lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d.
0.0.
Podj.tj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 207. januarja 2012
letnik LXV • št. 8 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
mCK hj£»
kopalnic!
£ 'Vi k« 80 t»Uivl|*niK n» tf
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 OO 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Po Sloveniji	my hm	Po naših občinah	
Dornava - Štrukelj		Destrnik- Nekam	
poziva k splošni	Pa*	bomo svoje blato že	^jJWifc ' IB^It i
stavki		spravili!	
O Stran 2	m AM	O Stran 5	
Markovci - So "gasilski" svetniki ravnali protizakonito? O Stran 21
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju 52. kurentovanja
Zbirka mask v grajski konjušnici
Z objektom nekdanje grajske konjušnice se tako ali drugače poigravajo že dobri dve desetletji. S propadom nekdanjega velikega ptujskega gostinskega podjetja Haloški biser je tudi z nekdanjo grajsko restavracijo šlo še samo navzdol, dokler njena dejavnost ni popolnoma usahnila.
Šport
Rokomet • Balkan ekspress kroji rokometni vrh
O Stran 11
Pred nekaj leti je sicer prišlo do obnove objekta z evropskimi sredstvi, ne pa tudi do njenega dokončanja, ki je bilo v zadnjih nekaj letih večkrat napovedano in odpovedano. Nazadnje lansko leto, ko je še aprila bil na voljo denar za celotno dokončanje, kot je v parlamentu omenila tedanja ministrica za kulturo Majda Širca. V tem trenutku se dogaja le faza obnove v vrednosti 100 tisoč evrov, ki je pogoj, da bodo v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož 17. februarja lahko svečano odprli prenovljeno stalno zbirko pustnih mask, posvečeno pustnim likom Dravskega in Ptujskega polja, v okviru katere bodo na- ogled orači, rusa, medved, baba nosi deda, ha-loški Jurek, ploharji, kopanja, kura, vile, dornavski cigani, kopjaš, koranti in hudič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Spuhlja • Denisova hiša kmalu z novo streho
Strelstvo •
Kovinarjevi strelci z Janom Šumakom na čelu neustavljivi
O Stran 14
Humanost z velikimi črkami
Denis Čeh in njegov dedek Janez Širec iz Spuhlje 92 a z zadovoljstvom spremljata dela pri obnovi strehe, ki se je začela v sredo. Denisova zgodba se je dotaknila številnih ljudi na Ptujskem in širše. Tudi v tej zgodbi se humanost piše z veliko črko. Pomoč za obnovo hiše je tako rekoč prišla iz cele Slovenije. Če bo šlo vse po načrtih, bo imela hiša novo streho že jutri. Opeko zanjo je prispevalo podjetje Tondach.
Vsa krovska dela bo v štirih dneh, če jim bo šlo na roke vreme, brezplačno opravilo tesarstvo Petra Matjašiča iz Borovcev, ki je prispevalo tudi nekaj dodatnega materiala. Ekipa štirih oziroma petih delavcev je v glavnem že opravila demontažo plošč, pritrdila stenske opaže, deske, folije in morale. Za hrano delavcev je v prvih dneh akcije poskrbela okrepčevalnica Majda, danes pa jim bodo postregle članice društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje.
Kot je povedal Matjašič, je to že četrta humanitarna akcija, v kateri sodeluje s
svojim kolektivom. Vsi skupaj se zavedajo, da denar ni vse, da je pomoč sočloveku tista vrednota, ki bi jo moral imeti vsak, saj nikoli ne veš, kdaj boš tudi sam potreboval pomoč. Franc Bolcar, predsednik sveta ČS Spuhlja, ki je koordinator del pri obnovi strehe in zunanjosti hiše skupaj z MO RK Ptuj, je povedal, da bodo po zaključeni obnovi strehe dela sanacije objekta nadaljevali, obnovili naj bi tudi fasado, ta dela pa bo opravil podjetnik Jože Vo-glar iz Zabovcev, ki se ukvarja s slikopleskarstvom in izolacijo fasad. S potrebnim mate-
Foto: Črtomir Goznik
V Spuhlji 92 a že prekrivajo streho.
rialom bosta pomagala Jupol in Kemikalija Ptujčanka. Hiša bo dobila tudi nova okna, za katera so izmere že bile opravljene. V notranjosti hiše pa se bodo najprej lotili obnove kopalnice, za kar so potreben material prav tako darovali dobri ljudje.
Socialna delavka Edita Predan Mrevlje iz Limbuša, ki je med prvimi ponudila pomoč Denisu in njegovemu dedku Janezu, je povedala, da jima bodo skušali pomagati tudi z organizacijo humanitarnega koncerta. Ta bo 3. marca v večnamenski dvorani v Spuhlji; prostor bo četrtna skupnost Spuhlja zagotovila brezplačno. Sodelovanje na koncertu so obljubili nekateri znani glasbeniki, pevci in glasbene skupine.
Množičen odziv ljudi je tudi v tem primeru pokazal, da je humanost med ljudmi kljub vsemu še zelo živa, ne glede na njihovo materialno stanje. Manj kot imajo, več bi želeli deliti.
Dornava • S srečanja ptujskega in ormoškega OO SVIZ
6 % znizanje plač - splosna stavka javnega sektorja?
Konec minulega tedna so se v prostorih OŠ Dornava na srečanju s tajnikom Branimirom Štrukljem zbrali sindikalni zaupniki in zaupnice ter zainteresirani člani ptujskega in ormoSkega območnega odbora SVIZ. Glavna tema pogovora se je vrtela okrog vprašanja ohranitve oziroma morebitnega znižanja plač zaposlenih v vrtcih in šolah.
Generalni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki sicer velja za odličnega pogajalca, je bil precej črnogled glede prihodnosti: „Varčevanje se predvideva na račun javnega sektorja; najmanj, kar lahko pričakujemo, je, da bo zamrznitev plač podaljšana do konca tega leta!"
Štrukelj, ki je bil seveda osrednji govornik, je nekaj ducatov zbranih najprej seznanil z verjetnostjo, da se bo po konstituiranju nove vlade oblikovalo eno samo ministrstvo za kulturo, šolstvo, šport in znanost, kar se mu sicer ni zdela dobra ideja: „Menim, da bo področje dela preobširno, poleg tega gre za preveč različne in specifične interese posameznih področij."
Veliko bolj „strašljive" pa so bile vse naslednje misli in napovedi Štruklja. Jasno je povzel že znana dejstva, da je Slovenija v nezavidljivi finančni in gospodarski situaciji, da so krediti težko dosegljivi in bodo vedno dražji, zato se postavlja tudi vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnjem obdobju sploh imela dovolj denarja za izplačilo plač
Uvodnik
Branimir Štrukelj se je dotaknil tudi vstopa Karla Erjavca v koalicijo: „Za nas on ni dober koalicijski partner, saj je jasno, da se bo potegoval za upokojence, za usklajevanje pokojnin, to pa spet pomeni vzeti denar javnemu sektorju ..."
uslužbencem v javnem sektorju, torej tudi učiteljem in vzgojiteljem. „Ob tem me trenutno najbolj skrbi oblikovanje nove vlade in predvsem dogovor o spremembi ustave, po kateri bi se naj omejilo zadolževanje na 48 odstotkov DBP. To je to, kar mora že zdaj zelo skrbeti javne uslužbence! Kajti po tej dikciji bo, ko bo država dosegla mejo zadolžitve pri 48 % BDP, sledilo nižanje plač javnemu sektorju.
Politiki bodo Se naprej polnili le svoje Žepe
Mnenje o tem, kdo je kriv za krizo, ki nas je popadla, si najbrž deli večina Slovencev. Čeprav nam je vsem jasno kot beli dan, da so politiki tisti, ki so nas pahnili v brezno, se naša „elita" spreneveda. Zdaj nas bodo „ reševali" iz krize, v katero so nas potisnili sami. Znoriš! Danes, ko se vse vrti okrog položajev, ko si zagotavljajo svoje stolčke za naslednja štiri leta, so jih polna usta samohvale. Delali bodo v dobro državljanov, ne bo korupcije, gospodarska rast bo prioriteta, standard se bo višal... Ob vsem tem pa se mi poraja samo eno vprašanje: kje ste bili doslej? Velika večina teh obrazov, ki nam vse to obljubljajo, je na politični sceni prisotna že vrsto let, nekateri že od osamosvojitve. In vendar so doslej večinoma pokazali, da preveč njihovih obljub, ostane praznih. Bojim se, da bo tudi tokrat tako.
Ob vstopu v Evropsko unijo so nam obljubljali, da se bosta cedila med in mleko. In kaj smo dobili: višje cene, nižje plače, več deset tisoč brezposelnih, medtem ko imajo na primer Avstrijci enake cene in bistveno višje plače.
Minilo je pet let, odkar smo prevzeli evro, ki nam je prinesel zgolj podražitve, zaradi katerih komajda shajamo. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je sedaj prepozno, da ponovna uvedba tolarja ne bi prinesla izboljšav, kvečjemu še slabšanje gospodarskega položaja, a vendar - nekdo bi za vse to moral odgovarjati. A ne, pri nas politiki svoje poberejo, nato pa utihnejo in o odgovornosti ni ne duha ne sluha.
Spomini na boljše čase so še sveži. Marsikdo se spomni, kaj vse je dobil za jurja: kruh, mleko, kavo, poli klobaso, čokolado, sok in še kaj bi ostalo. Pa danes? Za štiri evre ne bi dobili niti polovico naštetega.
A politiki še imajo jajca, še kar obljubljajo! Bolje bomo živeli! Moje vprašanje je: kako? Da rešijo državo, obljubljajo mnogo ukrepov. Vsi zagotovo ne bodo šli v prid državljanom. Tako kot doslej pa bodo po godu politikom! Tistim, ki za več tisoč evrov najbolj delajo pred volitvami - v predvolilnih kampanjah. Takrat so vsi zlati!
A na mestu samooklicanih rešiteljev se jaz ne bi tako „zmagovalno" smejala! Iz politične apatičnosti se zaradi nezadovoljstva državljanov lahko razvije marsikaj. In takrat bomo zahtevali uresničitev vaših tokratnih obljub. Pa vso srečo pri reševanju krize!
Dženana Kmetec
Za dokapitalizacije bank denar še bo, ko ga bo zmanjkalo, pa ga bodo vzeli nam. Vedeti morate, da plače javnega sektorja letno zahtevajo štiri milijarde evrov, kar je tretjina celotnega BDP. V SVIZ-u menimo, da takšen ustavni člen pomeni ukrep zniževanja socialne države in znižanja kvalitete življenja. Pokojnine bodo zamrznjene, plače v javnem sektorju se bodo pa znižale, ker je pri nas pač najlažje vzeti!"
„Neprijetna" koalicijska pogodba
Potem se je Štrukelj lotil analize koalicijske pogodbe desnosredinskih strank: „Zna-no je, da je tudi v tej koalicijski pogodbi zapisano, da se bodo zmanjšali stroški javnega sektorja, in sicer z zniževanjem plač ali z odpuščanjem ali pa kar z obema ukrepoma hkrati. To je resno opozorilo za nas! Pomeni namreč, da bodo posegli v naš plačni sistem, ukinjena bodo vsa napredovanja, delež najvišjih ocen pa bo omejen na 30% ne glede na realno stanje. Nadalje se govori o zmanjševanju vpisa v gimnazije in spodbujanju vpisa v poklicne šole. Tisto, kar je v tej pogodbi dobro, je uvedba brezplačnega vrtca tudi za tretjega in vse nadaljnje otroke, vendar pa hkrati tudi spodbujanje domačega varstva za otroke. Dobra je tudi novica, da naj bi bila območja s slabšimi rezultati upravičena do dodatnih sredstev, vendar pa naj bi se hkrati uvajala zunanja evalvacija izobraževalne-
Zbrani na sindikalnem večeru so napeto poslušali Štruklja, ki jim je zagotovil, da bodo na vsak način poskušali ohraniti sedanji položaj, v primeru groženj s 6 % znižanjem plač pa jih je že zdaj pozval k vsesplošni stavki (stavki bi se odrekli le, če bi prišlo do dejanskega odpuščanja zaposlenih ...).
ga sistema. Predstavljam si, da bodo neki zunanji inšpektorji ocenjevali delo učiteljev in če bodo ocene nizke, bodo sledile sankcije. Med zelo problematičnimi namerami te desnosredin-ske koalicijske pogodbe je tudi zniževanje oz. racionalizacija normativov v vrtcih in šolah -torej povečanje števila otrok po oddelkih. Nadalje, sicer pa je to Virant že prej javno povedal, naj bi se zapirale podružnične šole! Po drugi strani naj bi vzpostavili boljše pogoje za ustanavljanje zasebnih šol in vrtcev. Ampak tukaj jaz zdaj nečesa ne razumem: po eni strani bodo omejevali vpis v splošne gimnazije, po drugi strani pa bodo spodbujali vpis v zasebne?!"
Tudi ZSSS kritizira koalicijsko pogodbo
V	Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da rešitve v predlogu koalicijske pogodbe, ki so jo parafirale desno-sredinske stranke, odpravljajo socialno državo, kar da je v nasprotju z ustavo. V SDS odgovarjajo, da bodo vsi ukrepi prihodnje koalicije usmerjeni k večanju blaginje za vse, to pa ne more biti v nasprotju z ustavo.
V	ZSSS so namreč na predsednike vseh petih strank, ki naj bi tvorile prihodnjo koalicijo, naslovili dopis, v katerem opozarjajo na nesprejemljivost nekaterih rešitev iz osnutka koalicijske pogodbe, ki so jo 8. januarja parafirali predsedniki SDS, Liste Virant, SLS in NSi. Pozneje se je sicer pogajanjem pridružila še stranka DeSUS. V ZSSS ugotavljajo, da predlog koalicijske pogodbe še naprej favorizira kapital pred delom in tako kaznuje tiste, ki niso povzročili krize. »Žal tudi ugotavljamo, da iz pogodbe veje usmeritev o postopnem ukinjanju socialne države in privatizaciji socialnih storitev,« so še zapisali. Med rešitvami, ki se sindikatom zdijo nesprejemljive, so denimo predvideno mehko prehajanje med oblikami zaposlitve, postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov, znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb, individualizacija pokojninskih zavarovanj in večstebrni pokojninski sistem.
Nižje plače le, če bodo res odpuščali v javnem sektorju ...
Potem je prišel na vrsto interventni zakon in pričakovanja za leto 2012. Štrukelj je o tem povedal naslednje: „Polletno zamrznitev plač do letošnjega junija je SVIZ sprejel pod pogojem, da to podpišejo vse politične stranke. Toda SDS tega dogovora ni podpisala! Najmanjša zahteva te stranke je, da se plače v javnem sektorju zamrznejo vsaj do konca tega leta! Po mojem osebnem mnenju se bo to tudi res zgodilo! Še bolj kot ta napoved pa me skrbi možnost, da nas bodo kratkomalo postavili pred dejstvo, da se morajo naše plače znižati! Po nekem scenariju, češ da bi s tem naj prihranili tistih 700 milijonov evrov letno, ki jih moramo, bi se morale naše plače znižati za 6 odstotkov! Mi na zniževanje plač ne bomo pristali! Posega v plače ne bomo dopustili in pika! Zdaj se krepi tudi ideja, da naj bi se letos odrekli regresu, vendar smo se pripravljeni pogajati le o preložitvi izplačila regresa, ne bomo pa se mu odpovedali!"
Nato je Štrukelj pojasnil, zakaj ne bodo dovolili znižanja plač: „Ta kriza bo trajala vsaj še pet do deset let! Bremena pa že zdaj niso enakomerno porazdeljena. Najprej je treba bolj obdavčiti dobičke, dohodninsko je treba bolj obremeniti tiste z
visokimi letnimi dohodki (nad 50.000 evrov), bistveno bolje je treba delati z državnim premoženjem, pripraviti drugačne javne razpise, pri katerih se zdaj izgublja ogromno denarja itd. Ko bo vse to rešeno in še vedno ne bo boljše finančne in gospodarske slike, se bomo lahko pogajali tudi o morebitnih posegih v naše plače. Prej pa ne! Bo pač sledila splošna stavka v javnem sektorju!"
Štrukelj je ob tem vse zbrane opomnil, da bodo morali biti v prihodnje ne le zelo enotni, ampak zelo pogumni, saj pričakuje velike pritiske: „Takoj na začetku se moramo upreti temu. Vendar pa lahko tudi pričakujemo, da nas bodo „stisnili v kot" s pogojem: ali nižje plače ali odpuščanja. In če bodo res ustvarjeni pogoji za odpuščanje, potem se bomo v končni fazi morali pogajati tudi za nižje plače. Ampak to je zadnja stopnica. Pred tem bomo naredili vse, da ohranimo sedanji položaj. Borba bo težka."
Srečanje se je po širokem Štrukljevem nagovoru nadaljevalo s specifičnimi vprašanji zbranih okoli izplačil dodatkov ter druge problematike, slišati pa je bilo tudi nekaj krepkih pljunkov čez učiteljski kader; namreč, kako si znajo nekateri lepo povečati dohodek na račun potnih stroškov, saj so uradno prijavljeni tudi do 70 kilometrov od šole, živijo pa v njeni neposredni bližini ...
SM
Foto: SM
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
MO Ptuj • 14. seja mestnega sveta
Kakšno obremenitev prinaša nova dvorana?
Ptujski mestni svetniki so se 23. januarja sestali na 14. redni seji, na kateri so razpravljali o devetih točkah dnevnega reda, med drugim tudi o osnutku odloka o energetski oskrbi nove športne dvorane. Zanimivo je, da tokrat nobeden od svetnikov, ki veliko in pogosto razpravljajo o problematiki odpadkov, ni imel vprašanj, povezanih s samim delovanjem centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki deli podobno usodo z večino centrov za ravnanje z odpadki, ki nimajo dovoljenja za obratovanje.
^ 50
, ODPLESAN
V zvezi z novim načinom zbiranja odpadkov pa je imela vprašanje svetnica SDS Silva Fartek, ki jo je zanimalo, zakaj se po novem v rumene vrečke odlagajo pločevinke in plastika skupaj. Občani so bili namreč že vajeni ločevanja teh odpadkov, pa tudi vrečke so premajhne za obstoječa stojala, ki jih ima že veliko gospodinjstev, ugotavlja pa tudi, da so bile vzorčne vreče, ki so jih imeli v naselju Bratje Reš ČS Panorama, večje in močnejše. Povprečna dvočlanska družina napolni vrečo že v desetih dneh. Tudi posoda za ostale odpadke, ki se po novem prazni na tri tedne, in v katero sodijo tudi plenice, se zelo hitro polni. Svetnica predlaga, da naj bodo rumene vreče daljše in širše, kovina in plastika naj se ločujeta, za plenice naj bodo posebne vreče, odvoz za plastiko, kovino in plenice naj bo pozimi na 14 dni, poleti pa za plenice in plastiko na deset dni. Prehod iz 14-dnevnega odvoza na 21-dnevni pomeni podražitev za občane, saj je za enako plačilo opravljenega manj dela. Sodeč po odzivih s terena, naj bi bilo veliko občanov nezadovoljnih z novim načinom zbiranja odpadkov. Po mnenju svetnice Fartekove pa bi podjetje Javne službe lahko znižalo stroške, če bi izdajalo eno položnico za obe storitvi, torej odvoz odpadkov in plačilo porabe vode.
Mestni svetniki so na januarski seji sklenili, da bosta veliko oljenko ob letošnjem kulturnem prazniku na svečani podelitvi najvišjih kulturnih priznanj MO Ptuj, ki bo 8. februarja, prejela Anjeta Kralj (predlog Zveze kulturnih društev Ptuj in Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj) in Franc Simo-nič (predlog MO SDS Ptuj). Oba predloga sta pred potrditvijo na mestnem svetu dobila
Frane Simonič, velika oljenka za dosežke na področju likovnega ustvarjanja
soglasno podporo pri delovnih telesih mestnega sveta. Anjeta Kralj bo veliko oljenko prejela za dolgoletno predano delo pri usvajanju osnov plesnega gibanja in plesnega bontona številnih generacij Ptujčanov, Franc Simonič pa za uspehe, dosežene na področju likovnega ustvarjanja.
Še največ pa so mestni svetniki na 14. seji razpravljali o odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno in električno energijo v večnamenskem športnem centru Ptuj, za katerega je bil te dni sklenjen javni razpis, s katerim so določili, da je ponudnik dolžan dostaviti idejno zasnovo oziroma nate-čajno rešitev, pripraviti projektno dokumentacijo in izvesti gradnjo. Do roka so prejeli dve ponudbi, ki v celoti izpolnjujeta razpisne pogoje. V tej fazi gre za arhitekturno rešitev za novo dvorano, v drugi fazi, rok za katero je 10. februar, pa bodo odprli ponudbe za kompletno projektno dokumen-
tacijo in gradbeno-obrtniška dela. Gre za dokumentacijo, ki bo že pokazala finančne okvire investicije oziroma obseg sredstev, potrebnih za izgradnjo športne dvorane za izvedbo Evropskega prvenstva v košarki. Pri njeni izgradnji ni več v igri zasebni partner, ker bi v primeru gradnje objekta v okviru javno-zasebnega partnerstva ne mogli črpati državnega in evropskega denarja. Šest oziroma sedem mesecev je MO Ptuj porabila za to, da so na ministrstvu za šolstvo in šport ter drugi pristojni v državi spoznali, da to ne bo mogoče. V kolikor želimo pridobiti evropska sredstva za ta projekt, namenjena za športno infrastrukturo, bodo morale javnopravne osebe nastopati kot investitorice: država prek evropskega denarja in lokalna skupnost prek svojih virov financiranja. Športna dvorana se bo tako gradila samo z javnimi sredstvi; ker je odpadel zasebni del, so odpadli tudi viri za ta del.
fihis
Iv i
•S-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Anjeta Kralj, velika oljenka za dosežke na plesnem podiju
Koncesija -rešitev za izpad javnih sredstev
„Rešitev za izpad zasebnega denarja pri tej investiciji smo našli v podelitvi koncesije za energetsko upravljanje objekta. Koncesionarja bomo na podlagi odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno in električno energijo, osnutek katerega smo sprejeli na januarski seji, poiskali z javnim razpisom. Izbrani koncesionar bo dolžan zagotoviti okrog štiri milijone evrov za izgradnjo vse energetske in ostale infrastrukture, pri tem pa računamo na okrog milijon evrov koncesnine. Športna arena se bo poimenovala po koncesionarju, imena pa ne bo mogoče uporabljati v času poteka Evropskega prvenstva v košarki, kljub temu pa bo na dvorani ime ostalo. Ostali del se bo prek plačanih materialnih stroškov za energetsko upravljanje objekta koncesio-narju povrnil v dvajsetih letih. Razliko do zaključene investicije predstavljajo evropska in državna sredstva. Zanimanje za to koncesijo obstaja, zanjo se med drugim zanima Adriaplin, obstoječi koncesionar za plin v MO Ptuj in družba Petrol, zanimanje za sodelovanje v tem projektu pa kažejo tudi nekatera manjša podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko. Med slednjimi v tem trenutku ni Komunalnega podjetja Ptuj. Vložek MO Ptuj predstavlja zemljišče, odpoved komunalnemu prispevku, ker gre za javni interes, za zagon te investicije pa je v tem trenutku zagotovljenih 300 tisoč evrov v mestni blagajni. Skrajni rok za začetek gradnje nove športne dvorane na pomožnem nogometnem igrišču na Mestnem
stadionu je 1. junij letos, v nasprotnem primeru bo zelo težko ujeti vse roke. To pomeni, da bo treba do tega datuma imeti izbranega izvajalca in podpisano pogodbo s strani Vlade RS ter zagotovljene finančne vire. V razpisu je med drugim določilo, da če te pogodbe ne bo, je razpis neveljaven, prav tako pa ni mogoče podpisati pogodbe brez zagotovljenih finančnih virov. Projektantske ocene in izkušnje kažejo, da je minimalni čas izgradnje deset mesecev, dodaten mesec pa je potreben za pridobitev vseh dokumentov za pridobitev uporabljenega dovoljenja," je ptujski župan Štefan Čelan dodatno pojasnil osnutek odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno in električno energijo v večnamenskem športnem centru.
