Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno K 60'— polletno K 30'— četrtletno K 15-— posamezna številka K 250
V. letnik.
Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
V Ljubljani, dne 15. maja 1922.
Cene inseratom:
Pri 1 x objavi */i str. 1200 K .	.	„	V,	.	600	K
„	„	„	7«	.	300	K
.	„	.	V6	.	150	K
................ 7„	.	75	K
Pri 12 kratni objavi 5°/o. pri 24kratni objavi 10 °/0 popusta
Štev. 10.
Občni zbor zveze obrtnih zadrug.
«Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani* je imela dne 7. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata svoj redni občni zbor.
Zvezni načelnik, g. Engelbert Franchetti, je ob določeni uri konstatiral sklepčnost ter otvoril občni zbor s prisrčnim pozdravom navzočih. Posebe je pozdravil zastopnika ministrstva trgovine in industrije, gg. dr. Pfeiferja in dr. Rekleja, zastopnika južnoštajerskih obrtnih zadrug, g. Založnika, nadalje zastopnika trgovske in obrtniške zbornice, gg. Mohoriča in dr. Plessa, ter zastopnika Zveze trgovskih gremijev, g. Zebala. Po pozdravnem govoru je podal g. Franchetti obširno poročilo o zveznem delovanju, iz katerega posnemamo v glavnem sledeče:
Po dolgem mrtvilu, v katerega je privedel vojni in povojni čas vsako obrtno gibanje, se je začelo tudi med slovenskimi obrtniki živahno vrvenje in novo življenje. Pod geslom: «V slogi je inoč» so nastopali organizatorji-voditelji na plan ter položili temelje za mogočno obrtniško organizacijo. — Zahvaljuje se trgovski in obrtniški zbornici, ki je pomagala Zvezi osobito s tem, da ji je prepustila proti nizki najemnini dve sobi za uradovanje. — Oživele so se obrtno-nadaljevalne šole ter po prizadevanju zveznega načelnika se je posrečilo tudi dobiti za vzdrževanje teh šol potrebne prispevke. Napravili so se koraki za uvedbo obrtnih tečajev ter pospeševala ustanovitev novih zadrug in reorganizacija starih. — «Obrtni Vestnik», ki ima za Zvezo, zadruge in obrtnike sploh vedno odprte predale, zasluži, da ga obrtništvo vsestransko podpira in širi. Nadalje omenja tudi, da je
bila v neposrednji zvezi z razcvitom «Deželne zveze» tudi ustanovitev «Obrtne banke» v Ljubljani. S paz-nim očesom je motrilo načelstvo razvoj obrtništva in zadružništva. Pod geslom: «Svoji k svojim» je vrsta mož z bogato izkušnjo na polju obrtništva ustanovila banko, ki naj služi v prvi vrsti kreditu našega obrtnika. Zvezno načelstvo opozarja obrtnike, naj se mnogoštevlno udeleže podpisovanja tretje emisije delnic, ter toplo priporoča, da vsak obrtnik vlaga ves svoj razpoložljivi denar v svojo «Obrtno banko», ki se pod spretnim vodstvom razvija v prvovrstno bančno podjetje in ki dobro služi domačemu obrtniku in zadružništvu.
Končno se je g. načelnik spominjal treh markantnih zvestih zveznih članov obrtnikov, ki so prerano preminuli: g. Jakoba Martinčiča, ključavničarskega mojstra in posestnika v Ljubljani, ki je vžival zbog neumorne marljivosti in konciljantnosti veliko spoštovanje med obrtništvom. Drugi, ki ga težko pogrešamo, je bil mož širokega strokovnega znanja, velike energije in podjetnosti, tovarnar in veleindu-strijec g. Ivan Bonač. Služi naj v najboljši zgled obrtnikom za to, da iz malega raste veliko. Nadalje pogreša obrtništvo prerano preminulega tovariša, tesarskega mojstra g. Simona Weissbacherja, ki si je pridobil vsled svojega požrtvovalnega in neumornega delovanja v procvit in dobrobit slovenskega obrtništva velike in neštevilne zasluge. Bodi jim časten spomin!
Nato je podal zvezni načelnik g. Eng. Franchetti bilanco, ki se tiče zveznega premoženja, oziroma izdajanja «Obrtnega Vestnika« in Koledarja. To bilanco o stanju z dnem 31. decembra 1921. z denarnim prometom za 1.1919., 1920. in 1921. vred prinašamo v naslednjem:
1919	Dohodki		Izdatki		Saldo (dati)		Saldo (imeti)'	
	K	v	K	v	K	V	K	v
Blagajna		32.352	97	31.526	83					826	14
Poštna hranilnica	;		6.411	80	5.910	80					501		
Deleži		—	—	6 900			6 900						
Kmečka hranilnica. . . . :		2.700	—	2 500	—	—	—	200	
.Obrtni Vestnik“		12816	22	12.546	60	—			269	62
Oglasi v .Obrtnem Vestniku"		—	—	2 174	—	2 174	—				
Kreditno društvo		1.300	—	3 005	—	1 705						
Premičnine in nepremičnine		2.655	—	—	—	—	—	2.655	—
Upravni stroški		12.324	H	5 996	90	—	—	6 327	24
	70.560	13	70 560	13	10.779	—	10 779	_ 1
	Dohodki		Izdatki		Saldo (dati)		Saldo (imeti)	
1920	K	v	K	v	K	v	K	v
Saldo prenos iz leta 1919		4.240	86									4.240	86
Blagajna		168.574	99	161.695	86	—.	—	6 879	13
Poštna hranilnica		37.324	55	30 547	55	—	—	6.777	—
Deleži		—	—	6 900	—	6 900	—	—	—
Kmečka hranilnica		200	—	—	—	—	—	200	—
„Obrtni Vestnik"		44.400	—	27 713	67	—	—	16.686	33
Oglasi v »Obrtnem Vestniku*		1.140	—	14 858	90	13718	90	—	—
