UDK 886.2.091:886.3.091:929 Marjanovic 
Štefan Barbaric 
Slovenska matica, Ljubljana 
MILAN M A R J A N O V I C K O T SLOYENSKO-HRYATSKI 
L I T E R A R N I P O S R E D N I K 
Slovenska in hrvatska moderna ob prelomu stoletja sta povezani. Posebno 
pozornost posveča obsežni in miselno prodorni posredniški publicistiki hrvat-
skega kritika M. Marjanovica. 
The Slovene and the Croat modern literary creativity at the turn of the 
century are interrelated. Special attention is paid to the extensive and pene-
trating publicistic activity of the Croatian critic M. Marjanovic. 
Bolj ali m a n j splošno je znano, da je bilo l i terarno sodelovanje med 
slovenskimi in hrvatskimi knj iževniki na j tesnejše v času nas topa mo-
derne, to je ob prelomu stoletja. Ne da bi hoteli spregledati stike med 
pisatelj i v drugih obdobjih -— teh stikov od vseh začetkov dal je nikoli 
ni manjka lo — vendar je sodelovanje tokrat preseglo popre j šn je , večidel 
individualne stike in je dobilo vsegeneracijski pečat . 
Naslednj i refera t* se omeju je predvsem na ime Milana Marjanovica 
(1879—1955) in na njegovo dvostransko knj iževno posredništvo ob pre-
lomu obeh stoletij. Toda tudi v tem tematskem obsegu razprava glede na 
obsežno snov in spričo kompleksne problemat ike ne more stremeti k 
polni izčrpnosti : namenjena je, da zbere v kolikor mogoče zaokroženi 
obliki potrebne i lustrat ivne podatke in kvant i f ikac i j ske elemente, ob 
čemer bo nakazovala opri jemališča za analizo nekater ih l i terarnoidejnih 
in drugih, s temi povezanih v p r a š a n j (kot je npr . d i ferenciran je moderne 
na obeh s traneh ipd.). Posebej si refera t šteje v nalogo, da opozori na 
pomembnost obravnave stikov med obema l i tera turama, tako neposrednih 
kot posrednih, zlasti v danem času, z drugimi besedami, da širšemu stro-
kovnemu avdi tor i ju obrne pozornost na poglavje, ki ostaja z izjemo 
gradivske š tudi je Mar jc Boršnikove (1969) v glavnini in v posameznostih 
še zmerom prava nezorana ledina. 
Stvari predmetnega r a z p r a v l j a n j a so toliko dozorele, da je danes že 
s polno pravico mogoče misliti na podkrepl jeno obdelavo vzporednosti 
med pojavi moderne v obeh književnostih, kar lahko pe l je še dalje, do 
* Dopolnjen referat, ki je bil prebran na IX. kongresu jugoslovanskih slavi-
stov, Bled 18. okt. 1979. 
drugili književnosti . Pod tem, da so stvari dozorele, mislim na večjo do-
stopnost gradiva (izdaje zbranih del, obdelave parc ia ln ih v p r a š a n j itd.) 
kot tudi na boljšo teoretsko pr ipravl jenos t za tovrstna š tudi j ska pod je t j a . 
To je, če vsa j bežno omenim, najbol jš i korektiv nekim preveč kerme-
tično zastavl jenim obravnavam posameznih narodnih l i teratur . Seveda 
pri vzpore jan ju slovenskega in hrvatskega l i terarnega doga jan ja v času 
moderne poleg skupnih ali podobnih zamisli oziroma potez, ki so tvorce 
v književnostih spodbuja le k iz ražanju solidarnosti, niso nič m a n j zani-
mive različnosti, ki u d a r j a j o na dan, i zha ja joč iz razlike v razvojnih po-
gojih ali v temperament ih in talentih. 
Kakor je bila moderna pr i Slovencih in Hrva t ih izrazit večslojni pro-
ces, jc po svoje značilno, da je prišlo do naj intenzivnejšega sodelovanja 
med preds tavniki z obeh strani p r a v v n jenih začetkih, v času u t i r an ja 
nove oblikovalne poti. To je bilo v prv i razvojni fazi, ko sta npr . na slo-
venski s trani Kette in Murn, daleč od D u n a j a , gradila lasten us tvar ja ln i 
položaj in še preden so začela C a n k a r j a in Župančiča ločevati določena 
l i terarnonazorska r azha j an j a . To fazo označuje na hrvatski s trani giba-
n je 'mladih ' , na z u n a j označeno z letnicama 1895 (1897) in 1903, kakor ga 
je dokument i ra l in časovno omejil Mar janovic v izdaj i izbora knj iževne 
kr i t ike iz teh let (Hrvatska Moderna I—II, 1951). Iz Marjanovičeve pe-
riodizacijske omejitve je predvsem jasno, da njegovo pojmovanje mo-
derne izha ja iz generacijske uzaveščenosti soudeležencu, celo enega glav-
nih ideologov gibanja . (Ta omemba se zdi potrebna spričo dejstva, da 
sodobni l i terarni zgodovinarj i namesto navedenega načela v splošnem 
uporab l j a jo pri določanju moderne načelo obdobja, pr im. I. Hcrgešič, 
N. Košutic-Brozovic, M. Šiccl.) Marjanovičevo pr ičevanje o g ibanju mla-
dih in boju za novo l i terarno smer nudi bogato bero podatkov, p r ikazu j e 
diferenciaci jo po skupinah , pr i čemer kr i t ik ne zgublja izpred oči, kako 
dejansko mladi so bili n jeni p r ipadn ik i , ko so s širokim zamahom in 
s polnim zagonom sil stopali v publicist iko in pred j{ivnost. 
1. In sedaj , kolikor mogoče na k ra lko o slovenskem sodelovanju 
v hrvatskih l i terarnih časopisih 'mladih ' . Začelo se je v drugem letniku 
srednješolskega l i tografiranega glasila Nada (1896/97) in se razširilo 
v n jenem nada l j evan ju Novi Nadi (tiskana, izhaja la £>d 1897 do 1899). 
Milan Marjanovic, ki se je v p r e j omenjenem izboru knj iževne kr i t ike 
po polstoletnem odmiku ozrl na t ak ra tno doga jan je z očesom udeleženca 
in zgodovinarja, nava ja , da je v prvem letniku Nova Nuda objavila 13 
pesmi sedmih slovenskili sodelavcev, ki da »su prednjač i l i u lirici«, med-
tem ko so Hrvat i da ja l i ton v noveli in v dramat iki . Slovenskih pr ispev-
kov je v Novi N a d i 106.1 Med n a š i m i pesn ik i , k i so poš i l j a l i p r i s p e v k e 
v Novo Nado , s ta n a j v i d n e j š a Ke t t e in M u r n - A l e k s a n d r o v . Prv i 2 j e ko t 
novomeški osmošolec ob jav i l v le tu 1897 dve pesmi in v n a s l e d n j e m še 
pe t , vsega t o r e j sedem (med n j i m i l j ubezenske ko t Čez pe šček bel , gaze-
lico K a m o r koli hodim) . P r a v t a k o je sodeloval v Novi N a d i M u r n že 
t a k o j v p r v e m le tn iku , v celem je p r iobč i l p e t pesmi ( n a j n a v e d e m o iz 
1. 1898 pesmico Sk lon j ene p o z n a š cvetice, k i je med p r v i m i s ign i rana 
s p r i v z e t i m imenom Aleksandrov) . 3 Po vsem videzu je K e t t e j a p r i t egn i l 
A n t o n Kr is tan , 4 pozne j š i social is t ični po l i t ik in o rgan iza to r , k i je t a čas 
k o n č a v a l s redn ješo l sk i š t u d i j v Zagrebu in je ob M a r j a n o v i č u , C i h l a r -
- N e h a j e v u in Milč inoviču za s topa l v u r e d n i š t v u Slovence. У Novo N a d o 
je naš l a po t t u d i Z o f k a K v e d r o v a , ki je v n a d a l j n j e m ohran i l a s h r v a t -
sk imi l i t e r a rn imi krogi n a j t r a j n e j š o povezavo, s a j se je k m a l u po p r i -
hodu v P r a g o pobl iže s p o p r i j a t e l j i l a z V lad imi rom Je lovškom, pe sn ikom 
S imfon i j , n e k d a n j i m »novonadašem«, in je v d r u ž b i z n j i m v s e p t e m b r u 
1900 p o d p i s a l a m a n i f e s t h r v a t s k i h a v a n t g a r d i s t o v (ob jav l j en pod naslo-
vom »Mlada H r v a t s k a « v pr i log i k a r l o v š k c g a Svje t la ) . Poleg d rugega je 
Nova N a d a p r i n a š a l a t u d i l i t e r a rne š tud i j e , med n j i m i s ta dve, k i j u je 
p r i p r a v i l p sevdon imn i Z. Pečanov , in sicer o s lovenskih p i s a t e l j i h C a n -
k a r j u in G o v e k a r j u . S r edn j e šo l ska m l a d i n a , z b r a n a okoli Nove Nade , 
je sve tovnonazorsko i zp r i ča l a zgodn jo dozorelost , k i se k a ž e v z a v r a č a n j u 
s t r a n k a r s k i h p r e p i r o v in v p o u d a r j a n j u s tva rnega dela . N i p r e t i r ano , 
če je M a r j a n o v i č v omen jen i š t u d i j i o h r v a t s k i m o d e r n i omen ja l , da je 
glasi lo n a s t o p a j o č i h želelo goj i t i ' z d r a v kr i t ic izem' . 5 
Posebno mesto med l i t e r a rn imi listi »mladih« z a v z e m a d u n a j s k o -
- z a g r e b š k a Mladost (1898, po lmesečn ik , zas ta l po 5. š tevi lki) . Slovenski 
delež v n j e m in medsebo jne pub l i c i s t i čne oz i roma k o r e s p o n d e n č n e pove-
1 Vida t'laker. Časopisi hrvatskoga modernističkog pokreta, bibliografija, 
1977 (izšla 1979). T(one) P(otokar), ki je v Knjigi '79 (št. 8—9) poročal o izdaji, 
navaja, da je bilo v omenjenih glasilih »med 971 bibliografskimi enotami kar 
142 tiskanih v slovenščini«. 
