’t3OE8a mesr.nara- 6*®"$?-.: 1 Din.
E^oštnSzaea i>bx?šetli r1®- srt a,.
Stew« IS«	Liiabli^si^s ^ četrtek 22, februari«3 IBB3,
Lete I«
mssamm:-smaagt^ses
bhaja vsak dan ob 3h pop. msn nedalj m praziikev.
isiBlna Baroenisa:
u, Ljubljano . . . Đhi IO1— po pošti.....	» 12‘—
m inozemstvo . .	, 22'—
WBgSZSS!gg£53r.^SW£gs3!Sjjig^ga
Oglasi pe tarif«.
EIUOSM
DNEVNIK
lalasil©	Lpsislce StFasmk®,
Nefrankiranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun Št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon Št. 423.
SLOVANSKA CERKVENA POLITIKA.
Pod tem naslovom prinaša Čebo-slovaška korespondenca članek, ki utegne zanimati naše kroge. Članek je zelo obširen, zato bomo navedli le sekaj mest, ki so za nas večje važnosti. Katoliška italijanska revija „Vita č Pensiero'* pripisuje Cehoslo-vaški velik pomen na cerkveno-po-litlčnem polju. Čehoslovaški katolicizem ima za sveto stolico velik pomen z ozirom na unionistično propagando. Posebno dalekosežnoga pomena je velehradsko ribanje. Vele-hrad ima v resnici staro unijonisti-ono tradicijo, ki ima svoj poče tek v slov. encikliki Leona X1H. „Grande mmms“. Na Velehradu imajo misijonski zavod za slovanske dežele Aca-demia Velebradensis, ki izdaja znanstveno zbirko „Slavorum Litterae Theologicae14 in od 1911 „Acta Aca-demiae Veiehradensis“. Poleg tega izhaja v Velehradu tudi popularen mesečnik „Apoštolat sv. Cyrilia a Methoda“. Vse te institucije so bile ustanovljene v letih 80, ob času mogočnega slovanskega gibanja v območju katoliške Cerkve. Eden naj-veičjih predstaviteljev tega gibanja je bS djakovski škof Juraj Strossmayer. Sedanji nadškof olomuški Antonin Cy rili Stojan je eden najvnetejših propagator jev unionističnega gibanja.
Unionizem je svoj prvi romantični štadij že prekoračil. Glavna zapreka zbližanja obeh cerkva, carizem oz. pravilneje cezaropapizem vzhodne cerkve je padel. Ruska cerkev obstoji danes iz dveh sovražnih taborov: iz konservativnega in takozvane žive cerkve, ki sklepa kompromise s sovjetskim režimom. Med Vatikanom in rusko emigracijo je prišlo do ozkih stikov in od časa genovske konference tudi med Vatikanom in sovjetsko vlado. Katoliška propaganda ima v sovjetski Rusiji veliko večjo svobodo, kot jo je imela za caristinčega režima. Frančiškani, re-demptoristi in jezuiti (Jugoslovani ne. Op. uredništva) imajo prost dostop v Rusijo in smejo tam ustanavljati naselbine. Tudi katoliške samostanske sestre smejo delovati v Rusiji in delujejo karitativno v ozemlju, kjer vlada lakota. Papež sam je tudi ponovno daroval večje svote za gladne In trpeče v Rusiji.
Med misijonarji, ki delujejo v Ru-5i& se nahajajo tud! čehoslovaški re-demptoristi in jezuiti, ki jim je bilo v to svrho dovoljeno, da mašujejo po vzhodnem obredu. Kat. cerkev ima vernike tudi med Orijentaki, ki sicer priznavajo paoeža, vendar pa se poslužujejo orientalskega obreda. Ti Uniati se delijo v štiri obrede: armenskega, koptskega, grškega in sirskega. H grškemu obredu spada tudi slovanski obred rusinskih uniatov, ki živijo v Karpatih. Njihov patrijarh stoluje v Lvovu in je veljal doslej kot eksponent Vatikana na unionističnem polju. 2e Benedikt XV. je ustanovil za te cerkve samostojno kongregacija za orijentalsko cerkev in za orijentalsko teologijo učni zavod v Rimu. Odposlal je tudi apostolskega delegata v Ukrajino z nalogom, da prouči verske razmere Ru-sinov in Poljakov. Ker pa se je v zadnjem času antagonizem med Poljaki in Rusini izredno poostril, ne vidi Vatikan v Poljakih prave opore
za unionistično propagando, kar izživlja v Franciji bojazen, da bi bili v Rusijo odposlani nemški misijonarji. Zato postaja Cehoslovaška v tem oziru za Vatikan bistveno pomembnejša.
Vatikan hoče v Rusiji pridobili pravoslavno duhovščino, predvsem cerkvene dostojanstvenike. Delo med ljudstvom bi vodilo le do razprtij. Poleg tega je ljudstvo vse premalo izobraženo, da bi razumelo razliko v veronauku in v obredu. Katoliški menihi pridejo v Rusijo kot veščaki. Cerkvena unija bi bila uspeh reorga-nizacijskega, ne pa agitacijskega dela. Predvsem gre za konsolidacijo močno razrovanega cerkvenega življenja v Rusiji.
Najmočnejši ugovor proti unioni-zmu pa ni na praktičnem, pač pa na idejnem polju. Vzhodna cerkev je ne-
oplatonično, kontemplativno mistično navdahnjena, zahodna cerkev pa je doživela romantizem, renesanso, razvoj filozofije in prava. Ali je mogoče, da se ta dva svetova soloh kdaj združita? Problem je zelo težaven, toda v združenju teh dveh svetov leži glavno vprašanje zahodne civilizacije: zvezati intelktualizem Zahoda s srčno kulturo in gorečnostjo Vzhoda. V tem obstoja tudi veliki kulturni pomen teh prizadevanj. Čeltosiovaška tvori naraven most med Vzhodom in Zahodom. Čehoslovaški katoličani lahko pomagajo v tej točki državi ne samo na kulturnem, temveč tudi na gosnodarskem poliu v velikem obsega To so češkoslovaški katoličani že tudi zdavnaj uvideli in ne zanemarjajo svoje naloge. Kaj pa pri nas? Ne tvori li tudi Jugoslavija naravnega mostu med Vzhodom in Zapadom?
Kancelar dr. Seipel v Beigradu.