Kreditno društvo . .,		—	—	1 705	—	1 705	—	—	—
Premičnine in nepremičnine		3 297	70	—	—	—	—	3.297	70
Upravni stroški		17.476	70	1.700	60	—	—	15 776	10
Obrtni koledar		49.791	83	23 490	—	—	—	26 301	83
Tiskovni sklad		—	—	67 824	40	67.824	40	—	—
Kreditna banka			50 000	—	50.291	65	291	65	—	—
Obrtna banka		50 281	—	40.000	—	—	—	10.281	—
	426 727	63	426 727	63	90 439	95	90.439	95
1921 Saldo prenos iz leta 1920		48 994	57					48 994	57
Blagajna		231.451	03	217.098	49	—	—	14.352	54
Poštna hranilnica		96.689	50	90 351	48	—	—	6 338	02
Deleži		—	—	6.900	—	6 900	—	—	—
Kmečka hranilnica		200	—	—	—	—		200	_
»Obrtni Vestnik*		56.658	51	72.020	24	15.361	73	—	—
Oglasi v ..Obrtnem Vestniku* 		12.566	62	47.908	50	35.341	88	—	—
Kreditno društvo		—	—	1.705	—	1 705	—	—	—
Premičnine in nepremičnine		3 297	70	—	—	—	—	3 297	70
Upravni stroški	'		77.215	91	4.988	80	—	—	72 227	11
Obrtni koledar		10.881	07	51.139	—	40.257	93	—	—
Tiskovni sklad		—	—	68.124	40	68.124	40	—	—
Dobrodelni nameni		3.000	—	500	—	—	—	2 500	—
Obrtna banka		67.781	--	48.000	—	—	—	19.781	—
	608 735	91	608.735	91	167 690	94	167.690	94
Akti va
BILANCA
Pasiva
Saldo blagajne dne 31. dec. 1922. . K 14.352-54
„ poštne hranilnice.....................„	6.338 02
„ Kmečke hranilnice........................... 200	—
„ Obrtne banke...........................  19.781'	—
Premičnine.............................................
Terjatve na naročnini.  ...............................
„	„	oglasih..................................
Primanjkljaj...........................................
K	v
40 671	56
3.297	70
20 000	—
1.440	—
19 320	14
84 729	40
Deleži..............................
Tiskovni sklad...................  .
Kreditno d.uštvo....................
Razlika v saldu Obrtne banke. Dolg v tiskarni.....................
K
6.900
68.124
1.705
4.400
3 600
84.729
40
40
Kakor je razvidno iz pričujočih računov, ni imela Zveza drugega vira dohodkov, da se je mogla vzdrževati preteklo dobo, nego le dohodke «()brtnega Vestnika« in «Koledarja». Vzlic velikim težkočam, ki jih je imelo upravništvo s svojimi naročniki glede plačevanja naročnine lista kakor koledarja, se je posrečilo izkazati relativno jako dobro bilanco. Od tiskovnega sklada, ki znaša 68.124 K 40 vin., se je porabilo za kritje primanjkljaja v vseh treh letih le 19.320 K 14 vin. Ako odštejemo od upravnih stroškov vsega skupnega poslovanja, ki so znašali v letu 1919. 6327 K 24 vin., v letu 1920. 15.776 K 10 vin. in v letu 1921. 72.227 K 11 vin., skupaj 94.340 K 45 vin., zgolj zvezne upravne stroške, ki so gotovo znašali v
vseh treh letih skupaj 30.000 K, primanjkljaj 19.320 K 14 vin., se izkaže pri «Obrtnem Vestniku« in «Kole-darju» čisti dobiček v znesku 10.679 K 86 vin. Do sedaj so se vodili upravni stroški na skupnem računu. Treba pa bo to preurediti, zakaj vsako podjetje mora priti na svoj račun. Zato je bilo potrebno, določiti poseben proračun za Zvezo, ki znaša celokupno v izdatkih 107.600 K, in sicer: za najemnino pisarne 1200 K, za kurjavo in razsvetljavo 2400 K, za pisarniške potrebščine 6000 K, za poštnino 6000 K, za tiskovine 10.000 K, za plačo uredniku 36.000 K, za plačo uradnici 24.000 K, za potne stroške 20.000 K, za prispevek bolniški blagajni in pokojninskemu skladu 2000 K.
Po predlogu g. Primožiča, ki je poročal, da je bilanca točna in da se ‘nahaja blagajna v najlepšem redu, se je blagajniško poročilo odobrilo in dalo gosp. blagajniku absolutorij. Tudi se je soglasno odobril proračun za leto 1922.
Glede prispevkov za kritje proračunskih stroškov so bili navzoči zborovalci različnega mnenja. G. Kor-delič je predlagal, naj bi vsote, ki so potrebne za kritje zveznih stroškov, pobirala trgovska in obrtniška zbornica s tem, da bi zbornični proračun za to vsoto povišala. Drugi so bili mnenja, da je od načelstva predlagana vsota 40 K za člana previsoka in da bi jo posamezne zadruge ne mogle izterjati. G. Zebal, zastopnik Zveze trgovskih gremijev, je poudarjal, da so za uspešno delovanje Zveze denarna sredstva nc-obhodno potrebna. Od zveznega odbora se zahteva, da brani interese obrtniškega stanu, da olajša in odpravi težkoče, ki ovirajo razvoj obrtništva, toda brez denarnih sredstev ne more odbor vršiti svoje naloge.
V	debato, so posegli tudi še drugi zadružni zastopniki in slednjič je večina glasovala za predlog načelstva, namreč, da se zviša zadružna doklada na 40 K letno za vsakega člana.
G. Založnik, zastopnik Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, je govoril o neugodnih prilikah v obrtništvu ter naglašal, naj bi obrtniki polagali veliko važnost na vzgojo obrtniškega naraščaja in na tesno organizacijo.
