KS Zadvor
Predsednik izvršnega sveta kra-jevne skupnosli Zadvor tov. Marjan Moškrič je v februarju sklical 7. redno sejo sveta. Predlagal je 5 točk dnevnega reda: pregled zapisnika zadnje seje, poročilo o delu sveta KS in komisij v letu 1986, program dela za leto 1987, finančno poročilo za leto 1986,proračunzaleto I987,po-trditev zaključnega računa za leto 1986 ler razno. Razprava na seji, na kaleri je bila udeležba skoraj polnoš-tevilna, je bila konslruktivna in zelo delavna. Urediti niso mogli vsega, ker še ni bil narejen zakljueni račun zaleto 1986. Velikososepogovarjali o programu dela oziroma dolgoroč-nih in kratkoročnih planih KS in ugo-tavljali. da se stvari iz lela v leto zao-strujejo, da se plani ne uresničujejo. Tako je prišel na dan spet program izgradnje mrliške vežice na pokopa-lišču v Sostrem, kar načrtujemo že več kot deset let. pa smo še vedno na istem. Ceste so slabe, jamaste in lerjajo temeljile obnove. Največ hude krvi pa je bilo na račun zapira-nja tnostov. Kar naenkrat je naša KS odrezana od naselij levega brega Ljubljanice, z Vevčami. Poljem in Zalogom pa smo življenjsko poveza-ni. Odrezal nas je vevški most, v po-smeh vsem pa so zaprli še fužinski mosl, nazadnjc pa še most čez Gru-
barjev kanal na Hradeckega oz. Po-ljanski cesti. Edini prehod je še čez leseni in nevami kašeljski most, paše to le za osebni promet. Ko človek pelje avto preko mosiu, dobi obču-tek, da ga bo zdaj pa zdaj osneslo z vozilom in mostom vred. Razen tega so se na seji jezili tudi zaradi neaktiv-nosti komunalcev. Obnova mostu na Vevčah ne napreduje, cesta preko kašeljskega moslu pa je taka, da se komajda prebiješ preko številnih jam. Komunalci, kje ste?
Edina razveseljiva vest s te seje je bila, da bomo dobiK v Zadvoru novo bencinsko črpalko, ki naj bi po dose-danjih napovedih stala ob Cesti II. grupe odredov, nasproti zadružnega doma. To bo za nas zares veika pri-dobitev. Poslovala pa ne bi v kbsič-nem smislu, temveč bi z njo uprav-Ijala Kmelijska zadruga Dobrunje, seveda pa bo na voljo enaka izbira goriv kol na dragih, Pelrolovih čr-palkah.
Silno problematična je poslala ludi Litijska cesla od pošte v Dobrunjah in vse do zadnje hiše v Soslrem. Od omenjenega odseka naprej l.itijska cesla ob zadnji rekonslmkciji sploh ni bila upoštevana, tako prtostali del prek Zadvora in do Besnice že 30 let čaka na obnovo. Preko Zadvora je cesta slaba, jamasta, brez plučnikov, del od križišča s Sustrsko cesto pa je še makadamski. Tu je problem naj-večji,   spomladi   makadam   vedno
»vzkipi«, kajti z južne strani ceste pritiska voda in ker ni kanaGzacije, uničuje cesto. Ob naKvih in še dolgo po njih teče voda kar po cesti. V suš-nem obdobju pa je prašna, tako da imajo prebivalci ob tej cesli vsak dan močno zaprašena okna. Lužiranje pomaga le do prvega dežja. Zaradi tega je to cesto na vsak način treba urediti, o čemersmo se vsislrinjali že pred leti.
O tem se bodoše več pogovoriB na skupščini KS Zadvor, ki bo v marcu.
pušča več od doma. Na vabilu za redno letno konferenco so imeli 5 točk: izvolitev delovnega predsed-stva, poročila, razprave, zaključki in razno. Iz glavnega poročila, ki ga je imel tov. Stane Keber, predsednik in S. Kastelic tajnica. povzemam. da je bilo letošnje ostrejše kot kdajkoli poprej. Kritika je leteta tako po meš-čanski desnici, kot po vodstveni stuk-turi. ki nosi danes vodilno vlogo v naši deželi. Žalostno je bilo slišati dejstva. ki prikazujejo stanje danes,
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL ZADVOR
KRAJANE
KRAJEVNE SKUPNOSTI ZADVOR
VABIMO
NA JAVNO RAZPRAVO
O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH
V KS ZADVOR.