2 Kettejevo sodelovanje pri Novi Nadi omenja že urednik njegovih Poezij 
Л. Aškerc (1900). Znano je bilo tudi M. Marjanoviča (prim. Iza Šenoc, str. 14): 
»Ali zanimivo jc zabil jezili, da je veliki broj mladih slovenskih pisaca počeo 
u Novoj Nadi. npr. Kvcderova, Murn, Kette, Spindler i. dr.« 
3 Ni odveč omeniti psevdonime najvidnejših sodelavcev Nove Nade: Ivanov 
(Dcžman), Vinkov (Marjanovič), Nehajev, Mikov (Skok). 
4 Iz pisma, ki ga je Kette pisal Kristanu jan. 1898, je razvidno, da je bila 
Nova Nada razširjena tudi v Novem mestu in je bil nekaj časa Kette celo pover-
jenik (ZD II, str. 137, 308). 
5 Nekam zviška ocenjuje Govekar Novo Nado, ko trdi v pismu Ellerju (8. I. 
1898) o njenih sodelavcih: » . . . p rece j najivni so mu dopisniki, ki pa so zajedno 
smešno domišljavi.« (Pisma I, str. 146). 
zave je v temel jnem, bogato dokumen t i r anem spisu C a n k a r z novostru-
ja r sk im klubom pr i Mladosti p r ed desetimi leti p reds tav i la M a r j a Borš-
nik v Slavist ični reviji . Že p r i i skan ju sodelavcev je očitno (to je po svoje 
znači lno v n jen i p rv i fazi)6 , da uredniš tvo ni odbi ja lo piscev s tare jšega 
rodu za h rva t sko publ ic is t iko moderne. Uredn ik D u š a n Plavš ič se v va-
bilu k sodelovanju ni obrnil samo na slovenske p reds tavn ike mladega 
rodu, konkre tno na G o v e k a r j a in z n jegovim posredovan jem na C a n k a r j a , 
marveč je iskal sodelavcev tud i v v rs tah s tare jš ih , že uve l jav l jen ih pis-
cev. Tako je vabi l Gregorčiča in Aškerca in poleg n j i j u p r ipovedn ika 
Josipa Stare ta , ki je kot dolgoletni Zvonov poročevalec o h rva t sk ih lite-
r a rn ih zadevah užival v Zagrebu določen ugled, čeprav se je začel po 
Lis jakovi hčer i (1892) umika t i v ozadje . 
Izmed povab l jen ih s tare jšega rodu se je odzval Aškerc in poslal ured-
n iku v objavo dve erotični pesmi (Ka j bi te v p r a š a l . . . , Model). Kot do-
kumen t časa je vredno pozornosti , da je C a n k a r v p r v e m pismu Plavš iču 
(16. I. 1898) v eni sapi imenoval G o v e k a r j a . Zupančiča , Vidica in sebe 
kot pr i s taše iste, se p rav i modernis t ične smeri, četudi so se med člani 
n e k d a n j e g a Govekar jevega novos t ru ja rskega k luba že v p r e j š n j e m letu 
začele kaza t i zaznavne razpoke. C a n k a r je bil navdušen nad odpr tos t jo 
in p rogramom Mladosti , p r i čemer je očitno delovala tud i nejevol ja nad 
domačo publ icis t ično prakso, posebej pr i sočasnem Bežkovein Zvonu. 
Y pismu, v ka te rem se je odzval Plavš ičevemu vabi lu , si n i mogel ka j , 
da ne bi da l d u š k a svojemu iskr ivemu, n e m a l o k d a j j edkemu t empera -
mentu , in je p red urednikom, s ka te r im je s topal v stik, prešel v t ako jšen 
n a p a d na l j ub l j anska l i te rarna glasila. N a j p r e j je povedal , da so pobor-
niki nove smeri na Slovenskem »vzdihovali že lani po moderni jugoslo-
vanski revij i , a nihče si ni mogel misliti , da jo bomo dobili v tako k ra t -
kem času«. K a j t i »potreba (po n je j ) je bila k rvava , z a k u j s t an je v naši 
l i te ra tur i je pos ta ja lo dan za dnem neznosnejše. Živeli smo v kotu, za 
zidom, kamor ne p r ide n i k d a r n a j m a n j š i veter, niti en sam svetlejši 
žarek. Vse slovstvo je vzelo v z a k u p p a r s ta r ikavih 'p rofesor jev , oboro-
ženih z gnj i l imi estet ikami«. Še preden 7 je dobil v roke v 2. številki objav-
l jene Zupančičeve nemalo izzivalne Velikonočne sonete, je brez p r i d r ž k a 
iz jav l ja l : »Kar je v L j u b l j a n i mladega in ta len t i ranega , vse je vzrado-
ščeno nad Mladost jo . . . « In res. kot sledi iz n a v e d b v š tud i j i M. Boršni-
kove, so vsi po vrsti , Govekar , Županč ič in Eller , Marica Nadl i škova in 
" Za termin gl. M. Sicel Specifična obeležja književnosti moderne v: Hrvat-
ska književnost u evropskom kontekstu, 1978. 
7 Razvidno iz navedenega pisma D. Plavšiču. Formulacija v SR 1969, str. 29 
je mulce dvoumna. 
Vida J e r a j eva , iz raža l i zadovo l j s tvo ob zače tk ih i z h a j a n j a vsejugoslo-
v a n s k e »smotre za m o d e m u kn j i ževnos t i umje tnos t« . 
Navdušenos t s lovenskih »mladih« je b i la — če u p o š t e v a m o usodo Mla-
dosti , ki je p r e n e h a l a po 5. š tevi lk i — seveda p r e t i r a n a . I z d a j a t e l j i so bil i 
p r e m a l o močne l i t e r a rne osebnosti , da b i mogli p r e b r o d i t i p r v o ma te r i a l -
no krizo, k i se je p o k a z a l a t u d i z a r a d i neveščega g o s p o d a r j e n j a . P o d -
je t j e , k i je k l j u b vsemu spoče tka m a r s i k a j obetalo, je s p i k r o sa t i ro ošinil 
n a s t o p a j o č i A. G. Matoš v m a r č n i š tevi lk i sp l i t skega Novega Vi jeka . 8 
Matoša je s p o d b o d l a k b rezobz i rn i besedi pogos tna p r o g r a m s k a d e k l a r a -
t ivnost , k i je s p r e m l j a l a t ako rekoč k o r a k za k o r a k o m nas tope h r v a t s k i h 
»mladih«, p r i čemer p a je p r e z r l dobre s tvar i , ki so j i h zanesene i z j ave 
p r ik l i ca l e v ž iv l j en je . 