Po poročilu g. Franchettija o ustanovitvi mojstrske bolniške blagajne se je'sklenilo, naj zvezni odbor to vprašanje temeljito prerešeta, naj sl pi tozadevno v stik z Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug in z Zvezo gostilničarskih zadrug ter nato pripravi pravila ter podvzame vse potrebne korake za udejstvitev tega vprašanja.
G. dr. Plcss konceptni pristav trgovske in obrtniške zbornice, je referiral o mojstrski preizkušnji. Glede «fušarjev» je omenil g. dr. Pless, da je treba opozoriti ministrstvo trgovine in industrije na zlorabo obrtnih pravic s strani nelegitimnih obrtnikov. G. Kordelič je navajal nekaj primerov, s katerimi je dokazal, da vlada tozadevne pritožbe obrtnikov premalo vpošteva. Zbor sklene na predlog g. Franchettija resolucijo, v kateri se poživlja vlado, da nemudoma odredi, naj bi postopala obrtna oblastva pri podelitvi obrtnih pravic najstrožje, naj bi potom svojih podrejenih organov pazila, da se obrtni zakoni ne kršijo in da se nelegitimni obrtniki strogo kaznujejo, poleg tega pa tudi dotičnik, ki bi neopravičenemu obrtniku izročil delo.
Glede izpremembe zveznih pravil se je sklenilo, da se naslov Zveze izpremeni iz «Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug» v «Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani*. Poleg tega se je sklenilo, da se izpremeni v § 8., da pošiljajo zadruge namesto za 20 za vsakih 50 članov po enega zastopnika z glasovalno pravico na zvezni zbor. § 16. se izpremeni v toliko, da je odbor upravičen izdati zneske do 100 dinarjev, ki niso v proračunu, proti naknadni odobritvi zveznega zbora. § 25. odpade, ker je pristop k Zvezi obligaten.
Nato so se vršile volitve novega odbora, in sicer *z vsklikom. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: Engelbert Franchetti Franc Ravnikar, Karel Kordelič, Ivan K e r s n i č, Jakob Babnik, Vaclav Rogelj, Ciril Primožič, Štefan Špeletič. Kot namestniki so se izvolili gg.: Ivan G j ud, H 1 e b š, Emil More, Dolinar, Urban-
čič in Šeber. Iz zadrug izven Ljubljane so bili izvoljeni v odbor gg.: Rudolf Kuhar iz Kranja, Filip O g r i č iz Novega mesta, Franc Simon z Vrhnike, Josip Novak iz Kranja. Kot računska preglednika se izvolita gg. J e m c c in Teodor N o v o t n y.
Po poročilu g. Franchettija o kreditu za obrtno-nadaljevalne šole se je sklenilo, da se odpošlje vladi resolucijo, v kateri se bo poudarjalo, da kredit v znesku 300.000 K, ki je bil določen že leta 1919. za vzdrževanje obrtnonadaljevalnih šol, nikakor ne zadostuje, ker so se izdatki za honorarje in za vzdrževalne stroške početvorili. Zato se zahteva, da se v proračunu za leto 1922. določi vsota 350.000 dinarjev, ker je drugače otvoritev šol za prihodnjo jesen izključena. V resoluciji se tudi poudarja, da obstaja Zveza pri zahtevi, da se obrtnonadaljevalne šole podržavijo.
Z ozirom na različna poročila, da namerava ministrstvo prosvete podrediti svojemu resortu vse strokovne in obrtne šole, oziroma postaviti vse v Sloveniji nahajajoče se strokovne šole pod vpliv višjega šolskega sveta, se je sklenila resolucija, v kateri se zahteva, da to šolstvo še nadalje resortira od strokovnega ministrstva, kar je v interesu izobrazbe mladine.
Pri slučajnostih je med drugim poudarjal g. Iglič kot zastopnik krojaške zadruge v Ljubljani o važnosti, ki jo imajo obrtne razstave za razvoj obrtništva, ter priporočal, naj bi se vsak obrtnik zanimal za razstave, ki se bodo vršile tekom leta v Sloveniji. Slednjič je priporočal tudi akcijo, da se omeji izvoz najpotrebnejših domačih izdelkov, oziroma potrebščin, kar je za obrtništvo posebne važnosti. Predlagal je, da se današnjo resolucijo glede pobijanja «fušarjev» v toliko izpopolni, da se ima za javne dobave vpoštevati le domača obrt.
Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se ni oglasil nikdo več k besedi, se je načelnik g. Franchetti zahvalil navzočim za udeležbo ter zaključil zborovanje ob 12. uri 30 min.
Takoj po končanem zboru se je vršila seja zveznega odbora, v kateri se je izvolilo za načelnika Zveze dosedanjega načelnika g. Engelb. Franchettija za podnačelnika pa g. Franca Ravnikarja, tesarskega mojstra v Ljubljani. — Redne odborove seje se bodo vršile vsak zadnji ponedeljek v mesecu.
O mojstrski preizkušnji.
(Poročilo g. dr. Ivana Plessa na občnem zboru «Deželne zveze obrtnih zadug v Ljubljani» dne 7. maja 1922.)
Vabilu načelstva Zveze, da bi poročal slavnemu zboru o mojstrski preizkušnji, sem se odzval rade-volje.
Predmet, o katerem mi je poročati, ni nekaj novega, kajti mojstrske preizkušnje je uvedla že obrtna novela z dne 5. februarja 1907. (drž. zak. št. 26). Preizkušnja za mojstra ni bila niti tedaj kaka posebnost ali kak novuin bivše avstrijske zakonodaje, nje začetki segajo daleč nazaj v zgodovino srednjega veka. Za temeljito razumevanje tega vprašanja je neob-hodno potrebno, da vsaj v kratkem ponovim zgodovino mojstrske preizkušnje.