Beigrad, 22. febr. (Izv.) Snoei ob 7. je došel v Beigrad avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel. V avstrijski delegaciji so: Zunanji minister dr. Griinberger, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Peter, avstrijski poslanik dr. Wildel’ kot zastopnik načelnika trgovinske-
poyič, na drugi konferenci pa se bodo vršila posvetovanja naših in avstrijskih ekspertov. Danes se bo skupno dotočil program v načelih in podrobnostih. Konferenca se bo vršila v petek' tudi popoldne, medtem ko je sobota določena za posete. V soboto ob 5. popoldne bo dr. Seipel sprejel v av-
ga oddelka zunanjega ministrstva, sirijskem poslaništvu zastopnike na-
načelnik pravosodnega oddelka istega ministrstva Lukesch, načelnik kabineta zunanjega ministrstva Junker, načelnik dr. Seiplovega kabineta Bodo ter nekoliko ekspertov. Avstrijsko delegacijo je spremljal prvi tajnik našega dunajskega poslaništva Popovič. Delegaciji se je pridružil v Vinkovcih belgrajski avstrijski odpravnik dr. Hoffingcr. Na belgrajskem kolodvoru so sprejeli avstrijsko delegacijo zunanji minister dr. Ninčič, njegov pomočnik Panta Gavrilovič, naš dunajski poslanik Čiča Popovič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Gjoka Todorovič in načelnik presbiroja Momčilo Ivkovič. Od avstrijskega poslaništva sta bila navzoča prvi tajnik Viljem Engert ter tajnik dr. Fr. Adamovich v. Wogstetten. Zunanji minister dr. Ninčič je pozdravil koncelarja dr. Seipla in vso delegacijo ter jih povabil -v kolodvorsko čakalnico, kjer se je vršilo predstavljanje. Dr. Ninčič je ob tej priliki sporočil, da ostali ministri mso mogli priti k sprejemu, ker se je ravno vršila seja ministrskega sveta. Avstrijska delegacija se je nato odpeljala v avtomobilih v hotel »Srbski kralj«.
Beigrad, 22. febr. (Izv.) Danes dopoldne se bodo dr. Seipel, dr. Griin-berger in ostali člani avstrijske delegacije vpisali v posetno knjigo na dvornem maršalatu. Na to se vrši ofi-clelni poset pri ministrskem predsedniku Pašiču in zunanjem ministru dr. Ninčiču. Posvetovanja se prično že danes dopoldne. Vršili se bosta sporedno dve konferenci. Na prvi konfe-lenci bodo sodelovali dr. Seipel, dr. Griinberger, dr. Ninčič, dr. Laza Markovič, Panta, Gavrilovič in Tiča Po-
leg? tiska. Danes opoldne bo v Grand hotelu svečan obed, ki ga priredi ministrski predsednik Pašič, zvečer pa priredi dr. Ninčič večerjo v svojem stanovanju. V petek opoldne bo svečan obed na dvoru, zvečer pa priredi dr. Seipel večerjo v avstrijskem poslaništvu.
Beigrad, 22. febr. (Izv.) Prihod avstrijske delegacije se v tukajšnjih političnih krogih pozdravlja z zadovoljstvom. Med našo vlado in avstrijskim poslaništvom v Beigradu so se vršila že dalje časa pogajanja za razširjenje trgovinske pogodbe in bo to vprašanje eden najvažnejših predmetov, o katerem se bo razpravljalo te dni. Sodi se, da bo zaključenje trgovinske pogodbe zahtevalo daljših priprav in strokovnega dela ter da se tozadevna pogajanja ne bodo mogla končati za bivanja dr. Seipla v Beigradu. Razen vprašanja o ureditvi prometa se bo razpravljalo tudi o vi-diranju potnih listov in vzajemni pravici naseljevanja trgovcev v obeh državah. Glede političnih vprašanj se sodi, da se bodo vsa obravnavala in rešila.
Beigrad, 22. febr. (Izv.) Včeraj je bila v ministrstvu za pravosodje konferenca, katere so se udeležili tudi zastopniki iz Dalmacije in Slovenije glede odprave sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov in ureditve plačevanja medse-bojnih dolgov jugoslovanskih in avstrijskih državljanov, ki izvirajo iz časa pred in med vojno. Konferenci je predsedoval minister dr. Laza Markovič. Razpravljalo se je o vseh vprašanjih, ki se tičejo navedenega predmeta in ki pridejo na vrsto pri pogajanjih z avstrijsko delegacijo.
ATENTATORJI NA ROMUNSKEGA KRALJA PRED SODBO.
Bukarešta 21. febr. (Izv.) Včeraj se je začela pred vojnim sodiščem pravda proti ogrskim atentatorjem, ki so obdolženi, da so poizkusili atentat na romunskega kralja. Obtoženci, ki
jih je sedem, so iz društva „Probu-jajočih se Mažarjev11.
POMOČ AVSTRIJI.
Bruselj, 21. febr. (Izv.) Senat je sprejel zakonski predlog o sodelovanju Belgije pri mednarodni pomoči Avstriji.
Dr. Ivan Šušteršič:
KRALJEVINA SHS.
(Dalje.)
Priznani, da sem si nekdaj stvar drugače mislil. Mojemu mišljenju bi bilo odgovarjalo, da bi se bila po razsulu Avstrije ustanovila hrvatsko-slovenska republika, ki bi naj bila zastopala samostojno svoje interese v Parizu, se čim hitreje sporazumela z Italijo, pa tudi stopila v pogajanja s Srbijo radi ustanovitve jugoslovanske konfederacije. Ta možnost je takrat gotovo postojala, toda takratni vodilni politiki so — ne da bi vprašali ljudstvo — ukrenili drugače in ustvarili položaj, ki se ne da več zasukati nazaj. Danes ni za mojo nekdanjo misel ne nacionalnih in ne mednarodnih predpogojev. Sedaj se mora zidati na temelju današnjih razmer, kakoršne so ustanovljene po izvršenih činjenicah in mednarodnih pogodbah. Nezmisel je, prezirati ta položaj ali celo hoteti razdirati ga, kajti, ne varajmo se:	onkraj državne skupnosti leži
le narodna mizerija za vse. Edina možnost, ki nam je ostala, je evolucija v smeri vse dele zadovoljujočih državnih razmer. Ta evolucija se pa zamore uspešno izvršiti le tem potom, da ljudstvo, ki jo bilo povodom preobrata po politikih prezirano, pride do besede in se potom svobodnega sporazuma ljudstva z ljudstvom ugotove vse dele zadovoljujoči pogoji za res močno organično edinost. Razumna politika mora računati z danim položajem in trezno politično delo mo ra biti od vseh strani pomirjevalno ne pa hujskajoče.
Hrvatski kompromis bo pome-njal prvo in odločilno etapo te evolucije. Vse ostalo bo šlo razmeroma lahko. Vsako pokrajino treba zadovoljiti; kaiti nezadovoljnost posameznih pokrajin vodi do etablira-nja regionalnih strank in te rade evoluiraju v stalno opozicijo ne le proti režimu, temveč proti državi sami, kakor je to bilo na primer v nekdanji Avstriji. Vestigia terrent!
Kraljevina SHS se je pač sestavila in nihče ne sme tega prezirati, iz zelo različnih delov, kojih vsak se je bil drugače razvil, v posebnih razmerah. Ti deli, umetniško sestavljeni, tvorijo lep mozaik, ki ga nam je dal največji umetnik: narava. Razbiti bi ga bilo barbarstvo. Kaj bi bilo hudega, če bi se Hrvati sami vladali hrvatski, Slovenci slovenski, Srbi srbski, Črnogorci črnogorski, Bosanci bosanski itd. — in če bi vsi sporazumno priznali Centrali, kar mora biti centralno v živ-Ijenskem interesu celokupnosti in vsakega posameznega dela? Posamezni deli bi bili zadovoljni in centrala bi zamogla nemoteno posvetiti vse svoje moči velikim nalogam in zadačam ujedinjenoga državnega naroda, od vseh delov svobodno pri-poznane in zagarantirane celokupnosti.