Javna razprava bo 2. 4. 1987 ob 19. uri v sejni sobi KS Zadvor (Za-dnižni dom).
V petek 13. marca popoldne so se v prostorih Osnovne šole TTT Sostro scstali borci Osnovne organizacije Zveze borcev NOV terena Zadvor. Prostor, v katerem so se sestali. je bil zapolnjen do zadnjega kotička. Ugo-tovili so. da jih je bilo 72 in to tistih, ki so še čili in zdravi, manjkali pa so predvsem taki, ki jim bolezen ne do-
toliko let po končani vojni. zelo slabo ali slabSe kot tisto takoj po revoluciji.
Prisotni so se strinjali, da je treba udariti tako v desno kot v levo in za-menjati marsikaj, kar hromi naš na-predek. Tisti pregovor. ki govori le o pometanju pred svojim pragom. ne velja več. Človek iz baze je izločen iz
soodločanja. Njegovo menenje se premalo sliši. V razpravi so veliko govorili o 51številki Nove revije in se spraševali, kako je mogoče, da družba podpira tak balast. Zakaj niso objavljena imena glavnih avtorjev? Zakaj jih nihšče ne pozove na odgo-vornost? Citirali so člen kazenskega zakonika, ki pravi, da je kazensko odgovoren zasvoje dejanje vsak tisti, ki spodkopava temelje naše družbe. Govorili so tudi o govoričenju o po-kolih v Kočevskem Rogu. Opozorili so na to, da smo med revolucijo naj-manj petkrat pozivali izdajalce, naj prenehajo s svojo dejavnosljo v službi okupatorja, naj se nam pridru-žijo in vse bo pozabljeno. Toda nič takega se ni zgodilo. Ponavljali in stopnjevali so svojo zločinsko dejav-nosl, pobijali nedolžne žene, otroke, starce, da ne govorimo o borcih NOV. Velikokratsoslišali in govorili tudi o Odloku OF o kaznovanju so-delavcev okupatorjev, ki je govoril o smrtni kazni za zločine, pa spet nič. Zakaj potem govorimo v javnosti o tem, da je bil pokol. če so bile izvr-šene le že zdavnaj izrečene smrtne kazni? Zmaga je le izvršila tisto, kar je bilo ocenjeno že med vojno. Po-sebna nezadovoljnost je bila na konferenci izrgžena zaradi izstopa tov. Josipa Vidmarja iz drušiva slo-venskih pisateljev. Vemo, da je imel tov. Vidmar že med vojno težave s Kocbekom. Ta isti je poležavaU leta
po partizanskih bunkerjih in jedel hrano, ki so mu jo prinašali borci. On pa — kot nehvaležnež — je pokazal le nezahvalo in kritiko.
Rekli so, da tisti. ki Kocbeka zago-varjajo in hvalijo, nimajo čiste vesti, to pa so tisti. podobni RUPLU. En-krat za vselej moramo reči. da se z našo usodo nihče nima pravico poi-gravati, najmanj po Dimitrij Rupel in njemu enaki!
Tudi po štafeti so udariti. Prese-nečni so bili, da se je moglo kaj ta-kega zgoditi v vrstah naše mladine, ki kaj rada poje tisti: »Druže Tito, mi ti se kunemo«. toda že to, da so spustiB besedilo »da sa tvoga puta ne skre-nemo«, pove vse. Mladi naj zdaj do-kažejo, če so res pristaši revolucije, ali želijo naš socialistični sistem po naši smrti pripeljati nazaj v kapitali-stične vode! Marsikaj so si še dopo-vedovali. Med tem tudi to, da je pov-prečna starost elanstva 72.6 let in da bi na kraju svojega življenja le radi slišali kaj pozitivnega in dočakali za-dovoljstvo in ne zaskrbljenost za ju-trišnji dan. Kriiizirali so tudi delo v KS, ki ni tako, kot bi sicer lahko bilo in sploh strukture, ki so odgovorne za dobro funkcioniranje krajevne sa-mouprave. Na koncu so se razšli v upanju, da bo družba, ki prihaja za nami res kaj slorila v naše zado-voljstvo. Dovolj je bilo grenkega, radibi tudi kaj sladkega!
ALOJZ  KASTELIC