Korporacije obrtnikov, katere najdemo v zgodovini enajstega stoletja pod imeni mojstrije, cehi, bratovščine in korporacije, so se še v petnajstem veku najlepše razvijale in so v svoji, skoro najpri-
mitivnejši organizaciji trajale do osemnajstega veka, so dovoljevale samostojno izvrševanje obrta samo lastnim članom, ki so zadostili zahtevam zakona. Tozadevna zakonska določila so pa bila zelo stroga. Samo obrtnik, ki je izvršil vajeniško dobo ter bil 10 leta zaposlen kot stalen ali abulanten pomočnik in je izdelal mojstrsko delo, se je smel javiti za mojstrsko preizkušnjo. Ako je izkušnjo prestal z dobrim uspehom, je dobil naslov mojstra in je smel samostojno opravljati obrt. Toda, ako je bil obstoj takega privilegija, katerega so imele tedanje organizacije z ozirom na to, da je bil obrt omejen samo na rokodelstvo in ni segal črez meje posameznih pokrajin, za tedanji čas mogoč, ni bilo to mogoče pozneje, ko so se pomnožile prometne zveze ter tako olajšala izmenjava dobrin in se je tudi zbog novih iznajd ter napredka mehanike otvorilo obrtni ekspanziv-nosti najširše polje. Z izboljšanjem prometa, z razmahom obrtništva se je smatralo te privilegije korporacij za odiozno omejitev osebne svobode in to tem bolj, ker so zahtevali pomočniki, da se ublažijo vse krutosti, zahtevane za podelitev obrtne pravice, med tem ko je stremela kasta mojstrov v bojazni pred konkurenco, ki je morala kot posledica razmer neizogibno nastati, za obdržanje privilegijev korporacij.
V	boj, ki je nastal zbog teh nasprotij, je posegla zakonodaja, in od leta 1725. (da ostanem pri zakonodaji bivše avstro-ogrske monarhije) je sledilo brezštevilno zakonskih določil, ki, ne glede na to, da omejujejo obrtniško svobodo, stremijo vendar za tem, da se omilijo drakonične mere preteklosti. S patentom Karla VI. z dne 2. marca 1725. se je dovolilo preizkušnjo tudi onim, ki niso pripadali korporacijam, a v prvi vrsti onim, ki niso vsled pomanjkanja gmotnih sredstev bili v stanu plačati zahtevane pristojbine. Dekret z dne 19. aprila 1732. priporoča, da bi bilo delo, ki se nalaga kandidatu lahko in ne bi zahtevalo preveč truda in stroškov. Toda, kakor so pozneje razvideli, niso imele te mere mnogo uspeha, kajti z odlokom z dne 22. marca 1790. se je določilo, da sme kandidat izgotoviti delo za preizkušnjo tudi pred deželnim oblastvom.
Med tem so pa v letu 1791. v Franciji že uvedli svobodo izvrševanja obrti. V istem letu so uvedli obrtno svobodo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Med tem, ko so v pokrajinah bivše Avstrije za časa vladanja Marije Terezije in Jožefa II. izkušali ugoditi zahtevam liberalnega toka časa in znatno omejiti avtoriteto korporacij, se je začelo nasprotno gibanje v zakonodaji za časa vlade Franca II., kar je pa povročilo še večja nasprotja med samostojnimi obrtniki na eni strani in pomočniki na drugi strani.
Leta 1855. je izdelala avstrijska vlada načrt, ki sloni na priznanju široke obrtne svobode. Vsled predlaganih različnih izprememb je zadobil načrt moč zakona komaj dne 20. decembra 1859. Čeravno diferira zakon od načrta iz leta 1755., ki je bil zelo liberalen, sloni vendar tudi zakon na kriterijih obrtne svobode. Z njim se je ukinilo privilegije koiporacij, odpravilo mojstrski izpit in dokaz usposobljenosti se je predpisal samo za nekatere koncesijonirane obrte. Toda ta popolna svoboda ni bila obrtništvu nikakor koristna. Velika konkurenca veleindustrije kakor tudi dejstvo, da je smel vsak, kdor je hotel svobodno izvrševati obrt, sta obetala obrtništvu zelo težko bodočnost in zato se je slišalo iz obrtniških krogov
mnogo pritožb proti novemu zakonu in zahtevalo se je nove omejitve svobodnega izvrševanja obrta. Razmere obrtništva so se poslabšale od dneva do dneva, a v prid mojstrskim zahtevam so se pridružili tudi še politični motivi, ki so svetovali vladnim krogom, da podpira obrništvo in da radikalno reformira obrtne zakone. Reforma se je potem izvršila potom zakona z dne 15. marca 1883. (drž. z. št. 39), ki je deloma ukinil določila iz leta 1859. ter uvedel poleg prostih in koncesijoniranih obrtov rokodelske obrte, za katerih izvršitev se je zahteval dokaz usposobljenosti, katerega se je podalo potom dokaza o izvršenju vajeniške dobe in daljši zaposlenosti kot pomočnik.	(Dalje prihodnjič.)
Dimnikarstvo njega razvoj, namen in pomen.
Za rojstvo dimnikarskega stanu se prav ne ve. Označba za prve dimnike je bila «kamin», to so bili prolazni dimniki velike dimenzije, kakor jih še danes nahajamo. Takrat so postali tudi dimnikarji z nazivom «Kaminkehrer, Komynik, Spazakamino». Dimnikarji, če jih že smem tako imenovati, so igrali v tisti dobi precej žalostno ulogo. Šli so po cesti za kruhom in povpraševali po delu, kakor hodijo še danes piskrovezi. Preteklo je več desetletij in sčasoma so se oglasili med dimnikarji možje, poudarjali oblastem važnost, da je z ozirom na varnost proti ognju potrebno, da morajo biti dimniki po dimnikarju osnaženi. To so tudi izposlovali. Bilo pa je dano hišnim posestnikom na razpolago, da si izberejo poljubnega dimnikarja. Stavbna tehnika je napredovala tudi v kurilnih napravah. Stavili so se štedilniki, razne peči, ruski dimniki itd. Ruski dimnik je, soditi po imenu, ruskega izvora. Ruski car Aleksander je baje nekoč videl dimnikarja, ko je čistil prolazni dimnik. Zdelo se mu je delo naporno in dal je delati ožje dimnike, ki so se tudi pri nas začeli staviti. Izkazali so se za zelo praktične, zavzemali so manj prostora, a kurilne naprave so boljše funkcijonirale.