Ne govorim ne o federalizmu# ne o avtonomizmu in ne o centralizmu. Zdi se irelevantno, kako se sistem imenuje. Jaz ga imenujem sistem svobodne volje ljudstva, kei se ima ta volja uveljaviti v svobodno sklenjenih pogodbah. Edino važno je, da vlada v državi red in za-
dovoljnost in dn so varovane živ-Ijentike potrebe državne celokupnosti. Potem naj sc to imenuje tako ali tako. In tudi država naj se imenuje kakor hoče, samo da je zdrava in dobra.
Seve, to je res:	kompromisna
pot ni baš lahka, to je truda polno delo, ki zahteva velikanske potrpežljivosti in še več državniške modrosti, največ pa globoke domovinske ljubezni in pa, česar je bilo zlasti pri nas Slovanih dozdaj veliko premalo:	odkritosti in poštenosti
voditeljev napram ljudstvu. Zato je pa tudi hvaležno delo, ker vodi sigurno do zaželjenega uspeha: do resnično, životvorno edinega naroda In edinstvene narodne države. — Toda kdo naj izpelje to neobhodno potrebno delo in kdaj?
ZBL1ŽAN.JE POLJSKE IN ČEŠKOSLOVAŠKE
Praga, 21. febr. (Izv.) Brnske „Li-dove noviny“ poročajo, da bo zunanji minister dr. Beneš v kratkem potoval na Poljsko, kjer se sestane s poljskim zunanjim ministrom.
Hans Dominik:	11
OBLAST TREH.
Koman iz leta 1955.
(Dalje.)
„Dežela na severu ... temne jelke in grmovje... hiša ob reki. Megla se dviga. Ne vidim ničesar več.“
Dr. Glosin se je s silo pomiril. Vedel je iz prejšnjih izkušenj, da je zaman vsako vprašanje če se je Jani slika enkrat zameglila. Zato je svoje poizvedovanje usmeril drugam. Mnogo upanja na uspeh ni imel. Če je vizija prenehala že pri dogodkih, ki so se dogajali sicer jako daleč toda istočasno, potem je bilo malo izgleda, da bo Jane videla stvari, ki leže časovno nazaj. Toda dr. Glosin je Sklenil, da napravi tudi ta poizkus.
„AH vidite v stanovanje Logg
Sarja?“
„Grem... po Johnson Street, po VVashirigton Street... nahajam se v hiši... stopim v sobo...“
Jasno je, da zamore tako gradbeno delo izvršiti le mogočna grupacija strank, razpolagajoča z večino v vseh delih naroda. Ta grupacija je praktično nemogoča brez odličnega sodelovanja večine srbskega dela našega naroda pod vodstvom najmerodajnejše srbske stranke. Če bi se taka srbska stranka za-mogla odločiti, da pokrene ineiati-vo in prevzame vodstvo označene grupacije v znamenju kompromisne konsolidacije države, bi bila, po mojem uverjenju, notranja konsolidacija naše kraljevine le še vprašanje prav kratkega časa, — po priliod-njih splošnih volitvah v narodno skupštino.
(Dalje prih.)
BOJ MED POLJAKI IN LITVANCI.
Varšava. 21. febr. (Izv.) Po vesteh iz Vilne so redne litvanske čete obstreljevale poljske obmejne straže pri vasi Podkamieu.
Prispevajte v naše sklade!
„Dobro se oglejte! AH so vsi predmeti v sobi? Ali morda manjka česa? Ali je kdo v zadnjem času odnesel kaj iz sobe? Glejte v preteklost!"
Jane je dvignila roke, kot da tiplje v temi.
„Vidim... Logg Sar je odšel. Nekdo je prišel. Spoznam ga. Dr. Glosin je. Išče pa ne najde ničesar... Odide. Dva druga moža prideta. Eden ... velikan plavolas, z modrimi očmi. Drugi temnopolt. Črnec?... Ne, samo temnopolt. Iščeta. Vzameta... Om mani padine hum ... Om mani padme hum."
Doktor je razburjen stisnil pesti
„Om mani padme hum?... Že zopet tc zagonetne besede. Kaj pomenijo? Povejte ključ! Kako naj razrešim to uganko?... Prokleto, da imam tako maio časa! V treh urah moram poročati diktatorju."
„Om mani padme hum" so avtomatično ponavljale Janine ustnice.
„Kaj sta vzela ona dva? Potrudite se! Poskusite natančno videti. Kaj sta vzela ona moža?"
KONFERENCA ZASTRAN SVETOVNIH DOLGOV.
London, 21. febr. (Izv.) Washing-tonski poročevalec „VVestminster Gazette" pravi, da je izvedel, da namerava ameriška vlada po ureditvi angleškega dolga sklicati konferenco zastran svetovnih dolgov. Državni tajnik Hughes je opustil svojo pot v Ameriko, samo da pripravi tla za tako konferenco. On da želi, da ostane ta načrt prikrit, da s tem poudari popolno neprizadetost Amerike. Zato bo menda imela povabilo na to konferenco večjo privlačnost. To je vzrok za opozicijo vlade senatorju Borahu, ki je predložil načrt, naj se taka konferenca takoj skliče..
SEJA REPARAC1JSKE KOMISIJE.
Pariz, 21. febr. (Izv.) Agence Ha-vas poroča uradno: Včeraj se je sestala reparacijska komisija pod predsedstvom Barthouja ter je sklenila, da zasliši 28. t. m. zastopnika holandske vlade glede nemških premogovnih dobav ilolandski na podlagi pogodbe, odobrene od reparacijske komisije, ki so bile ustavljene v trenotku zasedbe ruhrskega ozemlja. Nadalje je reparacijska komisija določila rok, od katerega dalje morajo prevzeti nasledstvene države plačevanje predvojnih dolgov Avstro-Ogrske v razmerju, kakor ga je ugotovila reparacijska komisija.
RAZDELITEV AVSTRG-OGRSKIH DOLGOV.
Dunaj, 21. febr. (Izv.) Po došliii poročilili je reparacijska komisija odločila glede razdelitve avstro-ogr-skih dolgov, da prevzamejo zajamčene dolgove one države, v kateri se nahajajo zastavnine, ki obstoje večinoma v železniških ^rogah. Ako se železniško omrežje nahaja v celoti na ozemlju kake nasledstvene države, mora prevzeti dolg ta država. Ce ga deli ena ali več novih mej, se dolg razdeli po dolžini proge v posameznih državah. Amortizacijo državnega posojila za železniške namene iz 1. 1913. prevzame Avstrija 27.323%, ostanek pa Češkoslovaška, Poljska, kraljevina SHS, Italija in Romunija. Vse ostale železniške tire imajo prevzeti druge nasledstvene države.
TAJNIH OBRAMBENIH ORGANIZACIJ V AVSTRIJI NI.
Dunaj, 21. febr. (Izv.) Poročilo nekega dunajskega lista, da so se antantni poslaniki oglasili pri zveznem zunanjem ministru drju. Griin-bergerju, da mu izroče noto zastran obstoja dozdevnh tajnih obrambenih formacij in njih zatretja, je brez podlage.