Kot povedo p o d a t k i , j e med Slovenci imel n a j b l i ž j e s t ike z u redn i -
š tvom Mladost i d u n a j s k i s lavis t F r a n c Vidic, ki je p reg ledova l s lovensko 
g rad ivo in si je k m a l u p r i d r u ž i l Z u p a n č i č a . Vidičev t a k r a t n e m u Gove-
k a r j e v e m u p i s a t e l j e v a n j u n a d v s e n a k l o n j e n i p r i k a z nove j še s lovenske 
s lovstvene tvornos t i je kot ed in i s lovenski p r i s p e v e k dobi l mesto t a k o j 
v p r v i š tevi lki . Sicer je p r i p a d l a g l avna in ed ina beseda v s lovenskem 
p r i p o v e d n e m deležu poleg G o v e k a r j a (novela Sahl i rano! ) C a n k a r j u (Ti 
sam si kriv,9 d r u g a čr t ica , nas lov l j ena Ju l i j a , ni mogla b i t i o b j a v l j e n a 
z a r a d i zas to ja rev i je v mesecu m a r c u ; p o z n e j e jo je C a n k a r po rab i l za 
Vin je te ) . K a r se s lovenskega sode lovan ja v Mladost i v celem tiče, ve l j a 
ponovi t i sodbo M. Boršn ikove v omen jen i š t u d i j i : »Rela t ivno smo to re j 
Slovenci s šest imi sodelavci v p e t i h š t ev i lkah k l j u b G o v e k a r j e v i m tož-
b a m , da je p r e m a l o s lovenskega, še k a r v r edu zas topan i , in to dovol j 
kval i te tno.« 
Po Mladost i , ki so ji že sodobniki p r ip i sova l i oznako moderne , v e n d a r 
še ne mode rn i s t i čne revi je , je v vrs t i l i t e r a rn ih glasil m ladega rodu izšel 
leta 1900 (in v n a s l e d n j e m letu p r eneha l ) mnogo obe ta joč i Život, ki ga je 
i z d a j a l o D r u š t v o h r v a t s k i h u m e t n i k o v in m u je d a j a l g lavni ton agi lni 
Mil ivoj D e ž m a n - l v a n o v . Poleg G o v e k a r j a in Z u p a n č i č a je Život v svoj ih 
dveh le tn ik ih pr inese l t r i C a n k a r j e v e čr t ice : Od ložene s u k n j e , Mimi; 
O b zori . Vse t r i so bile k m a l u na to umeščene v zb i rko O b zori (1903). 
Ze b ib l iogra f sk i p reg led , o b j a v l j e n na koncu obeh k n j i g M a r j a n o v i -
čeve H r v a t s k e moderne , pove, da je bilo na H r v a t s k e m več je število p u -
blicistov, s t a r e j š ih in m l a j š i h , ki so pisal i o sočasni s lovenski kn j i ževnos t i 
я A. G. Matoš, Sabrana djela VI, 1973, str. 7—15 in komentar. 
" Popravi napačno trditev v CZD VII, str. 544, 404, 407 (opombe). 
10 Str. 33. 
in n j e n i h p reds t avn ik ih , 1 1 v e n d a r vsi ti z d r k n e j o v ozad je , če pos t av imo 
o b n j e delo Mi l ana M a r j a n o v i c a , k i je bi l — da ne u p o š t e v a m o n jegove 
d r u g e l i t e r a rne de j avnos t i — obo jes t r ansk i p o s r e d n i k : S lovencem je p i sa l 
o h r v a t s k i in H r v a t o m oz i roma Srbom je p r i k a z o v a l s lovensko. 
P r e d e n se ozremo n a p r v o po lu to M a r j a n o v i c e v e g a l i t e r a rnopos red -
n i škega d e l o v a n j a , to je n a s lovenska c roa t ica , n a j v r žemo še bežen po-
gled na to, k a k o so v is tem času s lovenski modern i s t i s p r e m l j a l i h r v a t s k o 
k n j i ž e v n o u s tva r j a lnos t . Y misl ih i m a m p r e d v s e m k r i t i š k o pub l i c i s t iko 
d v e h vod i ln ih osebnosti nove smeri , C a n k a r j a in Z u p a n č i č a . 
C a n k a r si j e v L i t e r a r n e m p i s m u (Slovenka 1900) n a j p r e j p r ivošč i l 
nep r i zanes l j i vo besedo n a r a č u n pub l i c i s t i čn ih r a z m e r okoli N a r o d a in 
Zvona, n a k a r je vzel v o b r a m b o dve p r a v k a r izšli kn j ig i , k i s ta ta čas 
doživ l ja l i p r i ve l ikem delu k r i t i k e n e n a k l o n j e n s p r e j e m . T i k n j i g i s ta bi l i 
Zo fke Kved rove Mis te r i j žene in d r u g i del S i m f o n i j V l a d i m i r j a Je lovška . 
(Prvi del Je lovškovih S i m f o n i j je bi l o b j a v l j e n d v e leti p r e d tem.) C a n -
k a r se do tega časa z n j i m a sicer še ni bi l osebno seznani l , v e n d a r je ob-
čut i l do n j u n e g a v i l ia rn iško eksp loz ivnega p i s a n j a , k i je p r i š lo p o s e b e j 
do iz raza v obeh k n j i g a h , s impa t i j o , celo n e k a j sorodnost i . Č e p r a v je 
C a n k a r j e v a ocena S i m f o n i j v g l a v n e m a f i r m a t i v n a , mnogo u g o d n e j š a , 
kot j i h je bi lo toliko, k i j i h je p r a š k i med ic inec ta čas dobiva l od raz l ič -
n ih s t rani 1 2 in med k a t e r i m i je b i la n p r . Matoševa n a r a v n o s t z v r h a n a 
z j e d k i m u n i č u j o č i m s a r k a z m o m , ni mogoče p r ez r e t i v L i t e r a r n e m p i s m u 
r ah l ih p r i d r ž k o v glede Je lovškove poez i je . N e k a j znač i ln ih s t a v k o v : 
» . . . k a k š n a n e n a v a d n a moč je v t em p e s n i k u . Res je, da govori za ok t avo 
previsoko, d a n a k o p i č e n a ep i t e t a p reg la sno zvone in da se čus tva in misli 
i z g u b l j a j o v tem z v o n e n j u . To je n a p a k a , ali t a n a p a k a je z u n a n j a . N a m e 
je n a p r a v i l Je lovšek vt is g loboko ču tečega č loveka , ki pove n a r a v n o s t 
in b rez ovinkov, k a r ču t i in misli.« O m e j i t v e so še opazne j še , ko C a n k a r 
spregovor i o p r v e m delu S i m f o n i j , k i j e bi l p o n jegovi sodbi » n e p r i m e r n o 
s labši od d rugega« , in sicer zavo l jo tega , ke r je bi l n j i hov av to r ne jasen , 
negotov, gostobeseden in se j e da l p r e v e č vodi t i d r u g i m zgledom, n p r . 
N ie t z sche ju . S k r a t k a , C a n k a r ni Je lovškove l i t e r a t u r e s p r e j e m a l s po-
vsem o d p r t i m i r okami k a k o r , recimo, Zo fk in Mis te r i j žene. L a h k o bi 
naved l i še več p r i m e r o v C a n k a r j e v i h k r i t i č n i h i z j av g lede Je lovškove 
poe t i čne proze , v e n d a r so dovo l j u r e j e n o z b r a n e v o p o m b a h k Z b r a n e m u 
delu XXIY. (p r im p i smo K r a i g h e r j u : » . . . Je lovšek s svoj im p r e n a p e t i m 
11 Naj omenimo vsaj M. Dežinana, ki je v Obzoru 1897 pisal o knjigah Slo-
venske matice. 
12 Marjanovic jih je imenoval »Disonancijc« (Hrvatska moderna, I, str. 346). 
slogom«).13 Zdi se, da je C a n k a r v Li terarnem pismu bol j kot Jelovškovo 
pesn jen je samo ocenjeval in pozitivno vrednoti l njegovo brezkompro-
misno in človeško odprto us tvar ja lno stališče. Mimogrede bodi omenjeno, 
da se je C a n k a r z Jelovškom srečal p r e j kot z Zofko spomladi leta 1902, 
z Zofko pa istega leta poleti. 