Znano je, da so bile svoj čas hiše tudi večje stavbe, krite večinoma z deščicami (Schindeldach), znano pa je tudi, da se ruski dimniki radi vnamejo, in če se je tak dimnik vnel, je imel gorljivo polje. Krivda tem požarom je pa bila v večji meri ta, ker se dimniki niso vedno čistili. Vzrok slednjemu je bilo zopet iskati v tem, ker je posestnik zbiral poljubnega dimnikarja in se izgovarjal zdaj na enega, zdaj na drugega. Kaznovalo se je navadno dimnikarja, čeprav krivično. Omenjam, da je bila takrat dimnikarska obrt že koncesijonirana.
Pred dobrimi 20 leti se je začelo med dimnikarji gibanjt z ozirom na splošno javno varnost in tudi vsled storjene jim krivice. Zahtevalo se je, naj se določijo ometalni okraji, katere prevzame po en dimnikarski mojster. Ta zahteva se je tudi iz naprednih krogov podpirala. Dosegel se je § 42. obrtnega reda. Z določitvijo teh okrajev se je dalo dimnikarju priliko, temeljito spoznavati kurilne naprave v svojem delokrogu; tudi se ga lahko pritegne odgovornosti.
Kako pa danes sodi svet o dimnikarju? Ljudje ga poznajo, da je črn, da nosi metlo in krtačo, da čisti dimnike in peči. Gospodinje in kuharice ga spoznavajo in sprejemajo kot neljubega gosta zaradi njegove barve itd. Rade ga pa vidijo dekleta, ker jim
dimnikar baje prinese srečo in s tem tudi večkrat moža. To je splošno mnenje o dimnikarju.
Oglejmo si pa natančnejše dimnikarjev poklic. Vesten dimnikar je stalen gasilec. Njegovo delo je, ohraniti vedno varnost proti požaru. S tem, da snaži kurilne naprave, se prepriča o pomanjkljivosti istih. Opozarja stranke na razne neprevidnosti, kakor: goreči pepel ne spada na smetišče, ampak v pločevinasto posodo, v mestih v pepelne jame. Pazi, da se gorljivi predmeti odstranijo od kurilnih naprav, da se poškodovana vratca na dimnikih popravijo. Opozori, ako je v dimnik ali v dimno cev vzidan lesen tram, nadalje na veliko nevarnost še obstoječih pečnih zapiralnikov. Isti so povzročili že smrtne slučaje 2 zadušenjem stanovalcev itd.
Dimnikar mora imeti znanje o stavbnem redu, o stavbah, posebno v kurilnih napravah ter dati praktične nasvete v slednjih. V svojem poklicu je podvržen raznim ognjepolicijskim, stavbnim in kazenskim zakonom. Ima torej dolžnosti, in kjer so dolžnosti, bi morale biti tudi pravice. Delo dimnikarja je večkrat naporno in nevarno, ker ima opraviti v pro-•aznili dimnikih, posebno v večjih obratih, nadalje na strehah itd.
Iz gori navedenega je razvidno, da dimnikarska obrt ni produktivna, ampak vzdrževalna s tem, da vzdržuje in skrbi za povzdigo varnosti proti požaru. Naloga dimnikarja je gotovo plemenita: varovati ljudem njihovo najdražje, življenje in zdravje poleg •metja. Njemu je torej obrt ne samo namen pridobivanja, ampak naloga izpolnjevanja dolžnosti za skupnost. S tega vidika bi se moralo dimnikarja spoznavati in vpoštevati.	p__
Razno.
Zborovanje obrtnikov in trgovcev iz šoštanjskega okraja. Dne 23. aprila se je vršilo v Šoštanju ob veliki udeležbi obrtnikov in trgovcev šoštanjskega okraja lepo uspelo zborovanje v prostorih hotela Jugoslavija, sklicano od obrtnega društva šoštanjskega. Na zborovanju so se razpravljale najrazličnejše obrtniške zadeve in se je soglasno sprejelo sledečih 11 resolucij: 1.) -Vlada se naproša, da se čim prej ustanovi po ustavi nam zajamčen Privredni svet za obrtništvo. 2.) Pri oddaji državnih nabav se naj iste ako razpisujejo, da bo mogoče malemu obrtništvu- se jih udeležiti potom svojih organizacij, in da se nanje ozira v prvi vrsti pri oddaji. 3.) Obrtništvo zahteva za sebe prost delavni čas brez vsakega motenja in posebnega dovoljenja, za delavstvo pa priznava za vsako stroko določeni delavni čas, da sme prosto sklepati pogodbe za nadurno delo proti večjemu plačilu.
4.) Vlada naj z vsemi sredstvi podpira obrtni naraščaj, da skrbi za dobro odgojo s tem, da zabrani udeležbo pri političnih organizacijah, in v ta namen ustanavlja posebne vajeniške dome, prevzame vse že obstoječe obrtno-nadaljevalne šole in ustanavlja iste povsod, kjer se nahaja večje število vajencev, vzdržuje iste iz državnih sredstev, da ne bo obstoj odvisen od posameznikov.
