Nai poloiaj Učitelj - vzojitelj je postavljen s svojim delom prav v jedro naroda, da vzgaja in izoblikuje njegove posamezne člane v zavednc državljane in koristnc člane človeške družbc sploh. To poslanstvo mu povzroča posebne življenjskc zahteve, od katerih zavisi resničen uspeh njegovega dela. Država je poverila vzgojo mladine in ostalega naroda učitelju, ona ga vzdržuje in ona striktno zahteva, da izvršuje poverjeno mu delo v njcno popolno zadovoljstvo. Najboljši dokaz, da je terr.u tako, so izjave merodajnih činiteljev, ki že od zedinjenja dalje ocenjujejo učiteljevo delo med narodom z najboljšimi ocenami. Gospodarska depresija je potisnila vse sloje in stanove v brezupen položaj, po'sebno občutno je zadela naš učiteljski stan. Pod težo novih težkih življenjskih prilik so se pojavile pri njem na zunaj in znotraj disonance, ki mu utegnejo prizadeti ncozdravljive rane, ako se mu ne bo priskočilo na pomoč. Pri vsem tem stoji učiteljstvo med narodom na tako razgledni točki, da je pri izvršcvanju svojega poklica podvržen vsak trenutek ostri kritiki: njegovo delo mora pod vsakimi okolnostmi iti navzgor do ¦uspehov, njegovo delo mora biti vedno pozitivno! To je tista nevidna gonilna sila, ki priganja učitelja do popolne izčrpanosti, ako niso urcjene njegove življenjske prilike. Njegovo odgovorno delo je dovoljna legitimacija, da zahteva zan.j tudi primerno plačilo, vsaj takšnega, da ima zagotovljene pogoje za življenje. Kakšne so življenjske potrebe učitclja pripravnika? Po 3, 5 ali več letih čakanja jc bil nastavljen. Poleg duševnega trpljenja in notranjih bojev v ča!su negotovega upanja je bil kljub svojim mladostnim silam v breme svojih staršev. Njegovi starši so sc že sami itak težko preživljali in odtrgovali od ust, ker so verovali, da jim bo otrok - učitel.j v pomoč. Roka se trese vsakemu takemu novincu, ko prvič prešteva denar, ko prvič čuti, da je postal res — človek. 970 din brez odtegljajev je njegova plača! Kaj naj napravi z njimi? Stanovanje in hrana mu pobereta tri četrtine prejemkov in kaj naj napravi z ostankom? Kolik je? Ali naj plača z njim obrok za obleko, perilo in čevlje, kar vse si je moral nabaviti ob nastavitvi na upanje? Ali naj si nabavi nekaj najpotrebnejših knjig, revij in časopisov, da bo korakal z duhom časa? V stanovsko društvo bi tudi rad vstopil ter se med tovariši izpopolnjeval! Silijo ga tudi v različne druge organizacije: Narod čaka nanj in na njegovo pomoč!! Kaj, ko bi poslal nekaj svojim dobrim staršem? Take in slične misli razjedajo možgane učitelja - novinca, ki je komaj začel. Že v začetku se ga tesno oklenejo skrbi za golo živIjenje ter mu zameglijo podroben pogled v končni smoter njegovega poklica. Postavljen v tak položaj mora res le z asketskim samozatajevanjem in neprimerno požrtvovalnostjo izvrševati delo med mladino in narodom. Kako drugačno zunanjo in notranjo sliko bi nudili učitelji - pripravniki, ako bi bili njihovi prejemki primerni njihovim življenjskim potrebam. Poleg običajnih življenjskih potrebščin ne bi smeli biti predvsem prikrajšani na kulturnih potrebah, ki pripadajo človeku dvajsetega stoletja. Kje naj išče virov za nadaljnjo samoizobrazbo in kje naj črpa moralno moč za svoje delo, ako se mora že v začetku spoprijazniti z borbo za golo življenje in ako ga razmerc že v začetku silijo v — kruhoborstvo!? Težko, res težko, je učiteljici, ki je samska. Toliko dobi, kakor njen tovariš. toliko, da živi. Nad njo visi težki Damoklejev meč — delnega celibata. K borbi za golo življenje se pridruži še grenka zavest omejitve osebne svobode ter nepravičnega vrednotenja njenega dela. Samo' dve poti sta ji odprti: ostati v borbi za golo življenje ali pa žrtvovati še tisto malo, kar prejema, in Btopiti v zakon. S kom: z učiteljem ali neučitel.jem?? Učiteljska družina tvori poglavje zase, ako jo smatramo za osnov.no celico države. Neki tovariš je opisal v »Učiteljskem tovarišu« življenje nekc učiteljske družine, kar pa bodi samo grob primer razmer v takih družinah sploh. Napisal je tole: »Učitelj ima družino: hčerka končuje trgovsko šolo, sin študira univerzo, dva sta pa še doma. Za hčerko plačuje več kakor bo pozneje zaslužila, za sinov študij se zadolžuje. Ah. ta družina! Pravijo, da je družina celica družbe. Zdrava družina je pogoj zdravega naroda in močne države. Potemtakem otroci niso samo luksus očeta in matere, ampak ima interes na zdravih otrocih tudi država. Saj bo hčerka bndoča mati in sin mora po končanih študi.jah k vojakom. In vendar leži vsa skrb za otroke samo na ramah staršev. Milijoni so določeni za razmah industrije, velika je skrb za povzdigo kmetijstva. In za družino? Odpadla je doklada za ženo. znižale so sc dokladc za otroke. Nasprotno pa rastejo cene vsem potrebščinam, večajo se skrbi. In večji je tudi moj obup. In tako gre dalje ...