Drugi Canka r j ev spis, ki se je dotaknil hrvatske književnosti , so isto-
časne Skizzen, objavl jene v listu Der Süden, v katerem je naš p isa te l j 
n e k a j časa sodeloval. Poleg knj ige Misteri j žene ta spis v k ra tk ih bese-
dah nadvse ugodno ocenjuje zbirko črtic Andr i j e Milčinoviča, naslovljeno 
Zapisci. Bil je mnenja , da hrva tska slovstvena publicis t ika te j knj ig i ni 
posvetila ustrezne pozornosti, ka j t i »Milčinovic pr ipoveduje v mojstrskem 
stilu, v jeziku, ki doseza naj lepše , ka r je bilo doslej napisano v hrva-
ščini«. Kar pa je v tem časniškem zapisu posebej vredno pozornosti, je 
n e k a j Cankar j ev ih misli o jugoslovanskem l i terarnem modernizmu, v ka-
terem je na j t i vzporedne pojave s tu j imi slovstvi, »ki j ih častilci starega 
in udomačenega zelo po krivem označujejo in zametu je jo kot posnemanja 
tu je oblike in tujega duha«, ka r slovenski kr i t ik odločno zavrača. K temu 
je C a n k a r napisal še vrsto prodornih sodb, tako npr. , da je naša (sloven-
ska oziroma jugoslovanska) »'moderna' v nenehnem gibanju . . . vsakih 
n e k a j let d r u g a č n a . . . si pogosto sposoja obliko, v svoji najglobl j i vse-
bini, v svojih mislih in čustvih p a ostaja docela slovanska, in to južno-
slovanska«. Bistrovidno je pr ipomnil , da k l j ub kul turn i povezanosti med 
LIrvati in Slovenci (»dveh bratskih narodov, ki sta globoko kul turno 
povezana«) obstaja med n j ima umetniška neodvisnost, da se namreč 
»kažejo tako v razvoju kot v vsebini zelo opazni razločki, izvirajoči iz 
duševnih posebnosti in neenakosti v družbenih razmerah«. Težko bi kdo 
t akra t in tudi danes bolje formuliral to različnost v enakosti! 
Navedeni pr imeri zgovorno pr ičajo, da se je C a n k a r dovolj pazl j ivo 
zanimal za moderno hrvatsko književnost . Bilo bi mogoče dodati še 
mars ikak dokaz, kot npr . da jc spraševal za Tuciča, Nikoliča in Begoviča, 
in kar je najzanimivejše , da je sredi leta 1903 uredniku Zbašniku napo-
vedal napisat i »ka j malega o Matošu in Milčinoviču, edinih hrvaških 
pisatel j ih, ki j ih sodi(m) lahko z evropskega stališča« in hkra t i obžalo-
val, »kako malo poznamo novejšo hrvaško in srbsko literaturo«, ki da jo 
tudi sam pozna »strašno površno«.14 Z Milčinovičem se je srečal 1. 1901 
in v pismu Z. Kvcdrovi opisal vtis, ki ga je o n jem dobil pr i tem 
pogovoru. 
15 N. m., str. 421. 
14 Prav tam kot pod 13. 
Na sodobno hrvatsko književnost je pokazal tudi Oton Župančič na 
več mestih, posebej še v esejističnem zapisu Moderna črtica pri nas 
(Slovan 1902). Zapisa pesnik ni objavil v Delih (IV), kamor je sicer 
uvrsti l podobna zapisa o Ket te ju in Murnu. Šele v Maliničevi i zda j i Žu-
pančičevih kr i t ičnih spisov (ZD VII) je imenovani zapis enakopravno 
uvrščen v celoto opusa. Če pust imo ob strani slovenska čr t ičar ja , Can-
k a r j a in Zofko, ki sta glavni predmet Zupančičevega spisa, obseže pogled 
našega pesnika več hrva tsk ih imen, od Milčinoviča, ki ga podobno kot 
pred n j im pisec sestavka Skizzen postavl ja na na jv idnejše mesto, do 
Jelovška in Katal inič-Jeretova, »rahločutni« Ivanov (Dežman) in »kre-
menjak« Tucič sta samo našteta . Drugače kot Canka r ocenjuje Zupančič 
Misteri j žene, ki ga zelo ostro odklan ja zaradi tendenčnosti , in Jelovškove 
Simfonije , ki ga odbi ja jo s svojim »nasilnim pompom«. Enako nepriza-
nesljiv je do čr t ičarstva Katal inič-Jeretova, katerega zbirka In je po nje-
govi sodbi zaradi »navadnih l i terarnih motivov starega kalibra« ne 
preds tav l ja jo nikakega modernega dosežka. V drugem spisu, v oceni 
Ilešičevega Cvieca slovenskoga pjesniš tva (1907), je pesnik zbirke Čez 
plan vešče in dognano označil Kranjčeviča , da »kleše iz žive skale, med-
tem ko mi t u k a j gori rezljamo«. Zanimivo je, da o hrvatski liriki na 
splošno nima najbol jšega mnen ja : kolikor jo pozna, mu je preveč gosto-
besedna in retorična. 
2. Milan Marjanovic (r. 1879 v Kastvu) je napisal prvi Slovencem na-
menjeni pr ispevek s področja hrvatske l i terature pr i dvajset ih letih, po-
tem ko je bil že več let publicistično dejaven, na jveč v Svjetlu in v Novi 
Nadi . Spisi, ki jih je namenil slovenskemu občinstvu, so bili pregled-
nega znača ja in so bili objavljeni v L jub l janskem Zvonu. To so: 1. »Mo-
derna« v hrvatski književnosti (v prevodu, 1899), 2. Prvaci hrvatskog 
realizma (1900), 3. Noviji hrvatski pjesnici in Noviji hrvatski p r ipovje -
dači (oboje 1901). Prispevki , izdelani v živahnem esejističnem slogu, so 
našemu bralcu nudili p r ikaze hrvatskega knj iževnega doga jan ja in orise 
njegovih nosilcev v sedanjosti in v polpreteklem času. Mladi avtor je, 
ka r se tiče obvladanja in razlage obsežne snovi, nastopil v drugi l i terarni 
sredi z redko zaneslj ivostjo in prepr ič l j ivo. Medtem ko je bil prvi članek 
bolj razvojna slika književnosti v zadn j ih dvajset ih letih, se je v ostalih 
težišče prevesilo na zaokrožene l i terarne orise: v drugem članku realistov 
Kovačiča, Dalskega, Kozarca in Leskovarja , v t re t jem so sledili portret i 
Vojnovica, Draženoviča, Turiča , Novaka, Borotc, Livadica, Matoša in 
drugih in v zadnjem Tresica-Pavičica, Kranjčeviča , Nikoliča, Vidriča, 
Begoviča in Nazor ja . 
H r v a t s k a l i t e r a rna snov, k a k o r je z a j e t a v š t i r ih n a v e d e n i h š t u d i j a h , 
j e p o svojem p r o b l e m s k e m obsegu p r e š i r o k a , da b i jo bilo mogoče vse-
s t r ansko in e n a k o m e r n o p r e t r e sa t i v okv i ru našega t o k r a t n e g a r a z p r a v -
l j a n j a . V p r a š a n j e , v kol ik i mer i so bi le p o s a m i č n e M a r j a n o v i č e v e sodbe 
oz i roma raz lage dognane , o s t a j a s le j ko p r e j p r e p u š č e n o r a z i s k a v a m 
kroa t i s t i čne znanost i . Za določeno ponazo r i t ev M a r j a n o v i č e v e g a toka 
misli se zdi na tem mes tu dovol j , da odgovor imo n a v p r a š a n j e , k a k š n a je 
n j egova p r e d s t a v i t e v h r v a t s k e »moderne« v Zvonu 1899, in da h k r a t i 
v s a j bežno razmis l imo, k a k š n e znač i lne podobnos t i oz i roma razl ičnost i 
se v t e j i n t e r p r e t a c i j i k a ž e j o v p r i m e r j a v i s s lovensko moderno . 
Ze na p r v i pogled je oči tno, da M a r j a n o v i c e v a l i t e r a r n a o p a z o v a n j a 
v č l a n k u »Moderna« u h r v a t s k o j knj iževnos t i 1 5 vodi iz raz i t ak tua l i s t i čen 
v id ik , p o d p r t z m a n i f e s t i r a n j e m nazorov l a s tne generac i je . N a š a sodba 
o t e d a n j i h a v t o r j e v i h k r i t i š k i h zamis l ih je l ahko tem b o l j t r d n a , k e r je 
mlad i pub l ic i s t i s točasno ob jav i l še v z p o r e d e n č l anek o h r v a t s k i modern i 
v p r a š k e m S lovanskem P r e h l e d u . 