Svetniki še vedno s pomisleki
Miran Meško (SD) je v razpravi o omenjenem osnutku odloka opozoril na to, da ko so se pogovarjali o projektu, vrednem 17 milijonov, ki je vključeval tudi zasebni del investicije, so približno vedeli, kakšen bo delež MO Ptuj, ki je bil ovrednoten na okrog milijon evrov (zemljišče in infrastruktura). Iz obrazložitve in številk, ki izhajajo iz odloka o koncesiji, v kateri je naveden znesek štiri milijone evrov, pa zadeve niso več tako kristalne jasne, ker v tej številki ni viden prispevek MO Ptuj. Sedanji seštevek za dvorano je okrog 9,3 milijona evrov, po prejšnjem skupnem projektu se je številka gibala med 15 in 17 milijonov evrov, sama dvorana pa naj bi stala šest ali sedem milijonov evrov. Če bi gradili po zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, bi komunalni pri-
spevek, zemljišče in vse ostalo predstavljal stvarni vložek MO Ptuj v ta objekt, je v nadaljevanju pojasnil ptujski župan. Glede na spremenjeno finančno konstrukcijo, ki jo predstavlja evropski in državni denar ter lastni viri v obliki koncesnine, je treba sprejeti že omenjeni odlok, ki bo podlaga za javni razpis oziroma pridobitev kon-cesionarja, ki bo zagotovil ta sredstva. O usodi tega projekta bodo mestni svetniki odločali še najmanj dvakrat, nič ne bo šlo mimo njih, je zatrdil ptujski župan. Vse smiselne pripombe v zvezi z osnutkom odloka o zagotavljanju energetske oskrbe večnamenskega športnega centra bodo skrbno preučili in vgradili v besedilo predloga odloka. Danes nam ni jasno, za kaj gre, nimamo še gradbenega dovoljenja, razpis bo potekel šele čez dva dni, pa je glede odloka o koncesiji za energetsko oskrbo nove športne dvorane v svoji razpravi ugotavljal Miroslav Luci (SDS). Štiri milijone evrov, razdeljenih na dvajset let, pomeni 200 tisoč evrov letno, po nekaterih izračunih je poraba energije za takšne objekte od 100 do 120 tisoč evrov mesečno na priključni moči en megavat. Razlika predstavlja velik vložek, ki ga bo treba vrniti, zato bo po izgradnji težko najti uporabnika te dvorane, ki bo lahko višje stroške energije tudi poravnal. Treba bo narediti celovit elaborat o delovanju športne dvorane, vključno s porabo električne energije in toplotnim ogrevanjem. Koncesionar bo vložena sredstva želel povrniti, nekih dobrotnikov pa v tem času ni pričakovati, ali povedano drugače: že prvi izračuni kažejo, da bo delovanje nove dvorane v prihodnje močno obremenilo mestni proračun.
Ptuj • 52. ptujsko kurentovanje
S partnerstvom v EPK vse
▼ ■ ■	■	v	.
večji pomen in razseznost
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je bila 24. januarja tiskovna konferenca Konzorcija Kurent, na kateri so podrobneje predstavili program 52. kurentovanja, ki letos poteka pod sloganom Povezujemo svetove v okviru festivala umetnosti in dediščine ter z okrog 150 prireditvami javnega pomena predstavlja tudi osrednje dogajanje v projektu EPK 2012 na Ptuju, ki se uradno pričenja s Kurentovo svatbo, 10. februarja v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Gre za glasbeno-gledališki spektakel z uprizoritvijo zgodbe, vezane na devet tradicionalnih pustnih likov in etnografsko izročilo s Ptujskega.
Na tiskovni konferenci so sodelovali Štefan Čelan, župan MO Ptuj, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Branko Brumen, vodja projekta Kurentovanje 2012 in predsednik FECC Slovenija ter 13. princ ptujskega karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan, ki bo v pustnem času tudi vladal na Ptuju, da bo lahko aktualni župan Štefan Čelan znova oblekel kurentovo opravo.
52. ptujsko kurentovanje, v okviru katerega bo osrednje dogajanje potekalo med 11. in 21. februarjem, je razdeljeno na tri tematske sklope: EtnoFest, ArtFest in KarnevalFest, ki bodo skupaj povezali okrog 20 tisoč nastopajočih iz 17 držav sveta. Člani konzorcija so napovedali, da bo letošnje ptujsko
kurentovanje takšno, kot ga še ni bilo. Osrednja pustna povorka, KarnevalFest, ki bo v nedeljo, 19. februarja, bo imela okrog 4500 udeležencev - doslej jih je bilo največ okrog 3200. Letos se ji bodo pridružile osnovnošolske in srednješolske skupine. S prvim medcelinskim EtnoFe-stom, ki bo 11. februarja, pa se želi Ptuj predstaviti kot prestolnica največjih svetovnih etnografskih dogodkov. Vse druge pustne zgodbe so že popisane, srečevanja etnografskih skupin s celega sveta pa se doslej še ni nihče domislil. Kot je povedal ptujski župan Čelan, se je Ptuj po priporočilu Evropske komisije osredotočil na en osrednji programski dogodek in eno od velikih investicij; in sicer za festival umetnosti in dediščine. Že ob 50. kurentovanju se je izkristaliziralo, da je treba dediščino s Ptujskega obravna-
vati na drugačen način, zato je tudi prišlo do odločitve o medcelinskem EtnoFestu, skozi katerega se bo ta dediščina dopolnjevala z etno dediščino oziroma liki s celega sveta z namenom, da bi postali svetovno prepoznavni po Etnofestivalu. »Če želite kaj pomeniti na svetu v etnografiji, potem boste v prihodnjih letih morali biti na Ptuju, je ambicija, na kateri želimo graditi, oziroma je in bo sporočilo svetu že z našega prvega EtnoFesta,« pravi Štefan Čelan. Nadgradnjo bo v prihodnjih letih doživel tudi karnevalski del, ki bo imel za rdečo nit etnografijo, pri tem pa bodo delali z roko v roki s Stanko Vauda Benčevič. Ptujski župan je tudi prepričan, da bo treba sporočilno vrednost etnografske dediščine temeljito in poglobljeno na novo raziskati ter odkriti tisti njen pristni originalni pomen.
Za javni del kurentovanja in vse prireditve v okviru EPK 2012 naj bi porabili dober milijon evrov, za samo kurentovanje pa pol milijona evrov državnega in občinskega denarja, je povedal ptujski župan Štefan Čelan. Za začetni zagon so v blagajno kurentovanja vsi člani konzorcija prispevali po 20 tisoč evrov, iz naslova koncesni-ne za karnevalsko dvorano pa bo prišlo 60 tisoč evrov. Izvajalce zabavno-glasbenega programa, ki bodo v karnevalski dvorani nastopili med 10. in 21. februarjem, je izbralo PP Gostinstvo, d. o. o., s partnerjem družbo Radio-Tednik Ptuj, d. o. o, na osnovi javnega razpisa.
Omizje na tiskovni konferenci pred 52. ptujskim kurentovanjem so sestavljali (od leve) 13. princ ptujskega karnevala Vlado Hvaleč, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj ter Branko Brumen, vodja projekta ptujskega kurentovanja 2012 in predsednik FECC Slovenija.
Tradicija - ena od velikih vrednot Ptuja
Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser je prepričan, da je tradicija, ki jo ima Ptuj, ena od velikih vrednot, na kateri naj gradi tudi v bodoče. K tradiciji je zavezana tudi Skupina Perutnina Ptuj (PP), ki je s svojo dejavnostjo v tem prostoru prisotna že več kot 100 let. Zato so se tudi vključili v Konzorcij Kurent, ki je bil v začetku zamišljen le kot prehodna organizacijska oblika, a je uspel ptujsko kurentovanje postaviti v današnje okvire. Perutnina neposredno in posredno sodeluje v tem procesu z dvema segmentoma svoje dejavnosti: kulinariko in vinarstvom Ptujske kleti, ki je z blagovno znamko Pul-lus tudi uradni vinar pro-
jekta EPK 2012. Glaser je na tiskovni konferenci tudi pozval, da bi aprila izvedli konferenco o razvoju Ptuja, na kateri bi podrobneje obdelali vse želje in interese tega okolja, tudi v povezavi s kurentovanjem. Ob tem pa si želi, da bi bil Ptuj mesto vina, zato so se odločili, da postanejo uradni vinar EPK. Prepričan je, da bo tudi letošnja ptujska pustna zgodba uspešna, da bodo vsi akterji zgodbe dali vse od sebe, da bo uspela in da bo Ptuj še pridobil na svoji prepoznavnosti kot pustna prestolnica in kot okolje, ki stavi na tradicijo.
V Termah Ptuj s kurento-vanjem živijo skozi vse leto, saj po besedah direktorja Andreja Klasinca tradicijo tega okolja skupaj s kuren-tovanjem skozi marketinške nastope prenašajo po Evropi skozi celo leto. Kurento-vanje je tisti temelj ptujskega turizma in zgodovine, na katerem bodo svojo ponudbo gradili tudi v bodoče. V pustnem času bodo v hotelu Primus potekale številne prireditve in dogodki. Z razvojem turizma na Ptuju si želijo razviti še kak nov dogodek, tako kot so bile pred štirimi leti rimske igre. Narediti je treba vse, da bo Ptuj postalo prepoznavno evropsko turistično mesto, ne samo karnevalsko, ampak nasploh turistom prijazno mesto, dogodki pa so tisti, ki bodo voz turizma vlekli naprej.
Kurentovanje, kot ga še ni bilo
Branko Brumen, vodja projekta kurentovanje 2012 in predsednik FECC Slovenija, je prepričan, da je pozitiven razvoj kurentovanja povezan tudi s članstvom v FECC, v katerem je Ptuj kot pustna prestolnica Slovenije in evropsko karnevalsko mesto ponosen član že 20 let. Predsednik FECC Hern-ry van den Kroon je prvič prevzel tudi funkcijo ča-
stnega predsednika organizacijskega odbora, kar tudi na nek način priča o pomenu Ptuja v Evropski federaciji karnevalskih mest. Letošnje kurentovanje bo prelomno, saj pridobiva z novim konceptom in partnerstvom v projektu EPK 2012 tudi vse večji mednarodni pomen in razsežnost. Preplet vseh treh programskih sklopov predstavlja presežno vrednost kurentovanja tudi v evropskem prostoru. Z otvoritveno povor-ko, srečanjem pustnih likov in mask Slovenije, ki se jim bodo pridružile tudi etno skupine iz drugih držav, se 11. februarja pričenja prvi Etnofest. Edinstveno je tudi srečanje pihalnih godb in mažoretk 12. februarja, ki bo letos mednarodno. Bogat prireditveni pustni koledar mesta pa dopolnjujejo še številne tradicionalne pustne prireditve v okolici Ptuja. Eden od pomembnih dogodkov bo znanstveni simpozij Srečanje o kulturni dediščini v Sloveniji, na katerem pričakujejo javno naznanilo vpisa lika kurenta v register nesnovne dediščine. Ptujsko kurento-vanje pa je presežna prireditev tudi zaradi dobrodelne prireditve Obarjada, ki jo prireja Lions klub Ptuj, in dogodkov, ki jih bodo v pustnem času organizirale tudi nekatere druge ptujske dobrodelne organizacije. Brumen si želi, da bi v pustno dogajanje bilo vpetih čim več Ptujčank in Ptujča-nov. V času osrednjega ptujskega pustnega dogajanja bo na Ptuju vladal 13. princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan, ki počasi spoznava razsežnosti svoje vloge in vse njene posledice. Upa, da bo tudi njegova prinčevska zgodba uspešna; ima znanje in izkušnje, veliko pa mu pomeni tudi podpora prejšnjih 12 princev.
MG
VLADO KRESLIN in NOVI FOSILI
Karnevalska dvorana Ptuj
SOBOTA, 11. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajenki
Foto: MG
kurentovanje 2012
^&HERITAGE
festival ***.
MARIB0R2012
****	europíbaprestolnkxiteutture
i
Destrnik • Občani na nogah zaradi komunalnega prispevka
„Nekam bomo svoje blato že spravili!"
Na pobudo 170 občanov je bil v petek zvečer na Destrniku sklican zbor občanov. Udeležilo se ga je okrog 300 ljudi, ki so prišli razjarjeni zaradi po njihovem mnenju previsokega komunalnega prispevka, ki jim ga je občina obračunala. Padale so težke besede in žaljivke.
Na pobudo skupine občanov iz Destrnika, ki jo vodi Branko Matjaž, je v petek ob 19. uri bil sklican zbor občanov. Že udeležba je dala slutiti, da bo dogajanje napeto. Približno 300 Destrničanov je dvorano Volkmerjevega doma napolnilo do zadnjega kotička. Že ob prihodu so jasno pokazali, da so jezni in da se z obračunom komunalnega prispevka milo rečeno ne strinjajo. Zapletlo se je že pri dnevnem redu. Podžupan občine Destrnik Branko Zelenko, ki opravlja funkcijo župana, je predstavil dnevni red v sledečem vrstnem redu: predstavitev razvojnih programov 2012-2015, komunalni prispevek, plan gospodarjenja z odpadki. A takoj, ko se je Matjaž kot vodja pobudnikov takšnemu dnevnemu redu zo-perstavil in zahteval, da se komunalni prispevek obravnava kot prva točka, je bučen aplavz jasno pokazal, da razprava ne bo tekla gladko. „Prisiljen bom, da bom zbor prekinil," je po tem, ko je skupaj z direktorjem občinske uprave Miranom Čehom in županom Francem Pukšičem doživel množično izžvižganje, dejal Zelenko. Po približno 15 minutah kreganja, prebiranja poslovnika in debatiranja je prvotni predlog vendarle obveljal in začela se je 4-urna razprava.
Pavšal: nezakonit!
In se je začelo: Zelenko je ob projekciji razvoja občine predstavil proračun 2012-2015 in predstavil razvojne programe in načrte občine. Med drugim je pojasnil, da bo čistilna naprava stala 233 tisočakov, dokončana pa naj bi bila do maja letos. Ob tem so bile prikazane še druge načrtovane investicije, a to tistih, ki so prišli na zbor, ni pomirilo.
Vidno nezadovoljni so zahtevali, da Zelenko preneha s „hvalospevi" in začne govoriti o tem, zaradi česar so prišli: o komunalnem prispevku.
„Ko pride do denarja, smo vsi občutljivi," je takoj na začetku dejal Zelenko in dodal, da v občinskem svetu nimajo namena goljufati občanov. Tehnično razlago, kako so prišli do izračunov višine komunalnega prispevka, je podal Čeh, ki je začel z naslednjimi besedami: „Obračun je določen po zakonu, če pa je pravičen, pa je drugo vprašanje".
Po njegovih trditvah je kanalizacija obračunana po kvadra-
Trojica je bila deležna marsikatere kritike: (z leve) Miran Čeh, Branko Zelenko in Franc Pukšič.
tnem metru, ceno za tega pa je izračunalo podjetje OIKOS iz Ljubljane, ki je bilo izbrano za izvedbo programa opremljanja. „Cena je izračunana in se ne določa. Je matematični izračun," je zatrdil Čeh. K temu pa je Zelenko dodal, da so na Destrniku za stanovanjske zgradbe določili najnižji faktor 0,7. Ob tem naj bi vpliv parcele na višino komunalnega prispevka minimalizirali, saj je prav tako določen minimalni faktor, upošteva pa se le parcela pod hišo.
Ob tem so pojasnili še, da so na ministrstvo poslali vprašanje, ali je pavšalno obračunavanje, kot ga imajo v določenih občinah, zakonito. Odgovor je bil jasen: takšno obračunavanje bi pomenilo razlikovanje zavezancev po nezakonitih merilih. Poročanje o omenjeni problematiki v našem časopisu bo za posledico imelo to, da bo ministrstvo občine, ki komunalni prispevek obračunavajo pavšalno, vzelo pod drobnogled. „Kot rečeno smo v občinski upravi za zakonitost in pravilnost, pravičnost pa je druga stvar," je zaključil Čeh.
Doslej so na Destrniku izdali 155 odločb, 34 jih je že plačanih v celoti, 32 je zapadlih, trije pa so vložili upravni spor.
So ljudje prevarani?
„Ljudje smo se čutili prevarane s strani občine," je na razlago občinarjev, zakaj je komunalni prispevek tako visok, odgovoril Matjaž. Po izračunih ene izmed občank, naj bi za enako hišo in parcelo, za katero je na Destrniku treba plačati okrog 2.500 evrov komunalnega prispevka, v Markovcih plačali le okrog 700 evrov. Ta ista občanka odgovorov Zelen-ka ni več želela poslušati in je dejala, da je zbor tokrat višji od občinskega sveta. „Po 30-le-tnem delu na inšpekciji vas
malo učim ZUP-a," je še dodala Radojka Čeh.
Nato je dvorana začela močno ploskati in ponovno izžviž-gala občinarje. „Prepričan sem, da so odločbe izdane v skladu z zakonom," je kratko dejal direktor občinske uprave Občine Destrnik. Kot primer je še predstavil podatek, da naj bi za enako stavbo in parcelo na De-strniku za komunalni prispevek plačali okrog 4 tisoč evrov, na Ptuju pa kar 8500 evrov.
Čeh, Zelenko in Pukšič vodijo občino, ostali so kimavci?!
„Občine ne vodijo svetniki, ampak ti trije, ki sedijo tu," je v svojem govoru dejal občan Jani Volgemut. To je potrdil z besedami, da je občinski
svet v prejšnji sestavi imel 11 „kimavcev", sedaj pa jih je sedem. Po njegovih besedah je problem v tem, da v občini že 10 let gradi isti gradbinec in če bi bile cene nižje, bi bil nižje obračunan tudi komunalni prispevek."To, kar ti trije predlagajo, to občinski svet potrdi," je še dodal o Zelenku, Čehu in Pukšiču. Na te trditve je bivši župan odgovoril le, da so „kimavce" izvolili ljudje. Dejstvo pa je, da so bile Pukši-čeve reakcije na to tematiko tokrat presenetljivo umirjene. Takih negativnih odzivov sicer na Destrniku že lep čas ni doživel, a se s tem ni preveč obremenjeval. Večkrat se je le nasmejal. Prav tako zanimivo je dejstvo, da so vsi trije morebitni kandidati za župana občine Destrnik bili povsem tiho. Niti eden se ni izpostavljal, se je pa od občinskih uradnikov slišalo, da so zato poslali „svoje" ljudi. Ne glede na to, čigavi so bili, je žalostno, da so določeni govorniki bili žaljivi in nekulturni. Posmehovanje Čehovim razlagam in „komol-canje" je bilo podobno dogajanju v kakšnem vrtcu. „Jaz sem nocoj grešni kozel, a bom to že preživel," je med drugim dejal Čeh, potem ko mu je občanka Majda Kunčnik dejala, da naj spakira „kufre" in gre z občine. Sam ji je vrnil z besedami: „Žalostno je, da takšni ljudje delajo v prosveti".
Branko Matjaž, pobudnik sklica zbora občanov
Potem ko je Čeh predstavil podatek, da je za odlok glasovalo 10 od 11 svetnikov, je svetnik Branko Horvat trdil, da so bili zavedeni pri sprejetju odloka o komunalnem prispevku. Ta je bil tudi edini svetnik, ki se je oglasil in dejal, da so odlok sprejeli in da ga lahko tudi spremenijo. Zelenko mu je odgovoril, da bodo zelo veseli, če bo kdo našel rešitev, ki bi znižala obračune.
Marsikdo dejal, da se občinarji obnašajo kot monarhi
„Ne pozabite, da je v tej občini veliko ljudi, ki živijo z 200 evri na mesec. Kako naj ta denar dobijo," je svoj govor začel občan Destrnika Janez Žampa in dodal, da ima vtis, da
stoji pred monarhi. Na trditve Čeha, da je tudi privatna čistilna naprava precej draga in da se težava pojavi pri odvažanju blata, pa je dejal: „Ne strašite nas z blatom; to bomo mi že odpeljali!"
Vsem trem akterjem: Čehu, Zelenku in Pukšiču pa je očital, da ljudi zavajajo, da imajo visoke plače in da se „petelini-jo". Na to mu je Pukšič odgovoril v isti meri: „Vi se petelinite!" Pri „blatu" pa se mu je porodila še ena asociacija - drugačna, a vseeno podobna. Prepričan je, da ga nekateri po 18 letih vodenja občine zdaj poskušajo blatiti. „Ne bo šlo," je na koncu odgovoril poslanec in bivši de-strniški župan.
In kot se je začelo, se je tudi končalo pri blatu - po 4 urah žalitev in poniževanj brez kompromisov!
Dženana Kmetec
Zbora se je udeležilo okrog 300 ljudi.
GADI, VESELE STAJERKE, AKORDI
Karnevalska dvorana Ptuj
NEDELJA, 12. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
hureníóvanje 2012
^feHERITAGE
festival
í'™* MARIB0R2012
evropsha prestoHca hufcire
Ormož • Dušan Kolarič prevzel vodenje zdravstvenega doma
Z dobro voljo ni nic težko
V mesecu novembru je strokovno vodenje Zdravstvenega doma Ormož prevzel pediater Dušan Kolarič, dr. med. ped. Gre za precej nehvaležno funkcijo, ki so se je v zdravstvenem domu vsi bolj kot ne otepali. Tudi Dušan Kolarič prizna, da je bila njegova privolitev bolj nuja kot želja.
„Z direktorico Vlasto Zupa-nič Domajnko sva po dolgih in resnih pogovorih prišla do sklepa, da to prevzamem, vendar le, če bom imel pomoč. Sem namreč pediater in nimam pregleda na področju splošne medicine. Brez pomoči Alenke Simonič, ki je bila doslej vršilka dolžnosti strokovne vodje, ne bi šlo. Ona pripravi plan dežurstev in je v pomoč pri drugih nalogah, ki izhajajo iz splošne in urgentne medicine, jaz pa skrbim za koordinacijo in organizacijo vsega skupaj," pove Dušan Kolarič.
Pritegniti želijo več specialistov
Ormoški zdravstveni dom je majhna zdravstvena enota, a ima v obsegu dela vse službe, ki jih zdravstveni dom mora imeti. Ob prevzemu funkcije si je novi strokovni vodja zadal za nalogo maksimalno dvigniti kvaliteto dela. „To je mogoče narediti. V tem času prihaja v ZD Ormož do velikih kadrovskih sprememb: stari zdravniki odhajajo v pokoj, mladi prihajajo, so ambiciozni in znajo. Zato si bom prizadeval prebivalcem vseh treh občin ponudili vse, kar v
Foto: Viki Ivanuša
Dušan Kolarič, strokovni vodja ZD Ormož, gleda na prihodnost zelo optimistično.
zdravstvenem domu lahko organiziramo. Že sedaj imamo v domu zdravnike splošne medicine in tri dispanzerje (otroški, šolski in ginekološki), pa tudi medicino dela in športa, ki jo izvaja zasebnica. Z nami sodelujejo tudi pulmolog, ortodontka in specialistka otorinolaringo-logije. Sedaj je treba dodati še druge specialnosti. Pred kratkim je začela z delom ultrazvočna diagnostika, ki ima že poln koledar za nekaj tednov naprej.
Obvezen je tudi internist, ki predstavlja nadstandard znanja in terapije na področju splošne medicine. Pritegniti želimo tudi okulista in vse storitve dvigniti na višji nivo," je Dušan Kolarič poln zamisli.
Pri tem poudarja tudi, da dobro sodeluje s kolegi in z drugimi zdravstvenimi institucijami, kar uspešno uporablja pri svojem delu. Zaveda se, da v zdravstvenem domu ni mogoče narediti vsega; marsikateri
pacient potrebuje obdelavo na sekundarni ravni, pri specialistu ali v bolnišnici, kar je veliko lažje organizirati, če ima zdravnik dobre kontakte s kolegi. „Na področju pediatrije je takšen dogovor na različnih nivojih in za svoje male paciente lahko pri kolegih organiziram vse, kar je potrebno. Pri odraslih pa je še vedno problem, kako doseči takšno sodelovanje. Poti niso tako nadelane in to želim spremeniti. Zato potrebujemo internista,
ki bo na ravni zdravstvenega doma prepoznaval potrebe pacientov in bo tiste, ki to potrebujejo, napotoval drugam ter jim uredil potrebno obdelavo. Pri delu moramo biti timsko povezani; jaz sem že od nekdaj timski človek. Kajti kikirikanje na svojem gnoju je v medicini največji problem. Nikoli mi ni bilo težko reči mlajšim kolegom, da mi recimo pojasnijo kaj s svojega strokovnega področja, česar jaz pri pediatriji ne uporabljam. Pomanjkanje takšne miselnosti je velik problem v slovenskem zdravstvu," opozarja Dušan Kolarič.