5.) Vlada se poziva, da pospeši in povzdigne izobrazbo obrtništva s prirejanjem poučnih tečajev pe zadrugah ter da iste podpira s cenim kreditom za boljši razvoj zadružništva. 6.) Vlada se opozarja, da čim prej uredi enotno socijalno oskrbo, tako da se ta raztegne tudi na samostojno obrtništvo in vse druge sloje, ki niso zadostno zavarovani, za obolelost, nezgodo, onemoglost in sta-
rostno zavarovanje. Obstoja naj samo ena državna oskrba za vse, v kateri naj bi sodelovali sorazmerno vsi prizadeti sloji in obstoječe oblasti. 7.) Vlada se naproša, da najstrožje postopa, da se čim prej odpravi verižniško trgovstvo in zajezi fušarstvo v obrti s tem, da se vpelje poleg denarne globe tudi občuten zapor, pri podelitvah pa gleda na strogo potrebo in usposobljenost. 8.) Pri ureditvi novega obrtnega zakona naj se na sodelovanje pritegne strokovnjake iz obrtnih organizacij, da se zakon prilagodi razmeram. 9.) Obrtništvo protestira proti prenagljeni izdaji zakonov, ki so potem neizpeljivi in so preenostranski, da škodujejo drugim slojem. 10.) Obrtništvo se strinja z dne 3. aprila v Ljubljani sklenjenimi resolucijami, naštetimi pod točkami 1 do 7 in 9 do 14, kakor so te objavljene v «Obrtnem Vestniku*. Zahteva, da se dovoli obrtnim društvom, da smejo za davčno oblast imenovati svojega zaupnika, ki bi imel vpogled v davčne spise in pravico prisostvovati davčni komisiji pri odmerjanju davkov. 11.) Zborovalci se ogorčeni čudijo, kako je mogoče, da se noben poslanec ni oglasil proti povišanju že tako visokih dnevnic, ko že ni kredita za bolnice, obrtne šole in druge nujne potrebe, ko se mora tako šte-diti, in da je eksistenčni minimum tako nizko določen. Ker so se pa dnevnice že zvišale, stavimo predlog, da se iste izplačajo le onim poslancem in le tedaj, če so pri sejah zbornice ali odsekov, ali če so oproščeni vsled bolezni; v vseh drugih primerih naj se dnevnice ukinejo. Vlada se naproša, da vzame sklenjene resolucije na znanje in jih vpošteva.
O velikosti In prebivalstvu naše države so se tekom zadnjih mesecev ponovno objavili v dnevnem časopisju podatki na podlagi rezultatov zadnjega štetja z dne 31. januarja 1921. Ti podatki pa so bili deloma nepopolni, ne da bi se občinstvo opozorilo na nepopolnosti. Zdi se nam tedaj potrebno, da podamo končni rezultat. V vsej Jugoslaviji je 11,903.914 prebivalcev. K temu pride še nekoliko tisočev v korekturah na albanski meji, tako da znaša celokupno prebivalstvo naše kraljevine nekako 12 milijonov. To številko moramo smatrati kot končno-veljavno vsoto. Naposled naj sledijo še končnoveljavne številke za nekatera največja mesta. Največ ljudi ima Beograd, in sicer 111.740; na drugem mestu je Zagreb s 108.338 prebivalci in na tretjem mestu Subotica s 101.857 prebivalci, na četrtem mestu je Sarajevo s 60.087 prebivalci, nato Ljubljana s 53.306, dalje Skoplje z 41.066, Novi Sad z 39.147, Osijek z 34.412, Split z 31.542, Sombor z 31.335, Senta s 30.697, Maribor s 30.641 in Bitolj z 28.418 prebivalci.
Izvoz in uvoz klavne živine in sladkorja v Češkoslovaško. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na novo regulacijo izvoza in uvoza živine in mesa. Pri izvozu in uvozu živine in inesa se mora postopati na sledeči način: Prošnje za ^dovoljenje uvoza in izvoza živine in mesa morajo biti vložene pri ministrstvu trgovine, oddelek bivšega urada za inostransko trgovino Ministrstvo' obehodu (Urad pro zahranični obehod) («Merkur», Praha I., Revolučni tr. 2). Izvoz klavne goveje živine se dovoljuje na podlagi resničnega uvoza klavne živine in obratno, in da ni ne izvoz ne uvoz vezan na kompenzacijo ali kavcijo. Uvoz klavne goveje živine je prost pristojbin, carina pa znaša Kč 180-— za kos, pri izvozu se plača pol cdlstotka od zaračunane cene. Pri uvozu klavne živine je treba izpolniti vse veterinarsko-policijske pogoje, naznanitev teh pogojev je treba zahtevati pred izvršitvijo uvoza pri poljedelskem ministrstvu. Prošnje morajo biti dopolnjene z vsemi potrebnimi dokazi, posebno pa z dokazom, da je importer, oziroma izvoznik, sam producent, odnosno.