M a r j a n o v i č u t e m e l j u j e svojo p r e d s t a v i t e v h r v a t s k e m o d e r n e zgodo-
v insko r azvo jno in sociološko, i z h a j a j o č p r i t em iz osnovnih p o s t a v k li te-
r a r n e g a g i b a n j a p o Šenoi. D r u g a č e ko t v znan i k n j i g i Iz a Senoe (1906), 
v k a t e r i r az loču je d v a z a p o r e d n a toka ( real izem : modern izem) , določa 
M a r j a n o v i č v svojem zače tnem, n e m a l o i m p r o v i z i r a n e m spisu v Zvonu 
posebno mesto na tu ra l i s t i čn i o r ien tac i j i , k i je na s t a l a v zače tku 80. let 
v nepos redn i povezav i z nac iona lno r evo luc iona rn im ( p r a v a š k i m ) p r a v -
cem, po n jegovi sodbi v z g o d n j i h le t ih je rea l izem ruskega t i p a t emu toku 
šele sledil . O p r e d e l i t e v r ea l i zma p ro t i m o d e r n i z m u je v spisu, ki ga 
imamo v v idu , sila sp lošna : rea l izem je bi l t endenc iozen (sodobneje po-
v e d a n o : ideološko p o d g r a j e n ) in se je n a s l a n j a l na sociologijo in na e m p i -
r ično psihologi jo , m e d t e m ko se je nova smer t. i. m l a d i h od d r u ž b e n i h 
v p r a š a n j obrn i l a navzno te r , k duš i . T a i n t r o v e r t i r a n a o r i en t ac i j a je po-
tegni la za sebo j tudi n e k a t e r e s t a r e j še pisce, n p r . D a l s k c g a , d a so se 
začeli u k v a r j a t i s f i lozofsk imi in i r ac iona ln imi t emami . 
Ko M a r j a n o v i č v r azvo jn i sliki pos tav i v os red je l as tno generac i jo , 
se p r i tem bo l j u s t a v l j a p r i n j e n i h p r o g r a m a t s k i h t e ž n j a h (posebe j v g la-
silih H r v a t s k a misao in Mladost ) in p r i bo j ih , k i so j ih te izzvale, kot 
moreb i t i p r i i z r i sovan ju l i t e r a rn ih s tva r i t ev n a s t o p a j o č i h . O n j ihov ih 
tovrs tn ih p r i s p e v k i h je v Zvonovom č l anku p o v e d a n o so razmerno ma lo : 
15 Obj. M. M., 3. knjiga Hrvatske književne kritike (ur. P. I.asta), 1950, str. 
21—27. 
»Krači sas tavc i m l a d i h mode rn i s t a bil i su d e k a d e n t s k e i s imbol ičke v rs te 
z a p a d n o g s m j e r a . N a t eo re t sku s t r a n u k n j i ž e v n o g p o k r e t a m l a d i h d j e -
lovao je p o k r e t b e č k i h secesionista, ko j i n i je bio š t e tan , uko l iko je iza-
z ivao r ev i z i ju svega d o t a d a š n j e g a g ledan ja .« Y S lovanskem P r e h l e d u j e 
za s p o z n a n j e k o n k r e t n e j š i : »Naši Modern is t i n isu do d a n a s u k n j i ž e v -
nost i da l i veče v r i j ednos t i ; n j i h o v i r a d o v i k a r a k t e r i z i r a n i su d e k a d e n -
c i jom: to su si tni je i n t i m n e s tvar i , ne rvozno u d r h t a l e , cesto a fek t i r ane .« 
Kot p r e d s t a v n i k i mode rn i s t i čnega v a l a so imenovan i I v a n o v - D e ž m a n , 
D o m j a n i č , Begovič, L i v a d i c in Neha jev . 1 6 
У zvezi z n a v e d e n i m se zdi n u j n o opomni t i , da je M a r j a n o v i c pozne je , 
ko se je d i n a m i k a g i b a n j a m l a d i h že polegla , o p u š č a l oznako d e k a d e n t -
s tva in u t eme l j eva l t e r m i n » impres ionizem« (in d i l e tan t i zem) . У že ome-
n j e n e m orisu I za Šenoe je p r i s t av i l k p o l p r e t e k l i m n a p o n o m k r i t i čno 
misel : » . . . P a k o j e čudo onda , da nas je z a h v a t i l a u ono j fo rmi 'moderna* 
u p r a v o ep idemično? A 'moderno ' je bi lo sve, o čemu nismo do t a d culi . 
M o d e r n a je bio i B r a n d e s i Zola i B a h r i Mae te r l inck , m o d e r a n je bio 
i C o m t e i S w e d e n b o r g i S t r i n d b e r g i Boeckl in i R o p s i P r z y b i s z e w s k i 
i D 'Annunz io .« In d a l j e : »Bacili smo se k a o čopor i zg ladn je l ih s k a k a v a c a 
n a ono, š to je bi lo u E u r o p i i jeli sve, bi lo t r a v u , ili d r ač , b i lo cv i ječe ili 
p lod , pe l in ili g rožde . I samo za to se v ika lo o a p s o l u t n o j slobodi.« G r e 
za p o j a v , k i ga o z n a č u j e j o mlados tno v re t j e , z a p a d a n j e v f r a g m e n t a r n o s t 
in ana rh i čnos t , ne izč iščenost ; m a r s i k a j , k a r je mlad in i okoli Mlados t i 
oči ta l že Matoš v sp l i t skem Novem v i j e k u in k a r je oponaša l celo n j e n 
sode lavec A r t u r B c n k o - G r a d o . V e n d a r je t r e b a glede n a n j u n e pomis leke 
reči , da so m l a d i k m a l u v Životu in d r u g j e , da l i j a sne dokaze l i t e r a rne 
n a d a r j e n o s t i . 
Če sc p o n o v n o ozremo n a M a r j a n o v i č e v o z g o d n j o publ ic i s t iko , za ka -
tero je ses tavek v Zvonu 1899 le eden izmed p r i m e r o v , l ahko rečemo, da 
n jegov spis o h r v a t s k i m o d e r n i sodi med p r v e po izkuse o s m i š l j a n j a lite-
r a r n e g a d o g a j a n j a n a širš i p loskvi . S lovenski opazova lec v n a v e d e n e m 
spisu z l a h k a o d k r i v a n e k a j s t ič išč z naš imi sočasnimi i z j avami , ki so 
u d a r j a l e v j avnos t kot i zpoved t e ž e n j m l a d e g a rodu . T u d i p r i nas je n a j t i 
e n a k a gesla kot p r i M a r j a n o v i č u in H r v a t i h , kot np r . , d a je k a r a k t e r i -
s t ika m l a d i h b o j p ro t i sočasnim k n j i ž e v n i m r a z m e r a m in to bo j v imenu 
svobode u s t v a r j a n j a , v i m e n u m a n i f e s t a c i j e svobodne u s t v a r j a l n e oseb-
nosti. E n a k o so p o b o r n i k i m l a d e g a rodu na obeh s t r aneh iz p r e p r i č a n j a , 
f o r m u l i r a n e g a t u d i v č l a n k u v Zvonu 1899, »da es te t ika n i j e p u s t a me-
10 M. Ko a pil, »Slovansky Preliledc i hrvatska književnost (1899—1914), Cro-
atica, sv. 7—8, 1976, str. 322. 
l ianika i da umjetnost uopče ne smije oponašati«, zavračal i tradicionalno 
normativno poetiko, želeč ustvari t i n e k a j novega, sebi in času ustrez-
nejšega. 
O b vzporednicah, ob mogočnem skupnem koraku, seveda ni mogoče 
prezret i določenih razlik med moderno pr i obeh sosednih narodih. Raz-
kol med staro in mlado generacijo (če se opremo na izjave protagonistov 
g ibanja mladih) pr i Hrva t ih ni bil tako krčevit in tako radikalen kot na 
slovenski strani. Značilen pr imer za to je spre jemanje starine Dalskega, 
ki je sicer s svoje strani da ja l nastopajočim polno podporo. Ni odveč ome-
niti, da je Marjanovič v članku, ki ga imamo v vidu, nava ja l stavke 
av tor ja Radmiloviča iz Hrvatskega salona 1898: »Ne obazrite se na nika-
kove zahtjeve, koji dolaze izvan sfere vaše u m j e t n o s t i . . . Svaki umje tn ik 
neka čuva svoju umje tn ičku individualnost, jer če samo tako moči da 
ostvari ono što želi njegova duša.« Urednik splitskega Novega v i jeka 
Tresič-Pavičič je bil mlademu rodu — čeprav je bil po letih mlajš i od 
Dalskega in ga je v svojem pr ikazu v Zvonu 1901 Marjanovič uvrstil 
med »novije pjesnike« — povsem tuj , tako da za program njegovega 
lista uporab l ja v spisu v Zvonu 1899 najos t re jše besede: doktr inarstvo 
in apriorizem! (Matoš, ki je v č lanku Sintet ička kr i t ika 1. 1907 poleg 
drugega nastopal prot i Marjanovičeveinu »precenjevanju« Dalskega, je 
glede na svojo francosko šolo in generacijsko odmaknjenost poseben 
primer.) 
