljubljanskega učiteljstva. ,,Slovencu" je to poročilo — fraze, pleve in limonada! Bodi! Toda mi, ki smo bili ltavzoči na konferenci, smo čuli, da je nadziornik Gangl med preobrazniki  človeštva, ki so dali vekovom obliko in  smer, imenoval tudi božanstveni, epo halni pojav Kristusov! In sedaj pride list  Kristusovih naniestnikov in služabnikov  ter meče Kristusa iii njegov mtuk med  fraze, pleve in limonado! Ali ni to bogo  skrunstvo, ki ga katoliški časopis prosto dušno razglaša? Kaj se bi zgodilo z nami,  ako bi Kristusu metali v svetost njegovih  naukov fraze, pleve iit limonado?! — j Nadz>ornik Gangl je v svojem poročilu | poudarjal, da moramo biti sami prešinjeni s krepostmi in čednostmi, predvsem I pa mora v nas živo koreniniti jugosloj vanska državna misel, sicer ne moremo ; mladini tega dati, kar od nas zahteva nai rod in domovina. A ,,Slovenčevemu" dopisniku so tudi kreposti in čednosti z jugoslovansko državno mislijo vred — i fraze pleve in limonada! Verjamemo! I Strast, ki pretresa klerikalcu srce, bruh| ne na dan v pravem izrazu, čeprav o\ skrunja Boga in kaže svoje breznarodno | in nekrepostno mišljenje! Iz podle duše i ne more nič drugega kakor podlost! j — Izjava. Ker sva prišla brez svoje i vednosti v ,,kompromisno ltsto" in bila I torej izvoljena potom kompromisa, o ka| terem nisva ničesar vedela, v stalni oz. 1 knjiž. odbor, izjavljava tem potom, da se ! nikakor ne strinjava s sedanjo taktiko \ takozvane opozicije in odlagava ti častni | mesti. — Fran Marolt. Alojzij Novak. | — Uvrstitev učiteljstva v pragmatiko i državnega uradnlštva. Na drugem mestu I govorimo že o tej uvrstitvi. Tu prinaša\ mo poročilo o uvrstitvi, kakor ga priob! čuje ,,Narodna Prosveta", po svojih ini formacijah. Glasi se: Zaznjili smo, da je i komisija za izdelavo uradniške pragmati! ke izvršila svoje delo, a brez zaslišanja I našega delegata, ki ni bil pozvan! Poj trudili smo se, da iz načrta zaznamo ! glavne detajle, ki se tičejo učiteljstva. | Vse uradništvo je po tem načrtu uvrščej no po avstrijskem sistemu v 11 čin. razJ redov. Teh 11 črn. razredov je razdelje; nih v štiri razrede, v katere je v glavnem | uvrščeno vse uradništvo in uslužbenstvo. I Učiteljstvo je uvrščeno v i azred z začeti no plačo 2400 din. in z dovršeno plačo | 6600 din. in aktivitetno doklado, ki pri1 čenja s 960 din. in se stopnjuje na 1200 j din., 1500 do 1800 din. letno. Poleg tega bi imeli učitelji letni dodatek za ženo I 600 din. in za vsakega otroka po 300 din. i Zanimivo je ugotoviti plače učiteljstva I in profesorjev po tem načrtu. Dočim uči| telji pričenjajo s 2400 din. in končajo s | 6600 dm, pričnejo profesorji z 7200 din. ! in končajo z 11.000 din. Niti končna plača učiteljstva ni tako veliloa, kakor začetna ! profesorska! Kakor razvidno, je izdelana i vsa uredba v prilog in zadovoljstvo biro! kracije in izgleda kot pravi račun brez krčmarja. — Posnemamo to poročilo po ..Narodni Prosveti", drugih vesti o uredftvi dosedaj še nismo prejeli. — Delo učitelja-poslanca za učiteljske interese v nar. predstavništvu. Poslanec Ant. Todorovič, bivši učitelj, je mmistra prosvete, če so pri uvrstitvi državnega uradništva v pragrnatiko uvrščeni tudi učitelji narodnih šol; če niso, ako so plače in drugo učiteljstva enake z enako kvaiificiranim drugim državnim uradništvom; če niso, kaj misli minister prosvete ukreniti, da se izenačijo? Minister