da ima obrtno dovoljenje (obrtni list) in razen tega upravičenje do trgovine. Pri uvozu mora biti natančno navedena uvozna carinska postaja, kakor tudi naslovna postaja, kam se bo živina uvozila, z opombo, ali je ta postaja zvezana z dbvlačno železnico1 s klavnico, kjer se bo živina klala. Uvoz klavne živine in mesa se dovoljuje zaradi tega, da se cene mesu na domačem trgu znižajo. Uvoznik mora torej dati zadostno jamstvo, da se bo cenejši nakup živine v tujini pojavil tudi v znižanih cenah mesa v1 drobni prodaji, kar bo ministrstvo trgovine, kakor tudi prehranjevalno ministrstvo, po svojih organih strogo nadzorovalo-. Prosilcem, ki ne dajejo tega jamstva, se uvoz sploh ne dovoli. — Za izvoz in uvoz sladkorne pese in sladkorja velja sledeča naredba: Po razglasu urada za inozemsko trgovino z dne 21. oktobra 1921., č. 68.088, je bila poverjena Čsl. společnost pro> uvoz cukru, spol. s. r. o. v Pragi, dovoljevati do preklica izvoz in uvoz sladkorne pese, sveže, zmlete pese, sladkorja, sladkornega sirupa, umetne strdi, kandiranega sladkorja, zrezkov in kali. Na prošnjo imenovane družbe se regulira izvoz in uvoz tega blaga na ta način, da bo imenovana družba dajala dovoljenje samo za izvoz sladkorja na debelo in drobno, tako da uvoz vsega blaga kakor tudi izvoz istega, razen sladkorja, v kolikor se še ne nahaja v seznamu blaga, katerega izvoz je prost brez dovoljenja in brez pristojbin (zmleta pesa, sladkorni sirup, kandiran sladkor, umetna strd), bo dovoljeval prehranjevalni odsek ministrstva trgovine za delokrog bivšega urada za ino-stransko trgovino. Izvozno dovoljenje za manjše množine sladkorja do 10 kg daje tudi razen tega odsek za prtljage pri ministrstvu trgovine za dlelokrog, prej Urad za inozemsko trgovino, in se pobira pristojbina za vsak kg po Kč 2-—. Ta odredba je stopila v veljavo dne 20. marca 1922.
Vseslovensko trgovsko zborovanje v Celju. V soboto, nedeljo in ponedeljek so se vršila v Celju važna zborovanja slovenskih trgovcev. V soboto ob pol eni uri popoldne so imele trgovske zadruge celjskega političnega okraja občni zbor, na katerem so sklenile ustanovitev trgovskega gremija za celjski politični okraj. Ob pol štirih je bil občni zbor zveze trgovskih gremijev in zadrug Slovenije, katerega sc je udeležilo 60 delegatov krajevnih trgovskih organizacij. Oddelek ministrstva trgovine in industrije je zastopal zadružni komisar Založnik, trgovsko zbornico dr. Pless, okrajno glavarstvo dr. Senekovič, trgovsko društvo «Merkur» tajnik Delakorda. Zborovanje je otvoril zvezni predsednik Ivan Jelačin. Za njim so govorili dr. Pless, Založnik in Mohorič. Vršila se je obširna debata o tesnejših stikih zvez z zadrugami potom predavanj zveznega tajnika, sklenila se je zahteva, da ostane še zanaprej trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani kot skupni zavarovalni zavod za vse trgovske uslužbence v Sloveniji, dalje protestna resolucija zopeiv obligatorično nezgodno zavarovanje uslužbencev. Zahteva se takojšnje izdanje pravilnika k zakonu o pobijanju draginje. Prihodnji občni zbor se vrši leta 1923. v Ljubljani. Zvečer se je vršil v krasno okrašeni dvorani Narodnega doma koncert na čast došlim gostom. Zabava je bila prijetno neprisiljena. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se je vršil vseslovanski trgovski shod, katerega sc je udeležilo nad 300 zastopnikov vseh trgovskih organizacij iz Slovenije. Trgovinsko ministrsvo je zastopal doktor Pfeifer, mesto Celje župan dr. Hrašovec, trgovsko zbornico dr. Pless, obrtno-zadružno nadzorništvo komisar Založnik, finančno upravo nadsvetnik dr. Sedlar in okrajno glavarstvo dr. Senekovič. Zborovanje je otvoril v imenu celjskega gremija njegov načelnik g. Stermecki
s pozdravnim nagovorom, v katerem je pozdravil trgovstvo Slovenije, ki se je zbralo v Celju, da razpravlja o zadevah svojega stanu. Na predlog otvoritelja je bil izvoljen za predsednika zborovanja J. Jelačin, zvezni predsednik, ki je naglašal v nagovoru težkoče v boju trgovskega stanu za pridobitev onega ugleda, ki ga je trgovstvo uživalo pred vojno. Župan dr. Hrašovec pozdravi trgovstvo v imenu mesta Celja in na kratko opiše čase, ko so se morali v Celju slovenski trgovci še skrivati. V imenu ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice je pozdravil zborovalce dr. Pless, ki je ugotovil, da smo še vedno daleč od normalnih razmer, čeprav smo že v četrtem povojnem letu. Po pozdravnih nagovorih je podal predsednik Jelačin splošen gospodarski referat in poročilo o uspehih Zveze gremijev v pretečenem letu. Poročilu g. Jelačina so sledili govori: ravnatelja celjske Zadružne zveze g. Janka Lesničarja o problemu sanacije naše valute, ki ga prinašamo v uvodniku, dalje tajnika zveze gremijev g. Ivana Mohoriča o aktualnih prometnih vprašanjih in ravnatelja trgovske šole g. F. Martinška o organizaciji trgovskih zvez. Po govorih poročevalcev so bile soglasno sprejete resolucije, v katerih slovensko trgovstvo ponavlja in se izreka solidarnim z resolucijami, ki so bile sprejete na I. in II. vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani in Mariboru. Nato je prečital predsednik poročilo «Trgovinskega glasnika® o protestnem zborovanju srbijanskih trgovcev v Beogradu, ki kritizira finančno in gospodarsko politiko vlade. Popoldne so si udeleženci ogledali naprave državne cinkarne in kemične tvornice, kjer sta rudarski svetnik Baebler in inž. Krulc obiskovalcem razkazala iz prijaznosti vse naprave.