ATENTAT NA UREDNIŠTVO POLITIČNEGA LISTA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 21. febr. (Izv.) Sinoči je bil v uredništvu »Az Esta« za šefredakterja in na stanovanju poslanca Rassay-a oddan za vsake-
„Papirnat trak... vidim majhen ročni mlinček... slika postaja nejasna. Megle se dvigajo ...“ „Mlinček?"
Dr. Glosin je napenjal možgane. Mlinček? Kakšen mlinček naj bi imel Logg Sar? Pri brskanju v njegovi sobi je naše! dr. Glosin različne azijatske izdelke ... Morda budistični molilni mlinček? AH leži morda rešitev zagonetnega izreka v tej smeri ?
Dr. Glosin je vedel, da ne bo zvedel za enkrat od Jane ničesar več. Znova je položil roko na Janino čelo. Še isti trenotek so se izpreme-V poteze njenega obličja. Obraz postal miren in sedela je v naslonjaču, kot da trdno spi. Zdravnik jo je pustil deset minut v tem blagodejnem spanju. Potem pa jo je spet pogladil čez oči in lase. Tok mogočnega fluida njegove volje je izžareval iz njegovih prstov. Jane je odprla oči in zdelo se je; da smatra za najnaravnejšo stvar na svetu, da je tukaj v laboratoriju.
„Prosim vas. gospodična Jane, da odredite vse. kar se vam zdi pri-
ga po en omot. Ker sta se pa sprejemnikoma zdela sumljiva, sta jih izročila mestnemu nadglavarstvu, ki jih je dalo odpreti po izvedencih. V omotih sta bili dve konservnt škgt Iji, v katerih je bila vojaška ročna granata in listek z napisom: »Prisrčni pozdravi od st »desetnikov,« Policija je uvedla strogo preiskavo.
Budimpešta, 21. febr. (Izv.) Zu nanji minister Bakovski je rekel so-trudniku »Nemzeti Ujsaga«, da bo začel energično preiskavo, da se raz -jasni včerajšnji atentat. Proti sto-rivcem bodo postopali z vso strogostjo zakona in z vso brezobzirnostjo, da se napravi za vselej konec takim naklepom. Postrešček, ki je prinesel omot v uredništvo »Az Esta«, je popisal svojega naročnika zu človeka, ki je star okoli 22 let, velik in suh.
PREMOŽENJE GROFA MIHAELA KAROLTA ZAPLENJENO V KORIST DRŽAVE.
Budimpešta, 21. febr. (Izv.) Budimpeštanski sodni dvor je objavil danes razsodbo v premoženjski zadevi grofa M. Karolya. Obsodba se glasi: Vse premoženje grofa pripade radi izdaje domovine in radi veleizdaje sploh, ogrski državi. V trianonski mirovni pogodbi zagotovljeno oproščenje radi političnih pregreškov tukaj ne pride v poštev.
UTEMELJITEV OBSODBE GROFA KAROLVA.,
Budimpešta, 21. febr. (Izv.) V utemeljitvi obsodbe grofa Mihaela Karolya se navaja: Revolucijonar-no delovanje Karolya obstoja iz napadov na ustavo in iz njegovih uslug sovražnikom. Karoly je izvršil veleizdajo s tem, da je prisilil kralja k odpovedi prestola in radi tega, ker je kot duša oktoberske revolucije prevzel vsako odgovornost. Ko si je osvojil vso moč v državi, je prepovedal vsak odpor, samo da pridobi zase antanto, kar pa se mu ni posre čilo. To izrazito dokazuje njegov sprejem pri generalu Franehet d’ Eeperay v Belgradu, V evojem režimu je vzel v vlado tudi protiv nike nacijonalne ideje in je na ta način pospeševal boljševizem. Vse to dokazuje, da je prizadejal Ogrski velikansko škodo.
ITALIJANSKI	NAGI JON ALI
STI ZA RABO ITALIJANŠČINE V CERKVENEM URADOVANJU.
Rim, 21. febr. (Izv.) Trentinski naeijonalisti so poslali škofu Endri-ciju memorandum, ki zahtevajo v njem enotno cerkv. provinco:	Ve
nezia Tridentina. Nadalje zahtevajo, da mora znati klerus italijanski in nemški jezik, da se zlasti v mešanih krajih nemškemu kleni odtegne protiitalijanska propaganda. Na to zahtevajo italijanske duhovnike v pretežno italijanskih občinah in slednjič uporabo italijanskega uradnega jezika.
inerno. Račune mi predložite prihodnjič. Rad bi, da ostane laboratorij v dobrem stanju."
„Seveda, gospod doktor. Vse sc bo zcrodilo po vaši volji."
Vsak spomin na prošlo stanje dalekovidnosti je pri Jane izginil Tako je zahtevala retroaktivna sugestija, s katero je vplival nanjo dr. Glosin pri svojem zadnjem dotilclja-ju. Zapustila je laboratorij v zavesti, da se je razgovarjala z doktorjem v čisto poslovnih zadevah. Toda tudi vsaka skrb za Logg Sarja, da, celo vsak spomin nanj je zamrl v nji. Ostala je za prihodnji dan ped vplivom sugestivnega dr. Glosino-vega povelja v onem stanju, med katerim bi bil Silvester že tolikrat kmalu obupal. Doktor je bil gotov, da se prihodnjih štirinajst ur ne bo zanimala za usodo izginolega. Čeprav ga je ljubila, kot je to v strahu in ljubosumnosti zapazil dr. Glosin, čeprav se je smatrala za Silvestrovo nevesto, o čemur dr. Glosin še ni ničesar vedel.
Zdravnik je. ostal sam.
(Dalje prMi.)
Nemci nadaljujejo odpor v Porohrju.
FRANCOSKO-BELG1JSKA KONFERENCA O UKREPIH GLEDE PO-
RUHRSK1H PRODUKTOV.
Pariz, 21. febr. (Izv.) Na franco-sko-belgijski konferenci sc je razpravljalo o novih ukrepih za ruhrsko ozemlje, zlasti o zaplembi v Poruhr-ju izdelanega blaga. Ta sklep se tiče polfabrikatov, kakor tudi popolnoma izdelanih predmetov. Izdano bo povelje, da ne bodo prizadete nevtralne države radi izvozne prepovedi. Nadalje se namerava uvesti pobiranje carine potom zavezniških carinskih uradov za inozemsko blago, ki se uvaža v Nemčijo. Določena so tudi splošna načela za morebitno uvedbo nove nemške denarne at! ja ve v ruhr-skem ozemlju. Pri tem bi sodeloval poseben francosko-belgijski konzorcij. Tozadevna odločitev bo padla, kadar bo nemška vlada zmanjšala kroženje denarja.
AMERIŠKA INTERVENCIJA.
Pariz, 21. febr. (Izv.) „Chicago Tribune" poroča iz Washingtona, da namerava Anglija Ameriko prositi za skupno intervencijo v poruhrskem vprašanju. Uradno so poudarjali neuspešnost posredovalnega poizkusa. Ako bi Amerika prezgodaj posredovala. bi kasneje morda bil njen trud 'brez prida. Amerikanci so naziranja, da je Francija suverena država, ki dela na svojo odgovornost, in bi ame-rikanskega posredovanja ne mogla sprejeti. Vsa poročila kažejo, da bi ameriško tozadevno ponudbo Poin-care sprejel neprijazno.