« Drugi tovariš je napisal med drugim slcdeče: »Učiteljska in uradniška družrna živi v tcžkih gmotnih okoliščinah, zaradi česar ne more nuditi svojim članom one izobrazbe in dati one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne morc izoblikovati odločnih in smelih l.judi, ker jc kruhoborska. Kjcr pa je doma kruhoborstvo, tam ni svetlega, vclikega idealizma in močne trdne volje. Bati se moramo, da nam zapostavljena družina ne uniči naših nad — naše mladine.« Tako tožijo tovariši, ki imajo družine. Najbolje pa govorc številke. Družina je bila najbolj prizadeta leta 1935., ko so se zmanišale osebne in rodbinske dragin.jske doklade in odpravile doklade ze žene. Z novembrom 1937. je dobila učiteljska družina vrnjeno nazaj za 5 do 8 %, dočim so naraslc cene v času od 1935. dalje za 30 %. Družina, v kateri je žcna učitel.jica, jc izgubila 1935. leta več kakor družina, kjer žena ni učiteljica. Izgubila je eno tretjino svojih prejemkov (v najnižji skupini letno 5400 din), mora pa imeti služkinjo, za katero izda dvc tretjini svojih okrnjenih prejemkov. To naj bo potem dvojno zaslužkarstvo?? Poleg pomanjkanja najpotrebnejših življenjskih potrebščin manjka denar za zdravnike in bolezni — očetu družine nc ostanc prav ničesar za kulturne potrebe — manjka denar za selitvene stroške, ki nastajajo dh premestitvah. Taka je današnja slika učiteljske družine. V takih razmerah ne more uspevati v nobenem pogledu, temveč koraka uklenjena v skrbi za Vsakdanjc življenje obupu nasproti. Kako naj taka družina tvori zdravo jedro države, ako se mora za vsakdanje potrebe zadolževati preko mej svojih plačilnih možnosti? Posledica takih razmer 'so dols?ovj. Dolgove dela učiteljstvo brez svoje krivde, mora jih delati, ako se hoče ohraniti pri življenju. Mora jih delati in čakati mirno v ozadju, da se bodo spomnili tudi njega ter mu pomagali k svobodnejšemu koraku. Ako se jc finančno in ekonomsko stanje naše države v zadnjih tctih popraviio in je sedaj iprav zadovoljivo, mora biti dcležcn primernejšega plačila tudi njen delavec — državni nastavljenec, ki je žrtvoval za to poleg ostalega tudi del svojih — prejemkov. Brezposelnost je padla, milijarda je bila razpisana za javna dela, delavci imajo zaslužek, za industrijo so se žrtvovali težki milijoni, kmet je zaščiten, svoje pridelke laže prodaja, narodni dohodek je narastel, v državnem proračunu je presežek — le učiteljstvo in ostali državni uslužbenci čakajo na povišanje svojih prejemkov vsaj na eksistenčni minimum. Njihove zahteve so upravičene, saj zahtevajo v času, ko stoji država na trdni podlagi. S povišanjem bo država dvignila njegovo človeško dostojanstvo, njegovo voljo in veselje do dela. Šele, ko bo učitelj postal resnijpen človek, to je z zavestjo, da se mu ni treba boriti le za golo življenje, bodo dani vsi pogoji za nove razmere, od katerih bo imela v prvi vreti korist sama — država. »Naši javnosti kakor tudi odgovornim krogom je še vedno malo poznana resnica, da je namreč normalni razvoj šolc in prosvete močno povezan z materialnim in pravnim položajem našega stanu« je zapteal neki tovariš v »Učiteljskem tovarišu«, ko je pregledoval anketne ,pole očeta s petčlansko družino in ugotovil, da izkazuje mesečna bilanca te družine pri vse.j skromnosti skoro tisočak in pol deficita. Današnje plače ne ustrezajo življenjskim potrebam učiteljev - pripravnikov, ne potrebam samskih učiteljic, a najmanj potrebam učiteljskih družin. Z novim letom naj grc učiteljstvo boljši bodočnosti naproti. Z ozirom na današnjc cene naj se povišajo učiteljstvu plače, prizna naj se polna rodbinska doklada za otroke, za ženo in poročeni ženi v državni službi naj se priznajo osebne doklade, kakor sc priznavajo neporočenim v državni službi. V interesu napredka naroda in države naj se čimprej uravnovesijo preiemki učiteljstva z njegovimi življenjskimi potrebami. Vir.