Zdravnikov bo končno dovolj
Kot je povedal novi strokovni vodja, pa naj bi se zdravstvenemu domu tudi po kadrovski plati obetali boljši časi. Zdravstvenemu domu Ormož namreč pripada 4,9 tima splošne medicine, sedaj jih dela le 3,6. Primanjkljaji so tudi na pedi-atriji, kjer je priznan 1,2 tima, dela pa eden, podobno je na šolski medicini. Ti primanjkljaji se seštevajo in na koncu tudi poznajo pri delu. Vendar so takšne situacije zaposleni in tudi pacienti že navajeni, saj je bilo zdravnikov vedno premalo, še posebej se to pozna zaradi razpršenosti delovnih mest, ki so poleg zdravstvenega doma še v domu starejših občanov ter ambulantah v Središču ob Dravi in pri Sv. Tomažu. „Hudo je, ko nimaš koga poslati v zunanje ambulante. Nekoga, ki dnevno pogleda 100 ljudi, pa tudi ne moreš vmes poslati še v zunanjo
ambulanto. Velik problem takih malih zdravstvenih domov pa je tudi to, da je zdravnik ne glede na to, da ima polno ambulanto, še urgentni zdravnik. Če pride nujni klic, mora pustiti pacienta v ordinaciji sredi obdelave in iti na teren. To je komu včasih težko razumeti. Če ne bi bilo pozitivnega vzdušja v kolektivu in prijetnega sodelovanja, bi to težko vzdržali. Moja naloga je, da kot strokovni vodja takšno vzdušje vzdržujem. Vedeti moramo, da do nezadovoljstva in pritožb pacientov prihaja, ko so zaposleni preobremenjeni in ko že ne vedo več, kako naj kaj speljejo. V največji meri se je treba izogniti možnostim napak in zmot. Večja, kot je obremenitev, več delaš in večja je tudi možnost, da gre kaj narobe. Upoštevati je treba tudi to, da živimo in delamo na področju, ki je zelo socialno ogroženo. Nekateri ljudje živijo v zelo težkih razmerah in s patronažno službo pogosto marsikaj organiziramo. Ampak večinoma gre za začaran krog, v katerem se skozi več generacij vrtijo slabi odnosi, ekstremno veliko je sa-momorilnosti, alkoholizma in drugega," pove Dušan Kolarič.
Za zaključek pa je povedal še dobre novice: „Obeti so odlični. Na področju splošnega zdravstva bomo dobili specializanta in še enega zdravnika iz našega okolja. Na področju pediatrije in šolske medicine je na specializaciji v našem zdravstvenem domu domačinka. Na zobozdravstvu kolega odhaja v pokoj, prihaja pa kolegica s Ptuja in tudi v Središču je že začela delati zobozdravnica."
Viki Ivanuša
Ormož • Predstavitev romana Armbrust
Literarni večer z Božidarjem Radošem
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je organizirala literarni večer s predstavitvijo romana Armbrust, avtorja Božidarja Radoša. Viteška dvorana v ormoškem gradu je bila polna obiskovalcev, ki so želeli slišati, kaj je Božidar Radoš napisal tokrat in tudi izkoristiti možnost za klepet z avtorjem.
Roman Armbrust je avtor Božidar Radoš posvetil 20. obletnici slovenske osamosvojitvene vojne. V njem se prepleta pet kronološko bolj ali manj povezanih zgodb. „Ormož je bil v vojni za Slovenijo na prvi bojni liniji. V enem dnevu je bilo nanj izstreljenih več granat kot v času celotne 2. svetovne vojne. Zdelo se mi je prav, da se nekdo tega spomni. Eden izmed junakov zgodbe je bil moj pacient. Bil je član skupine, ki se je tankom postavila po robu z armbrustom. Na prvi pogled je bil fant vse kaj drugega in nikoli mu ne bi prisodil, da bo storil kaj takega," je povedal avtor.
Božidar Radoš je bil rojen leta 1937. Iz hrvaške Krapine se je družina v Ormož priselila po 2. svetovni vojni. Ormožani se
ga najbolj spomnijo kot zobozdravnika, saj je bil kar 44 let zaposlen v Zdravstvenem domu Ormož. Pisati je začel šele, ko je zaključil profesionalno pot in se upokojil. Vendar je videti, kot da se je na pisanje dejansko pripravljal celo življenje, saj je od ranega otroštva zelo rad bral. Tega je bila kriva predvsem mama, ki je imela za svoje razmere neverjetno veliko knjig. Knjige so na nek način celo življenje tičale v njem in počasi začele ena za drugo prihajati na plano. Po prvi knjigi Zlatnik polne lune (2006) in drugi Vojakova pisma, je Armbrust že njegov tretji izdelek. Povedal je, da je z drugo knjigo nastal svojevrsten zaplet, saj je založba njegovo besedilo Vojakova pisma sprejela že pred leti. Zaradi odlašanja za-
tSSt -<-••- ■»• »J.. .«..WW***.... _
.A"! .
_
Foto: Viki Ivanuša
Pogovor z avtorjem romana Armbrust Božidarjem Radošem je vodila Marijanca Korotaj.
ložbe pa bo izšla šele v kratkem, torej kasneje kot tretja knjiga. Avtor je povedal, da sedaj bere več kot kadarkoli, kajti: „Ni pisanja brez branja".
Zelo pomemben del avtorjevega življenja so tudi potovanja, na katerih si Božidar Radoš nabere veliko znanja, dogodivščin in vtisov, ki se potem prepletajo tudi v njegovih knjigah. Vendar pravi, da ga ni nikoli zamikalo, da bi pisal potopise, saj ga njegove poti vodijo vstran od uradnih turističnih tur. Če so bile njegove knjige doslej večinoma avtobiografsko obarvane in so popisovale življenje ljudi okrog njega v določenem času, pa se je sedaj začel ukvarjati tudi s kreiranjem povsem domišljijskih likov. To ga je povsem prevzelo in še vedno se navdušuje nad sposobnostjo, da si lahko nariše lik, kakršnega hoče. S svojim delom dolgo ni zadovoljen, je stilist, ki svoje knjige kroji, popravlja in pili.
V pogovoru je Božidar Radoš izdal tudi, da nastaja že četrta knjiga, ki bo imela naslov Jutrišnji svet Stefana Zweiga.
Viki Ivanuša
DRAZEIU ZECIC in VESNA PISAROVIC
Karnevalska dvorana Ptuj
PONEDELJEK, 13. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Kureniovarüe2oi2
^"«¡HERITAGE festival
Ifecc* MARIB0R2012
evrcpsba prestoHca kulture
Kidričevo • Ena najkrajših sej občinskega sveta
V novi dvorani pogrešajo cistilko!
Če se po jutru dan pozna, potem se svetnikom Občine Kidričevo letos obetajo kratke, jedrnate in konstruktivne seje. Kajti na prvi letošnji seji občinskega sveta minuli četrtek so z desetimi točkami dnevnega reda opravili v dobri uri in četrt.
Ker po prvi obravnavi niso prejeli nobenih amandmajev, po besedah župana Antona Leskovarja sta prispeli le dve pripombi, so na omenjeni 11. redni seji v drugi obravnavi soglasno sprejeli Odlok o urejanju in čiščenju javnih površin na območju občine Kidričevo. Po županovih besedah gre za materialni akt občine, ki določa način izvajanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin. Do sedaj je bila praksa, da so javno službo vzdrževanja in urejanja javnih površin izvajali prek zunanjih pogodbenih izvajalcev, medtem ko so v zadnjih dveh letih javno službo izvajali pretežno v lastni režiji, in sicer v okviru režijskega obrata Občine Kidričevo. Po drugi obravnavi so dokončno potrdili tudi odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini, nato odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih površin ter odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih površin v občini. S sprejemom teh treh odlokov so svetniki zagotovili pravne pogoje, na osnovi katerih bodo lahko v občini podelili koncesijo za urejanje javnih površin, občinskih cest in javnih površin ter pokopališč,
V
I V
Foto: M. Ozmec
Marko Perger (desno) je svetnike opozoril na sramoto, saj v novi dvorani v Kidričevem še vedno ni urejeno redno čiščenje prostorov.
in sicer občinskemu javnemu podjetju. Na podlagi teh koncesijskih aktov bodo lahko sedaj izvedli javni razpis ali neposredno podelili koncesijo občinskemu javnemu podjetju Vzdrževanje in gradnje Kidričevo za obdobje petih let. V zadnjih dveh letih pa so to javno službo pretežno izvajali v lastni režiji, v okviru režijskega obrata Občine Kidričevo. Ker je lani občina Kidričevo ustanovila družbo Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje, d. o. o., so se odločili, da bo opravljalo dejavnost opravljanja pogrebnih storitev ter urejanja in vzdrževanja pokopališč za potrebe občine Kidričevo. Ob tem pa je dr. Antona Habjaniča zanima-
lo, kako bo občinsko javno podjetje vse te službe izvajalo, saj je prepričan, da kadrovsko ni dovolj močno, vprašanje pa je tudi, ali je opremljeno s potrebno mehanizacijo in stroji za opravljanje te dejavnosti. Župan je pritrdil, da občinsko javno podjetje verjetno res ne bo moglo opravljati vseh služb, tako bodo za opravljanje pogrebov in pokopov verjetno morali izbrati ustreznega koncesionarja, k urejanju javnih površin, ki ga opravlja občinsko podjetje, pa bodo poskušali vključiti še urejanje javnih cest v občini. Nekaj dejavnosti bodo opravljali s pomočjo javnih delavcev in študentskega servisa, če pa vsega ne bodo zmogli, bodo
za kakšno dejavnost razpisali tudi koncesijo. Sicer pa za to na občini ne predvidevajo nobenih novih zaposlitev, saj je njihov cilj znižati vse stroške na vseh nivojih.
S potrditvijo dokumentacije oziroma DllP-a za gradnjo kanalizacije v Kungoti pri Ptuju so ustvarili pogoje za objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca del za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in črpališča pri gradu Ravno polje. Investicija je ocenjena na okrog 270.000 evrov, pri čemer naj bi občina Kidričevo zagotovila 170.000 evrov iz občinskega proračuna, preostali del pa naj bi pridobili iz evropskih virov. Če bo vse po načrtih predvidevajo, da bi lahko že oktobra
letos na javno kanalizacijo priključili še zadnje gospodinjstvo v Kungoti.
Zemljišča prodajajo prepoceni, kupujejo pa predrago
V svet zavoda OŠ Ljudevita Pivka so imenovali Branka Karnežo iz Ptujske Gore, za članico sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj pa Petro Hadler iz Njiverc. Z nekaterimi pripombami so potrdili tudi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Kidričevo za leto 2012, po katerem naj bi z nakupom dveh parcel v Spodnjih Jablanah, vrednih 3.138 evrov, legalizirali že zgrajen gasilski dom v Jablanah. S prodajo več parcel v k. o. Apače, Lovrenc, Gerečja vas, Cirkovce in Zgornje Jablane, ki so v lasti občine Kidričevo in ocenjene na dobrih 120.000 evrov, pa naj bi uredili in poenostavil še nekaj drugih zadev. Ob tem je Daniela Zajca zmotilo dejstvo, da kmetijska zemljišča v lasti občine prodajajo preveč poceni, saj naj bi zanje iztržili le okoli 1,5 evrov za kvadratni meter, medtem ko naj bi za nakup potrebnih zemljišč občina morala raznim lastnikom plačati od 8 do 10 evrov na kvadratni meter. Takšna nesmiselna ekonomska logika je motila tudi Antona Habjaniča, še bolj konkreten pa je bil Jože Medved, ki je
povedal, da o tej zadevi ne bo glasoval, ker mu v zvezi z nakupom in prodajo zemljišč ni vse popolnoma jasno, posebej pa je pogrešal razlagalce teh pomembnih premoženjskopravnih zadev.
Preden so se razšli, pa je župan Anton Leskovar svetnike seznanil, da so od upravljavca sistema daljinskega ogrevanja prejeli predlog povišanja cene v naselju Kidričevo, in sicer za okoli 15 odstotkov. Ker je menil, da je predlog upravičen, je sporočil, da bodo o predlogu glasovali na izredni seji sveta, ki bo 2. februarja. Med drugim je pojasnil tudi to, da je čistilna naprava v Apačah ponovno v poskusnem obratovanju, tako da naj bi občanom, ki so prek kanalizacije nanjo že priključeni, v aprilu ali maju že lahko pričeli zaračunavati storitev čiščenja komunalnih voda. Svetnike je seznanil tudi s pobudami Nestrankarskega gibanja za Kidričevo, ki ga vodi Branko Štrucl (o čemer smo že pisali) ter jih seznanil, da so odgovor na omenjene pobude že posredovali. Pri tem pa je izrazil trdno prepričanje, da bodo s svojim ravnanjem naredili več kot z morebitnimi analizami.
Med pobudami in vprašanji pa je posebej izstopal ogorčen očitek svetnika Marka Per-gerja, češ da je sramota, ker v novi dvorani v Kidričevem še vedno ni urejeno čiščenje prostorov. Kot je zatrdil, je pred novim letom športna reprezentanca Kuvajta odpovedala najem dvorane za treninge prav zaradi nečistoče. Župan je očitek sprejel in obljubil, da bodo vprašanje čiščenja dvorane uredili prek javnih del, ob tem pa je Pergerju čestital za odlično organizacijo številnih in zelo odmevnih športnih prireditev v novi dvorani.
M. Ozmec
Cirkulane • Vikend črne komedije
Igralski dvojec z Lepo smrtjo
Ljubitelji gledališke igre v Cirkulanah bodo ta konec tedna v petek, soboto in nedeljo zvečer lahko uživali v črni komediji pod naslovom Lepa smrt. To bo že druga letošnja premiera tamkajšnje dramske sekcije, ki deluje pod okriljem kulturnega društva.
Avtor črne komedije Lepa smrt je Mate Mišic, za prevod pa je poskrbela Branka Nikl. Dogajanje v komediji je postavljeno v leto 1991 v München, kjer dva emigranta, Slovenca na delu v tujini, razmišljata, kako bi se lahko vrnila v domovino. In potem se posebno, s črnim humorjem obarvano potovanje začne ...
Na odru se bosta v glavnih (in edinih) vlogah postavila režiser Alojz Domnik v vlogi Tuneka in ljubiteljski gleda-
Prizor iz črne komedije Lepa smrt, v kateri nastopata Alojz Domnik (Tunek) in Martin Prašnički (Pepek)
liščnik Martin Prašnički v vlogi Pepeka, za luč in glasbo skrbi Sandi Kelc, za tehniko Milan Černivec, šepetalka in pomočnica pri sceni pa je Zdenka Debeljak.
Prašnički, ki je tudi predsednik dramske sekcije KD Cirkulane, je ob nocojšnji premieri še povedal: „Za to delo se je odločil režiser Domnik. Tekst mu je bil všeč, dovolj izzivalen in humoren, zato se je odločil, da poskusiva nekaj novega in sva začela! Rezultat tega je
predstava, ki jo bova odigrala nocoj (v petek, op. a.), v soboto in v nedeljo zvečer. Tako bo letos naša dramska sekcija prvič v zgodovini v eni sezoni postavila na oder kar dve premieri!"
S prvimi vajami sta Domnik in Prašnički začela že maja lani, po poletni prekinitvi pa sta novembra začela z resnim delom: „Od novembra sva vadila dvakrat tedensko po dve uri in pol, januarja pa trikrat tedensko. Skupaj je bilo tako 28 vaj do premiere. Neke posebne težave ali posebej težkega prizora, ki bi ga morala vaditi večkrat, niti ni bilo. Sva zgolj dva igralca na odru, zato morava oba toliko bolj poskrbeti, da se ohranja rdeča nit dogajanja skozi celotno predstavo. Enostavno: začutiti moraš soigralca, potem pa gre brez težav. Mogoče je v vsem skupaj še najtežje neprestano menjavati
in igrati zelo različna razpoloženja in čustva, pogosto tudi v enem samem trenutku."
Bolj kot sama igra so po besedah Prašničkega težji pogoji za vaje in delo gledališčnikov: „Glede na to da je oder v naši večnamenski dvorani, so pogoji za delo zelo oteženi. V naši občini je ogromno društev in sekcij, zato je dvorana vseskozi zasedena. Vedno je potrebno usklajevanje terminov za prostor, ker pač žal v našem poslu ne moreš biti na odru, v dvorani pa se dogaja kaj drugega, npr. dvoranski nogomet, aerobika ... Ne gre skupaj. Ampak se vedno nekako dogovorimo in premiera je tu."
Tisti, ki bi si črno komedijo želeli še ogledati, pa ta konec tedna ne bodo mogli, bodo imeli ponovno priložnost na velikonočni ponedeljek 9. aprila popoldne.
SM
DALMATINSKE KLAPE in DANIJELA t.
Karnevalska dvorana Ptuj «r^™™,, , ________ A
TOREK, 14. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajerski EDNIK
Foto: SM
Podravje • Direktor CSD odgovarja županu Dornave
„Cene oskrbe ne moremo določati kot branjevke na trgu!"
Mirana Kerina, direktorja ptujskega CSD, ki med drugim izvaja tudi storitve oskrbe na domu, je pošteno razjezilo mnenje dornavske-ga župana Rajka Janžekoviča. Slednji je namreč na zadnji seji povedal, da so cene oskrbe na domu zelo visoke in da bi bilo prav, da začne tudi javni sektor varčevati, ter še, da občina ne bo plačevala več", kot je zakonsko določena polovica stroška oskrbe.
Dejstvo je namreč, da je direktor CSD Kerin občinam v začetku tega leta poslal ponovni dopis, v katerem jim predlaga, naj se odločijo za 77 % subvencioniranje cene oskrbe na domu in ne zgolj 50-odstotno. Dornavskega župana pa je takšen predlog oz. poskus prej razjezil kot karkoli drugega, saj ga je označil kot poskus izsiljevanja in pritiska na župane in občinske svetnike, kar je pojasnil z besedami, da če ne bodo pristali na višjo občinsko sofinanciranje, bodo s strani ljudi označeni kot „grdi in hudobni". Dorna-vski občinski svet je mnenju župana, da naj v javnem sektorju raje znižajo cene svojih storitev kot pa pritiskajo na občinske proračune, pritrdil.
Mirana Kerina pa je mnenje Janžekoviča hudo dvignilo: „Pa saj mi tukaj na CSD ne določamo cen po svoje! Metodologija za izračunavo cen so-cialnovarstvenih dodatkov je natančno določena, nimamo nobenega manevrskega prostora. Morda bi lahko ceno res znižali za nekaj centov, če bi bile zaposlene oskrbovalke mlade zaposlene brez delov-
I	"flüMMBB
V
Direktorja CSD Mirana Kerina je stališče dornavskega župana do subvencioniranja oskrbe občanov na domu hudo ujezilo: „Metodologija za izračunavo cen socialnovarstvenih dodatkov je natančno določena, nimamo praktično nobenega manevrskega prostora!"
ne dobe. Ampak žal takšnih nimamo. Sicer so cene oskrbe na domu v vseh slovenskih občinah približno enake, gibljejo se med 17 in 20 evri (na Ptujskem je ta cena 18,14 evra, op. a.) Deloma seveda na ceno vpliva tudi število efektivnih delovnih ur na terenu, ki jih mora oskrbovalka opraviti. Pri nas je to 100 delovnih ur na mesec na oskr-bovalko, ker pač gre za širok teren in delavke pač porabijo nekaj časa tudi za vožnjo od
nege do drugega uporabnika. V Ljubljani je ta cenzus lahko 110 ur mesečno, ker so uporabniki bolj koncentrirani na manjšem teritoriju. Ampak več kot 110 efektivnih ur na terenu pa se tako in tako ne more zahtevati! Vse je tudi preverjeno s strani socialnih inšpektorjev in najdena ni bila nobena napaka."
Kerin ob tem ne zanika, da se je zaradi lanskega dviga cen, ki je posledica dejstva, da se je država povsem umaknila
iz sofinanciranja te storitve oziroma službe, število oskrbovancev na terenu zmanjšalo: „Res je, da je po dvigu cene število oskrbovancev padlo za 10 %, število ur oskrbe pa kar za 20 % v občinah, ki so se odločile le za polovično subvencioniranje te pomoči. Na srečo se zdaj situacija popravlja, saj se nekatere občine že odločajo za višji odstotek pomoči, tako da bo cena za uporabnike v teh občinah znašala dobre štiri evre. Vendar pa bom moral glede na ta trend in če občine ne bodo pomagale z višjim odstotkom sofinanciranja, do marca odpustiti pet naših delavk. Drugače ne gre in če je bolje to, kot da bi občine primaknile iz občinskih proračunov po štiri ali pet evrov več, res ne vem. Že lani pa je tako in tako ostalo brez zaposlitve pet naših oskrbovalk."
Kerin: naj si najdejo koga drugega, če lahko!
Nadalje Kerin pravi, da oskrba na domu nikakor ni prostovoljna dejavnost: „To oskrbo občina po zakonu mora zagotavljati! O tem ni razprave.
Ptuj • Z novimi učnimi pristopi do boljših rezultatov
»Vsak neha kaditi, prej ali slej!
«
Na več področjih iščejo nove poti, saj so prepričani, da mora šola biti prostor večplastnega učenja. „Dijaki se ne želijo več učiti samo iz zvezka ali knjige, želijo več vzpodbud iz zunanjega okolja. Tega se zavedamo tudi učitelji na Ekonomski šoli Ptuj, zato v pouk vključujemo projektne dneve in strokovne ekskurzije, pri katerih z med-predmetnim povezovanjem in s timskim delom poskušamo narediti posamezne vsebine bolj življenjske, dijaki pa lahko pokažejo tudi drugo znanje, kot je veščina javnega nastopanja, razvijanje socialnega čuta do vseh pomoči potrebnih," pojasnjuje učiteljica Milica
Selinšek. Na šoli so v zadnjih nekaj tednih izpeljali več aktivnosti. Sodelovali so v projektu Aktiven državljan, katerega namen je iskanje načina, kako aktivno iskati zaposlitev. Za vzpodbujanje izvirnosti in lepšega odnosa do knjige so izpeljali projekt Rastem s knjigo. Dijaki so obiskali ptujsko knjižnico, kjer so brali Pavčkove pesmi in se tako poklonili pred kratkim umrlemu slovenskemu pesniku.
Zdravje na prvem mestu - kajenje ubija!
S predavanjem o krvodajalstvu in krvodajalsko akcijo so
se dijaki zavedli pomena zdravja in pomoči sočloveku v stiski. Zbirali so tudi hrano za pomoč živalim v azilu v Mariboru, pridno pa so v šolo tako dijaki kot zaposleni nosili prispevke tudi za vseslovensko akcijo Rdeči noski za pomoč otrokom, zbolelim za rakom. V okviru te jih bo 30. januarja obiskala ekipa »zdravnikov klovnov« in jim predstavila svoje delo.
Za ozaveščanje mladih o pomenu zdravega življenja so izvedli zanimiv natečaj za najboljši plakat v projektu Ne kadim, zdravo živim. Zmagali so dijaki 4. letnika gimnazije s plakatom Cigarete vstran, z željo, da se njihovo sporočilo
Prav tako ne o tem, da mora zagotavljati polovično subvencioniranje. Seveda pa absolutno lahko to javno službo opravlja kdo drug, ni nujno, da smo to mi v CSD. Lahko si v Dornavi omislijo tudi mariborski ali novogoriški CSD, če bo cenejši. Naj občine kar razpišejo koncesijo, pa bodo videle, kdo se bo prijavil in s kakšno ceno! Pri nas na našem območju takšnega kon-cesionarja enostavno ni. Tega nihče noče prevzeti nase, tudi tisti, ki so se informirali, se te dejavnosti potem kot zasebniki sploh niso hoteli lotiti. Tako smo pač ostali edino mi. Ta služba oziroma storitev zahteva določeno izobrazbo in usposobljenost, hkrati pa je zelo tvegana zadeva, saj noben samostojni oskrbovalec ne more vedeti, koliko oskrbovancev bo kdaj na terenu; včasih jih je lahko ogromno, včasih skoraj nič. Nadalje je težava tudi z rednimi plačili itd. Sicer se pa mora vsak župan zavedati še nečesa: tudi če bi to službo v občini opravljal koncesionar, je CSD tisti organ, ki določa, kdo je upravičen do popolne brezplačne
oskrbe. Tudi koncesionar bi v tem primeru potreboval našo odločbo in potem z njo zahteval polno plačilo oskrbe od občine!"
Kerin še dodaja, da je prav v Dornavi zdaj nekaj takšnih primerov, v katerih mora občina pač 100 % plačati stroške oskrbnin: „Občina je dolžna poravnati celotno ceno v primerih, ko gre za invalide ali za bolnike po kapi, po hudi nesreči ipd., ki ne morejo sami poskrbeti zase. V Dornavi imamo slučajno takšne primere in občina bi morala plačati polno ceno oskrbe, pa če bi jo izvajali mi ali kdo drug! Sicer pa se ta služba oskrbe ne izvaja kar po željah občanov. Pogoj za oskrbo je starost nad 65 let oziroma tudi manj, če gre za zgoraj opisane primere bolezni, poškodb ali invalidnosti. Oskrbovalke tudi sicer ne delajo kar vsega povprek, njihova naloga je skrbeti za osebno nego in higieno uporabnika, za higieno najožjih bivalnih prostorov (kopalnica, spalnica, kuhinja), za prehrano oskrbovanca. Njihova osnovna plača pa je pravzaprav minimalna, saj skupaj z malico in potnimi stroški ne presega 700 evrov."
Za konec pa je Miran Kerin še pribil, da bi takšen odziv še najmanj pričakoval prav od dornavskega župana: „Ta občina nam je bila lani dolžna dobrih 25.000 evrov za opravljene storitve v letu 2010. Potem so ta dolg res poravnali v enkratnem znesku, spet pa nam dolgujejo dobrih 8700 evrov za opravljene storitve naših delavk v obdobju od julija do novembra lani."