.Zbornični prispevki obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dovolila sledeče prispevke obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam: 1.) Zbornični prispevki obrtnim nadaljevalnim šolam za leto 1922. Obrtnim nadaljevalnim šolam v Murski Soboti se dovoljuje 2000 Din (8000 K), Ormožu 2000 Din (8000 K), Mengšu 2000 Din (8000 K), Konjicah 1500 Din (6000 K), Ljutomeru 1500 Din (6000 K), D. M. v Polju 2000 Din (8000 K), Brežicah 1,000 Din (4000 K), Radovljici 2000 Din (8000 K), Slovenjgradcu 1800 Din (7200 K), Ribnici 1500 Din (6000 K), Slovenski Bistrici 1000 Din (4000 K), Št. Juriju ob j. ž. 1000 Din (4000 K), Šmarjah pri Jelšah 1500 Din (6000 K), Šmartnem pri Litiji 2000 Din (8000 K), Trbovljah 1700 Din (6800 K), Št. Vidu nad Ljubljano 3500 Din (14.000 K), Tržiču 2500 Din (10.000 K), Toplicah pri Zagorju 2000 Din (8000 K), Žalcu 1500 Din (6000 K), Zireh 2000 Din (8000 K). — 2.) Zbornični prispevki trgovskim nadaljevalnim šolam za leto 1922. Trgovskim nadaljevalnim šolam v Celju se dovoli 1800 Din (7200 K), Ljubljani 3000 Din. (12.000 K), Ptuju 1800 Din (7200 K). — 3.) Zbornični redni in izredni prispevki obrtnim nadaljevalnim šolam za leto 1922. Dovoli se obrtno-nadaljevalni šoli v Celju redna podpora 5000 Din (20.000 K), izredna podpora 2000 Din (8000 K), Ljubljani redna podpora 13.000 Din (52.000 kron), izredna podpora 5000 Din (20.000 K), Mariboru redna podpora 7500 Din (30.000 K), izredna podpora 2500 Din (10.000 K), Ptuju redna podpora 18.000 Din (72.000 K), izredna podpora 2000 Din (8000 K), Kranju redna podpora 3000 Din (12.000 K), izredna podpora 500 Din (2000 K), Novem mestu redna podpora 2000 Din (8000 K), izredna podpora 500 Din (2000 K). — Vsi prispevki so se dovolili z določilom, da je vsaj 50% teh podpor porabiti za nakup učil in drugo polovico šele za pokritje stvarnih potrebščin (kurjave, razsvetljave in postrežbe), eventualno, ako so ti izdatki kriti, za doklado učiteljskim honorarjem. Te podpore, ki se izplačajo takoj,
ko predložijo redno pobotnico, veljajo samo za tekoče šolsko leto, in šole _do 31. depembra t. 1. nimajo od zbornice ničesar več pričakovati. Tudi veljajo višine podpor samo za to leto in ni obvezna za prehodna leta.
Zgradba državnih železniških delavnic v Ljubljani.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je posredovala Pri ministrstvu saobračaja v zadevi pospešitve del za zgradbo državnih železniških delavnic v Ljubljani, za katere jc bil predviden kredit štirih milijonov dinarjev v investicijskem programu sedemodstotnega posojila. Ministrstvo saobračaja je obvestilo zbornico, da je dalo v b) svrho v tekočem računskem letu od celokupnega zahtevanega kredita v znesku 3,260.000 dinarjev, ki ga je v to svrho zahtevala zagrebška direkcija kot prvi obrok 2,470.000 dinarjev in da bo ostanek v znesku 790.000 dinarjev dalo v prihodnjem računskem letu na razpolago.
© C C- @ C
f Kreditno društvo |
Mestne hranilnice ljubljanske f
dovoljuje posojila 'i na menice in kredite	|
v tekočem računu t vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam ®
•4	4®
Razp
* isi.
Dobava srajc in ovratnikov. Ministrstvo vojne in mornarnice, odclenje za mornarnico v Zemunu, namerava nabaviti 1050 srajc in 2100 ovratnikov. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka je poslati «Odelenju mornarnice v Zemunu* ter je po možnosti priložiti vzorce. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja novih konjskih podkev. Dne 10. junija 1.1. se vrši v pisarni Ubojnega slagališta IV. armijske oblasti (vojašnica kralja Petra I.) v Zagrebu javna ustmena licitacija 54.000 komadov velikih novih konjskih podkev, ki se nahajajo v Ubojnem slagalištu III. armijske oblasti v Skoplju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava usnja. Uprava vojne odeče L v Beogradu razpisuje na dan 30. maja t. I. drugo ofertalno licitacijo glede dobave 50.000 kg kravine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 29. maja t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 4000 vagonov drv. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izdajatelj konzorcij «Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert F r a n c li e 11 i.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
V
Anton Černe
V S- GRAVEUR ^ N ,
w _
=== Fotografski in A	P
umetno slikarski atelje	vCfllC
Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča .dela. Cene najnižje. Poveča do vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
]HDRilNSKO BRHH
Delniška glavnica: K 30,000.000’—. Rezerva nad K 10,000.000’—.
Podružnice: Beograd, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split. Š'benik, Zagreb, Wien, Trieste, Abbazia, Zara, New-York: Frank Sakser State Bank.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaj a: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: rta vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.
«35«35.35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35 «35	«3?
«3? -
«3?
«35
«3?
«35
«3?
«35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35
Obrtna banka
d Ljubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-čeh. zauodu št. 12.051
«35
Daje kredite d obrtne snrhe, po izrednih pogojih, pospešuje usta-naoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
4°|o
od dne uloge do dne duigo.
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«3S«35«35«35.35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35
Naznanilo.
Naznanjam, da sem dne 31. decembra 1921. izstopil iz tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Comp.
Moja pisarna se nahaja izza dne 1. januarja 1922.
v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 14,
v Mathianovi hiši, zraven tvrdke Schneider & Verovšek.
Fr. Kalmus,
tovarna glinastih peči in štedilnikov v Ljubljani, Opekarska cesta.
M. Kuštrin, Lji	Jbl	jana
Tehniško in elektrotehniško podjetje		
Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. — Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike.— Na razpolago je hidravlična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz svetovnoznane tov.VValter Martiny v Turinu
Centrala:
Ljubljana, Rimska cesta 2, tel. 588.
Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. 470. — Maribor, Jurčičeva ulica 9, tel. 133. — Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.