In drugič, kolikor razl ike med hrvatskimi in slovenskimi modernimi 
izvajamo iz zgodnjega očrta »Moderna u hrva tskoj književnosti«, velja 
opozoriti na naslednje: Marjanovičev »mi« je v najš i ršem smislu izrazito 
aktivizatorski, o zahtevi po zavestnem sp remin jan ju stilne formacije ni 
sledu, prodor mladih se mu kaže še na jbo l j v izbiri l i terarne tematike, 
z an j je l i teratura le del torišča, na katerem so nastopajoče sile stremele 
napre j , torej le del javnega živl jenja. To je razvidno posebej iz konca 
članka, ko želi naravna t i mlade sile v celoto javnega ž iv l jenja : »Naša 
Moderna bi morala biti zora novoga života, i to ne samo li terarnog i 
umjetničkog, nego i socijalnoga, moralnoga, intelektualnoga i politič-
koga; jednom riječi: naša Moderna treba da bude preporod svega na-
šega biča.« To koncepcijo je p rav gotovo imel v mislih Barac, ko je opažal 
razliko v vrstah mladih in je zato napisal o Mar janoviču: » . . . on je (kao 
Šarič i Mikov) hrvatske knj iževne pri l ike gledao u sklopu opčenarodnih 
problema.«17 
11 A. H., Hrvatska književna kritika, 1938, str. 230. 
P r o g r a m h r v a t s k i h modern i s tov , k a k o r je bi l p r e k o s lovenskega osred-
n j e g a k n j i ž e v n e g a l ista p r e d s t a v l j e n naš i l i t e ra rn i javnost i , j e že s tem, 
da je k a z a l na sorodne p o j a v e v h r v a t s k i me t ropo l i in n a H r v a t s k e m 
sploh, bi l v p o d p o r o i s tovrs tnemu zanosu n a naš i s t ran i . To t embol j , k e r 
se M a r j a n o v i č ni us tav i l p r i sami m a n i f e s t a t i v n i besedi , m a r v e č je 
v č l a n k i h v dveh n a s l e d n j i h l e tn ik ih Zvona n u d i l še po r t r e t e u s t v a r j a l c e v 
in n e k a j r az l ag n j i h o v i h s tva r i t ev . 
3. D r u g i pol p r o b l e m a t i k e p r e d s t a v l j a j o M a r j a n o v i č e v a h r v a t s k a slo-
venica . Sp i sek le-teli j e za k r a t k o o b d o b j e š t i r ih let, v k a t e r e m so ta 
poroči la oz i roma ocene nas ta le , dovo l j obi len: e n a j s t b ib l iog ra f sk ih po-
s t avk (z eno d o d a t n o : o r azs t av i s lovenske umetnos t i v L j u b l j a n i , ki jo 
v naš i zvezi ne upoš t evamo) . Slede si t a k o : 
1900: D r a g o t i n K e t t e : Poez i j e (Život), I v a n C a n k a r (por t re t , Svje t lo) , 
0 »Knj iž i Boccadoro« i »Mis te r i j žene« (Svjet lo) , Z o f k a K v e d e r : »Mister i j 
žene« (Svjet lo) , O . Ž u p a n č i č : »Pisanice« (Svjetlo) — 1901: I. C a n k a r : »Za 
na rodov blagor« (Brankovo kolo, S remsk i Kar lovci ) — 1902: Iz nov i j e 
s lovenske l i t e ra tu re . I. C a n k a r i Z. K v e d r o v a (Kolo, Beograd) , Z. K v e d e r : 
»Ljubezen« i I. C a n k a r : »Kn j iga za l ahkomise lne l judi« ( H r v a t s k a mi-
sao), K n j i g e Mat ice Slovenske I — I I ( t j . za 1. 1901, p r e d v s e m T u j c i ; 
Obzor ) — 1903: I v a n C a n k a r . Š t u d i j a iz m o d e r n e s lovenske be le t r i s t ike 
(v 5-ih n a d a l j e v a n j i h ) in D v i j e s lovenačke k n j i g e (Aleksandrov in Šorli), 
oboje v Vi jencu , z a d n j i le tn ik , u red i l a D a l s k i in Ivanov-Dežman . 1 8 
V d a n e m okv i ru ni mogoče p r e g l e d a t i vsega, k a r je M a r j a n o v i č o slo-
venski l i t e ra tu r i p isa l in k a k o je v redno t i l k n j i ž e v n e p o j a v e p r i sosedih 
o n k r a j Sotle. Za sp lošno oznako M a r j a n o v i č e v e g a p o s r e d o v a n j a sočasnih 
s lovenskih l i t e r a rn ih del z a d o s t u j e p o d a t e k , da v teh let ih n a Sloven-
skem noben k r i t i k ni tol iko p isa l o C a n k a r j u 1 9 in ma loka t e r i s to l ik im 
r a z u m e v a n j e m novega, k a r je p r i n a š a l s sabo naš p r v a k moderne . O ne-
k a t e r i h del ih j e h r v a t s k i k r i t i k p i sa l celo večk ra t , o T u j c i h sploh zelo 
obsežno, o K n j i g i za l ahkomise lne l j u d i p o s e b e j z a ' H r v a t e in za Srbe. 
M a r j a n o v i č e v o p o r o č a n j e sega vse v 1. 1903, do iz ida z b i r k e O b zori, ki jo 
v svojem z a d n j e m , p r e g l e d n e m spisu v Vi jencu o m e n j a , v e n d a r je t ema t -
sko ne v k l j u č u j e . 
18 Bibliografija v 3. knjigi Ilrv. književne kritike je nepopolna, manjka jo 
3 sloveno-kroatistične postavke, med njimi najvažnejša iz Vijenca 1903. 
10 Marjanovičevo zanimanje za Cankar ja omenjajo: Dežman v oceni Frag-
mentov (gl. pozneje), avtor sam v knjigi Iza Šenoe, str. 173. in Barac v Ilrv. knji-
ževni kritiki, str. 252: »M. je bio prvi hrvatski kritik koji je upozorio na sjajni 
talenat Ivana Cankara, vjerujuči več g. 1900 da ovaj pisac ide k savršenstvu, 
1 proričuči da če se razviti u pisca koji če napisati ili liimnu života, ili iznijeti 
njegovu tragiku, u svoj njihovoj jakosti i veličini.« 
V navedeni »študiji iz moderne slovenske beletristike« si je Marjano-
vic prizadeval , da bi dal tudi splošno oznako Cankar jevega književnega 
pojava. Ta je v pr imer i s sočasnim slovenskim pisanjem zelo ugodna: 
»Cankar nije samo umjetnik, on je u jedan mah i umjetnik i filozof i socijo-
log i politik, on se ne veže o pojedine estetske oblike, o pojedine književne smje-
rove, on ili sve rabi, ili bolje reč, on rabi samo jedan smjer: svoj osobni smjer. 
Cankar je najjača i najizrazitija individualnost u slovenskoj literaturi, on je 
u prvom redu ta individualnost, a onda tek sve drugo. Cankar je u prvom redu 
— čovjek koji ne zatvara oči pred nijednim pitanjem, čovjek koji djeluje perom, 
ali svestrano. On je bojovnik. On spada u red onih modernih pisaca koji su 
u isto doba i umjetnici i mislioci i bojovnici i propagator, u red pisaca kao što 
su Soren Kierkegard, Multatuli, Nietzsche i dr. I u tome je njegovo poglavito 
znamenovanje, u tome je njegova poglavita odlika. Cankar je u svojim rado-
vima, negdje izrično, negdje izmedu redaka, negdje u ovom, negdje u onom 
obliku razasuo sijaset misli, dao je u aforističkom obliku čitavi jedan pogled 
na život i narod svoj ...« 
Seveda take in podobne globalne sodbe ne bi k a j p r ida povedale, če 
se ne bi Marjanovic posamič, od knj ige do knj ige pr izadeval — pogosto 
prece j improvizirano — da prodre do problemske srži Cankar j eve zgod-
n je novelistike in dramat ike . Y težnji , s topati kolikor mogoče v korak 
z avtor jem, je mladi hrvatski publicist problematiziral vidike Cankar -
jevega p isanja , problematiziral najpogosteje v idejni, socialnopsihološki 
ali karakterološki sferi. Pri tem stiku z avtor jem je uporab l ja l tako ana-
litično diskurzivno kot svobodno asociacijsko metodo. 