SM
Tabla in kreda v šolskih klopeh že dolgo nista več dovolj za uspešno in plodno učenje. Tega se še kako zavedajo na Ekonomski šoli Ptuj, zato delajo na tem, da dijake naučijo čim več raznolikih veščin. Takih, ki jim bodo prišle prav v vsakdanjem življenju.
ne pozabi. Pri izdelavi plakata so sodelovali dijaki: Kaja, Tja-ša, Špela, Petra, Eva, Klemen, Nejc, Aleksander in Tadej, ki so o kajenju povedali: „Čeprav se marsikdo od nas predaja tej razvadi, se dobro zavedamo, kakšne so škodljive posledice kajenja. Pred tem si ne moremo zatiskati oči, saj je vedno več oglasov protikadilske kampanje. Čeprav so v ekipi bili tudi kadilci, smo s skupinskim delom in izmenjavo mnenj tvorili še boljšo ekipo. Pogovarjali smo se o prednostih in slabostih kajenja in prišli do zaključka, da prednosti, razen lastnega užitka, tako ali tako ni. S tem smo dobili ideje
Foto: Ekonomska šola
Dijaki so v zadnjih tednih pokazali, da imajo razvit socialni čut.
za izdelavo plakata in kot se je izkazalo, smo izbrali zmagovalno. Center plakata prikazuje obraz zgubanega človeka s cigareto. To smo dosegli z mečkanjem in lepljenjem papirnatih brisač. Črke v naslovu smo izrezali iz barvnega papirja, da je plakat bolj opazen. Zraven smo dodali še misel, ki da marsikateremu kadilcu vedeti, da je njegovo početje škodljivo.
JAN PLESTENJAK in REBEKA DREME
Karnevalska dvorana Ptuj
SREDA, 15. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajerski HDNIK
Ta misel je: »Vsak neha kaditi, prej ali slej!«
Dejavnosti na šoli se nadaljujejo tudi te dni. Ker so ptujski ekonomci novembra zmagali na tekmovanju v simulaciji Evropskega parlamenta v Državnem zboru RS, bodo februarja sodelovali na zaključni simulaciji parlamenta v Strasbourgu.
Dženana Kmetec
hurenfovanje20i2 festival
ÍFECC* MARIB0R2012
* *	evropska prestolnica kulture
Foto: SM
Spodnje Podravje • Krožki ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti
Za nove načine razmišljanja in dela med mladimi
S projektom spodbujanja ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti v osnovnih šolah, ki ga izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s svojimi partnerji in podizvajalci, med katerimi je tudi OOZ Ptuj, želijo razviti trajni model usposabljanja mladih na teh področjih, ki naj bi se integriral tudi v redni izobraževalni program osnovnih šol. Največja želja vseh, ki sodelujejo v tem projektu je, da bi tovrstno tematiko vključili v učni program osnovnih šol, da bi otroci pri predmetu, ki bi bil protiutež rednim predmetom, lahko sprostili svojo domišljijo in inovativnost, ker so njihove ideje in domišljija dobesedno fantastične, je bilo med drugi slišati na zaključnem dogodku krožkov UPI za Podravje.
»Ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost so temelji, ki jih želimo vzbuditi osnovnošolcem skozi krožke UPI, ki potekajo v vseh treh triadah osnovne šole. V prvi na igriv način seznanjamo otroke s podjetnostjo in ustvarjalnostjo ter inovativno-stjo. V drugi triadi je poudarek na novih vsebinah, kot je razvijanje ustvarjalnega opazovanja in krepitev vztrajnosti, kar je podlaga za razbijanje klasičnih miselnih vzorcev in ustvarjanje novih ustvarjalnih načinov razmišljanja in dela. To je koncept, ki se smiselno nadaljuje tudi v tretji triadi. OOZ Ptuj je v sklopu paznovanja 40-letnice na območju Spodnjega Podravja izvedala enajst krožkov UPI na petih osnovnih šolah: OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ Hajdina, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Destrnik-Trnovska vas, v katere je bilo vključenih 127 otrok in 16 mentorjev. S krožki UPI
smo med osnovnošolci dvignili zavest in poznavanje podjetništva. V krožke so bili vključeni in povezani ključni deležniki, učitelji, učenci, dijaki, starši kot tudi deležniki na lokalni ravni: podjetja, društva, umetniki, inovatorji, znanstveniki, občinske strukture, mediji, predstavniki fakultet in nekaterih drugih institucij,« je v imenu OOZ Ptuj povedal sekretar Boris Repič. Zaključni promocijski dogodek krožkov UPI za 17 krožkov iz sedmih osnovnih šol v Podrav-ju, na katerem so sodelovali tudi mladi iz krožkov UPI iz Maribora in Slovenske Bistrice - vseh skupaj jih je bilo okrog 200, je bil 19. januarja v OŠ Ljudski vrt, kjer so med drugim mlade podjetnike pozdravili podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je čestitala vsem, ki so zaslužni za ta projekt, da bodo mladi ta znanja
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Vrhovnik in Suzana Zupanc
začeli spoznati in razvijati že v osnovni šoli, ter predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Mladi so ob tej priložnosti predstavili svoje projektne naloge, sodelovali pa so tudi na kvizu Lepo je biti podjetnik, na katerem so bili vsi zmagovalci.
Z vidika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je pomen projekta predvsem v tem, da
Slovenija • Katero fakulteto izbrati
Študentje povedo realno, ne „prodajajo" fakultet
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov že nekaj let zapored pred vpisi na fakultete dijakom pomaga pri sprejemanju te pomembne odločitve. Akcijo Študent dijaku pa bodo letos izpeljali v še večjem obsegu, saj bo trajala kar štiri dni. Kot pravijo, je njihov namen dijakom predstaviti dejanski potek dela na fakultetah. Prepričani so, da na informativnih dnevih programe le promovirajo, ne prikažejo pa realnega stanja.
Študent dijaku je eden najbolj prepoznavnih projektov Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov. Gre za projekt, ki povezuje dijake in srednješolce. Ptujski študentje svojim mlajšim kolegom priskočijo na pomoč pri tehtanju in izbiranju pravih odločitev glede izbire študijskega programa. „Skozi oči študentov tako dijaki izvedo vse, kar jih o fakulteti za-
nima, tako slabe kot dobre stvari. Fakultete svoje programe samo hvalijo in reklamirajo, študentje pa predstavijo realno sliko," je prepričan Alen Hliš, predsednik Dijaške sekcije KPŠ.
V pomoč pri sprejemanju te še kako pomembne odločitve, bodo študentje dijakom različne študijske programe predstavljali štiri dni, od ponedeljka do četrt-
Dijakom bodo pri sprejemanju odločitve pomagali tudi študentje.
ka. Interaktivne predstavitve se bodo odvijale v učilnicah Gimnazije Ptuj, namenjene pa so vsem dijakom, ki potrebujejo pomoč pri izbiri študijskega programa oziroma tehtajo med več opcijami. Študentje bodo na voljo tudi za vprašanja, debato o tem, kaj je prinesel bolonjski sistem, v prvi vrsti pa bodo spregovorili o prednostih in slabostih posameznega programa. Predstavljenih bo kar 13 fakultet, tako da bo informacij izjemno veliko. Hliš pravi, da so koncept letos spremenili v želji, da čim bolje informirajo dijake tretjih in četrtih letnikov. V prihodnjih letih bodo še delali tudi na razširitvi programov, saj nameravajo k sodelovanju pritegniti še več študentov različnih smeri.
Dogajanje, ki se pričenja v ponedeljek, se bo zaključilo v četrtek, v Kavarni KPŠ s predavanjem na temo zaposlovanje. Več informacij o tem, kdaj bo predstavljena katera fakulteta, je na Facebook strani Študent dijaku.
Dženana Kmetec
že osnovnošolce spodbujamo k ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, je med drugim povedala Barbara Vrhovnik. Znanja in izkušnje iz projekta lahko koristno uporabljajo v šoli, pri delu in spoznavanju poklicev. V nekem trenutku se bodo morali odločiti tudi o tem, kaj bodo v življenju delali. Skozi krožke UPI dobijo priložnost, da spoznajo, kaj vse je pravzaprav mogoče v življenju delati in da je v poklicu veliko lepega. Trenutno je tako, da se otroci bolj redko odločajo za izobraževanje na poklicnem nivoju. Biti ustvarjalen, biti drugačen, videti priložnosti in možnosti so stvari, ki jim jih želimo približati skozi ta projekt. Izvajati smo ga začeli v letu 2011 v osmih slovenskih regijah, vključenih pa je bilo čez tisoč otrok. Barbara Vrhovnik je še povedala, da so na rezultate krožkov UPI zelo ponosni, obenem pa mlade pozvala, naj ostanejo tako ustvarjalni še naprej, naj znanje, ki so ga pridobili skozi krožke koristno uporabijo v svojem življenju in pri delu. Pri vsebinski pripravi in finančni podpori projekta UPI sodeluje Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti).
Gre v bistvu za naš projekt, ki smo ga prenesli na OZS, pojasnjuje Suzana Zupanc. Z njim želijo spobuditi ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost že pri najmlajših, pogovarjajo se o tem, da bi projekt razširili še na druge skupine mladih in da bi ga vpeljali že v vrtce. Zadovoljni so, da se projekt širi, da je zanj vedno večje zanimanje in da bo postal eden od pomembnejših strateških projektov agencije tudi v bodoče, ker želijo, da bi slovenski otroci začeli bolj ino-vativno živeti in kasneje tudi ustvarjati dobro v korist Slovenije in vseh njenih državljanov. Mikro in mali ter srednji podjetniki so potencial Slovenije. Krožki UPI in njihovi udeleženci so potencial, ki bodo v bližnji bodočnosti zagotovo prispevali k boljšim slovenskim rezultatom na področju konkurenčnosti, je prepričana Zupančeva.
Mladi so pri delu v krožkih UPI uživali. Pridobili so koristna znanja za svojo bodočnost. Zbrali smo nekaj njihovih mnenj.
Patrik Lampret, 8. b, OŠ Ljudski vrt: »Imel sem veliko energije, za katero nisem vedel, kje bi jo uporabil. Začel sem obiskovati krožek UPI, pri katerem je moja energija prišla do izraza in postal sem bolj ino-vativen. Izdelali smo številne izdelke, ki jih sedaj prodajamo. V podjetništvu sem našel navdih, v bodočnosti se vidim kot samostojni podjetnik.«
Eva Gašperšič, 9. a, OŠ Mladika: »V krožku sem pridobila nekaj koristnih dodatnih znanj, predvsem pa sem se naučila javno nastopati. Prav tako znam pripraviti poslovni načrt, pridobila pa sem tudi nekaj znanj iz delovanja podjetja, ki smo ga ob tej priložnosti ustanovili.«
Foto: Črtomir Goznik
Patrik Lampret
Foto: Črtomir Goznik
Eva Gašperšič
Foto: Črtomir Goznik
Simon Fridl
Simon Fridl, 6. a, OŠ Destr-
nik-Trnovska vas: »Predvsem sem se naučil, kako priti do prave ideje. V krožku je bilo prijetno. Izdelali smo najrazličnejše izdelke, mizico in stopničke za različne aranžmaje. Spoznali smo se tudi z dejavnostjo turistične kmetije Marjana Lovreca, pokusili smo izdelke te kmetije, domači sok in domače jedi.«
Člani krožka UPI v OŠ Hajdina so se v prvi triadi predvsem ukvarjali z družino (odnosi v njej, kako jih izboljšati), družinskimi grbi, izdelali so tudi svoj grb. Spoznali pa so tudi nekatere zunanje deležnike: Hotel Roškar, lekarno sv. Martina na Hajdini, vulkanizerja ter se seznanili s kaligrafijo.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mladi podjetniki iz OS Hajdina
Foto: DK
Ormož • Predstavitev knjige Nade Polajžer
Najtisje ure starsevstva
Mladinski center Ormož je v sklopu predavanj Pravljično starševstvo gostil Nado Polajžer, ki je lani jeseni izdala svoj knjižni prvenec Najtišje ure. Gre za preprosto izpoved ženske, ki jo je materinstvo globoko zaznamovalo in ji odprlo nekatera neslutena obzorja. Knjiga je nastala iz tega, kar avtorica živi navzven in navznoter.
V predavanju pa je avtorica Nada Polajžar starše nagovorila predvsem o najtišjih urah starševstva, kajti sama je mama treh otrok, od katerih ima ena hčera cerebralno paralizo. Zaradi tega je za nekaj let pustila službo, ostala doma in se posvetila otrokom. „Rojstvo otrok prinese v vsako družino potrebo po prevrednotenju družinskega sistema, če je otrok obremenjen še s kakšno diagnozo, pa je to lahko še bolj tehtno. Takšni starši imamo polovico manj časa kot druge družine, da pridemo do zadovoljivega občutja v družini, v kar je treba vložiti veliko energije in posvečenosti. Ko dobiš otroka, je to na nek način srečanje s samim seboj, z lastnimi občutki, s tem, kaj pomeni biti človek, kaj pomeni biti otrok. Ko stopiš na to pot, se ti začne odpirati veliko stvari na različnih področjih človeškega bivanja - telesnega, čustvenega, telesnega, duhovnega," je povedala Nada Polajžer. Družine otrok s posebnimi potrebi so takšne kot vse druge, le da nosijo še dodatno breme, ki ga prinaša diagnoza bolezni otroka. Nada Polajžer je pojasnila, da je to breme razdeljeno na pleča vseh družinskih članov že s tem, da je prisotno v družini. Zato se mora takšna
Foto: Viki Ivanuša
Nada Polajžer v knjigi Najtišje ure razmišlja o eksistencialnih vprašanjih - kdo sem, od kod prihajam, kam grem - z vidika mame, ki je dobila otroka s posebnimi potrebami.
družina hitro učiti, da lahko učinkovito funkcionira. „Tako kot vsaka preizkušnja tudi diagnoza otroka postavi starša pred potrebo, da zrasteš za dvakrat ali trikrat, da lahko pokriješ vse te potrebe, ki se pojavijo. Sorojenci so seveda posebna tema, tudi v naši družini. Kajti otrok, ki ima diagnozo potrebuje ogromno pomoči in posvečenosti, kar zahteva od obeh staršev ogromno energije, miselne, čustvene in fizične prisotnosti, predanosti. Zato lahko sorojenci izvisijo in so hitro odrinjeni na rob," je opozorila avtorica.
Na vprašanje, ali tudi pri otrocih s posebnimi potrebami velja rek „mali otroci male težave, veliki ...", pa je poveda-
la: „Za mamico nekajmesečnega dojenčka je lahko majhen problem velik, ker je še mlada mama. Starši rastemo z otroki. Res pa je, da so problemi večjih otrok drugačni. Če najprej zadevajo samo starše in družine, se kasneje dotikajo širše družbe. Ko otroci s posebnimi potrebami odraščajo, se začnejo vključevati v širše okolje in tu lahko nastanejo veliki problemi. Nekatera okolja so se pripravljena prilagoditi tistim, ki so drugačni od nas konfekcijskih ljudi, druga pa ne in nastane lahko velik problem."
Opozorila je, da so družinam otrok s posebnimi potrebami v veliko oporo družine, ki imajo enake izzive, zato je sodelovanje v različnih tovr-
stnih društvih izjemnega pomena za družine s takšnimi otroki: „Ne le zato, da so bolj prepoznavni in učinkoviti v nekem okolju, ampak tudi zato, ker v začetku, ko se družina spoprijema z dejstvom bolezni, čustveno blagodejno deluje informacija, da so tudi drugi šli skozi to in preživeli. Pa tudi zaradi izmenjave praktičnih informacij, ki jih lahko starši dajemo eni drugim, je včlanitev smiselna."
Za konec je predstavila še projekt Familylab, pri katerem sodeluje s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem. Gre za projekt, ki ga je ustanovil svetovno znan danski družinski terapevt Jesper Juul, avtor številnih knjig s področja vzgoje. Po 40 letih dela z družinami po vsem svetu, v različnih kulturnih okoljih, se je odločil ustanoviti mednarodno organizacijo, ki deluje tudi v Sloveniji. Familylab prireja seminarje za starše in strokovne delavce, piše članke, izdaja knjige. Temelji pa na filozofiji osnovnih vrednot, na katerih želijo, da bi temeljili odnosi med vsemi ljudmi in otroki. Te so enakovrednost med ljudmi, zaščita integritete vsakega posameznika, avtentičnost in osebna odgovornost za lastno življenje.
Viki Ivanuša
Ptuj • Bliža se pričetek kurentovanja
Elektronski ritmi odpirajo vrata karnevalske dvorane
Tri leta zapored se je kurentovanje v karnevalski dvorani pričenjalo s petkovimi house zabavami. Tudi letos ne bo sprememb, obeta pa se odlična zabava, na kateri bodo za ljubitelje elektronske glasbe plošče vrteli svetovno znani DJ-ji.
V preteklih letih so na tako imenovani Winter House Parade v polni karnevalski dvorani na Ptuju nastopili Barbara Tucker, Tom Novy in Michael Gray. Tudi tokrat pa bo petek kot prvi dan otvoritve karnevalske dvorane namenjen zabavi ljubiteljev elektronskih ritmov. Tokrat bomo na Ptuju gostili prestižno zabavo pod imenom Plastikfunktastik powered by Pioneer DJ, ki gostuje v več državah sveta od Nemčije, Francije, Nizozemske pa
Foto: arhiv organizatorjev
Max C je eden najboljših house vokalistov, znan po sodelovanju s švedskim velemojstrom DJ Axwellom in njunem hitu I Found You.
vse do Brazilije. Kot glavni zvezdi večera bosta nastopila ameriški vokalist Max C in srbski DJ Gramophonedzie. Ozračje pa bodo ogrevali še duo Plastik Funk, Armand Pena ter Ptujčana Blue & Deep, ki bosta s svojim energičnim setom glavna povezovalca dogodka. Kot ponavadi, organizatorji obljubljajo predvsem dobro zabavo, veliko plesa, predvsem pa nepozabne užitke ob dobri elektronski glasbi.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Odlično za Sokratov pojmovnik!
Slovenskih izvirnih domačih poučnih in poljudnih knjig ni veliko, nasprotno, slovenski knjižni trg je preplavljen s tovrstno prevedeno tujejezično produkcijo, ki vsaj za mlado bralsko občinstvo vedno ne dosega zadovoljive kvalitetne ravni ne v besedilu, ne v prevodu, ne v ilustraciji. Posebej zaskrbljujoče je izostajanje izvirnih domačih poučnih knjig za otroke in za mlade bralce. Odnos do tovrstnega, sicer zelo pomembnega knjižnega ustvarjanja za otroke, je zagotovo zaznati tudi v umanjkanju nagrade za tovrstne monografije, ki jih je nekoč uspešno podeljevala (pa tudi ukinila) založniška hiša Mladinska knjiga. Gre za znamenite Levstikove nagrade. Če so si nekoč velika založništva strokovno prizadevala za umestitev znamenitosti, podatkov, informacij, pogledov iz in v deželi, kamor je bilo neko poučno in prevedeno delo pripeljano (dopolnjevanje in pregled domačih avtorjev, priloge, poglavja iz Slovenije in podobno ...), si danes domala noben izdajatelj (založnik) ne beli več glave na primer z nekim otroškim atlasom, v katerem malček izve na primer o Indijancih v Ameriki, Slovenije pa ni v knjigi niti za črno piko! Koliko je samo knjig o Rimljanih in rimskih časih za najmlajše radovedneže, kako pa je bilo v tistem času v naših krajih ...? In kakšno je bilo srednjeveško življenje (no, bolj tlačansko) v srednjeveških deželah našega ozemlja? Čudno, slovenskih izvirnih kuharic za otroke pa je kar nekaj na knjižnem trgu. In pohvaliti je treba še par imenitnih knjig za sonaravno vrtnarjenje za otroke ali v krogu mlade družine ... Tolažba o previsoki ceni knjige za tako majhen knjižni trg je medvedja usluga mladi državi, ki tako izgublja identiteto in izvirno znanje, pa tudi besedišče in temelje mlade znanosti. Zato je veselje ob izvirni domači poučni strokovni knjigi, ki nagovarja mlade bralce, toliko večje.
Med takšne knjižne izdaje sodi šteta zbirka Pojmovniki, ki ima na naslovni platnici dodano še »za mlade«, in na srečo je zbirka založništva Aristej (za založbo Emica Antončič) iz Šentilja oziroma Maribora, živa od leta 1996, ko je izšel, takrat še brez številčenja zbirke, prvi naslov iz zbirke: Gledališki pojmovnik za mlade (Blaž Lukan. Ilustracije, notranje in zunanje oblikovanje Edo Podreka.). Doslej šteje zbirka pravljičnih sedem naslovov, vse razen prvega je ilustriral mojster stripa Izar Lu-naček: Logiški pojmovnik (Olga Markič, 2000), Etiški pojmovnik (Friderik Klampfer, 2003), Filmski pojmovnik (Sto-jan Pelko, 2005), Prehranski pojmovnik (Maja Godina-Goi-lja, 2006), Arhitekturni pojmovnik (Andrej Šmid, 2010) in Sokratov pojmovnik (Boris Vezjak, 2011). Slednjemu (upam, da ne poslednjemu), najnovejšemu pojmovniku je posvečena današnja Knjigarnica v upanju, da se boste, cenjeni bralci lotili tega odličnega branja. Tudi zato, ker pravijo (nekje sem slišala, pa ne zapomnila modreca, ki je misel izrekel), da tokrat sveta ne bodo rešili ekonomisti (pridajam: ali morda drugi finančni, politični in podobni stilisti), marveč filozofi. In avtor Sokratovega pojmovnika je doktor filozofije, docent za zgodovino filozofije na FF Maribor. Profesor Boris Vezjak se ukvarja z zgodovino antične filozofije, moralno vzgojo, s teorijo diskurza in teorijo argumentacije, je avtor strokovnih monografij za odrasle, pisec številnih člankov, kritik medijskega in političnega domačega prostora, esejist, avtor spremnih besed .
Sokratov pojmovnik Vezjak začenja:
»Ampak jaz vsaj vem, da nič ne vem,« se je po burni debati pred sošolkami in sošolci pohvalila Hana. »Vi pa še tega ne veste,« je nato s ponosno dvignjeno glavo učeno pokimala. S tem jim je jasno namignila, da govorijo neumnosti. Ni bilo prvič, da je za trenutek nanje naredila vtis. Nekateri so zamahnili z roko, češ kakšna bahavost. V tem, da je videti pametnejša od drugih, je Hana vedno zelo uživala. Toda ali je s takšnim stališčem res videti pametnejša? Ali pa ni le videti, temveč je res takšna? Jakobu, ki jo je dobro poznal, se je za hip zazdelo, da govori neumnosti - kot že večkrat. Ker kaj naj bi Hana sploh vedela, če nič ne ve? Nemogoče. Tuhtanja je bilo nemudoma konec, ko ji je sošolec na glas zabrusil, da je to modrost pobrala v knjigi. Da ni njena. Drugi je znal povedati, da je nekaj podobnega rekel že Sokrat. Tisti bosonogi filozof, ki se je podil za svojimi someščani v Atenah in jim dokazoval, da nič ne vedo. Kaj točno pa mi vemo o njem? ...
Knjiga Sokratov pojmovnik (s poglavji Sokrat kot oseba, Zgodovinski viri, Zagovor in obsodba na smrt, Sokratova filozofska drža, Sokratska metoda, Vednost in nevednost, Nauk o vrlinah, Duša, smrt in samospoznavanje, Politična stališča, Sokrat tukaj in danes) je prav v današnjih časih nujno osnovno čtivo v tem našem Podalpju, kjer je ... eh, saj nimam besed (se opravičujem).
Liljana Klemenčič
MAJA KEUC in TABU
Karnevalska dvorana Ptuj
ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM [j^ Caterjllg
S^EJEJ! Štajerski
Rokomet
Ptujčanke obstale v četrtfinalu pokala
Stran 12 Starejše deklice Mer-cator Tenzorja zlahka premagale Žalec
Stran 12
jIMSEIi wmt
Rokomet
Gorenje - Jeruzalem 36:35 (18:17)
Stran 12
Košarka
Brez presenečenj v lig PARKL
Stran 12
Strelstvo
4. turnir Pokala SZS -Ormož
Stran 14
Kegljanje
Polovično uspešen minuli vikend za Dravo Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta 2011
Najboljši športnik je ...
Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj v ponedeljek v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pripravljata tradicionalni izbor Športnik leta 2011. V prejšnjem letu so nas ptujski športniki, športnice in ekipe velikokrat razveselili s svojimi odmevnimi rezultati in najboljši med njimi bodo na prireditvi tudi nagrajeni. Seznam nagrajencev je dolg in na njem seje znašlo okrog šestdeset imen, ki so s svojim delom športno zaznamovali leto 2011 oziroma so s svojim delom prisotni v športu že dalj časa. Tako je vsako leto posebna nagrada za življenjsko delo namenjena osebi, kije pustila viden pečat v športu skozi daljši čas. Glavne nagrade so prav gotovo za najboljšega športnika, športnico, moško ekipo in žensko ekipo. Imen za te nagrade je kar veliko, vendar so rezultati oblikovali končno razvrstitev, ki bo znana v ponedeljek po 18. uri. Zraven omenjenih glavnih nagrad bodo v soju žarometov za nekaj trenutkov ljudje iz sence, in to so trenerji terpredvsem zaslužni športni delavci. Med trinajstimi kategorijami nagrad bodo tudi športniki invalidi, državni prvaki, državni reprezentanti, športniki veterani, športne ekipe srednjih šol in posebna nagrada za vrhunski dosežek. Vsi najboljši ptujski športniki in športnice so v letu 2011 dosegli vrhunske rezultate in prav je, da jim pridete zaploskat ali čestitat na izbor Športnik leta 2011 v Mestni občini Ptuj. Prireditev, ki seveda temelji na podeljevanju nagrad najboljšim, bo vodil igralec Vojko Belšak, medtem ko bo v glasbenem delu nastopila bobnarska sekcija iz Glasbene šole Karola Pahorja s Ptuja in v plesnem delu Plesna šola Mambo s Ptuja.
David Breznik
Judo • Državno prvenstvo
Rokomet • Evropsko prvenstvo
Rokometni Balkan ekspres
Pred prvenstvom smo dejali, da je osnovni cilj naše reprezentance uvrstitev v drugi krog, da je naša realnost 9. do 12. mesto in da je naša uvrstitev od 5. do 8. mesta fantastičen dosežek. In res je tako. Slovenska reprezentanca je naredila izjemen dosežek in zato selektorju Borisu Deniču ter njegovi četi vse čestitke. Pozabimo na srečo, saj je tudi ta sestavni del športa in končno je bila tudi na naši strani. Denič si po mojem mnenju zasluži še en selektorski mandat. Če ne zaradi uspeha v Srbiji, pa že zaradi tega, ker je delaven, vztrajen, da goji sodoben rokomet in da ima posluh tudi za mlade. Če mu v prihodnosti uspe Uroša Zor-mana postaviti v neke normalne okvire, kot je Slavku Goluži uspelo postaviti Ivana Balica, je uspeh zagotovljen. Pa ne govorim, da bomo potem osvajali medalje na naslednjih EP in SP, ampak se bomo stalno sukali tu
Dve medalji za ptujski judo
Dve medalji za ptujski judo Judo zveza Slovenije in Judo klub Impol sta v nedeljo v Slovenski Bistrici pripravila državno člansko prvenstvo v judu. Ob dobri organizaciji je treba izpostaviti tudi rekordno število udeležencev, saj se je na blazinah borilo skupno 137 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 slovenskih klubov. Glede na število osvojenih medalj je po uspešnosti izstopal Judo klub z dežele Sanka-ku, saj so Celjani skupno osvojili dvajset medalj, izmed katerih je bilo osem zlatih. Med dobitniki
medalj je Judo klub Drava Ptuj osvojil dve. Gre za velik uspeh, ki sta ga dosegla Urška Urek v kategoriji nad 78 kilogramov in Andrej Čuš v kategoriji nad 100 kilogramov. Slednji je na tekmovanju nastopil rahlo poškodovan in je nasprotnike presenečal predvsem s tehnikami. Andrej Čuš je z odličnimi borbami prišel do tretjega mesta, hkrati pa je bronasta medalja njegova prva v članski konkurenci. Bolj redna zbiralka medalj v članski konkurenci je Urška Urek, ki je kljub poškodbi osvojila drugo mesto.
Rezultati	2. Vito Dragic (Impol)
člani:	3. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj)
- 60 kg:	5. Jožef Šimenko (JK Drava Ptuj)
1. Matjaž Trbovc (Z dežele San-	članice:
kaku)	- 48 kg;
- 66 kg:	1. Anja Štangar (Olimpija)
1. Adrijan Gomboc (Z dežele	- 52 kg:
Sankaku)	1. Petra Nareks (Z dežele Sanka-
-73 kg:	ku)
1. Tadej Čeh (Impol)	- 57 kg:
- 81 kg:	1. Vesna Dukič (Z dežele Sankaku)
1. Primož Marinčič (Šiška)	- 63 kg:
- 90 kg:	1. Vlora Bedžeti (Olimpija)
1. Jesenko Četič (Olimpija)	- 70 kg:
7. Damjan Ljubec (JK Drava Ptuj)	1. Urška Žolnir (Z dežele Sankaku)
- 100 kg:	- 78 kg:
1. Benjamin Lah (Z dežele San-	1. Anamari Klementina Velen-
kaku)	šek (Z dežele Sankaku)
2. Tomaž Topolčnik (Impol)	+78 kg:
3. Denis Rus (JK Goripnica)	1. Lucija Polavder (Z dežele San-
9. Bojan Ljubec (JK Drava Ptuj)	kaku)
+ 100 kg;	2. Urška Urek (JK Drava Ptuj)
1. Matjaž Ceraj (Impol)	5. Rebeka Vogrin (JK Drava Ptuj)
Do finala je Urekova dosegla dve zmagi, medtem ko je finalni dvoboj proti Luciji Polavder predala. Splošno oceno nastopov ptujskih judoistov in judoistk na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici je podal glavni trener Judo kluba Drava Ptuj Vlado Čuš: »Z Urško Urek smo šli na to, da se kljub poškodbi vklopi v borbe in pride v finale, kar ji je tudi uspelo. Pozitivno je presenetil Andrej Čuš, saj se je res odlično boril in si je zasluženo priboril bronasto medaljo.« Zraven omenjenih dveh zelo uspešnih predstavnikov je Judo klub Drava Ptuj imel še devet nastopajočih, izmed katerih sta najvišji peti mesti osvojila Jožef Šimenko in Rebeka Vogrin.
Bron za Rusa in štiri medalje za Impol
Na državnem prvenstvu v judu v Slovenski Bistrici je ponovno pokazal svojo kvaliteto član Judo kluba Gorišnica Denis Rus. Izkušeni judoist je med sedemnajstimi borci v kategoriji do 100 kilogramov s svojo odlično tehniko, nepredvidljivostjo in tudi močjo prišel do tretjega mesta. Domači klub Impol je morda na tiho računal na več medalj, a je dobil le štiri. Zlati sta osvojila Tadej Čeh in Matjaž Ceraj, srebrni pa Vito Dragic in Tomaž Topolčnik.
David Breznik
nekje okrog 5. do 8. mesta. In to mora biti naš cilj. Če smo se že dotaknili Hrvaške je to država, ki za razliko od nas za uspeh šteje le boj za medalje. Vse nižje od boja za kolajn je za naše južne sosede katastrofa. Zanimivo bo videti obračun Srbije in Hrvaške. Sam dajem prednost Hrvatom, saj igrajo lepši in kvalitetnejši rokomet od Srbov. Doslej so slabo odigrali le 2. polčas tekme proti Španiji, ko je voz k dnu potegnil Balic s počasno igro in s svojimi neuspešnimi samostojnimi prodori. Takšna igra bi bila samo voda na mlin Srbiji. Zanimivo bo videti, koliko moči je za odločilne tekme prihranila srbska reprezentanca, ki bi s pomočjo publike še lahko izvlekla zadnje atome moči in ugnala Hrvaško, nato pa ugasnila v velikem finalu. Sam navijam za Dansko, ampak z doslej videnim me je navdušila tudi Španija. Nekako me to prvenstvo spominja na EP v Sloveniji, ko smo kot gostitelji v polfinalu ugnali Hrvaško in
nato povsem brez moči ugasnili proti Nemčiji v finalu. Danci pa so nato v malem finalu ugnali Hrvaško. Po podobnem razpletu bi potem končni vrstni red tega EP bil naslednji: 1. Španija, 2. Srbija, 3. Danska, 4. Hrvaška. Zanimiv razplet. Ekipe iz bivše države (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija) so ostalim reprezentancam dokazale, da ne zmaguje zmeraj surova moč, ampak da rokometaši v sami igri poleg osnovnega rokometnega znanja rabijo tudi nekaj več prebrisanosti. In te imajo poleg samovšečnosti največ Hrvati, Srbi, Makedonci in šele nato Slovenci.
Danes odvisni od sebe in ne od sreče
Rokometašem Slovenije je uspel neverjeten podvig z uvrstitvijo na današnjo tekmo z Makedonijo, ki bo odločala o končnem 5. mestu na EP v Srbiji. Zmagovalec tekme si bo zagotovil nastop na kvalifikacijskem turnirju za
olimpijske igre v Londonu. Turnir bo potekal aprila, a do tja je še daleč, saj mora najprej pasti Makedonija, ekipa, ki me je še bolj navdušila od Slovenije, in ekipa, ki ji je sreča na tem prvenstvu obrnila hrbet. Ob takšni meri sreče, kot jo je imela naša reprezentanca, bi Makedonija danes igrala za kolajne. Spomnimo se samo srečanja med Makedonci in Danci, na katerem so slednji zadeli v zadnjih tisočinkah tekme za zmago s 33:32. Zdaj je jasno, da bi bilo bolje, če makedonski „bog" Lazarov takrat v zadnjih 6 sekundah sploh ne bi sprožil proti danskim vratom. Potem bi danes Makedonija zaigrala v polfinalu. Ampak spet je teh če-jev preveč. Proti Makedoniji smo odvisni sami od sebe in ne od matere Fortune, ki nas je „mazila in pazila" skozi celoten turnir. Ni dvoma, da so Makedonci v rahli vlogi favorita, in sicer iz naslednjih razlogov: tribune bodo na strani Makedonije, njihovi navijači si po številčnosti in glasnosti gladko zaslužijo 1. mesto na EP v Srbiji. Makedonci so prikazali boljše predstave in so tudi v luči sodnikov bolje zapisani od naše reprezentance. Kiril Lazarov in Uroš Zorman sta približno istih igralskih kvalitet, ampak Mom-če Makedonče je za razliko od detonatorja Zormana motivator svojih soigralcev, ki bi mu sledili tudi na konec sveta. Tudi srčnost in želja sta na strani naših nasprotnikov. A tli upanje, da bo Makedonija v preveliki želji pogorela in da bo Slovenija odigrala najboljšo tekmo na prvenstvu. Roko na srce, te še ni bilo, čeprav so mnogi mnenja, da bolje kot proti Islandiji in Madžarski ne moremo. Verjemite, da Slovenija lahko izgleda še precej bolje in predvsem hitreje. O zmagovalcu bo odločala tudi želja.
UK
Tenis • DP U-18 v Ljubljani, TK Terme Ptuj
Urh skoraj do vrha med dvojicami
Ta teden je na igriščih TK MAX v Ljubljani potekalo mladinsko dvoransko državno prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ptujskega teniškega kluba. Pri dekletih sta v glavnem delu žreba nastopali Marina Baklan in Tamara Zidanšek. Obe sta bili uspešni v 1. krogu, Baklanova je ugnala Evo Rihtaršič (Domžale), Zidanškova pa Karin Košnik (Triglav Kranj). Na drugi stopnički sta imeli zelo visoki prepreki, 4. in 6. nosilko Tino Mohorčič (MAX LJ) in Kajo Emeršič (Domžale), ki ju nista uspeli preskočiti. Tamaro je izločila Mohorčičeva (1:6, 2:6), Marino pa Emeršičeva (4:6, 2:6). Obe pa sta imeli priložnosti tudi za kaj več ...
Pri fantih sta med posamezniki Urh Krajnc Domiter in
Samo Vršič izpadla v 1. krogu; prvega je presenetljivo s 7:6(2), 6:2 (Urh je v 1. nizu vodil že 4:0) ugnal Matija Okorn (MAX LJ -prebil se je vse do polfinala), drugega pa Nik Krapež (LTC) z rezultatom 4:6, 1:6.
Urh je bil veliko uspešnejši med dvojicami, v katerih je nastopal skupaj z Rokom Sitarjem (ŽTK MB); bila sta 1. nosilca. Med drugim sta v četrtfinalu izločila dvojico, v kateri je bil tudi klubski kolega Samo Vršič. Na poti do naslova državnega naslova ju je v finalu ustavila izkušenejša in bolj uigrana dvojica Rok Križaj in Maks Tekavec, ki skupaj nastopata tudi na turnirjih ITF. Uvrstitev v finale dvojic je tako za Urha lep uspeh in obliž na nastop med posamezniki, na katerem si je obe-
tal boljši rezultat. DP U-18, dvojice, rezultati: četrtfinale: Krajnc Domiter/ Sitar - Vršič/Juričič (Ptuj/Laško) 6:2, 7:5
polfinale: Krajnc Domiter/ Sitar - Goršič/Okorn (Slovan/ MAX) 7:5, 6:4
finale: Krajnc Domiter/Sitar - Križaj/Tekavec (oba MAX) 4:6, 3:6
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: url
Rokomet • Ptujčanke obstale v četrtfinalu pokala
ZRK Veplas Velenje - ZRK Mercator Tenzor Ptuj 32:25 (16:12)
ŽRK Mercator Tenzor:
Križanec, Petrovič, Mateša 5, Majcen, Korotaj 2, Grabrovec, Kolednik, Bolcar, Strmšek 13, Močnik, Tumpej, Potočnjak 3, Kovačič, Praprotnik 2; trener: Nikola Bistrovič. Sredino gostovanje v četrtfinalu rokometnega pokala je pomenilo konec sezone za ro-kometašice Mercator Tenzorja
v tem tekmovanju. Ptujčanke so upale na zmago in uvrstitev na zaključni turnir, toda usodna je bila predvsem naveza Fatkic -Naglic - Sivka (nekdanja roko-metašica Mercator Tenzorja, ki je zadela 7-krat). Srečanje je bilo v uvodu izenačeno, nato pa so na parketu zagospodarile domačinke in ušle na + 4 (10:6). Gostje so vendarle strnile svoje vrste in v
Starejše deklice Mercator Tenzorja
Zlahka premagale Žalec
RK Žalec - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 15:33 (6:13)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 11, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 3, Manja Grabrovec 3, Sandra Šrajner 6, Ana Ambrož 1, Doroteja Lah 3, Nika Gavez 1, Marina Majcen 1, Stefani Pivko; trener: Sašo Petek, pom. trenerja Tomaž Valenko.
V soboto, 21. 1. 2012 je bil odigran rokometni derbi med trenutno 1. in 2. ekipo vzhoda v kategoriji starejših deklic. Tekmo so prepričljivo dobile dekleta Mercator Tenzorja z visoko razliko 18 zadetkov. Po mnenju trenerja Saša Petka so punce resnično odigrale najboljšo tekmo sezone in pometle z dekleti iz Žalca. Izkazala so se vsa dekleta, saj so imele Ptujčanke kar 9 strelk, ki so se vpisale v evidenco. V soboto na Ptuj prihaja ekipa iz Nazarij, ki ne bi smela biti prevelika ovira za favorizirane Ptujčanke. Mlade rokome-tašice Mercator Tenzorja še naprej ostajajo neporažene. Trenutno imajo 10 zmag in en neodločen izid.
RK Jeruzalem Ormož
Ose za gol boljše
Gorenje - Jeruzalem 36:35 (18:17)
Jeruzalem: Jelen (6 obramb), Žuran (5 obramb); Korpar 2, Krabonja, Žmavc, Raj-šp 1, Bogadi 3, Hebar 1, Čudič 5 (2), Sok 4, Cingesar 9 (4), Hrastnik 4, Kljajič 3, Šišmanovič 3. Trener: Saša Prapotnik.
Po turnirju v Karlovcu je slovenski 1. A ligaš odigral tekmo v Velenju proti Gorenju. Ose so nastopile v okrnjeni zasedbi, čeprav je tudi ekipa z imeni Gajic, Taletovic, Medved, Cehte, Dujmovič, Rutar, Melic, Golčar in Gams zavidanja vredna. Obe ekipi sta se predstavili s hitro igro in tako je gostiteljem na tekmi celo trikrat uspelo zadeti
Košarka • PARKL
Brez presenečenj
Sedmi krog, ki zaključuje prvo polovico tekmovanja v tem košarkarskem letu, večjih presenečenj ni prinesel. Pri ekipi Good Guys Felnar so gostovale Rače. Gostje, ki so nastopili brez najboljšega strelca Baumana, so se dobro upirali, a pomembna zmaga in novi dve točki sta ostali doma. V Cirkovcah je gostovala izredno
22. minuti zaostajale le še za zadetek (11:10), poleg tega pa imele igralko več v polju ter napad za izenačenje, česar pa niso izkoristile. V igri Štajerk je bilo vse preveč zastreljanih stoodstotnih priložnosti, domača vrsta je kmalu spet ušla in tako se je polčas končal z izidom 16:12.
Varovanke Nikole Bistroviča in Marjana Valenka so odlično začele drugi del. Vajeti igre so prevzele v svoje roke in kmalu je bilo spet vse na začetku (17:17). Kot da bi se ustrašile napredovanja v polfinale pokala, so Ptujčanke spet »zapadle« v serijo napak, kar so Velenjčanke seveda s pridom izkoristile in predvsem po zaslugi hitrih protinapadov, med katerimi je še posebej blestela Katja Sivka, ki je še lani nosila ptujski dres, v 46. minuti povedle 24:20. Gostje so še enkrat »vstale od mrtvih«, v dobrih štirih minutah znižale zaostanek le na gol (25:24) ter imele igralko več v polju, česar pa na žalost spet niso izkoristile. Kazen je bila vzgojna, rokometa-šice Veplasa so prehitro zaključene akcije Ptujčank kaznovale in
v 57. minuti povedle z 29:24, kar je pomenilo, da je srečanje praktično odločeno. V sami končnici srečanja je Nikola Bistrovič na parket poslal plejado mlajših ro-kometašic, ki so tako ujele nekaj minut četrtfinalnega pokalnega obračuna. Končni izid je bil 32:25.
Poraz v Velenju ni tragičen, čeprav so si rokometašice v rdečem še kako želele nastopiti na zaključnem turnirju. Če bodo v štajerskem klubu iz sredinega obračuna potegnili kakšen nauk, potem je namen kljub vsemu dosežen. Že v soboto namreč rokometašice Mercator Tenzorja doma čaka sila pomemben liga-ški obračun, ko na Ptuj prihaja ekipa Sežane. Varovanke Nikole Bistroviča so na srečanju favori-tinje, morebitna zmaga pa bi jih pripeljala tik pred končni cilj v prvenstvu: t. j. uvrstitev med najboljše štiri. Za ta korak pa bodo ptujska dekleta potrebovala podporo s tribun, zato v klubu upajo na čim boljši obisk ter čim glasnejše navijanje.
tp
iz hitrega centra, kar je odlično opozorilo Vinarjem, da je treba popraviti vračanje v obrambo. Obrambi sta bili slabši del obeh ekip. Gostje so v 1. polčasu naredili 17 prekrškov, v 2. polčasu le 11. Premalo, da bi ugnali tudi Gorenje v okrnjeni zasedbi. Tudi Ormožani so pogrešali Belca, Radujkovica in Špiljaka. Bolje so pričeli varovanci trenerja Saše Prapotnika, ki so v 13. minuti povedli z 9:6. Po prvih menjavah je čvrstost ormoške obrambe popustila, kar so izkoristile Ose in na odmor odšle z vodstvom 18:17. Prve minute 2. polčasa je ekipa Jeruzalema dobesedno prespala in Ose so pridno polnile mrežo Žurana, ki si
je razdelil minutažo na tekmi z Jelenom. Ves čas do 50. minute je Gorenje vodilo od treh do pet zadetkov, 31:26 v 50. minuti. V dvajsetih minutah 2. polčasa je Jeruzalemčkom uspelo narediti »cela« dva prekrška. Stanje s prekrški se je v zadnjih desetih minutah nekoliko popravilo, kar je takoj botrovalo izenačenju na 33:33. V samem zaključku je vodilno moštvo 1. A slovenske lige izkoristilo napake nasprotnika in znova ušlo na neulovljivih 36:33. Pri gostih je vratar Taletovic zbral 7 obramb. Naj gostujoči strelci: Medved 10, Cehte 7, Dujmovic 6. V petek, 27. januarja, ob 17.00 uri pri ekipi Jeruzalema v sklopu generalke za drugi del sezone gostujejo sosedje iz Velike Nedelje, ki po prvem delu sezone v 1. B ligi zasedajo odlično 6. mesto.
KU
Pripravljalna srečanja
Arcont Radgona - Velika Nedelja CARRERA OPTYL 31:36 (12:14)
Rokometaši iz Velike Nedelje so odigrali še eno pripravljalno srečanje. Srečanje je bilo dinamično in na začetku izenačeno. Domačini so v prvih petnajstih minutah držali neodločen izid. Sledilo je nekaj napak domačih rokometašev, kar so izkoristili gostje, prešli v vodstvo in dobili ta del igre. Gostje iz Velike Nedelje so na začetku drugega polčasa prestavili v višjo prestavo in povedli s petimi zadetki prednosti (15:20). Nekaj časa so držali to prednost. Domači rokometaši so želeli prednost znižati, vendar jim to ni uspevalo. Razlika je bila prevelika v korist rokometašev Velike Nedelje Carrere Optyl.
Danilo Klajnšek
motivirana ekipa Vinaga, ki je po nekaj nenadejanih porazih v preteklih krogih želela popraviti vtis. Gostje so na koncu visoko zmagali (63:98), tudi po zaslugi precej oslabljene ekipe domačih tiskarjev. Najbolj zanimivo prvoligaško predstavo v preteklem tednu sta ponudili ekipi Adecca in Pragerskega. Gostovanje prvakov je bila pra-
Vinag MCApro
va motivacija za domači Adec-co, ki je že v začetku pokazal, da ne bo lahek zalogaj. Tekma je bila vse do zadnje četrtine izenačena, obe ekipi sta igrali čvrsto, prav izkušnje gostov pa so tudi tokrat pomenile odločilno prednost v zaključku. Kljub porazu je ekipa Adecca pokazala, da bo v drugem delu tekmovanja resen tekmec vsakomur.
V 2. ligi je pričakovano visoko zmago dosegla vodilna ekipa NKB Maribor, ki je bila s 43 točkami razlike boljša od Dor-nave. Najboljši strelec tekme Smaka je dosegel 41 točk, od tega 8 trojk. Manjše presenečenje v Majšperku je pripravila ekipa Črešnjevca, ki je v napeti končnici odnesla prestižno zmago. Majšperk pa se je po dveh zaporednih tesnih porazih najbrž začasno poslovil od boja za mesta tik pod vrhom. Za ta mesta sta se v derbiju kroga na Ptuju borili ekipi Kluba ptujskih študentov in Starše Čiro. Na koncu so zanesljivo zmagali domači študenti, za nagrado pa so se prebili na drugo mesto drugoligaške lestvice. V drugem delu tekmovanja se obeta zanimiv boj za prvo in predvsem drugo mesto, ki še prinaša možnost napredovanja med prvoligaše.
1. LIGA
REZULTATI 7. KROGA: TED ŠD
Cirkovce - Vinag MCApro 63:98 (12:32, 12:26, 17:15, 22:25); Good Guys Felnar - KK Rače 63:56 (14:13, 19:18, 20:12, 10:13), KK Adecco - KK Pragersko 69:76 (19:17, 14:20, 24:19, 12:20)
1.	PRAGERSKO	7 7 0 14
2.	VINAG MCAPRO	7 4 3 11
3.	GOOD GUYS FELNAR 7 4 3 11
4.	KK STARŠE	6 4 2 10
5.	ADECCO	7 3 4 10
6.	ŠD KIDRIČEVO	6 3 3 9
7.	KK RAČE	7 2 5 9
8.	TED ŠD CIRKOVCE - 1 7 0 7 6
2. LIGA
REZULTATI 7. KROGA: NKB
Maribor - KMO Dornava 103:60 (13:15, 29:18, 32:10, 29:17); Klub ptujskih študentov - KK Starše Čiro 67:54 (14:6, 22:16, 17:14, 14:18), ŠD Majšperk - Črešnjevec 52:53 (12:19, 9:15, 20:9, 11:10); KK Pragersko Veterani - ŠD Ptujska Gora 62:70 (21:23, 11:19, 12:13, 18:15)
1.	NKB MARIBOR	7 7 0 14
2.	KPŠ	7 5 2 12
3.	KK STARŠE ČIRO 7 5 2 12
4.	ŠD MAJŠPERK	7 4 3 11
5.	ČREŠNJEVEC	7 3 4 10
6.	ŠD PTUJSKA GORA - 1 7 3 4 9
7.	PRAGERSKO VETERANI 7 16 8
8.	KMO DORNAVA - 1 7 0 7 6
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet • 1. A ženska liga
PARI 15. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Antrum Sežana (sobota ob 19.00), Burja - Celjske mesnine, Olimpija - Veplas Velenje, Mlinotest Ajdovščina - Piran, Krim Mercator - Krka, Zagorje GEN I - Naklo Tržič
Kegljanje
1. B ŽENSKA LIGA
12. KROG: Drava Deta Center - Radenska (sobota ob 13.30 na kegljišču v Deta Centru)
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
12. KROG: Drava Deta Center - Ceršak (sobota ob 17.30 v Deta Centru)
Odbojka
3. DOL ŽENSKE
10. KROG: Prevalje II. - AS Prstec Ptuj (sobota ob 15.30)
Prijateljska nogometna tekma
V	soboto ob 14.30 bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem odigrali svojo drugo pripravljalno tekmo, na kateri bodo gostili ekipi CM Celje.