prosvete Sv. Pribičevič je odgovoril na to interpelacijo, da je sestavljena komisija za izdelovainje pragmatike, ki bo zavzela tudi stališče glede uvrstitve učiteljstva, o čemer bo potem sklepal ministrski svet. ,,Učitelji in učiteljice so po členu 33 zakona o narodnih šolah državni uradniki in je treba vsekakor, da se tudi oni uvrste v novo uredbo in regulacijo v ono kategorijo, v katero se vnesejo državni uradniki z enako izobrazbo." — Še vedno ni izveden zakon o novih plačah. Kakor ooroča ,,Narodna Prosveta" §e vedno rti rzvedena v Sremu regu- | lacija učiteljskih plač po zakonu o nar. šolah z dne 23. julija 1919. -Še en načrt učlteiistva za bpre- . ' membo šolskega zakooa. Učiteljstvo pa račtnskega in tešinjskega učiteliskega društva je izdelalo poseben načrt šolskega zakona na podlagi načrta, ki ga je izdal ,,Prosvetni odbor". Dosedaj so nam znani torej trije izpreminjevalni načrti, ki so izdelani na podlagi osnutka ,,Prosvetnega odbora", t. j. načrt črnogorskega učiteljstva. goriimenovani načrt in naš načrt, ki smo ga prinesli v predzadnii prilogi. — Pevski zbor Uubljanskega učitelistva pod vodstvom tov. Ferdo Juvanca se udeleži kongresa v Beogradu in priredi tam koncert. — V mestni šolski svet Uubljaaski je občinski svet izbral mesto izstopivšega člana dr. Pipenbacherja tov. Ivaha Petriča, šol. voditelja v Sp. Šiški. — Pri uradni konferenci ljabljanskih meščanskih učiteljev dne 8. t. rn. je bil soglasno sprejet predlog: ,,šolske obalsti se prosijo, naj store odločne korake, da bodo uvrščeni strokovni učitelji na meščanskih šolah glede plač za eno stopnjo višje — nego ljudskošolski z enakim številom službenih let. Veljavo izpitov za mešcanske šole dokazuje posebno dejstvo, da je nastavljenih na učiteljiščih in višjih obrtnih šolah mnogo profesorjev, ki imajo le izpit za meščanske šole. — Ravnatelji meščanskih šol pa naj bodo deležni tistih doklad, kakor jih dobivajo voditelji ljudskih sol z 8 oddelki, ki vodijo samo šolo, med tem ko ravnatelji meščanskih šol večinoma tudi več ur uče. Prepričani smo,da bo dobra letina tudi nap«lnila državne blagajne in takrat se gotovo tudi ne bo pozabilo nas — kulturnih pijonirjev. To bo pa tudi odpomoglo pomanjkanju izprašanih meščanskih učiteljev, ker trud ne bo zastonj. —1— Kcrošci v Ljubljani. — Zahvalal Dne 11. t. m. je del naše šolske mladine iz Roža priredil izlet v Ljubljano. Sprejemi, katere je našim malčkom šolska mladina priredila na vseh postajah krasne Gorenjske od Jesenic pa doli do Ljubljane. zlasti pa nad vse prisrčni in sijajni sprejem, s katerim je. bela Ljubljana počastila izletnike, pa tudi pristno slovanska gostoIjubnost in ljubezen, ki jo je našla naša raladina na vseh postajah, posebno pa naši beli prestolici, so se vsem za \edno neizbrisno utisnili v spomin. Podpisana vodstva ne vedo, komu naj se v iraenu hvaJežne šolske mladine zahvalijo za vso izkazano ljubav: ali se naj zahvalijo ,,Glasbeni Matici" z njenim požrtvovalnim g. ravnateijem Hubadom, ali gostoljubnim hišam ,,Liceja. Mladike in Ljudskega doma", ali ,,Ženskemu društvu" z ljubeznivo gospo županjo; v zadregi so, ali naj naslovijo svojo zahvalo na Višji šolski svet v Ljubljani, na magistrat ljubljanski, na vodstvo ljudskih šol od Jesenic pa doli dp Ljubljane. ali pa na ljubljanski gledallšči, na muzej in na Salezijanski zavod njegovo izborno godbo. — Eno pa dobro vedo: najiskrenejšo