ŠE NEUREJEN PROMET V
KOLENSKEM OZEMLJU.
London, 21. febr. (Izv) »Dail Te-legraph« poroča, da do včeraj po-
zno v noči še ni prišlo do ureditve železniškega problema v kolinskem ozemlju.
NOVA DIVIZIJA ZA PORUHRJE?
Pariz, 21. febr. (Izv.) Kakor poroča posebni poročevalec „Petit Journala" iz Dtisseldorfa, se govori o poslatvi nove divizije v Poruhrje. Ne ve se pa, ali gre za izmeno, ali za novo posaditev vojaštva v Poruhrje.
NEMŠKE UPORNE ODREDBE.
Berih!, 21. febr. (Izv.) Državni prometni minister je naložil vsem državno-železniškim ravnateljstvom, da odrečejo plin, vodo in elektriko vsem službenim mestom, ki so prišli v nasprotniško obratovanje.
PREMOG ZA NIZOZEMSKO.
Pariz, 21. febr. (Izv.) Reparacijska komisija se je včeraj pečala z dobavno pogodbo, ki jo je sklenila nizozemska vlada s premogovnim sindikatom o dobavi premoga na Nizozemsko. Komisija b6 pogodbo preizkušala in se potem pogajala z zastopniki Nizozemske.
FRACOSKI LISTI O EVROPSKEM POLOŽAJU.
Pariz, 21. febr. (Izv.) O političnem položaju v Evropi izjavlja francoski tisk, da zasedba Poruhrja ni vprašanje, ki bi trenotno zahtevalo največjo pažnjo. K rešitvi tc zadeve zadostuje potrpljenje in odločnost. Nevarnost, ki najbolj ogroža evropski mir tiči v vzhodni Evropi in v Orientu. Listi v prvi vrsti opozarjajo na rusko noto vladi v Kbvnu, v kateri Rusija izraža Litvinski svoje simpatije ter izjavlja, da bi bila dodelitev proge Grodno-Vilna Poljski za Rusijo nevarna.
Inesemshe westi.
' Papežev mmcij za Dunaj. Z jutranjim brzovtakom.' je dospel danes na Dunaj novoimenovani apostolski nuncij monsignore Enrico Sibilia. e
* Mesto Lyon proti Poincareju. OSBinski svet mesta Lyon je na svoji seji obsodil politiko Poineiue-ja in. se izrttzil proti zasedbi Pomhr-ja, iseis, da znači isti finančni poraz Francije. Zahteva, da se to vprašanje odstopi v pretres Zvezi narodov.
3 Bivil neaiški in avstrijski častniki
vstopajo v turško armado. Pred par dnevi Je- preko Sofije odpptoyalo večje število bivših nemških in avstrijskih častnikov, ki bodo dob:'!! mesta v Kunalovi armadi.
Reorganizacija ruske državne uprave. Z ozirom na 12. kongres komunistične stranke, ki se vrš! koncem marca, priobčuje t-K-nin v „Izvestjih" zanimiv članek, v katerem zahteva reorganizacijo državnega aparata, ti se razen komisarijata za .zuna-aje stvari ni prilagodil novim razmeram. Lenin hoče, da se osrednji odbor komunistične stranke izpremeni oiictelno v vrhovno •strankino konferenco, ki naj bi zborovala dva meseca, medtem ko naj bi tekoče posie v njegovem imenu reševali posamezni uradi, t. jen in pravi izrecno: „V naši sovjetski republiki temelji socialni red na sodelovanju de-'hivcev in kmetov, h kateremu je sedaj pripuštena pod gotovimi pogoji tudi buržoazija. Razkol bi bil neizogiben, ako bi nastala resna nasprotstva med terni skupinami. Glavna* naloga naše stranke je v tem, da se . nemogoči razkol med delavci in kmeti.
Zadnja usoda naše republike bo odvisna od tega, ali bodo kmetje korakali z delavci, ali pa bodo dovolili novi buržoaziji zasaditi klin med oba stanova. Gledati moramo, da se izognemo takemu razkolu, ki bi bil za sovjetsko republiko usoden.11
*	Katoliško šolstvo v Ameriki. Ku-toličani imajo vsega 870G šol in sicer 5.690 zunanjih ljudskih šol, 503 notranjih, 358 nadaljevalnih, 114 otroških vrtcev, 113 duhovniških seminarjev, 509 duhovnih novicijatov, 1152 višjih sol, 51 semenišč in 16 univerz. Te šole obiskuje 1,981.051 dijakov in dijakinj. Ljudsko šolo obiskuje 1,795.673 otrok, univerze 19.802 akademikov, višje šole 129.838 učencev, v internatih je 6.667 učencev, v duhovskih seminarijih 4.531, v novicijatih in učiteljiščih 10.544 gojencev in 13.996 otrok v vrtcih. Učiteljev štejejo: 4.760 profesorjev in 4.505 voditeljev. Ostalih učiteljev je še: 4.229 redovnikov- 5.871 laikov in 35.780 redovnic.
*	Strašne posledice slabe prehrane v Nemčiji. V parlamentarni seji, dne 16. L m. se je obdelovalo o slabi prehrani ljudstva. Zastopnik socijalnih demokratov se je izrazil, da so smrtni slučaji v državi, ki so neposredna posledica lakote, dosegli že število onih v letu 1916./17. Število rahitičnih otrok vedno raste, šoloobvezni otroci moralo vsi premrzli in lačni v šolo. Notranii minister je izrazi! svoje obžalovanje, da se vlada radi različnih vnanjih zadreg nc more tako intenzivno posvetiti notranjim vprašanjem države. Minister ni vzel na znanje samo konstatacije poslancev, marveč se je izrazit, da bo lakota in mizerija še čim dalje večja.
Politične vesti.
-i S kislim obrazom in njemu lastno surovostjo se je obregnil „Slovenec'* ob kandidate Narodne ljudske stranke. Označuje jih kot „veličine". Gotovo, take izrazite veličine niso, kot ministri na razpoloženju, ki se kandidirajo sami na listi „SLS", imajo pa naši kandidati vsi eno lastnost, ki je dandanes najmeredajnejša: Da nobeden ne nosi niti najmanjše odgovornosti za današnji žalostni položaj našega naroda. Te lastnosti pa nima rte eden kandidatov „SLS", počeušl ~ od imenitnega državnika Gostinčarja, pa do bob' skromnih ministrov in vladnih predsednikov kakor Korošec, Brejc in podobnih bogato zaslužnih mož.
4- „Slovenec" vprašuje, ali smo avtonomisti. Prebere naj naš program in dr. Šusteršičevo brošuro „Moj odgovor". „Slovenca" in vodstvo SLS pa vprašamo, koiiko so že storili za avtonomijo Slovenije? Dokaze. gospodje! Širokoustiti se zna vsak, najbolj pa tisti, ki nič ne napravi.
j G. Stanovnik iz Horjula je imel v ponedeljek zvečer »številno obiskan shod« v Šmarju. Kakor poroda »Slovenec«, je g. Stanovnik ožigosal naše centraliste, zlasti sa-mpstojneže in »njihovega najnovej-*egft zaveznika dr. Šušteršiča«. Kakor čujemo, se je dr. Šušteršič zelo uatrašil Stanovnikovega žigosanja
ter bo ob prvi priliki sklical v Horjulu shod, kjer- bo g. Stanovnika javno prosil odpuščenja, da se je drznil kandidirati. Ker je g. Stanovnik hud nasprotnik centralizma, po končanih volitvah za nobeno ceno ne bo šel v Belgrad ter bo raje ostal — doma.