Košarka
1.	LIGA
KK Starše - GG Felnar, petek, 27. 1., ob 20:15 - OŠ Starše KK Adecco - Vinag MCApro, sobota, 28. 1., ob 17:00 - OŠ Fram
2.	LIGA
KMO Dornava - KK Starše Čiro, petek, 27. 1., ob 18:50 - OŠ Dornava
KPŠ - Črešnjevec, sobota, 28. 1., ob 13:30 - Gimnazija Ptuj
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Športniki za mamograf
Medobčinska nogometna zveza Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj bosta v sklopu zaključka tekmovanja lige malega nogometa v nedeljo pripravili športno-humanitarno prireditev Športniki za mamograf. Dobrodelna prireditev bo v nedeljo potekala od 14. ure naprej v Športni dvorani Center. Razdeljena je na več delov oziroma, saj naj bi se tekom popoldneva zvrstilo kar štirinajst tekem. Glavni del oziroma pravi tekmovalni del bo pripadel zaključnemu delu lige malega nogometa, v katerem bodo igrale ekipe LMN Draženci, ŠD Rim in Club 13. Poseben del turnirja bodo igrali med seboj naslednji naši nogometni klubi: Aluminij, Zavrč, Stojnci, Drava, Podvinci in Hajdina, ki bodo tvorili dve skupini in zmagovalca skupin se bosta v velikem finalu pomerila predvidoma okrog 16.20. V revijskem delu prireditve pa bodo nastopile ekipe športnih novinarjev, gospodarstvenikov, športnih delavcev, ženski Nogometni klub Dornava in ženski Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj. V nedeljo se nam torej obeta zanimiv nogometni popoldan oziroma športno-humanitarna prireditev, na kateri bodo vsi gledalci ob vstopu v Športno dvorano Center tudi donirali za ta prepotreben aparat, za katerega sredstva zbiramo na pobudo društva Soroptimistk prav vsi. Razpored turnirja:
-	14.00: Podvinci - Aluminij
-	14.20: Hajdina - Zavrč
-	14.40: Drava - Podvinci
-	15.00: Stojnci - Hajdina
-	15.20: Aluminij - Drava
-	15.40: Zavrč - Stojnci
-	16.00: novinarji - gospodarstveniki
-	16.20: zmagovalec skupine A - zmagovalec skupine B
-	16.40: gospodarstveniki - športni delavci
-	17.00: ŠD Rim - KMN Draženci
-	17.40: športni delavci - novinarji
-	18.00: Club 13 - ŠD Rim
-	18.40: ŽNK Dornava - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
-	19.00: KMN Draženci - Club 13
David Breznik
7. mednarodni turnir gluhih v futsalu in odbojki za ženske
V	soboto, 28. januarja, z zborom tekmovalcev ob 7.00 bomo v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor organizirali že 7. mednarodni turnir gluhih v futsalu in odbojki za ženske, ki ga bomo izvedli v Mariboru v treh športnih dvoranah (dvorana Tabor in dvorana Biotehniške šole - bivša kmetijska šola ter v OŠ Bojana Ilicha).
Za pomoč se zahvaljujemo tudi glavnemu sodniku g. Silvu Borošaku in sodnikom iz OZS Slovenije, ki bodo poskrbeli za sojenje.
Tudi letos je rekordna udeležba številnih društev gluhih iz različnih držav: iz Italije, Madžarske, Srbije, Slovaške, Češke, Hrvaške ter Slovenije (skupaj je prijavljenih 15 ekip za futsal in 5 ekip za odbojko za ženske). Družabno srečanje po tekmovanju bo zvečer ob 20.00 v prireditvenem prostoru Pekarne (Ob železnici 8 v Mariboru). Nesebično so nam priskočili na pomoč in omogočili večerni del prireditve, v sklopu katerega bo tudi kulturni program in podelitev pokalov in priznanj najboljšim igralcem in igralkam.
Vljudno vabimo občanke in občane ter vse ljubitelje športa, da si pridejo ogledat tekme in nas spodbujat.
Milan Kotnik
kurenfovanje 2012
. ^HERITAGE
festival
KarnevalFest
MARIB0R2012
evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj
t*
karnevalska
Ptuj, 10.-21. februar 2012
Petek 10. februar WINTER HOUSE PARADE 2012
MAX C, GRAMOPHONEDZIE, PLASTIK FUNK, ARMAND PEÑA, BLUE & DEEP
Sobota 11. februar NOVI FOSILI, VLADO KRESLIN Nedelja 12. februar GADI, VESELE ŠTAJERKE, AKORDI Ponedeljek 13. februar DRAŽEN ZEČIC, VESNA PISAROVIC Torek 14. februar DANIJELA, DALMATINSKE KLAPE Sreda 15. februar JAN PLESTENJAK, REBEKA DREMELJ Četrtek 16. februar TABU, MAJA KEUC
Petek 17. februar PETAR GRAŠO, TANJA ŽAGAR Sobota 18. februar NUŠA DERENDA, KATRCA Ponedeljek 20. februar TONY CETINSKI, GITARSI Torek 21. februar ČUKI, KINGSTON
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
^	www.radio-tednik.si
Štajerski	/P	JAVtffi SLUŽBE PI^J	www.kurentovanje.net
Strelstvo m 4. turnir Pokala SZS - Ormož
Kovinarjevi strelci z Janom Šumakom na čelu nezaustavljivi
Minuli konec tedna so se v Ormožu na Hardeku znova zbrali vsi najboljši slovenski strelci, ki so se v soboto pomerili na 4. turnirju ligaškega tekmovanja 1. A in 1. B DL v streljanju z zračnim orožjem, ki šteje za Pokal Strelske zveze Slovenije, v nedeljo pa so na prizorišče stopili še vsi mlajši strelci v državni pionirski, kadetski in mladinski ligi. Domači organizator Strelsko društvo Kovinar se je znova dokazal z vzorno organizacijo tekmovanja z več kot 300 nastopajočimi strelci, dobre pogoje za streljanje pa so v večji meri izkoristili predvsem strelci s puško, ki so zabeležili nekaj izjemno visokih rezultatov. Zelo dobro pa so se odrezali tudi domači strelci z Ormoškega. V 1. A DL s pištolo je med posamezniki prvo zmago v sezoni slavil miklavški strelec Jožeta Kerenčiča Boštjan Simonič, ki se je s 380 krogi po predtekmovanju kot vodilni uvrstil v finale, kjer se je v zaključnem obračunu za končno zmago pomeril z re-čiškim strelcem Andrejem Brunškom. Med preostalimi strelci iz strelskih klubov Spodnjega Podravja se je v finale prebila tudi Ptujčanka Majda Raušl z osmim rezultatom predtekmovanja s 376 krogi, v finalu pa je napredovala za dve mesti in tekmovanje zaključila na končnem šestem mestu. Po popolnem izkupičku iz predhodnega tretjega turnirja, ko so se v finalno osmerico uvrstili vsi trije mi-klavški strelci, in po ekipnem slavju z letošnjim najvišjim dosežkom 1144 krogov, sta tokrat preostala Kerenčičeva strelca Aleksander Ciglarič in Simon Simonič s 375 in 374 krogi osvojila 12. in 16. mesto, v ekipni razvrstitvi pa je miklavška ekipa slavila še četrto zaporedno zmago s 1129 krogi. Drugo mesto so osvojili strelci iz Rečice pred tretjeuvrščenimi Sevničani, Ptujčani so s 1112 krogi znova
Foto: Peter Golob
Ormožan Jan Šumak je v soboto na domačem strelišču navdušil in zmagal s 397 krogi ter prispeval levji delež tudi k ekipni zmagi Kovinarja s 1162 krogi, v sredo pa se je že odpravil z reprezentanco v München, kjer se je na generalki pred EP na Finskem pomeril še z vsemi najboljšimi strelci na svetu.
osvojili 7. mesto, juršinska ekipa pa je s 1097 krogi tekmovanje končala na 10. mestu.
V 1. B DL s puško je prvo zmago v sezoni slavil domači ostrostrelec Kovinarja Jan Šumak, ki je z dosežkom 397 krogov še enkrat znova pokazal, da je trenutno najbolj vroč slovenski strelski obraz, medtem ko sta še prav tako mlada strelca Gašper Bernot iz Jesenic in Natalija Otoničar iz Postojne s 392 krogi zaostala za pet krogov in osvojila 2. in 3. mesto. Mlajšega od bratov Šumak pa je uspel v soboto po rezultatu v 1. A DL premagati samo Radovljičan Grega Potočnik s 398 krogi, Živa Dvoršak pa je dosežek 397 krogov izenačila in na koncu prav tako zmagala. Preostala Kovinarjeva strelca Marko Peras in Rok Šumak sta s 383 in 382 krogi osvojila 12. in 16. mesto, visoko na 8. in
9. mesto pa sta se uvrstila še strelca Tovarne sladkorja Ormož Boris Hergula in Tadej Horvat s 387 in 386 krogi. Dobro formo je ujela tudi celotna ekipa Kovinarja, ki je slavila z drugim najboljšim rezultatom sezone s 1162 krogi in se na drugem mestu v skupnem seštevku za 5 točk odlepila od svojih zasledovalcev ter ima pred zaključnima dvema turnirjema lige v Ljubljani zelo dobre možnosti za napredovanje v 1. A DL. Ekipa TSO je s 1147 krogi osvojila 5. mesto, Kidričani pa so s 1136 krogi pristali na 7. mestu.
V 1. B DL s pištolo pa bi lahko rekli, da se je znova vse odvilo po že videnem scenariju. Tretjo zaporedno posamično zmago je slavila Petra Dobravec iz Železnikov s 377 krogi, še četrtič pa se je na drugo mesto uvrstil domači strelec Kovinarja Kevin
Venta, ki je tokrat zmogel 376 krogov. Ormožani pa so se zelo dobro odrezali tudi v ekipni razvrstitvi, v kateri so s 1094 krogi osvojili 3. mesto. Zmagali so strelci iz Železnikov s 1112 krogi, Kidričani, za katere je najbolje nastopal Uroš Mohorko s 365 krogi, pa so s 1076 krogi osvojili osmo mesto. Po četrti zmagi Železnikov je situacija na vrhu 1. B DL povsem jasna, saj ni nobene ekipe, ki bi jih še lahko ogrozila in jim odvzela zanesljivo zmago, dobro pa kaže tudi Kovinarju, ki s 35 točkami zaseda 2. mesto, vendar le s točko oziroma dvema zaostanka sledijo še preostale štiri ekipe, ki si prav tako želijo napredovanja v 1. A DL, tako da bo odločitev o drugem kvalifikantu padla šele na zadnjem šestem turnirju v Ljubljani.
Simeon Gonc
Kegljanje • Drava Deta Center
Polovično uspešen minuli vikend
Dekleta so še drugič zapored izgubila. Tokrat so bila neuspešna na gostovanju v Trebnjem in izgubila 1:7. Edino točko je dosegla Nevenka Kolar. V bistvu sta bila poraza v prvih dveh krogih pričakovana, saj so njihove nasprotnice iz samega vrha prvenstvene razpredelnice. Za Ptujčan-ke se borba za obstanek v ligi šele pričenja.
V moškem taboru pa so seveda bolj veseli. Dosegli so še drugo zmago v nadaljevanju prvenstva. Uspešni so bili v Radencih, kjer so praktično brez večjih težav prišli do pomembnih točk, ki jih trenutno uvršča v sredino prvenstvene razpredelnice. V letošnjem prvenstvu so ekipe precej izenačene, saj je od petega do zadnjega mesta razlika v točkah majhna, in sicer je samo dve točki.
1. B ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Trebnje - Drava Deta Center 7:1, Miklavž - Novo mesto 6:2, Gorica - Šoštanj 8:0, Slovenj Gradec - Impol 5:3, Radenska - Impol 1:7, Radenska - Lanteks II. 1:7
8.	NOVO MESTO	11 3 0 8 6
9.	GORICA	11 2 1 8 5
10.	DRAVA DETA CENTER 11 2 0 9 4 TREBNJE - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3256 - 3090) DRAVA DETA CENTER: Krušič 500, Fridl 530, Plajnšek 497,
Planinc 513, Kramberger 518, Kolar 532
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
1.	LANTEKS II.
2.	TREBNJE
3.	MIKLAVŽ
4.	IMPOL
5.	RADENSKA
6.	ŠOŠTANJ
7.	SLOVENJ GRADEC
11	1O
11	9
11	8
11	5
11 11
11 A
2O 18 16 11 11 1O 9
11	9	O	2	18
11	I	O	A	1A
11	6	O	5	12
11	5	1	5	11
11	5	O	6	1O
11	A	2	5	1O
11	A	2	5	1O
11	A	1	6	9
11	A	O	I	8
11	A	O	I	8
1. A liga pištola		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. Sd Jože Kerenčič	1129	60
2. SD Duš. Pož. Rečica	1126	38
3. SD Marok Sevnica	112O	32
4. SK Brežice	112O	37
5. SD Kopačevina	1115	21
6. SD Grosuplje	111A	22
7. SK Petlja Ptuj	1112	31
8. SD Kamnik	111O	17
9. SD Štefan Kovač	1O99	25
10. SD Juršinci	1G9T	22
11. SD Mrož Velenje	1O95	10
12. SD Slovenske Konjice	1O93	13
Posamični rezultati strelcev:		
1. Boštjan Simonič, Jože Kerenčič, 380 97 (1.)		
2. Andrej Brunšek, SD DP Rečica, 379 54 (l0.)		
3. Peter Jenko, SD Kopačevina, 379		50 (13.)
6. Majda Raušl, Petlja Ptuj, 376		73 (6.)
12. Aleksander Ciglarič, Jože Kerenčič, 375		62 (5.)
16. Simon Simonič, Jože Kerenčič, 374 64 (8.)		
21. Ludvik Pšajd, Juršinci, 371		42 (15.)
24. Matija Potočnik, Petlja Ptuj, 370		38 (16.)
25. Rok Pučko, Juršinci, 368		12 (27.)
26. Robert Šimenko, Petlja Ptuj, 366		1 (35.)
35. Mirko Moleh, Juršinci, 358		19 (26.)
1. B liga pištola		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD Železniki	1112	60
2. SD Olimpija	1O98	34
3. SD Kovinar Ormož	1G94	35
4. SD Trzin	1O92	24
5. DSBV Izola	1O8I	34
6. SD Domžale	1O86	34
7. SD Gorenja vas	1OI6	12
8. SD Kidričevo	1GTe	23
9. SD Vremščica	1O69	23
10. SK Moris KR Kočevje	1OAO	10
11. SD Škofja Loka	1O29	33
12. SD Liboje	993	6
Posamični rezultati strelcev:		
1. Petra Dobravec, Železniki, 377		112 (1.)
2. Kevin Venta, Kovinar Ormož, 376		104 (2.)
3. Klemen Tomaševič, Železniki, 375		99 (3.)
11. Grega Novak, Kovinar Ormož, 366	AI (13.)	
12. Uroš Mohorko, Kidričevo, 365		30 (18.)
14. Jurček Lamot, Kidričevo, 363		64 (8.)
27. Gregor Polajnko, Kovinar Ormož, 352		0 (/)
30. Matevž Mohorko, Kidričevo, 348		1 (35.)
1. B liga puška		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. Sd Kovinar Ormož	11e2	40
2. SD Triglav Javornik	1159	57
3. SD Mesto Ljutomer	115A	30
4. SD Vremščica VB	1152	32
5. SD TS Ormož	114T	31
6. SD Trzin	11AO	35
7. SD Kidričevo	113e	25
8. SD Elektro Maribor	1136	24
9. SD Postojna	113A	16
10. SD Mrož Velenje	1128	12
11. SD Gorenja vas	1O29	9
12. SD Tabor Ježica	I6O	17
Posamični rezultati strelcev:		
1. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 397		89 (2.)
2. Gašper Bernot, Triglav Javornik, 392	95 (1.)	
3. Natalija Otoničar, Postojna, 392		50 (12.)
8. Boris Hergula, TS Ormož, 387		46 (15.)
9. Tadej Horvat, TS Ormož, 386		64 (8.)
10. Uroš Mohorko, Kidričevo, 385		85 (6.)
13. Marko Peras, Kovinar Ormož, 383	3I (16.)	
16. Rok Šumak, Kovinar Ormož, 382		10 (29.)
20. Aleš Pernat, Kidričevo, 379		26 (19.)
26. Anton Novak, TS Ormož, 374		0 (/)
30. Teja Sagadin, Kidričevo, 372		1 (38.)
Nogomet
Domžale - Aluminij 0:1 (0:1)
REZULTATI 11. KROGA: Radenska - Drava Deta Center 2:6, Prepolje - Konjice 6:2, Nafta - Rile Servis 3:5, Gašper Korotan -Lokomotiva 5:3, Ceršak - Petrol 6:2
1.	NAFTA
2.	PREPOLJE
3.	RADENSKA
4.	CERŠAK
5.	DRAVA DETA CENTER
6.	GAŠPER KOROTAN
7.	PETROL
8.	KONJICE
9.	RILE SERVIS
10.	LOKOMOTIVA
RADENSKA - DRAVA DETA CENTER 2:6 ( 3125 - 3148) DRAVA DETA CENTER: Premzl 560, Čuš 490, Murko - Arnuš 488, Vogrin 517, Kozoderc 550, Čeh 543
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Vingo, Sambolec, Medved, Spahič, Režonja, Pečovnik, Petel, Kme-tec, Rešek. Igrali so še: Lipovac, Draškovič, Vindiš, Štrukelj, Ku-rež, Krajnc, Majer. Trener: Bojan Flis. STRELEC: Petek (41) Nogometaši Aluminija iz Kidričevega, sicer vodilne ekipe v 2. slovenski nogometni ligi, so odigrali prvo pripravljalno srečanje. Po štirinajstdnevnih pripravah so bili gostje pri prvoligašu iz Domžal, ki se na prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi pripravlja dobrih deset dni. Nogometaši Aluminija imajo namen odigravati prijateljske oziroma pripravljalne tekme s kvalitetnimi moštvi. Sicer pa le na tak način lahko dobijo vpogled v trenutno formo svojih nogometašev, ki so praktično prvoligaški, le da ne igrajo v elitnem slovenskem nogometnem razredu.
Domžalski nogometaši so nekoliko podjetneje pričeli srečanje in imeli dva strela z glavo, vendar
udarca z glavo Uroša Koruna in Luke Elsnerja nista našla poti v mrežo gostujočega vratarja Tomaža Murka, ki je odlično posredoval v 40. minuti, ko je branil poizkus Slobodana Vuka. Minuto kasneje pa so se prvega zadetka razveselili gostje iz Kidričevega. Po dokaj negotovem posredovanju domačega vratarj a je bil priseben Timotej Petek in žogo potisnil v mrežo.
V nadaljevanju srečanja so domačini želeli izenačiti, saj jim uvodni poraz proti drugoligašu nikakor ne bi odgovarjal. Kidri-čani so se dobro in predvsem organizirano branili ter iz hitrih nasprotnih napadov ogrožali domačega vratarja. Še najbližje povišanju vodstva je bil Robert Kurež, ki je v 71. minuti zadel okvir vrat. Do konca tekme ni bilo več sprememb in nogometaši Aluminija so na najboljši možni način odprli igre pripravljalnih tekem za spomladanski del prvenstva.
Danilo Klajnšek
Haloze, Slovenske gorice • Vincekova rez
Cas, ko v vinogradih pojejo škarje
Minulo nedeljo na god sv. Vincenca - zavetnika vinske trte - so člani dveh vinogradniških društev tako v Halozah kot v Slovenskih goricah opravili tradicionalno „vincekovo rez" trte, ki se je na obeh območjih začela z vincekovim pohodom.
V Halozah so letos učno vincekovo rez opravili v vinogradu družine Pajnkiher v Doleni, prve reze pa so naredili gospodar Franc Pajnkiher, podlehniški župan Marko Maučič in znan vinar ter vinogradnik Zvonko Arnečič, sicer podpredsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki je bilo tudi organizator nedeljskega dogajanja. V Slovenskih goricah pa je strokovni prikaz rezi v vinogradu biotehniške šole na Grajenšča-ku opravil vinogradniški strokovnjak Andrej Rebernišek, in sicer po tem, ko se je zaključil vincekov pohod iz Destrnika do Grajenščaka.
Po strokovnih merilih se sicer prva rez lahko začne tudi pred 22. januarjem; vinogradniki se je tako lahko lotijo ta-
koj po koncu vegetacije, torej že novembra, ko odpade listje. Vendar pa tako zgodnja rez ni posebej priporočljiva: „V naših vinogradih se v zadnjem obdobju vedno pogosteje pojavlja glivična bolezen lesa in prav prezgodnja rez je eden od povzročiteljev te bolezni. Zato velja priporočilo, zlasti za manjše vinograde, da je bolj smiselno počakati in začeti z rezjo februarja. Za imetnike večjih površin pa je treba začeti prej, da se v roku rez tudi zaključi," je med drugim pojasnil Rebernišek in dodal: „Si-cer moramo pri rezi oziroma pred njo najprej oceniti samo kondicijo trsa, da vidimo, kakšna je moč rasti. Lani je bilo sušno leto v večjem območju Haloz in Slov. goric, kar se vidi po nekoliko slabši vegetaciji
v bolj prizadetih vinogradih. Zato moramo biti v teh območjih pazljivi, da ne narežemo preveč očes. Osnova rezi je vzdrževanje vzgojne oblike, druga pomembna funkcija rezi pa je določitev obremenitve trsa. Z obremenitvijo pa je spet povezano vprašanje, kako kakovostno vino želimo pridelati. Tu opažamo generalno napako, saj vinogradniki režejo nekako na splošno, ne glede na to, kakšno vino želijo pridelati. Nekako jih vodi samo cilj doseči višjo dodano vrednost vina. Pri tem bi vinogradnike opozoril, da če jim je cilj pridelati vino za „špricer", če se tako izrazim, lahko brez skrbi režejo od 10 do 12 očes, tudi do 16 očes pri dvošparon-ski obliki. Kjer pa vinogradnik res želi doseči višjo kakovost
Strokovni prikaz rezi trte je na vincekovo nedeljo v vinogradu na Grajenščaku opravil strokovnjak Andrej Rebernišek (na posnetku), v Halozah pa so se vinogradniki ob prikazu rezi zbrali v Pajnkiher-jevem vinogradu v Doleni.
Juršinci • Ledena trgatev
Vinogradniki nestrpno čakali nižje temperature
Čeprav je letošnja zima precej blaga in ni najbolj ugodna za ledene trgatve, so se temperature januarja vendarle nekoliko spustile in pobiranje najbolj sladkega grozdja se je lahko pričelo. Med drugim so trgali tudi v Juršincih.
Izjemno topla zima z nadpovprečnimi temperaturami za ta letni čas je marsikatere-
mu vinogradniku preprečila, da bi izvedel pravo ledeno trgatev. Tudi v Juršincih pri vi-
nogradniku Alojzu Hergi so se sredi januarja zbrali, da bi izpeljali le-to, a zaradi pretople-ga vremena to ni bilo mogoče. Kljub temu so grozdje pobrali, izkupiček pa je zadovoljiv. Nekaj požirkov kuhanega vina in spremljava harmonike so pri -5 stopinjah C naznanili priče-tek trgatve, na kateri se je zbralo okrog 50 beračev. Obrali so 600 trsov laškega rizlinga, iz katerega je priteklo 240 litrov sladkega mošta. Ta je dosegel 162 ekslov sladkorja, kar zadostuje kriterijem za vina suhega jagodnega izbora.
Dženana Kmetec
vina, se naj ne bi rezalo na več kot osem očes oziroma se tako in tako ve, da se zadnja obremenitev določa s pletvijo."
Zgodnja rez ni nevarna v primeru pozebe
Glede na letošnjo milo zimo se zna močnejši mraz in posledična pozeba zgoditi v naslednjih tednih, vendar to po mnenju Reberniška ni toliko nevarno za trto: „Zgo-dnja rez v prvi vrsti pomeni, da bo trta spomladi hitreje začela rasti, poznejša rez pa pomeni pač kasnejši začetek vegetacije trte. Dejstvo je, da vinska trta v primerjavi z ostalimi kulturami začne precej pozneje odganjati, sploh v primerjavi s sadnim drevjem.