K Naroilooemu blagru: 
»... da gdje ima ogorčenosti i smjelosti javno ju izreči, da je to znak, da 
nema mira ni rezignacije, da ima aktivnosti, da ima snage i temperamenta, da 
ima života i tražbine. A to je u naše dane več dosta, a mnogo je ako je to spo-
jeno sa nesumnjivim talentom, kao što ga ima Cankar. On če novim radnjama 
davati sain sebi nužni korektiv, kao što je to lbzen činio, a to je razvoj, orga-
nički razvoj, a razvoj je znak jake osobnosti, a osobnost je velika tekovina za 
literaturi! koja ili tako malo iinu kao naša« (Brankovo kolo, 1901).20 
Kakor lahko povzamemo iz navedka, Mar janovic ob Narodovem 
blagru uvel javl ja vidik živl jenjskega aktivizma, česar v sočasnih sloven-
skih ocenah ni naj t i . Hkra t i postavl ja vp ra šan j e navezovaje na Jakoba 
Rudo: »Zar je život tako kukavan , da se mora svršiti sanioubojstvom? 
C a n k a r je ogorčen, duboko ogorčen, ali zur nema ni jedne utjehe?« 
20 Zanimivo je, du je M. v tej zvezi potegnil vzporednice med Cankarjem in 
Matošem, tukrut avtorjem dveh knjig črtic. 
S podobnim aktivizatorskim vidikom je zastavl jena kr i t ika Kralja na 
Betajnooi (v š tudi j i v Vijencu) : 
»Jasno je, da je Cankar na strani Maksa, koji predbacuje Kantoru brez-
obzirnost i brutalnost, koji radi o torn da ga sruši, koji je jedan od onih vaga-
bunda, koji postaju socijalistički ili anarhistički agitatori mržnje i osvete. Ali 
Cankaru imponira Kantor, imponira mu njegova snaga i gotovo bi rekao, da 
uživa u njegovoj konačnoj pobjedi, ali ne zarad samoga Kantora, nego zato, 
jer je ta pobjeda največa pljuska za današnje društvo, za one kukavce, koji 
okružuju Kantora, koji ga se boje i koji neče ni njegovom priznanju, da je 
ubojica, da vjeruju od samog straha, od samoga kukavluka. Dakle ni tu nam 
ne podaje Cankar jednu figuru pozitivnog tipa njegovog ideala čovjeka, nego 
je tu skroz ncgativan, jer pišuči »Kralja na Betajnovi« piše samo krvavu ironiju, 
krvavu satiru na društvo i njegovu slabost.« 
Marjanovičeva sodba o Kan to r ju z Betajnove, do kakršne se je v času, 
ko je bila izrečena, malokdo lahko dokopal in ki ji danes v glavnem 
pr i t r ju jemo, pr iča o redki psihološki proniclj ivosti zagrebškega kr i t ika . 
Škoda, da je C a n k a r tako slabo spremlja l hrvatsko kri t iško publicistiko, 
ka j t i bilo bi nedvomno zanimivo, kako bi sprejel ta ali oni odmev svoje 
l i terature. 
Nenavadno pazl j ivo se je Mar janovič ustavl ja l ob posameznih tekstih 
Knj ige za lahkomiselne l judi . Prvič, v oceni v Hrva tsk i misli, je dal 
splošno oznako knj ige, ki je t ak ra t buri la duhove, drugič v beograjskem 
Kolu, in t re t j ič v š tudi j i v Vijencu, ko se je poglobil v njeno miselno 
problemat iko in je ob n j e j izdelal svojo utemelj i tev Cankar jevega revo-
lucionarnega »nezadovoljstva«. 
V Hrvatski misli: 
»Cankar se kreče na medi izmedu carstva priče i realnosti. On je pun roman-
tike i čežnje, a ujedno bi litio da vodi snažan život slobodnog i genijalnog egoiste. 
Cijcla knjiga vrvi od izjava sjajnog toga duha Cankarovog, ali je cijela knjiga 
žalibože samo niz fragmenata tog duha. Nema tu ni mira ni mjere, bez čega 
nema prave umjetničke izradbe. S te su strane bolje i »Vinjete« i »J. Ruda«. Ali 
uza sve to mogu reči, da je Cankar prvi pravi moderni europejac, koji se izvio 
iz sasma domačega slovcnskoga tla.« 
Njegovo razglabl jan je v Vijencu gre v p rece j drugačni smeri: 
».. .naime da se on (:Cankar) ne zavarava iluzijama, da se on bori jer se 
boriti mora, ali nije ni slijepi fanatik ni ludi slijepac, a ta je črta od važnosti 
ako hočemo da mu sudimo, jer odbija od njega prigovor kakovoga strančarskoga 
fanatizma ili djetinjega idealizma. Cankar je sanjar (podčrtal Š. В.), jer je ta-
kova njegova narav, on je revolucijonar (podčrtal S. В.), jer ne može da druga-
čiji bude, ali on dobro zna, da njegovi udarci ne ruše preko noči stoljetnu zgra-
du, on za to i ne bjesni onako bezglavo, nego se radije gorko i bolno ruga, 
i krvavo sinije.« 
V n a d a l j n j e m o d k r i v a k r i t i k v p i s a t e l j evem nezadovo l jnem odnosu 
do sveta in ž i v l j e n j a ps ihološko pogojenos t te r r a z l aga nezadovol j s tvo ko t 
goni lno silo n a p r e d k a : 
»I tu on ide u dno ljudske naravi te ne tumači sve to neprestano nadanje 
i tu borbu, svu tu revolucionarnost lih borbom interesa nekih suhih principa, 
nego onim, što je Preradovič tako jezgrovito izrekao u stihovima: 'Ljudskom 
srcu uvjek nešto treba, — zadovoljno posve nikad nije. — Čim željenog cilja 
se dovreba — iz njega opet sto mu želja klije.' Nezadovoljstvo, vječno nezado-
voljstvo je onaj najjači motor svih ljudskih revolucija. Nije im uzrok glavni 
i jedini ekonomska borba, nego spoznaja nepravednosti i neslobode, neprestano 
nove težnje, vječna nezadovoljnost, dakle poglavito psihološki razlog.« 
P o s e b e j in tenz ivno se je M a r j a n o v i c u k v a r j a l s Tujc i . 2 1 O b n j i h je raz-
v i j a l t eor i jo t u j s t v a , si p o s t a v l j a l v p r a š a n j e o mes tu u m e t n i k a v m a j h -
nem n a r o d u (in je z n a v a j a n j e m Nizozemcev, D a n c e v in d r u g i h no rd i j cev 
želel razos t r i t i S l iva r j evo m a l o d u š n o tezo), h k r a t i je i ska l ana log i j v zna -
n ih l i t e r a rn ih del ih. P r i t em ni mogoče p rez re t i , da je i n tonac i j a č l anka , 
o b j a v l j e n e g a v O b z o r u , o p a z n o d r u g a č n a kot ods tavk i o T u j c i h , umeščen i 
v š t u d i j o v Vi jencu . Y p r v e m p r i m e r u je M a r j a n o v i c iz raz i to a f i r m a t i v e n , 
v d r u g e m i zpos t av l j a n e k a t e r e pomis leke . 
V Obzoru: 
». . . njegovi 'Tujci ' spadaju u onu kategoriju djela, u koju i razni 'Rudjini', 
'Dimi', 'Novi', 'Oblomovi' itd., u kategoriju djela, koja su pisana krvlju, radi 
kojih se u prvi čas autora proklinje, ali koja dižu čitave pokrete u duhovima 
i otvaraju nove vidike. 
Pitanje, koje je ovdje tako oštro iznio Cankar, jedno je od temeljnih pitanja 
gotovo kod večine slovenskih naroda. Odnošaj izmedu inteligencije i naroda, 
upliv zapada na tu inteligenciju jest problem, koji r ješavaju več gotovo cijeli 
vijek prvi slovenski mislioci. Cankar je imao smionosti, da to pitanje samostalno 
pretrese obzirom na potrebne prilike svoga slovenskoga naroda i to je njegova 
prva zasluga. Ali on je ovom svojom pripovijesti stvorio ujedno i djelo neobične 
umjetničke cijene, kojim se Slovenci mogu da ponose. Sve je tu pisano čarobnim 
stilom, koji je uspjela sinteza realizma i začarane blage romantike. 