+ »Slovenec« zmerja pristaše Narodne Ljudske Stranke s podkupljene! starega Pasica. Kdo je podkupljen in koliko znaša podkupnina, še ni povedal in tudi ne bo povedal, dasi smo v ta namen razpisali 100.000 kron nagrade. »Slovencu «in njegovim zaščitnikom se vedno sanja o podkupninah, ker jim še stari goldinarji niso nehali brneti po ušesih.
d- Kandidatne liste v mariborskem votivnem okrožju. V mariborskem votivnem okrožju je bilo vloženih 11 kandidatnih list in sicer: 1. JDS (dr. Kukovec); 2. SLS (dr. Korošec); 3. SE-S (dr. Novačan); 4. Soc. kom. (Rudolf Golouh); 5. SK8 (Mermolja); G. Nemška lista (dr. Schauer); Slovenska kmečka republikanska stranka (Stepan Radič); 8. Bernotova SSJ (Fran Koren, pek. mojster, Celje); 9. Neodvisna gospodarska stranka, (Fran Zagorski, posredovalec zemljišč v Mariboru); 10. NSS (Anton Brandtner); 11. NRS (minister dr. Sfojadinovič).
Domače vesti.
— t Di1, Jakob Kavčič. Včeraj je umrl po dolgotrajni bolezni predsednik okrožnega sodišča v p. dr. Jakob Kavčič, eden najboljših slovenskih sodnikov. Bil je med prvimi, ki so pričeli delati na polju slovenskega pravoznanstva. 1 >r. Kavčič je bil soustanovitelj društva in lista »Slovenski pravnik«. Bil je njegov odbornik od 1. 1888 do L 1892. Napisal je mnogo temeljitih razprav in objavil mnogo gradiva iz pravosod-ja. Sodeloval je mnogo tudi pri družbi sv. Mohorja. Leta 1890. je prire-dil kazenski zakon in kazensko-pravdni red v slovenskem jeziku. Njegove zasluge v pravosodju so neminljive. Pogreb se vrši jutri, v pe-tek ob 2. uri popoldne iz Kolizejske ul. št. 12 na pokopališče na Viču. Blag mu spomin!
Pogreb dr. Ivana Tavčarja na Visokem se bo vršil jutri dopoldne uo I], Krsto prepeljejo še danes zve-L Ljubljane. Iger se bo razšel pogrebni sprevod pri Sv. Krištofu, s sanmi v Poljane, kjer ostane čez noč
v tamkajšnji cerkvi. V petek dopoldne jo nato polože v rodbinsko grobnico, ki jo je pustil pokojnik zgraditi že lansko jesen. Gorenjski lovci se udeleže pogreba v kroju. — Nad rakvijo, ki bo danes do 16. izpostavljena v vestibulu I. nadstropia v srednjem traktu magistrata, bo visela velika nova slika, ki jo je naslikal aka-demični slikar i. Vavpotič za sejno dvorano občinskega sveta.
— Kolkovanje vlog na konzulate. Generalni konzulat naše kraljevine v New Torku opaža, da so vloge, ki se pošiljajo iz tuzemstva neposredno na naslov naših diplomatičnih zastopstev in uradov večinoma nc-kolekovane. Zato se opozarjajo stranke, da veljajo za diplomatične urade isti kolekovinski predpisi, kakor za tuzemske urade in oblastva. — Generalni konzulat javlja, da se nekolkovane vloge iz tuzemstva ne bodo jemale v obzir, razven vloge, tičoče se zapuščinskih zadev, kjer se bodo kolekovinske pristojbine zahtevale naknadno od prosilcev.
— Zveza jktgostovaoskth železničarjev nam pošilja in priobčujemo: „Stavka ljubljanske cestne železnice je trajala od srede 7. t. m. opoldan do petka ib. t. m. zvečer, torej polnih 9 dni. — Kakor znano, so prosili uslužbenci c. e. ž. za nabavni prispevek V izmeri K čoOO zri samce, K .'-00U za oženjene brez otrok in K 3600 za oženjene z otroci. V celoii bi znašal nabavni prispevek za 68 uslužbencev K žlž.OUO. — Dalje je dunajska uprava odklonila podpisati zapisnik o kolektivni pogodbi z dne 8. junija 1922. z izgovorom, da se nesklada z dogovorom. — Vladni komisar mestnega magistrata, dvorni svetnik g dr. Senekovič se je pred začetkom stavke državnemu sekvestru g. Ciuhi izjavil, da odklanja posredovanje med družbo in uslužbenci. Z drugimi besedami je to toliko, kot da je g. vladnemu komisarju vseeno, če cestna železnica obratuje ali ne in če se ljubljansko občinstvo vozi ali pa peš gazi ljubljanski sneg in blato. — Po posredovanju Zveze jugoslovanskih železničarjev pri pokrajinski upravi je odredila ta za sredo 14. tega meseca anketo. Predsedoval je načelnik oddelka za socialno politiko g. dr. Goršič z vso objektivnostjo. Inšpekcijo rada je zastopa! inšpektor g. inž. Mihor, delavsko zbornico g. dr. Likar, Zvezo jugoslovanskih železničarjev g. Sovre in 4 uslužbenci c. e. ž„ upravo g. obratni vodja Toman in sekvester-sko oblast državni sekvester g. ravnatelj Ciuha. — Pri anketi sc je dognalo: 1. Dunajska družba na vloge uslužbencev, oziro-ma ZJŽ z dnem 18. jan., 1. in 5 febr. do začetka stavke ni dala nobenega odgovora. 2, Uslužbenci so do stavke napram družbi lojalno in primerno postopali. 3. ZJŽ je bil izročen šele 12. febr. na ljubljansko obratno vodstvo naslovljen odgovor dunajske družbe: „Pustite uslužbence stavkati toliko časa, dokler ne bodo sami uvideli, da s takimi sredstvi škodujejo zgolj sami sebi. 4. Družba je glede kolektitvne pogodbe 8, jun. 1922 svojčas odgovorila: „Im Falle dass wegen Nichtunterschreibung des Protokolles eine Betriebseinstellung erfolgen solite, dann bit-ten wir mit Aussperrung der Arbeiter zu antworten.“ 5. Na take odgovore je vzemir-jenost in nezaupanje uslužbencev do uprave upravičeno. 6. Družba je pogodbeno obvezana do avtomatičnega povišanja plač vsake 3 mesece. Ker družba 1. jan. 1923. tega ni storila so uslužbenci prosili za nabavni prispevek. Če računamo le s 50% porastkom draginje od 1. okt. 1922., bi znašal ta povišek za januar, februar in marc K 420.000. V primeri z nabavnim prispevkom bi imela torej družba že pri tem K 200.000 dobička. Razen tega bi odpadel običajni nabavni prispevek v jeseni, če bi se dotlej življenske razmer Izboljšale. Čudno je torej, da družba želji uslužbencev ne ugodi in stvar zavlačuje. 7. Zadnje povišanje voznih cen od K 3 ha K 4 je bilo dovoljeno v prvi vrsti za povišanje plače uslužbencem, ostanek pa za investicijski fond. Zastopnik ZJŽ pa je družbi po njenili lastnih dopisih dokaza!, da ni bil od tega poviška niti vinar porabljen za po višanje plač, temveč, da se steka ves povišek v investicijski fond. V januarju 1923. je dal ta povišek voznih cen K 240.000. 