Načeloma pri nas tako ni težave s spomladansko pozebo na trti. Mogoče je večja težava v zimskih pozebah. Zgodnja rez tako sama po sebi ne predstavlja težave oziroma nevarnosti zaradi pozebe. Kvečjemu je lahko težava v poganjanju prvega očesa, sploh če je prva vreznina preblizu prvemu očesu. To je edino lahko potencialno nevarno, saj v tem primeru lahko pozebe prvo oko ali pa se izsuši." Sicer pa, kot še svetuje Rebernišek, je pri prvi rezi treba upoštevati tudi lego vinograda in njegovo starost; rez naj se tako najprej opravi v starejših vinogradih in kasneje v mlajših, v katerih je nevarnost pozebe večja. „Treba je upoštevati tudi sorto grozdja in lego vinograda; če je lega takšna, da obstaja večja možnost pozebe, naj se rez opravi kasneje. Načeloma so vzhodne lege bolj izpostavljene spomladanskim pozebam kot recimo zahodne ali južne."
Sama rez mora biti čim bolj gladka: „Pri uporabi električnih škarij, ki jih ima že veliko vinogradnikov, je treba paziti,
da vreznina ni preveč agresivna do lesa. Prav tako je treba paziti, da so vreznine, če se le da, pod pravim kotom, ko govorimo o močnejših rezih. Tudi med žagicami so najboljše tiste, ki imajo čim bolj gladek rez, da se ne pušča odrgnin, ker se te rane težje zacelijo. Pri zgodnji rezi je še zelo priporočljivo, da se večje rane zamažejo. Pri navadnih škarjah pa je pomembno, da so dobro nabrušene in da so rezi čim bolj gladki. Na mestih, na katerih so bile prej prisotne kakšne bolezni, pa je dobro, da imajo vinogradniki s seboj tudi razkužilo za škarje. Odvečni les s trte je dobro sproti pospraviti, posebej v primeru, da so kakšne bolezni lesa že bile prisotne ali pa je odkrita že prej omenjena glivična bolezen lesa. Ta namreč preživi tudi na odmrlem lesu, zato je brezpogojno treba ves ta odvečni les takoj spraviti iz vinograda in ga sežgati. Če je trta zdrava, pa ni nič narobe, če odrezano rožje pustimo v vinogradu, saj se tudi tako vračajo organske snovi vanj."
SM
G. Radgona • Pomurski sejem pred novimi izzivi
Kmetijsko-zivilski sejem z visokim jubilejem
S kronanjem vinske kraljice Slovenije so se pričele letošnje sejemske aktivnosti, ki bodo dosegle vrhunec avgusta, ko bo jubilejni Ze petdeseti kmetijski sejem. Z lanskimi prireditvami so zadovoljni.
Tudi tokrat je na vsakoletnem januarskem druženju z novinarji direktor Pomurskega sejma (PS) Janez Erjavec izžareval zadovoljstvo in dobro voljo, saj so v letu 2011 bili uresničeni vsi zastavljeni sejemski projekti. Za njimi je uspešna izvedba treh promocijskih dogajanj, šest ocenjevanj kakovosti in številni ob-sejemski dogodki. »Zavedamo se, da je v trenutnem ekonomskem obdobju najpomembneje ostati na tržišču kot akter z vsemi obstoječimi produkti in programi, ki imajo tradicijo. Ob bogatih izkušnjah v preteklosti iščemo izzive za prihodnost v želji, da postanemo še boljši in močnejši,« je uvodoma dejal Erjavec.
Na vseh lanskoletnih sejmih je na 96.000 kvadratnih metrih sodelovalo 224 razstavljavcev iz 27 držav, sejemske prireditve pa si je ogledalo okoli 144.000 obiskovalcev. Izstopal je kmetijsko-živilski sejem Agra s 1710 udeleženci, ki so se predstavili na 67.000 kvadratnih metrih razstavnih površin. Tudi finančni pokazatelji za leto 2011 so zelo ugodni. Ustvarjenih je bilo prek dva milijona prihodkov, kar prinaša skoraj 10 odstotkov čistega dobička.
»V letošnje leto smo stopili s polno mero optimizma in velikih pričakovanj, saj gradimo na tradiciji, hkrati pa ustvarjamo nove vsebine in se prilagajamo usmeritvenim trendom sodobnih sejemskih
pristopov,« je poudaril direktor PS. Kot običajno začenjajo z mednarodnim 25. sejmom gradbeništva MEGRA (28. ma-rec-1. april), ki ga letos prvič dopolnjujeta sejem energije in trajnostne gradnje ENGRA ter sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA. Povsem na dlani je, da bo najpomembnejši in najobsežnejši sejemski projekt predstavljal kmetijsko-živilski sejem AGRA z jubilejnim polstole-tnim delovanjem na stičišču treh sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Hrvaške. »V ta sejem je vgrajenih pol stoletja prizadevanj, načrtov in uspehov razstavljavcev, strokovnih sodelavcev, kmetijsko živilske politike ter mnogih generacij prijateljev kmetijstva in podeželja. V tem obdobju je postal poslovni in strokovni dogodek, ki s svojim poslanstvom širi optimizem in samozavest
pri razstavljavcih in obiskovalcih ter z novimi spoznanji odpira načrte in ideje za prihodnost,« je poudaril Janez Erjavec. V sklopu AGRE (25.-30. avgust) bo pripravljen tudi 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK, kot zadnja sejemska prireditev na sejmišču v Gornji Radgoni pa bo sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja SOBRA (20.-22. september). Med letošnje sejemske prireditve gre všteti sedem strokovnih ocenjevanj, ki se pričenjajo z odprtim natečajem za embalažo, nadaljujejo z ocenjevanjem mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, potem vina in medu, zaključujejo pa z ocenjevanjem kmetijske mehanizacije in opreme.
NŠ
Direktor PS Janez Erjavec: »V letošnje leto stopamo z veliko mero optimizma.«
Foto: SM
Foto: NS
Foto: DS
Kuharski nasveti
Rdeča redkvica
Rdeča redkvica je najmanjša in najostrejša zelenjava, ki je posebej okusna, ko je še mlada, nežna in primerna za uživanje brez vseh dodatkov oziroma presna. S svojo živo rdečo barvo lupine in snežno belim mesom v sredini je dobrodošel dodatek zelenjavi z nevtralnim videzom in okusom. Redkvica je lahko glede na sorto majhna in okrogla ali podolgovata in ovalna, rdeče bela, sivkasto modra ali bledo zelena.
Razlikujemo poletno in zimsko redkev. Zimska redkev je ostrejšega okusa in ko jo narežemo, mora izteči čim več soka, da izgubi nekaj svoje grenkobe oziroma s tem blažimo oster okus. Specifičen okus ji dajejo gorčična olja, ki ugodno vplivajo na prebavo in presnovo. Če jo narežemo na tanke rezine in pustimo nekaj časa stati, prav tako izgubi svojo ostrino, oster okus pa izgubi tudi, če jo kuhamo. Redkvica vzbuja apetit, zato jedi iz nje pogosto ponudimo kot predjedi.
Rdečo redkvico pred uporabo le temeljito operemo in ji odrežemo pernasto razrezane liste. V kolikor imamo mlado redkvico, je nikoli ne olupimo, saj dobimo s kombinacijo rdečo in bele barve lepo dekoracijo, mlade redkvice pa tudi ne kuhamo. Če je redkvica debelejša in ima tudi debelo trdo lupino, jo je primerneje narezati na želeno obliko in jo skuhati v manjši količini slane vode. Kuhamo jo le toliko časa, da se do polovice zmehča. Kuhano ohladimo, lahko jo primešamo h kuhani mešani zelenjavi, ki jo ponudimo kot prilogo. Že v malih dodatkih bo mešani zelenjavi zaokrožila okus oziroma ji okus izboljšala.
Danes rdečo redkvico najpogosteje uporabljamo kot deko-
racijo pri slanih jedeh. Včasih so jo bolj uporabljali kot zelenjavo, iz katere lahko pripravimo različne priloge in prikuhe. Ponudili so jo kot samostojno priloga k mesnim jedem ali kot dodatek, s katerim so izboljšali okus jedem. Uporabljali so tudi listnati ali zeleni del redkvice, ki so ga pripravljali najpogosteje kot špinačo ali kot zabeljeno in kuhano solato.
Redkvico kot prikuho pa še danes pripravljamo tako iz listnatega dela kot tudi lepšega dela oziroma korena. Pripravimo jo tako, da listnati del od-režemo, opremo in v slani vodi blanširamo oziroma kuhamo od 3 do 4 minute. Posebej v mali količini slane vode skuhamo rdeče redkvice. Kuhano narežemo na rezance ali kocke, liste pa sesekljamo. Posebej na manjši količini masla ali margarine prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo malo moke, ki jo narahlo prepražimo, in zalije-mo z vodo, v kateri smo kuhali redkvico. Kuhamo 10 minut, nato dodamo narezano redkvico, sesekljane liste, sesekljani zeleni peteršilj, rahlo solimo ter okus izboljšamo z limoninim sokom in kislo ali sladko smetano. Tako pripravljeno ponudimo kot prilogo k mesnim jedem ali kot samostojno jed skupaj s kuhanim krompirjem.
Entropij ali uvihanje vek navznoter je pogosta problematika pri psih, prizadene pa tudi muce. Problem je v tem, da se spodnje očesne veke uvi-hajo navznoter in tako mehanično dražijo roženico. Vzrok uvihanja vek je ohlapno vezivno tkivo v veki. To je po navadi podedovana bolezen, ki jo mladiček nasledi od matere ali očeta, lahko pa je tudi prido-
Rdeča redkvica
Kot prilogo rdečo redkvico lahko pripravimo tudi skupaj z gomoljasto zeleno. Pripravimo jo tako, da gomoljasto zeleno najprej olupimo in narežemo na rezance ali kocke. Tako narezano skuhamo v slani vodi. Posebej v ponvi stopimo maslo ali margarino, dodamo kuhano zeleno in svežo oprano redkvico, ki smo jo prav tako narezali na enake oblike kot zeleno. Narahlo prepražimo, začinimo s soljo in potresemo z zelenim peteršiljem. Tako pripravljeno pogosto ponudimo zraven te-letine ali perutnine.
Še najbolj priljubljene pa so surove solate z dodatkom rdeče redkvice. Najpogosteje jo mešamo s surovimi kumarami, zeleno in rumeno papriko, be-luši, cvetačo, krompirjem, kuhano govedino in svinjino ter poljubnimi poltrdimi siri.
Kumare z redkvico v solati pripravimo tako, da kumare operemo in jih ne olupimo. Narežemo jih na tanke rezance, prav tako pa narežemo na tanke rezance tudi rdeče redkvice. Vzamemo 40 dekagramov kumar in 30 dekagramov rdečih redkvic. Dodamo še 1 drobno fino sesekljano čebulo ter prelijemo z osnovnim solatnim
prelivom oziroma dodamo olje, kis, sol in po želji poper. Tako pripravljena solata bo okusna tudi, če olje zamenjate z žlico kisle smetane ter dodate še zelen sesekljani peteršilj.
Kot predjed si lahko pripravite tudi solato iz rdeče redkvice, cvetače, paradižnika in sveže paprike. To solato pripravimo tako, da cvetačo najprej razcvetkamo na male cvetke in jo v slani vodi skuhamo. Kuhano odcedimo, splaknemo s hladno vodo in ohladimo. Posebej na kocke narežemo paradižnik, papriko in rdeče redkvice. Vseh naštetih sestavin naj bo enaka količina. Nato dodamo še fino sesekljano čebulo. Čebule naj ne bo preveč, da ne prevzame osnovnega okusa. Sestavine med sabo narahlo premešamo, dodamo enako količino kisle smetane in navadnega jogurta ter po potrebi kisamo in solimo. Tako pripravljeno solato bi lahko pripravili tudi z osnovnim solatnim prelivom, ki mu dodamo žlico bučnega olja.
Rdečo redkvico pa lahko mešamo tudi s črno redkvico in jo prav tako pripravimo s solatnim prelivom, ki smo mu dodali malo bučnega olja.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Entropij pri mucah
Gospa Marija ima 7 let staro muco, ki ima venomer težave s solzenjem oči, vnetjem in gnojnimi očmi. Večkrat je bila z muco zaradi tega pri veterinarju, kjer je po navadi dobila injekcijo antibiotikov in kapljice oziroma mazilo za oči. Stanje se trenutno popravi, ko pa muca več ne dobiva kapljic, se težave znova pričnejo. Lastnica je obupana, saj ji je veterinar pri zadnjem pregledu omenil, da ima muca entropij in da se ji spodnje veke uvihajo navznoter, kar je osnovni vzrok njenih težav.
bljena. Posledica uvihanja vek so ponavljajoča se vnetja oči, ki v primeru, da se ne zdravijo, preidejo v kronično obliko vnetja s poškodbami roženice. Pogosto se pojavi tudi edem oziroma zamotnitev celotne roženice ali samo določenega dela. V tej fazi bolezni lahko oči tudi močno skelijo in posledica je, da si žival praska in drgne oči s prednjimi nogami.
Foto: E. Senear
Prav nevarno je lahko, ko se muca prične praskati po očeh z zadnjimi nogami, na katerih so ostri krempeljci. To lahko privede do hujših poškodb oči oziroma roženice, ki pa vodijo v kasnejši ulkus oziroma razjedo na roženici. Če ne ukrepamo pravočasno in pravilno, pogosto pride do perforacije oziroma predrtja roženice. Predrtje roženice je težko obvladljivo in izredno boleče bolezensko stanje, ki zahteva radikalno kirurško obdelavo. Pogosto je treba prisilno zapreti očesne veke, in sicer tako, da jih za dalj časa zašijemo med seboj. Roženica na tak način lažje celi in se re-generira, ker ni izpostavljena zunanjim vplivom. Če pri tem nismo uspešni, je treba odstraniti celoten očesni bulbus (zrklo) oz. celotno oko, tako da ostane muca brez enega očesa. Da se ne vidi prazna očesna votlina, kar je zelo neprijetno na pogled, zašijemo očesne veke med seboj. Po nekaj tednih, ko operacijsko polje preraste dlaka, sploh ni opaziti, da ima muca samo eno oko. Da se izognemo zgoraj omenjenim nevšečnostim je treba pravočasno operativno korigirati
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
uvihano veko. Namen operacije je, da odstranimo odvečno kožo in podkožje veke in tako v bistvu napnemo veko, da se neha vihati navznoter. Poseg ni enostaven, saj v primeru, da odstranimo preveč kože veke, preprečimo normalno zapiranje vek in s tem še poslabšamo položaj. Tudi obdobje po operaciji je zahtevno za lastnika muce, saj mora vsekakor preprečiti, da bi se po operirani veki popraskal. To sicer lahko dosežemo s posebnim ovratnikom, ki ga namestimo na vrat, da preprečimo, da bi se muc z nogo lahko dotaknil očesa. Vendar moramo paziti, da je ovratnik res pravilno nameščen in si ga muca ne more sneti. Bolečina mine dan po operaciji; muca takrat dobiva tudi protibolečinske injekcije. Problematično obdobje sledi kasneje, ko začne rana srbeti. Srbenje živali pogosto težje prenašajo kot bolečino. Vendar se po tednu dni po operaciji bolečina in srbenje umirita in muca zaživi novo življenje brez bolečin in motečega sol-zenja očesa.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Standard za varno hrano in krmo
Z navzkrižno skladnostjo se bomo tako kmetje kot kmetijski svetovalci tudi v prihodnje intenzivno ukvarjali. V dosedanjih letih smo predvsem v sklopu javne kmetijskosvetovalne službe (JKSS) skrbeli, da ste kmetje imeli pravo informacijo in kakovosten nasvet na tem področju. Dejstvo, da lahko koristite naše nasvete (svetovalni pregled NS na kmetiji) brezplačno, gotovo govori v prid še tesnejšega sodelovanja. Naš skupni cilj morajo biti čim manjše izgube finančnih sredstev.
Ker svoje poslanstvo na tem področju JKSS jemlje izredno resno, smo kmetijski svetovalci dolžni svoje znanje na področju NS tudi izpopolnjevati. Za ta namen je bilo v začetku decembra organizirano strokovno usposabljanje kmetijskih svetovalcev, ki je ob prisotnostih kompetentnih nosilcev (predavateljev) potekalo na kmetiji v okolici Hoč pri Mariboru. Poudarek izobraževanja je bil na standardu za varno hrano in krmo, ki je prav zaradi svoje kompleksnosti in „pomembnosti" eden zahtevnejših standardov tudi z vidika našega svetovanja.
Standard za varno hrano in krmo je dokaj zapleten, njegove zahteve pa včasih zvenijo nerazumljivo. Pa vendar lahko rečemo, da se vse zahteve nanašajo na 14. in 15. člen Uredbe (ES) št. 178/2002.
14.	člen: Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet.
15.	člen: Krma, ki ni varna, se ne sme dajati v promet ali z njo krmiti živali za pridobivanje hrane.
Iz teh dveh členov dejansko izhajajo vse ostale zahteve v standardu, ki se smiselno navezujejo na sledeče korake:
•	higiena delovnih postopkov in prostorov,
•	sledljivost živil in krme (kar se smiselno navezuje na 4. točko),
•	preprečevanje kontaminacije,
•	vodenje evidenc.
Po teh štirih točkah so zajete vse zahteve za standard varne hrane in krme.
Kaj posamezen korak pomeni? Higiena delovnih postopkov in prostorov
Gre za vzdrževanje urejenosti in čistoče v gospodarskih prostorih (npr. mlekarnica), na delovni opremi (molzni stroj) in vzdrževanje osebne higiene (delovni plašč ...). To se nanaša na celotno primarno proizvodnjo, prav tako pa tudi na prevoz in skladiščenje. Sledljivost živil in krme
Za proizvedeno mleko, jajca in meso, ki vstopajo v prehransko verigo, mora proizvajalec - kmet zagotoviti ustrezno sledljivost, kar pomeni, da mora biti sposoben dokazati, kam je določen proizvod v določenem času bil dostavljen, prodan (npr. redni odkupi mleka s strani zadruge). V sled tega je kmet dolžan hraniti tudi izvide analiz, ki so bile opravljene v okviru uradnega nadzora (npr. letni veterinarski pregled), kakor tudi izvide analiz primarnih proizvodov, ki jih je opravil sam ali so jih opravili kupci njegovih proizvodov in so kmeta o teh izvidih obvestili.
Kmetje, ki kupujejo krmo, morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo hraniti pet let od datuma dobave. To pomeni, da morajo hraniti naslednje dokumente: račune, dobavnice, tovorne liste, deklaracijo proizvoda, izjave ob nakupu krme od drugega kmeta. Kmetu ni treba voditi evidence o doma pridelani krmi in njeni uporabi. Preprečevanje kontaminacije
Kako se ta standard preverja na vaši kmetiji?
Za lažjo predstavitev vzemimo primer poprečne mlečne kmetije. Ko se bo kontrolor ustavil pri omenjenem standardu, bo v ta namen preveril primerno urejenost mlekarnice (čista tla, topla voda, čist zbirni bazen ...). Preverja se tudi zamreženost okenskih odprtin. V mlekarnici ne bo smel najti snovi, ki bi pomenile tveganje za proizvod. Te so mleko, čistila, olja, močna krmila, zdravila ipd. V hlevu in okolici morate poleg splošne in zadostne osnovne higiene biti pozorni tudi na zatiranje insektov in glodavcev, kolikor je možno, pa je treba tudi kokošim in ptičem preprečiti dostop v hlev. Skrbite, da v hlevu ne bo vidnih ostankov zdravljenja (veterinarske tube, igle, ostankov zdravil ipd). Pri ogledu skladiščnih kapacitet za krmo (silosov) je pozornost največkrat namenjena urejenosti prostorov, rednemu odstranjevanju plesnive (kontaminirane) krme. Skladiščni prostori za močna krmila morajo biti prav tako urejeni, izvajati se mora zaščita pred glodavci, v istem prostoru ne sme biti skladiščena snov, ki bi lahko pomenila tveganje za varnost krme, kot so škropiva, goriva, FFS, ipd. V ta sklop seveda smiselno sodi korektno skladiščenje „nevarnih snovi": omarica za shranjevanje FFS, odpadna olja, masti, gorivo in razna čistila. Vse naštete substance morajo biti ustrezno skladiščene in načeloma ne v istem prostoru kot primaren proizvod in krma. Vodenje evidenc
Naslednji korak je pregled evidenc. Pri tem standardu so na enem mestu združene praktično vse evidence, ki bi jih naj kmetija vodila, res pa je, da so nekatere evidence razdružene in se v sklopu navzkrižne skladnosti preverjajo pri drugih standardih. V našem primeru (mlečna kmetija) bi se naj v okviru standarda vodile sledeče evidence (* po potrebi):
•	dnevnik veterinarskih posegov, izvidi analiz, ki so bili opravljene v okviru uradnega nadzora (npr. letni veterinarski pregled).
Sledljivost krme: kmetje, ki kupujejo krmo, morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo hraniti pet let od datuma dobave. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice, tovorne liste, deklaracijo proizvoda, izjave ob nakupu krme od drugega kmeta). Primer: dobavnica za močna krmila, tehtalni list - shranimo tudi deklaracijo
Register govedi na gospodarstvu (RGG)
Evidence v zvezi s prodajo/odkupom mleka in analize
Potrdilo o dnevnem odvozu
Potrdilo o opravljenih analizah mleka
*Evidenca o uporabi genetsko spremenjenih semen: vsako gojenje genetsko spremenjenih kmetijskih rastlin (posledično tudi uporabo semena GSO) je treba registrirati.
*Evidenca o morebitnem pojavu škodljivcev ali bolezni z vplivom na varnost primarnih proizvodov (npr: pojav glodavcev in potrebno zatiranje).
V tem prispevku sem skušal prikazati najpogostejše vsebine, ki zajamejo standard za varno hrano in krmo. Kmet, ki pridela (in z dokumenti dokazuje) na primer kvalitetno mleko, bi naj ta standard „opravil" brez težav. Z morebitno kontrolo je treba to le potrditi in nikakor izhajati iz tega, da je treba na vsak način najti pomanjkljivost. Takšno je bilo splošno razmišljanje kompetentnih nosilcev tega standarda, ki mu kaže slediti.
Stane Levart, uni. dipl. ing. kmet. KGZS Ptuj
Foto: VP
Iščete svoj stil	^
Večna eleganca v črno-beli kombinaciji z dodatkom rdeče
Ksenija Pivko je 34-letna medicinska sestra, doma iz Stojncev, ki jo je v naše kraje iz Koroške pripeljala ljubezen. Zaposlena je na internem oddelku ptujske bolnišnice, mama dvojčkov, dveh 14-letnih fantov. Prostega časa ima zaradi narave dela zelo malo, najraje ga preživi z družino, pritegne pa jo tudi dobra knjiga ali televizijske oddaja. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, zaradi izziva in radovednosti. Ker je od prijave minilo že kar nekaj časa, jo je naše povabilo zelo presenetilo.
Foto: Črtomir Goznik
Ksenija v oblačilih iz Modiane, škornji in torbica so iz prodajalne Alpina v Lackovi ulici.
Ksenija je prvič obiskala kozmetični salon. Pri njej so v kozmetičnem salonu Neda ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in oblikovanju obrvi, so ji svetovali, kako negovati kožo doma, saj lahko redna in pravilna nega kože veliko prispeva k izboljšanju njene kvalitete. V tem času ji je treba posvetiti še posebno skrb, jo oskrbeti s potrebnimi hranilnimi snovmi in vlago.
V Frizerskem salonu Stanka je za Ksenijino novo frizuro poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je pobarvala v bolj živahno oranžno barvo. Postrigla jih je postopno in na sprednjem delu obraza skrajšala na kratko. Posušila jih je s krtačo in stilirala z lakom.
KOLEKTIV SALONA
niošKo m tensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v januarju *
Foto: Črtomir Goznik
Ksenija prej ...