svojo zahvalo za vse ono Jepo in blago, kar je naša mladina našla na svojem izletu, morajo lzreči blagemu in plemenitemu slovenskemu srcu naše bele Ljubljane in lepe Gorenjske. Ako so res nežna srca naše mladine ono zlato, ki je pc naših pravljicah nekje zakopano, in ako res narodni delavci izkopavajo to zlato. potem naj služi vsem onim, ki so nas tako bratsko sprejeli in pogostili, v zadoščenje za njih veliki trud zavest, da so s svojim prizadevanjem izkcpali zadnje zlato zrno v srcih onih otrok, ki sedaj ne morejo in nikdav ne bodo pozabili lepih ur in dni v slovenski Ljubljani — srcu Slovenije. — V Rožu, dne 17. junija 1920. Ravnateljstvo meščanske šole v B«frovljah — Dr. Fr. Mišic. Vodstvo ljudske šole Podljubeljem — A. Lamut. Vodstvo ljudske šole v Kapli ob Dravi — Jos. Jekl. Vodstvo Ijudske šole v Št. Janžu — Jul. Majer. Vodstvo ljudske šole na Bistrici — Rup. Smolik. Vodstvo Ijudske šole v Svečah — Val. Doljak. Vodstvo ijudske §ole v Bilčovsu — Slavko Šuc. Vodstvo lludske šole v Podgorjah — Alfred Vodopivec. Vodstvo ljudsk« šole v Št. Jakobu — I. Fajnik. — Ljubljanskim učit maturantotn L 1910. Tovariši! Čas hiti. Komaj polovica se vas je odzvala mojemu pozivu. Prosim ponovno prav vse še živeče tovariše, ki hočejo praznovati našo desetletnico, da mi v najkrajšem času sporoče svoj naslov in stavik> nasvete (čas, krai. na«5in). Tovariški pozdrav! Ivan Primožič, nadučitelj, Mekinje pri Kamniku. — Aprovizacljski odbor Spodnja Kungota, kateremu načeluje itstanoviteli tovariš From, je nakazal ves enoletni dohodek v znesku 1031 K šolskemu vodstvu v svrho nabave izbornih Šolskih listov vsem revtiim učencem. Naj ro-ii skrbna setev bogato žetev! 2ivele duševne aprovizacije! — Jugosl. Matice ustanovno zborovanfe v Novem raestu dne 13. t. m .se je vršilo na Glavnein trgu ob veliki udeležbi vseh društev in korporacij, meščanstva in okoličainov, in vse šolske mladine iz mesta in bližnje okolice. Oo- vorniki so opozarjali na brklko izgubo, ki preti naši domovini qb Adriji in na Koroškem v narodnem m gospodarskem oziru. Opisovali so nekulturno in tiečloveško, mednarodnemu pravu nasprotujoče ravnanje zlasti Italijanov in pozivali, naj se na pomoč našim trpečim rojakom v neskaljeni slogi združimo v Jugoslov. Matici vsi zavedni državljani Jugoslavije! Mi srečnejši bratje naših podjarmljenih rojakov se ne moremo popolnoma veseliti naše svo-bode, dokler nam to.veselje greni spomin na nesrečne odtrgane rojake. Tudi se ne moremo gospodarsko razviti, dokler so nam ugrabljeni izhodi na morje, ki so bili naša tisočletna last. Poseben govornik je zbral okoli sebe šolsko mladino in jo s prisrčnimi besedami vnemal za sočutje z zasužnjenimi brati in za nepozaben spomin nanje. Zborovalci so soglasno sprejeli resoluciio, ki se obrača zoper krivične določbe mirovne konference nasproti našemu narodu, zahteva samoodločbo prebivalstva ob Adriji in obsoja nekulturno in nečloveško ravnanje Italijanov nasproti našim rojakom v zasedenem ozemlju. Po zborovanju so udeležmki priredili slovesen iobhod po mestu s konjeniki na čelu, z godbo in petjem in tako še enkrat pojavili svojo skvžno rodoljubno voljo. Gospodične v narodni noši so uporabile ugodno razpoloženje in nabirale prostovoljne denarne prispevke za Jugosl. Matico. Naj bi se tudi drugod po vsej Jugoslaviji ustanavljale podružnica tega našega najvažnejšega društva v obrambo