8. V januarju 1923. je imela družba K 226.101 več dohodkov kot izdatkov. 9. Vsled stavke je zgubila družba do srede zvečer K 235.000, do petka zvečer pa bo imela K 270.000 zgube. ■— Enketo jc zaključil g. načelnik dr. Goršič s tole iz razprave izvirajočo ugotovitvijo: Dognano je, da obstoji objektivna potreba in s tem upravičenost zahteve uslužbencev po nabavnem prispevku, da obstoji obveznost družbe do izplačila in da obstoji finan-cijelna možnost izplačila. G. obratni vodja inž Toman naj to brzojavno sporoči dunajski družbi z naročilom pokrajinske uprave, naj odpošlje ali svojega polnomočnega zastop-nika, ali pa naj da pooblastilo na polnomočno zastopstvo g. inž. Tomanu. — Enketa se je v petek 16. t. m. nadaljevala. Dunajska družba ni odredila ne svojega zastopnika, niti ni pooblastila g. inž. Tomana, temveč je poslala tole brzojavko: „Forderungen der Bedienste-ten nach Bezahlung der Streiktdge sowie Auszahlung Anschaffungsbeitrages ablchnen. Reise Kraus, Poschenrieder unmčglich." — G. načelnik dr. Goršič je za pokrajinsko upravo izjavil, da sicer še ne ve, koliko in kakšne konsekvence bo spričo te brzojavke izvajala pokrajinska uprava, vendar pa misli, da bo tieba ukreniti, da se bo nahajal v Ljubljani stalno polnomočni družbin zastopnik. Družba naročila pokrajinske uprave ni upoštevala, iz česar se da sklepati, da ne sledi njenim iutencijam, da odklanja njeno posredovanje in s tem ingerenco države. Pokrajinski upravi je na tem, da se promet takoj začne, ker zahtevajo to interesi javnosti. Že pri zadnji enketi se je dognala upravičenost zahteve uslužbencev. Ako družba navzlic temu, da ji ie bilo to sporočeno in navzlic naročilu
pokrajinske uprave, naj pošlje zastopnika, skratka odgovori, da vse odklanja, tedaj Iz tega sledi, da pokrajinsko upravo, in njeno intervencijo ignorira. Pri teh okoliščinah je skoraj da upravičena domneva, da je družbi efekt njenega postopanja dobrodošel, da je družba računala s tem, da bo prišlo do stavke in da si jo je želela. — Zastopnik delavske zbornice g. dr. Likar je menil. da. bo morala pokrajinska uprava spričo takega zadržanja dunajske družbe izvajati represalije. — G. načelnik dr. Goršič je izjavil, da pokrajinska uprava nima sredstev, da bi dunajsko družbo prisilila do uklonitve. — Državni sekvester g. ravnatelj Ciuha je izjavil, da sekvesterska oblast iz svoje moči ne more odrediti Izplačila nabavnega prispevka, da pa bo priporočala ministrstvu pravde, naj ga odobri. In tudi glede stavkovnih dnf — ali naj se plačajo ali ne — bi se moralo vprašati ministrstvo pravde za mnenje. Brez njegovega odobrenja pa bi sekvesterska oblast izplačila ne mogla zagovarjati, ker ui dvoma, da bi dunajska vlada po svojem poslaniku v Beogradu pri naši vladi intervenirala v prilog dunajski družbi. — G. dr. Likar je predlagal, naj bi se nabavni prispevek Izplačal predujmoma. Gosp. sekvester Ciuha je Izjavil, da tudi to ni mogoče. Motreč dejanski položaj, dan po dejstvih, da jc dunajska družba rekla pokrajinski upravi kratek „ne“, da jc pokrajinska uprava izjavila; da nima sredstev, da bi mogla učinkovito pritisniti na inozemsko družbo, da jc sekvesterska oblast izjavila, da družbi izplačila ne more odrediti, ir. ker je jasno, da bi ostalo posredovanje ministrstva pravde brezpredmetno, je zastopnik ZJŽ sporazumno s prisotnimi uslužbenci predlagal:	Nabavni
prispevek odpade in se odgodi do jeseni — pod pogojem, da dobe uslužbenci stavkovne dneve plačane. — Nato se je vršilo daljše posvetovanje v predsedstvu pokrajinske uprave. Rezultat: Veliki župan g. dr. Baltič je na svojo odgovornost odredil, da da šef sekvestrov dvorni svetnik g. Zamida g. sekvestru Ciuhi nalog, naj pri obratnem vodstvu c. e. ž. ukrene, da bodo dobili uslužbenci ob koncu februarja enkratni izredni prispevek v znesku, ki bo zaokrožen na bližjih 10 enak 9 dnevnim celotnim prejemkom. (Opomba: Stavka je trajala 9 dni). — S tem je bil v bistvu sprejet predlog zastopnika ZJŽ, s čimer je bila enketa in stavka zaključena. — ZJŽ pa bo našla seveda pot, da bo dunajska družba svoj pogodbeno obveznost izpolnila. —- Opozarjamo pokrajinsko upravo in centralno vlado na dolžnost, vendar enkrat razčistiti vprašanje ljubljanske cestne železnice in ukreniti, da bo dunajska družba, ki ima v naši državi dobro fundirano podjetje, spoštovala naše zakone in napram uslužbencem — našim državljanom postopala pošteno. - Pii c-, tirani vladi pa bomo tudi s svoje strani uvedli primerne korake.41
— Mariborska kronika. Radi hujskanja novincev, da naj ne gredo k vojakom služit opanke in radi enakih stvari je bil aretiran redov 3. artilerijskega puka v Beogradu Franjo Fajnlinger, ki se je nahajal v Mariboru na dopustu. Oddan je bil komandi mesta v zapore. — Razsvetljava v Mariboru je prav škandalozna. Svetilke gorije samo po sredini mesta, stranske ulice, kjer se navadno vrše tatvine in napadi, pa so najslabše razsvetljene. Pobirajo se raznovrstne davščine v ta ali oni namen, za razsvetljavo ulic pa se ne ukrene ničesar. — Mariborska policija je včeraj zajela lep plen, ki ga je radi raznih goljufij že dolgo časa zasledovala. Viktor Šunko, 49 let star je tekom minulega leta ogoljufal okoli 300 raznih tvrdk in obrtnikov po celi naši državi na ta način, da je nabiral inserate za nek izmišljeni obrtni adresar. — Za vsak inserat si je pustil plačati 100—160 K, tako da je na ta način izvabil kakih 80.000 kron. Ta denar je Šunko seveda takoj porabil, med tem. ko se za obljubljeni adresar seve ni brigal. Oddan je bil okrož. sodišču, kjer bo prejel primerno nagrado. Stranke, ki so bile ogoljufane, naj se pismeno (zadostuje dopisnica) ali ustmeno javijo pri policijskem komisarju v Mariboru.