V Vijencu: 
». . . malen če narod prevladati usudnu dilemu, tako, da pomanjkanje mnogo-
brojnosti svojih članova i tjesnoču svoje kuče nadoknadi intenzivnošču života, 
da zalazi što više u dubinu i da se penje u visinu. Masu ima da nadoknadi inten-
zivnost. 
21 Bodi na tem mestu popravljen lapsus, ki se je pripetil komentatorju Tujcev 
v CZD IX, str. 317. Pisec ocene v reviji Mlada Hrvatska ne more biti Zofka Kve-
drova, takrat poročena z Jelovškom (z Demetrovičem se je omožila več ko deset 
let zatem). Šifra ocene Z. D. se nanaša na nekoga drugega, verjetno je to Z(voni-
mir) D(evčič), pesnik zbirke Lucida intcrvalla. 
U Tujcima nije problem za Slivara i ostale tudince riješen nikako. Fakat da 
jedni ostaju tudinci, a Hladnik ostane vagabund, a Slivar se utopi nije riješenje, 
nego je katastrofa. Ali Cankar je baš time, što je iznio tako crnu sliku, kušao 
da pridonese riješenju problema: on nije ostao u svojim sanjama puki svečenik 
čiste umjetnosti, on nije postao ni tudinac, niti je propao — postao je borac. On 
dovada svom narodu pred oči glavna njegova pitanja, on ga drma, on mu 
pokazuje puteve k životu.« 
Toda zavzeto sp re jemanje Canka r j eve l i terature Marjanoviča ni ovi-
ralo, da se ne bi v kontekstu r azp rav l j an j a ozrl na to, ali so spisi sloven-
skega pisatel ja v celem izoblikovani, ali so osebe značajsko prepr ič l j ive 
in ali je doga jan je nazno t ra j utemeljeno. Tovrstne pomisleke je izražal 
taktno in nevsiljivo. Izmed številnih pr imerov nava jamo enega, ki se tiče 
dramat ike , iz znanega preglednega članka v Vijencu. 
»O Cankarovim dramama dalo bi se mnogo govoriti: imadu mnogo mana, 
imadu mnogo nevjerojatnih epizoda, nisu izgladene i t. d., ali jedno če im morati 
svatko priznati: intuicija se je Cankarova u njima pokazala u svoj moči. Sve 
kipe životom i koncepcija je njihova snažna, elementarna. A one isto tako 
elementarno i djeluju. Mogli bi ih nazvati inožda prije neke vrste grubim. 
neizradenim skicama, ali u kojima se pozna ruka majstora. Ali dijalog je za to 
naravan. Nema suvišnih riječi, nema retardujučega nuanciranja, sve je oštro 
i markantno, črtano jakim potezima u širokim konturama. Tu vlada često puta 
više manira kakovoga karikaturiste nego kabinetnoga umjetnika. Sve je tu — 
kao što u opče u Cankara — kako bi rekli »kričeče« — kao kod plakata, pa bi 
gotovo rekao, da su mnoga mjesta u Cankarovim radnjama (gdje izlazi pred 
publiku izravna) napose nekako plakatska. 
Ali ima opet i fino dotjcranih mjesta. Jakob Ruda, prva Cankarova drama, 
zadržava se u mekanim, blagim hojama, pa je ta drama i najizradenija. Ekspo-
zicije — kao što je nalazimo u prvim prizorima Jakoba Rude — rijetko čemo 
gdje nači. Ekspozicije su kod Cankara u prosjeku sve vrlo uspjele. Nešto više 
neprilika je sa porastom radnje, sa momentom zaplitanja konflikta; tu se često 
vidi neko usiljavanje, neko umjetno napravljanje. Tako n. pr. u Kralju na 
Betajnovi, gdje Maks nekakovom sugcstijom izmami od Kantora tajnu.« 
Naša današn j a sodba o Marjanovičevi kr i t iki jc jasna, najdoločneje 
jo je razložil Antun Barac v znani monograf i j i Hrva tska knj iževna kri-
tika. Med sodobniki jc naletela na svojevrstno zavračan je od strani 
A. G. Matoša, kar je — kot smo žc rekli — posebno poglavje; večidel so 
jo sprejemali kot npr . Ivanov-Dežman v oceni Marjanovičevi h Fragmen-
tov (Vijenac, 1903), da je tej kri t iki t u j a formalist ična estetika in se 
na jbo l j drži Tainove poti, bolj kot k a j drugega jo zanima pisatel jev 
življenjski nazor; ne lepota kot taka, marveč etična problemat ika. I zha ja 
iz poz i t iv izma , v e n d a r se z n j i m ne zadovol j i , želi p r o d r e t i do g lobl j ih 
mise ln ih zasnov.2 2 
M a r j a n o v i c p o 1. 1903 ni več p i sa l o s lovenski kn j i ževnos t i , z n j i m je 
z m a n j k a l o ažu rnega , i n f o r m i r a n e g a in ak tua l i s t i čno n a r a v n a n e g a tol-
mača , ki je v le t ih ob p r e l o m u s to le t j a t a n k o č u t n o in b i s t rov idno p r i s luh -
nil i d e j a m in s t v a r i t v a m s lovenske modern i s t i čne l i te ra ture . 2 3 Ka te r i so 
bili razlogi , da o s lovenskih snoveh d a l j e ni več p isa l , j e mogoče ug iba t i ; 
k a k o r k o l i že, p r imer i , k i smo j ih navedl i , gotovo zgovorno p r i ča jo , da so 
se mlad i u s t v a r j a l c i v L j u b l j a n i , Zagrebu , Beogradu in v jugos lovansk ih 
l i t e r a t u r a h na sp loh zan ima l i d r u g za d rugega , se med seboj p o d p i r a l i 
v generac i j sk i zavezanos t i določenim s k u p n i m i d e j a m in c i l j em moder -
n is t ičnega p r o g r a m a . 
22 M. M., Hrvatska Moderna II, 1951, str. 275—279. 
23 Poleg Cunkarja je bila Z. Kvedrova drugi slovenski pisec, s katerim se je 
Marjanovic največ ukvarjal . Razreši v Izbranem delu III. 1940, str. XXII, psev-
donim V = Vinkov (M. Marjanovic) in dodaj, da je M. M. objavil obsežnejšo 
oceno Misterija žene v istem Svjetlu, 1900, št. 29. Na j dodam še bibliografsko 
dopolnilo k ocenam del Z. Kvedrove: Adela Milčinovič je poleg dveh recenzij, 
navedenih v Izbranih delih, napisala še tretjo, knjige Iz naših krajev v Vijencu 
1903. 
РЕЗЮМЕ 
Сотрудничество словенских и хорватских литераторов было всегда очень 
живо, но никогда не достигло такой тесной и непосредственной взамосвязи 
как в переходный период из 19-го в 20-ый век. Сотрудничество, укрепленное 
появлением молодого поколения т. наз. «модерна» у обеих соседских наций, 
базировалось прежде всего на публистической деятельности (представители сло-
венского модерна интесивно публиковались в загребских газетах и журналах), 
на личных контактах и обоюдостороннем информировании. В первой части 
статьи автор обращает особое внимание на то, как выдающие представители 
словенского модерна — Цанкар и Жупанчич, интересовались литературной 
жизнью Хорватов. 
Центральное внимание уделяется в статье обоюдосторонней посреднической 
деятельности выдающего хорватского критика Милана Маряновича в 1899—1903 
годах. В разгар програмнной деятельности молодого поколения опубликовал 
хорватский критик четыре обзорных статей о хорватской литературе в словен-
ской публицистике и одинадцать критических отзывов о современной словен-
ской литературе во хорватской печати (два из них опубликовал во сербской пе-
чати). Он писал о представителях словенской молодой генерации — о Цанкаре, 
о Жупанчиче, Кетте и Мурне, Кведровой и о Шорли. Ни во Словении в то время 
никто из критиков не написал ничего подобного по объеме и ценности тому, 
что у южных соседей сделал Марянович. Уже Антун Барац подчеркнул значение 
литературно-посреднической деятельности Маряновича в связи с Цанкаром: 
хорватский современник Цанкара обнаружил связь между литературой Цанкара 
и словенской жизнью, он открывал, что словенский писатель в родной земле 
нашел возможность постановки мировых вопросов. 
Литературно-посредническая деятельность Маряновича является, несмотря 
на то, что она перекратилась в 1903 году, примером образцовой литературной 
солидарности наших двух культур на заре нового столетия.