domovine! Da se je izvršilo ustanovno zborovanje v Novem mestu tako ugledno, je zasluga vodilnih krogov iz vseh slojev, zlasti tudi našega neumorno narodno delujočega nžiteljstva. Hvala prisrčna vsem, ki so sodelovali v pomoč iiesrečnim rojakom! Prof. S. — Ciril Metodova podružnica za Grobclno in okolico ima svoj občni zbor združen z veliko Ijudsko veselico 4. julija ob 3. uri popoldne v Završah. Odbor. — Potresi v Beli krajini. Meseca niaja (dne 19., 20., 21., 22., 23. in 27.) in junija (dne 4. in 6.) se je pojavil y Beli Krajini (Crnomelj, Metlika in okoliš) cel roj lahkih zemeljskih potresov, ki se bodo morda še ponavljali. Slovenski geodinamski zaviod (osrednji zavod v Ljubljani, drž. realka prof. dr. Fr. Čadež, in oddelek B v Novem mestu, prof. Ferd. Seidl) se zahvaljuje gg. poročevalcem za doslej poslana poročila in prosi, da tudi o morebitnih nadaljnih potresih kolikor moči točno in brez odloga sporočijo. — Slov. geod. zavod ob lej priliki izreka nado, da bodo podpirali katoor doslej razumniki po vsej Sloveniii proučevanje zemeljskih potresov s točnimi poročili. Želimic, da se nam naznani vsak zem. potres na Slovenskem (istotako podzemeljsko bobnenje brez čutnega potresa). Poročilo naj označi kraj, čas in vse opazovane učinke minljive (zibanje tal, zvenenje oken, hreščanje vrat -in pohištva, škripanje zidovja itd.) in trajne (razpoke v zidovju i. dr.). Za vsako istinito, četudi skromno in manj popolno poročilo je naš znastveni zavod hvaležen. — Tudi p© drugih državah sodelujejo razumniki pri proučevanju potresov. — Slov. geodinamski zavod. — Štrajk učiteljstva v Črni gori. Šolski nadzornik v Cetinju je brzojavno obvestil ministra prosvete, da je učiteljsko sindikalno veče za Črno goro v Podgorici izdalo poziv vsemu učiteljstvu v Črni gori, da z dnem 7. junija 1.1. ustavijo delo v vseh šolah, dokler ne zadovolji ministrstvo učiteljstva z ozirom na dnevnice. Minister prosvete je odgovoril, naj se obvesti učiteljstvo: da so vsem povišane dnevnice za 25 odstotkov, in da se bodo vsa mesta smatrala za izpraznjena, če opuste delo. — Fabinc v koštrunovi obleki. Profesor Fabmc trdi y ,,Slovencu", da ni nikoli urejal ,,Jeseniške Straže". Če ima tako slab spomin, naj vpraša lastnika ,.Jeseniške Straže" g. Lampreta, ki bo povedal, da ie bil Fab;rc plavn* sotrudnik in pravi urednik . Jeieniške Straže". tega najostudnejšega s-.^enskega lista. Poskrbeli bomo, da ,,Der Pfaffenfresser von Assling" ne bo zapeljeval sloven?xega učiteljstva pod krmiro ,,krščansko miblečega učiteljstva." — Nadzornik n-ora biti nad strankami piše ,,Slovenec", očitajoč nadzorniku Ganglu, da posega vsak hip med učiteljstvo. Res je, da posega med nas, a vselej le v dobrobit šolstva in učiteljstva, ne ozlraje se na strankarsko pripadnost. Prepričani smo. da ga tudi ni v Slomškovi zvezi, ki bi mogel očitati nadzorniku Ganglu strankarstvo v službenih zadevah. Tako pravičnih, značajnih in nepristranskih nadzornikov je malo. Mi tudi ne maramo izkoriščati nadzornika Gangla v strankarske namene, pač pa dela to Fabinc, ker nam je pri neki skupni seji, ker ni šlo vse po njegovi volji, zagrozil: ,,Gospoda, Verstovšek je naš!", na kar mu je tov. Dimnik odgovoril: ,,Dr. VerstovSek je naš in vaš!" Članarina in darila za učiteljskl konvikt za 1. 1920.: Posojilnica v Trbovljah 100 K. Kecelj Alojzij iz Ljubljane 2 K (dopolnilo.) — Ana Mlekuž iz Trebnjega 10 K.