NA OBISKU V TRUBARJEVEM ANTIKVARIATU
Ceneje do dobre knjige
Na najslikovitejšem delu Ljubljane, v starem delu mesta, na Mestnem trgu 25, naletimo na Trubarjev antikvariat. Tu je ie* šestnajst let, pred tem pa je imel svoje prostore na Miklošičevi cesti. Že od vsega začetka, to je od leta 1946 dalje, /e antikvariat v okviru Cankarjeve založbe in kot radipoudarijo njegovi odgovorni delavcl, njen stalen bolf ali manj rentabilen del.
V svojih začetkih je bil antikvariat zaključenega tipa in ne odprtega, kot 30 to danes. Njegovo sodelovanje se je omejevalo le na domače in tuje knjižnice.
Naj povemo, da je sodelovanje s tujimi knjižnicami v zadnjem času, zaradi stabilizacijske politike našega gospodarstva, nekoliko okrnjeno ali nekoliko bolj enostransko, še zmeraj pa dovolj pestro in plodno.
Največ knjig prihaja v antikvariat iz knjižnic, ki se na ta način »znebijo« svojih odvečnih knjig. Veliko knjig pa pride sem tudi zasebno, od ljudi, ki jih prinašajo iz najrazličnejših ra-zlogov.
To pomeni, da so v antikvariatu naprodaj v glavnem rabljene knjige, le nizek odstotek knjižnega doleža predstavljajo tudi nove knjige, ki jih antikavriatu posredujejo založbe, v glavnem Obzorja in Lipa, in sicer iz starejše zaloge po znižani ceni.
Če pa pogledamo, kako so knjige zastopane po področjih, takoj opazi-mo, da leposlovje daleč prekaša vsa druga področja. Sledi mu strokovna literatura humanistične smeri: zgo-dovina, zemljepis, družboslovje pa jezikoslovje, umetnost itd. Izogibajo pa se literature tehničnih smeri in medicine, kajti knjige teh področij hitro zastarijo, zgubijo svojo uporab-no, praktično vrednost in zato zanje ni povpraševanja.
Najpomembnejši kupci navedenih knjig so domače in svetovne knjižni-ce; slednje so v glavnem univerzitet-ne knjižnice; od domačih pa so to predvsem ljudske knjižnice, ki do-polnjujeio svoj fond knjig tudi s knji-gami iz antikvariata. »Neuradni« kupci pa so pretežno študentje, ki po tej poti na cenejši, pa kljub temu učinkovit način dopolnjujejo svoje lastne knjižnice. Kot zgovoren pri-mer naj navedem, da si je mogoče v
približno dveh letih, prav z izbiro v antikvariatu, dopolniti ali zbrati npr. vsa Cankarjeva dela, ali dela kakega drugega našega pomembnega av-torja.
Ker pa antikvariat ne bi bil antik-variat brez zanimivih in dragocenih primerkov knjig, smo povprašali, kaj zares zanimivega in dragocenega premorejo v tem trenutku. Povedali so, da imajo nekaj izvirnih listov-gra-fik iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki so jih dobili iz neke av-strijske knjižnice.
Drugo dragocenost pa predstavlja nekaj drobnih knjižic iz 16. stoletja, teološke vsebine, ki so delo hrvaške-ga reformatorja, Trubarjevega so-dobnika, Matije Vlačiča, ki se je ura-dno podpisoval s psevdonimom Fla-cius Iliricus.
V ilustracijo naj povem, da stane vsaka od teh drobnih knjižic, od ka-terih šteje ena celo samo štiri lističe, kar 7.500.00 din. Zbiratelji teh redkih in dragocenih knjig so poleg knjižnic tudi posamezniki, ki so ponavadi kar stalni obiskovalci antikvariata. Zani-mivo je, da so to ljudje najrazličnej-ših poklicev, od gostilničarja npr. pa do univerzitetnega profesorja.
Ker je antikvariat pravzaprav neke vrste trgovski posrednik, naj pove-mo šo nekaj splošnega o cenah kn]ig. Torej tudi tu veljajo vse tržne zakoni-tosti in so cene odvisne bolj ali manj od povpraševanja in ponudbe. To ve-
lja še zlasti za knjige starejšega datu-ma. Kljub temu pa obstajajo za orien-tacijo cen tudi katalogi, predvsem za knjige novejšega datuma. Morda bi bilo koristno omeniti, da ob nakupu knjig antikvariat ponudnika tudi ta-koj izplača.
Na kakšno nasprotje pravzaprav naletimo, ko na eni strani pojmuje-mo knjigo kot vse drugo potrošno blago, to je kot proizvodnjo, potroš-njo in njen tržni uspeh, medtem ko smo na drugi strani priča njeni dia-metralno nasprotni razsežnosti, ki se kaže v dejstvu, da je bila ob odkritju tiska prav knjiga tista, ki je družbo privedla v nek popolnoma nov du-hovni svet, ki se razlikuje od sveta ustnega sporočanja na eni in novega sveta vizualnega sporočanja na drugi strani.
Tudi ob tem kratkem obisku v an-tikvariatu se mi je ves čas vsiljevala ta dvojnost življenja knjige, ki jo na eni strani obvladujejo preprosti tržni mehanizmi, na drugi strani pa se mi je ob pogledu na te prepolne knjižne police vsiljevala tista bolj skrita, globlja razsežnost knjige, ki postav-lja knjigo v nek popolnoma nov in samosvoj položaj, v katerem knjiga z vsemi svojimi oblikami in razsež-nostmi predstavlja enega od drob-cev, ki predstavljajo temelj vsej naši civilizaciji.
Viljana Lukas