— Nov dnevnik. V Splitu je za čel izhajati nov dnevnik, ki je doslej izhajal kot tednik »Jugosl. narod«.
— Nov list v Šabcn. Gospodarski krogi v Šabcn začnejo 20. t. m. izdajati nov gospodarski list »Podrinska obnova«, ki bo popolnoma nadstrankarski in bo njegov cilj samo ekonomska obnova Podrinjn.
Gospodarstvo.
— Špedtdiska tvrdka Ludovik Ševar vd. na Rakeku ne izvršuje več železniškega carinskega posredništva, kar se je lahko prepričati pri lužni železnici. Isto je prevzel gospod Miro Lokar, carinski posrednik in špediter na Rakeku. Na to se opozarjajo interesirani trgovski krogi.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
Narodno gledališče.
DRAMA:
Petek, 2.3. februarja: „Vojiček11. Red E. Sobota, 24. februarja: „Ugrabljene Sabin-ke“. Red D.
OPERA:
Petek, 23. februarja:	»liigoletto«. Go-
stovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red D.
Sobota, 24. februarja:	»Mefistofeles«.
Red B.
g Iz gledališke pisarne. V četrtek, dne 22. t. m., na dan pogreba dr. Ivana Tavčarja, dolgoletnega predsednika Dramatičnega društva itd., ostaneta v nuk žalosti dramsko in operno gledališče zaprti. Za četrtek, 22. t. m. napovedana predstava opere »Rigoletto« z gospo Vesel-Polo kot gostom v vlogi O Ude, gospodom Balabanom v naslovni vlogi, z g. Kovačem, g. Zathejem itd. se poje v petek, dno 23. t. m. v prid Udruženju gledaliških igralcev napovedana predstava »Gorenjskega slav-•ka« se za nekaj dni preloži. V nedeljo, dne 25. t. m. bo gostovala gospa Ada Poljakova kot Mafenka v »Prodani nevesti«. Gospa Poljakova je pela to vlogo zadnje dni v Beogradu trikrat z velikanskim uspehom.
g Povišanje taks za telefonske brzojavke. Počeuši s 15. t. m. so takso za telefonske brzojavke povišane za 50 odstotkov.
g Podraženje industrijske soli. Vsled velikih produkcijskih stroškov je sol iz solarne Kreka povišana na 50 dinarjev.
g S sladkornega trga pri nas. V Somboru se je osnovala velika tovarna sladkorja d. d. z glavnico 15 milijonov dinarjev. Vsled pomanjkanja sladkorne pese bo sklenjena tz. pogodba z mazursko vlado.
g Ponovno povišanje poljskih carin. Zaenkrat od 3000 na 5000%. Pozneje pa avtomatično, kakor se bodo gibali tečaji in dražilo blago. — Notranje ministrstvo je začelo z angleškim poslaništvom preddela za trgovsko pogodbo med Poljsko In Anglijo.
g Kongres mednarodne trgovske zbornice v Rimu bo trajal od 18. do 24. marca.
g Cene špirita ostanejo na Češkem dosedanjo in se torej ne bodo pocenile s 1. marcem, kakor se je govorilo.
g Dobiček iz sladkornega eksporfa za ojačenje poljske marke. Poljski sladkorni industrije! so dali na razpo-
lago finančnemu ministrstvu znesek 1,300.000 funtov šterl. kot del izvoznega dobička na sladkorju. Tako bo mogoče kriti domačo potrebo industrije in bank po inozemskih devizah. To naklonilo je tudi vzrok, da so vse zapadne valute na poljskih borzah močno padle,
g Češki sladkor, ki se nahaja v ceni globoko pod svetovno pariteto, zaenkrat ne bo povišan, ker je ministrstvo prehrane nastopilo proti temu. Kakor poroča »Prager Tagblatt« bo prihodnja seja sladkornih rafinerij čele marca in nato pogajanja z vlado.
g Iz Berlina. Visoko tečajno poslopje se je, kakor smo že ponovno poročali, zrušilo v treh dneh na polovico. Na trgu kasa-industrijskih papirjev, kjer se stavi samo en tečaj, je obleganje publike s prodajnimi naročili znižalo tečaj na dve tretjini prejšnje vrednosti, v mnogih slučajih sploh ni prišlo do note. To pride odtod, ker široki krogi in to taki, ki se komaj preživljajo, trgujejo na borzi. Seveda so prisiljeni, da svoje engagemente likvidirajo in per oassa plačujejo, ker kalku-lirajo z dobički in žive v tem upanju a conto preko svojih razmer. Tudi motiv, da bodo papirje čez nekaj dni kupili
morda ceneje, je znabiti merodajen prodajno psihozo publike. Vendar pa se je zadnjo dni pokazala nroerjea-vst in. tečaji se ustavljajo.
BORZA.
Zagreb, 21. febr. (Izv.) Devize: (Dunaj 0.1485-0.149, Berlin 0.46-047, Budimpešta 3.80—3.85, Italija 503—504, Loa-don 492—493, Newyork, ček 104—104,tV Pariz 630—635, Praga 311—312, Sviea 1075—1980, Varšava 0.25—0.26. Valite: Dolarji 102—102.75, češkoslovaške krsne 0—307, francoski franki 620—625, ma žarske krone 0—4, napoleondori 340 lire 492—494.
Curih, 21. febr. (Izv.) Berlin «2,89, Holandija 210.20, Newyork 529.25, L@s đon 24.97, Pariz 32.55, Milan 25, Praga 15.625, Budimpešta 19.25, Zagreb 50TJI, Bukarešta 2.37, Sofija 3, Varšava l.*!. Dunaj 74.25, avstrijske krone 75.
DANAŠNJA PREDBORZA,
Zagreb, 22. febr. (Izv.) 1 dolar IS*— 105 Din, 1 funt šterl. 500 Din, 100 & frankov 645 Din, 100 švic. frankov 1160 Din, 100 mark 0.46 Din, 100 avstr, krom 0.149 Din, 100 čsl. kron 312 Din, 190 Rt ital. 507 Din.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika e — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani
Kupim
brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega ir okroglega lesa.
Denar takoj!
Ponudbe z obveznimi cenami ir dobavnim časom pod „Prodam** s upravo „Ljudskega dnevnika**.
6ISS4EHE PETE m GUMENE PCJTfaUiTI
e«nsj® En tPsjnlSs so Esašsetr usseasot S^ajSssSja -jarstH« prati viagS 5 iaa*ssa $

* • '
JU-; ..C

„Uprava RSestne hramilnice 6jalh!Jai%&ke‘* javlja tužno vest, da je njen dolgoletni pravni konzulent, gospod
dr. Ivan Tavčar
odvetnik Itd.
dne ip. t. m. preminul.
Velezaslužnemu možu bodi ohranjen časten spomin!
V Ljubljani, dne 20. februarja 1923.