Ličenje je vizažistka Minka Feguš pričela z nanosom kremnega pudra 3 v 1, s katerim je prekrila celotnen obraz. Oči je poudarila v rjavih tonih, v notranjih delih vek pa osvetlila v oranžno bež tonu in na koncu obrobila še s temno rjavim črtalom. Ličnice je poudarila v rdeče bronastem tonu, obrobila ustnice in nanje nanesla svetlikajoči glos v bež oranžnem odtenku. Naša današnja kandidatka
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
Ksenija je svojo vsakodnevno garderobo, uniformo, zamenjala z malo bolj prefinjenim elegantnim slogom. „V trgovini Modiana sem zanjo izbrala zanimivo obleko, ki je sestavljena iz različnih vzorcev in ima enostaven kroj. Obleka je brez rokavov, kar pomeni, da jo lahko oblečemo kot svečano oblačilo in jo popestrimo z dodatki, verižico, ogrlico, zapestnico in prstanom. K takšnemu večernemu videzu
seveda obujemo črne salo-narje, dodamo pa tudi malo črno torbico. Drugače pa je takšna oblika zelo nosljiva tudi podnevi, ko želimo biti bolj elegantni, tako kot naša današnja kandidatka Ksenija. Pod obleko lahko oblečemo kakšen črn tanek puli ali tudi kakšno srajco, lahko pa prek obleke oblečemo tudi tanjšo volneno jopico. Ker nas tu in tam zunaj še vedno preseneti hladno vreme, saj je še vedno koledarska zima, sem izbrala črno jakno iz umetnega krzna, ki bo Ksenijo grela ob hladnih jutrih in še hladnejših večerih. Črne škornje, ki imajo bo strani zanimiv dodatek, usnjeni čipkast trak, sem izbrala v prodajalni Alpina v Lackovi ulici na Ptuju. Tej klasični črno-beli kombinaciji pa je treba dodati tisto nekaj, kar bo celotnemu stiliranju dalo dodano vrednost. V ta namen sem izbrala rdeč klobuček in rdečo usnjeno torbico, ki je prav tako iz prodajalne Alpina," je Ksenijino preobrazbo
podrobneje predstavila stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Ksenija izbrala 30-minutno masažo hrbta. „Z gladenjem in gnetenjem mišic se izboljšata krvni obtok in pretok limfe. Raztegnejo se mišice in vezivna tkiva, koža in druga mehka tkiva. Zaradi masaže se v tkivih sprošča histamin, ki odpre krvne žile in s tem poveča dotok kisika
in hranilnih snovi. Tudi sam dotik ima velik psihološki pomen, zlasti v današnjem času. Vsi dejavniki masaže pa skupaj sprostijo telo in duha ter tako pripomorejo k dobremu počutju. Masaža je primerna za vse dele telesa, od glave do nog," je blagodejne vplive masaže na človekovo počutje predstavila kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (38.)
Prisluhnimo srcu
Andrew Matthews, priljubljeni pisatelj in ilustrator, po vsem svetu predava o samorazvoju in uči, kako se pravilno naravnati na srečo, uspeh, zdravje in bogastvo. Njegova dela so prevedena v 38 jezikov, v 60 državah pa je bilo prodanih že več kot 5 milijonov njegovih knjig. V slovenščini imamo štiri Matthewsove knjige: Bodi srečen, Bodi srečen z ljudmi, Prisluhnite svojemu srcu in Sreča v težkih časih.
Pisatelj in karikaturist
Andrew Matthews zna na zelo duhovit način poenostaviti zapletene stvari, s katerimi se sooča sleherni posameznik. Z enako lahkoto na svojih seminarjih nagovarja tako direktorje in uslužbence kot dijake in študente. Medtem ko predava, riše zabavne sličice, s katerimi podkrepi svoje besede.
Andrew zelo skrbno varuje svoje zasebno življenje. Na internetu ne boste našli niti letnice njegovega rojstva. Na njegovi spletni strani ni nobenih podatkov o tem, kje je odraščal ali kje se je šolal. Zato pa toliko bolj odmevajo njegova dela, ki jih uporabljajo celo psihologi
in psihiatri. V ZDA organizirajo univerzitetne tečaje o njegovih knjigah. Do sedaj je nastopil že v 3000 radijskih in televizijskih oddajah, kot predavatelj pa je aktiven na štirih kontinentih.
Knjige, ki so izšle v angleščini in pri nas še niso prevedene: Sreča zdaj, Srečen najstnik, Sreča v orehovi lupini, Čakajoč na sporočilo in Uspeh osrečuje. Andrew uči o tem, kako razmišljajo srečni ljudje in kako jim lahko postanemo bolj podobni, kako odkriti notranjo moč, kako se spopasti z življenjskimi »katastrofami«, kako doseči notranji mir, kako preživeti, ko smo brez denarja in kako ga dobiti, medtem ko delamo tisto, kar nam je všeč, kako najti ljubezen svojega življenja, kako biti srečen tudi z zlomljeno nogo in hitro ozdra-veti, kako doseči uspeh in se pri tem celo zabavati in še mnogo drugega.
Prisluhnite svojemu srcu
Matthews je nanizal deset načel, zakaj smo tukaj na zemlji, kaj je cilj naših življenj in kako najbolj optimalno izkoristiti čas, ki nam je na voljo.
Tu smo zato, da bi osvojili lekcije in svet je naš učitelj. Na svetu nismo zato, ker bi bili kaznovani, ampak zato, da bi se nekaj novega naučili. Vsak dogodek je priložnost za spoznanje in spremembo. Če smo dovolj pozorni, bomo lekcijo
osvojili z manj težavami in neprijetnostmi, če pa jo spregledamo, nas doleti »katastrofa«. Vesolje nas ves čas spodbuja z nežnimi namigi. Če se jim upiramo, nas udari s kovaškim kladivom. Z določeno neprijetno situacijo (lekcijo) se srečujemo tako dolgo, dokler je ne osvojimo. Ko nam to uspe, se že pojavi nova lekcija. In lekcij nikoli ne zmanjka.
Vesolje nima ljubljenčkov. Naš uspeh in sreča sta odvisna od naravnih zakonov in načel in od tega, ali jih upoštevamo. Najpomembnejši je zakon vzroka in posledice, setve in žetve. Sami si ustvarjamo okoliščine svojega uspeha. Pri tem je zelo pomemben naš odnos do dela. In boljši ko postajamo, težja je igra. Zato je potrebna disciplina. Niti najmanjši trud ni zaman. Vesolje nagrajuje trud, ne izgovorov.
Vaše življenje v celoti odraža vaša prepričanja. Ko spremenimo naša najgloblja prepričanja o svetu, se skladno s tem spremenijo tudi naše izkušnje. Zgodbe pripovedujejo, da so srednjeveški alkimisti znali spreminjati svinec v zlato. Takšen odnos moramo gojiti tudi mi do težav, s katerimi se soočamo.
V trenutku, ko se preveč navežete na stvari, ljudi, denar... vse zamočite. Življenje nas izziva, da cenimo vse in da se na nič ne navežemo. Nena-vezanost ne pomeni brezbrižnost. Pretirana navezanost na
službo, denar, partnerja v nas poraja strah, obup in čustveno zapletenost. Tisto, česar se najbolj bojimo, se vedno zgodi, saj verjamemo v svoja prepričanja.
Tisto, čemur namenjate pozornost, se povečuje. Zato je treba dobro premisliti, kaj hočemo. Naše misli vplivajo na našo podzavest in zavest, da oddajata močne radijske signale, ki pritegnejo uresničitev predmeta naših misli. Zato je najbolje razmišljati o obilju in gojiti hvaležnost.
Prisluhnite svojemu srcu. Namen življenja ni, da bi bili brez težav, ampak da bi znali biti navdušeni. To, kar počnemo, bi morali delati z veseljem in se pri tem zabavati. Ko se vprašamo, zakaj nekaj ni mogoče, je to zato, ker smo energijo vložili nekam drugam. Vedno imamo možnost izbire, samo prisluhniti je treba svojemu srcu.
Bog se ne bo nikoli pokazal izza oblaka in vam rekel: »Zdaj ti dovolim, da si uspešen.« Ko se odločimo, da bomo nekaj storili, se pojavijo tudi sredstva in okoliščine, ki nas podprejo. Ne morete zasloveti po tem, kar ste nameravali storiti. Tisti, ki ve, živi od dejanj in ne od razmišljanja o njih.
Če se upirate življenju, boste zagotovo poraženi. Če hočemo doseči večji notranji mir, moramo prenehati vse, kar se dogaja, označevati z »dobro« in »slabo«. Na vzhodu poznajo simbol jina in janga, ki pravi, da je v vsaki stvari nekaj dobrega in zametek slabega in obratno. Zato je na vse treba
gledati kot na celoto, na proces, postopek rasti in razvoja.
Kako ljubiti ljudi? Samo sprejmite jih. Ko nekoga popolnoma sprejmemo, mu s tem izkažemo brezpogojno ljubezen. Tečaj čudežev (že predstavljen v Štajerskem tedniku) pravi, da obstajata dve osnovni čustvi: ljubezen in strah. Ko se znebimo strahu, zmaga ljubezen.
Naše življenjsko poslanstvo ni spremeniti svet, temveč samega sebe. Smisel našega življenja ni v enem samem velikem dogodku. Pomen moramo opaziti v številnih drobnih trenutkih, ki ga sestavljajo. Ko sebe ne doživljamo več kot žrtev, se nam nasmehne sreča in vsak naš trenutek je blagoslovljen.
Nadaljevanje prihodnjič
Duševno zdravje
Čustva in rak
Angelo zanima, ali imajo čustva oziroma njihovo izražanje kakšen vpliv na razvoj rakastih obolenj?
Angeli moram odgovoriti pritrdilno. Raziskave so pokazale, da obstaja zveza med rakastimi obolenji in nezmožnostjo osebe, da bi izrazila svoja čustva, pa tudi zvezo med pretiranim izražanjem čustev; eno in drugo bi naj vplivalo na imunološko sposobnost organizma.
Prav tako so raziskave ugotovile, da za rakastimi obolenji pogosteje zbolijo tisti, ki so razdvojeni v svojem odnosu do sveta. Ugotovljeno je tudi bilo, da se pri tistih ljudeh, ki čutijo po smrti ljubljene osebe izrazit občutek samote in brezupa, iz katerega se ne morejo izkopati, razvije najpozneje v osmih letih rakasto obolenje. Neka raziskava je npr. ugotovila, da je vseh 100 slučajno izbranih bolnikov z levkemijo tik pred izbruhom bolezni utrpelo pomembno psihološko ali socialno izgubo (partnerja, otroka, prijatelja, poklic, domovino).
Ugotovljeno je tudi, da depresivne ženske zbolijo pogosteje za rakom kot vedre in optimistične ženske.
Tudi med vase zaprtimi, ubogljivimi in navzven neagresivnimi ljudmi je več rakastih bolnikov kot med ljudmi, ki so usmerjeni navzven, so neubogljivi in agresivnejši.
Res je, da lahko 80 % vzrokov za rakasta obolenja pripišemo kar-cinogenim snovem v okolju, toda hkrati je ugotovljeno, da duševne stiske zmanjšujejo obrambno moč organizma pred temi vplivi!
Mag. Bojan Šinko
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Po dobro sprejeti predstavitveni skladbi z naslovom Ti da-ješ se zasedba Muff v novem letu predstavlja z balado Povej mi. Že s pesmijo Ti daješ je skupina pridobila naklonjenost glasbenih novinarjev in urednikov. Tako jih je bilo v decembru moč zaslediti na različnih lestvicah in glasbenih pregledih leta 2011, na katerih so bili omenjeni kot debitant leta, pesem Ti daješ pa kot ena boljših novih skladb. Slednja je pritegnila tudi oglaševalce, saj so jo v dveh različicah uporabili kot nosilno skladbo oglasne akcije za največjega telekomunikacijskega ponudnika.
•k-k-k
Ljubljanska Cvetličarna, priljubljeno koncertno-klubsko prizorišče, konec januarja zapira svoja vrata. Poslednjo zabavo v klubu bo zaznamoval tako imenovani Poslednji JAM session.
»Trikotni oder Cvetličarne je v sedmih letih delovanja gostil ogromno glasbenikov. Glasba ni in ni nehala igrati! Tako bo tudi 28. januarja 2012, ko bo oder Cvetličarne še zadnjič zaživel,« so v vabilu na Poslednji JAM session zapisali organizatorji, ki bodo na oder postavili rok postavitev inštrumentov in izkoristili priložnost, da se v družbi vseh, ki so kadarkoli nastopili v Cvetličarni, poslovijo. Na Poslednji JAM session so povabili vse glasbenike in skupine iz Slovenije in drugod, ki so v preteklih letih nastopile v tem klubu. •k-k-k
Skupina E.V.A. se predstavlja z novo skladbo, naslovljeno Blizu. Po skladbah Pridi greva, Misel nate in Najine 3 je Blizu že četrti singel z aktualnega albuma Pridi greva, ki je izšel aprila 2010. Avtor glasbe je Mitja Kavčič, besedilo je napisala pevka Eva Moškon, za aranžma pa so poskrbeli člani skupine E.V.A.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. PANDA - KAKŠNO SONCE, KAKŠEN DAN 9. KATRINAS - DROBNI BISERI 8. ROMANA KRAJNČAN - LE PRIJATELJA 7. SIDDHARTA - POSTAVI SE NA MOJO STRAN 6. MAJA KEUC - NA POL POTI 5. ALL4PLAY - HALO 4. ANDREJ ŠIFRER IN TALENTI - KO ZVONOVI ZA POJO
3. BILBI - KO SEM TVOJA ŠE BILA 2. ŠPELA GROŠELJ - BOG ZA NAJU SREČE NI IZBRAL 1. NINA PUŠLAR - LE NAVADEN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Robert Jukič v enem letu izdal dva albuma
Glasbenik Robert Jukič je bil v letu 2011 izredno aktiven. Poleg nastopov na domačih in tujih odrih, kjer je igral s svojimi zasedbami ali kot spremljevalni glasbenik drugih skupin, mu je v lanskem letu uspelo izdati tudi dve zgoščenki.
Prva nosi naslov Dobrote iz skrinje zarote in je izšla pri založbi Celinka. Na albumu se je pevec posvetil raziskovanju blues, folk in country zvokov ter glasbi iz vestrnov. K sodelovanju je povabil vrsto izvrstnih izvajalcev in po besedah strokovne javnosti ustvaril enega največjih presežkov lanskoletne domače produkcije. Njegova druga zgoščenka, izdana v lanskem letu, je naslovljena Operation Charlie (Dit'e'nat) in predstavlja sinhrono raziskovanje ter
pripovedovanje gangsterske zgodbe skozi zvok jazz glasbe. Tudi ta album je v strokovni javnosti požel pohvale.
A Robert kljub uspešnemu preteklemu letu ne počiva. Te dni se namreč predstavlja z vi-deom za skladbo Oj moj brat. Video je dokaz, da je zasedba Robert Jukič in Kramp ena najbolj udarnih in energičnih zasedb na domačih tleh, kar se odraža tudi na koncertih in drugih nastopih v živo. V vi-deu uporabljen avdio in video zapis je nastal na premierni
predstavitvi zgoščenke Dobrote iz skrinje zarote na lanskem festivalu GodiBodi v Ljubljani.
Sicer pa je bila zgoščenka Dobrote iz skrinje zarote lansko leto deležna izjemno dobrih kritik strokovne in laične javnosti. Od njenega izida (april 2011) so jo Robert Jukič in Kramp predstavili na različnih festivalskih in klubskih odrih po Sloveniji in Avstriji. Tri koncerte so zabeležili tudi v letošnjem januarju (Ljubljana -Cankarjev dom, Bled in Idrija). Kljub rednemu koncertiranju
vi	
	
KA!	
VC]	
'Mît fSi^-i-vStakj. E	"" *
\ ki, H	
Foto: Bojan Stepančič Robert Jukič	
in preigravanju skladb napovedujejo tudi predstavitev novih pesmi. Ob vsem naštetem pa Robert Jukič zaključuje še novo nadžanrsko zgoščenko, pri snovanju katere bo sodelovalo več kot 50 glasbenikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Avstralije in Irana.
MZ
Filmski kotiček
Podzemlje: Prebujenje
Vsebina: Selena se po 12 letih zamrznitve zbudi v laboratoriju velike korpora-cije. Na svoje presenečenje ugotovi, da so ljudje v teh 12 letih izvedeli za obstoj volkodlakov in vampirjev ter nad njimi uspešno izvedli čistko na nivoju holokavsta. Kljub temu nekaj volkodlakov in vampirjev pobegne v očitno dovolj velikem številu, da se še naprej bojujejo med seboj in hkrati še proti ljudem. Selena poleg tega ugotovi, da ima otroka, potomko Bena, prvega hibrida med vampirji in volkodlaki, za katero se seveda pehajo vse strani ... Videti je, da se Kate Bec-
Underworld: Awakening
Igrajo: Kate Beckinsale, Charles Dance, Michael Ealy, India Eisley, Kris Holden-Ried, Stephen Rea Režija: Mans Marlind, Bjorn Stein
Scenarij: Len Wiseman, John Hlavin, J. Michael Straczynski in Allison Burnett po zgodbi Lena Wisemana in po likih Kevina Greviouxa ter Dannyja McBrida Žanr: akcijska grozljivka Dolžina: 88 minut Leto: 2012 Država: ZDA
kinsale ni nikoli znebila najstniške anoreksije, saj je iz filma v film videti bolj suha, seveda z namenom, da bi bila čim bolj privlačna. Toda to je še najmanjši „problem" četrtega dela Podzemlja, franši-ze, ki je startala leta 2003 in v prvih treh delih lepo zaokrožila povsem simpatično gotsko ljubezensko zgodbo, ki se razteza čez nekaj stoletij. Tudi Kateiina odsotnost v tretjem delu franšize ni prizadela, čeprav je šlo le za bolj podroben prikaz ljubezenske zgodbe, ki je bila v prvem delu zgolj občasno omenjena.
Sodeč po podnaslovu četrtega dela, avtorji upajo na novo trilogijo, toda po ogledu filma se zdi, da so se z vso
hitrostjo zaleteli v betonski zid. Zgodba ni niti približno tako epska in zanimiva kot v prejšnjih delih, ampak nasprotno. Degradirana je na navadno akcijsko telenovelo z neverjetno neumnimi dialogi, ki pa so le mašilo, da lahko zadihamo med neprestanimi in precej dolgočasnimi akcijskimi prizori. Vse se vrti okoli reševanja otroka iz kompleksa zlobne korpora-cije in vsa zgodba se zgodi v eni noči, zato je film v primerjavi s prejšnjimi deli le nekakšna bleda mikroloka-cijska in hrupna bum - tresk črtica oz. TV-epizoda.
Žal slabih stvari tu še ni konec. Morda je zavozil kinoo-perater, morda pa je napaka v traku, saj je slika izjemno meglena in v vseh 88 minutah ne premore niti enega čistega fokusa, zato se zdi, kot bi gledali 3D različico filma, ampak brez 3D očal. Ni čudno, da so med predstavo
iz kina odšli kar štirje gledalci. Vodena zgodba in slaba slika sta seveda čista potrata časa, da denarja ne omenjamo. Na svoj račun bo morda prišla le tista peščica oboževalcev Kate Beckinsale, ki še vedno pada nanjo. Oba režiserja, neka neznana Šveda, sta opravila povprečno delo (milo rečeno), hkrati pa sta vse svoje kamere usmerila v njo, boginjo usnja in pištol. Film je bil očitno pisan samo zanjo, kot bi ga hotela uporabiti kot svoj demo posnetek na avdicijah, s katerim obupano kriči: „Poglejte me, še vedno sem privlačna! Dajte mi vloge! Kakršnekoli! Samo da mi ne bo treba igrati še v petem delu! Prosim!" Morda bi bil film v 3D I MAX različici videti prečudovito in bi mu zlahka spregledali ostale napake, toda kopije filma, ki smo jih dobili v Sloveniji, so samo za v smeti.
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
E	Poiskali boste morali nove izzive
'g	in priložnosti. Daleč v ospredju
.g	bo ljubezen, romantika in har-
J=	monija. Občutila se bo neka ma-
-a	gnetična energija in zvedavost.
"s	Amorjeva puščica bo obiskala
!	samske. Na delovnem mestu bo-
1	ste dajali občutek edinstvenosti. Finančno se obetajo cvetoči časi.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Iskali boste svojo srečo in romantična doživetja se bodo krepila. Imeli boste priložnost, da v tem tednu obiščete botanični vrt. To vam bo dalo inspiracijo, da naredite načrt, kako se boste lotili dela vrtu, ko bo čas za to. V tem tednu boste napredovali tako v ljubezni kot na delovnem mestu.
m J
Raziskovali boste tisto, kar odstopa in šli samostojno naprej po svoji poti. Privlačile vas bodo dejavnosti, ki so vezane na svet duhovnosti in ezoterike. V ljubezni vas označuje strast in ugodne priložnosti. Možno je, da se tudi poslovno odprejo nove poti in številne kreativne priložnosti.
RAK W (21.6. - 22.7.)
Odločili se boste in ozavestili določene spremembe in novosti. Pogumno boste šli naprej in v poslovnem svetu napredovali. Čas sprememb in novosti vas čaka prav v poslovnem svetu. Finančno boste napredovali. Po mnenju planetov naj junijski predstavniki igrajo igre na srečo. Toda po pameti!
t
Wt LEV
SR (23.7. - 22.8.)
Pojem resnice boste raziskovali do popolnosti. Zanjo ste se pripravljeni boriti. Notranje občutke si zapisujte in tako vam bo lažje. Postali boste zelo pridni in pravi
!
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Pričakovati je določene premike na bolje. Končno se boste lahko tudi sami odločili, kaj vas osreči in vam pričara notranji mir. Premik planetov na nebu vam bo
deloholik. Pri vsem tem ne smete	podaril neko dodatno energijo.
pozabiti nase in na tiste dejavno-	Pomembno je, da tudi sami spo-
sti, ki so vam blizu. Sprostil vas	znate, da ste ljubljeno bitje in da
bo sprehod v naravo.	se počasi daleč pride.
Štajerski TEDNIK
NEGOVALKA OTROK
SNETJE SADEŽA
OVES Z BELIMI PLEVAMI
ZADNJIK, RITNIK
IRENA ŽERJAL
IZ SEMENA ZRASLO DREVO
REKREATIVEC
SPLETKAR
VRSTA PSIHOTIKA
OLGA ZAJCEVA
S PRAHOM POMEŠANA MOKA
GALAKSIJA
OMELO Z RESAMI
PREPROGA PRI JUDU
MANAGER, MENEDŽER
LOJZE CAJZEK
SADNI SLADKOR
MORILEC (SILVO)
MILANO
NEDA UKRADEN
ŽRTVENIK
NAS KOŠARKAR (MILOŠ)
NABIT DELEC
JEČMENOVA KAŠA
GOLTANEC
GORA V JULIJCIH (2388 m)
NAS PISATELJ ADAMIČ
VETERINAR (ZAVIŠA)
PEVEC PESTNER
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZGODOVINAR (BOŽO)
KAMNIT POMOL
MODNA OBLIKOVALKA (VESNA)
ŽIVINOREJ. POSESTVO
LESEN MOSTIČEK
ANTON INGOLIČ
SPOMINSKA SLED
GRADBENIK
GALIJ
SLAVKO VITEZ
ROPOTULJA
KRINKA, NALIČNICA
NASA TRADICIONALNA JED
OBRAZEC ZA POTRDITEV
ZLITINA JEKLA IN NIKLJA
TRGOVEC S SVEČAMI
UGANKARSKI SLOVARČEK: BANIČ = slovenski košarkar (Miloš, 1986-), BEM = slovenski veterinar, mikrobiolog srbskega rodu (Zaviša, 1926-2003), ERPICA = naša tradicionalna jed, okusne male pogače, tudi jerpica, ILGO = slovenska modna oblikovalka, Gaberščik (Vesna, 1944-), KRUPA = ječmenova kaša, MONOMAN = vrsta psihotika, MOP = omelo z resami, PELC = gora v Julijcih, visoka 2388 m, TEF = antikorozijski gel.
■jeoaAS 'JBAUi '}aoe|d 'eoicue 'e^seiu
'eljSej '^luaqAeis 'uuaSua 'iv 'ouoi 'o§|| 'oio 'ednj^ 'wag 'sinon 'ue:p§ 'uoi 'haï 'iny 'ezop^nj^ '31 'jazeueiu 'doiu 'alieAso '}si|eqe>i 'eiunisad 'laueiuas 'gi|so 'uaie| 'o|aiuo 'piuod :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
(Kradioptuj
89,8° 98,2 °I04t3
SOBOTA, 28. januar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat).14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije, Po študentsko, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 29. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.15 Lestvica Naj 11 (v živo). 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S To-
netom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 30. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 31. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15.
NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 1. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA.
12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 2. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice.
19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 3. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski^ nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). Vabljeni k spremljanju oddaje Sredi življenja v torek, 31. januarja ob 18.00. Marija Slodnjak se bo z gostom Dragom Kleinom govorila o optimizmu.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Na delovnem mestu se bodo zgodili določeni premiki. Osrečevale vas bodo majhne pozornosti in vse tisto, kar je navidez nekoliko nepomembno. Ljudje, ki bodo vstopali v vaše življenje, bodo vaši učitelji. V pomoč vam bo neka oseba nasprotnega spola. Prijatelji vas osrečujejo.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Pričarali si boste notranji mir in neko čarobno energijo. Po poteh življenja greste lahko zelo pogumno in natančno. Spoznali boste, da je analitika tista, ki prinese dobre rezultate. Veliko sreče boste doživeli v ljubezni in vendarle se varujte pretirane kritičnosti. Srečen dan: petek.
Nedvomno vas čaka nekoliko nemiren in razburljiv teden. Življenje vas bo učilo, da morate zadeve narediti postopoma, korak za korakom. Prav gotovo ne boste smeli z ničemer odlašati, ampak se odločiti, kaj vam je blizu. Površnost je nekaj, kar vas lahko stane. Ugodno je, da ostajate optimistični.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Mirno obdobje, ki je pred vami, vas pomirja. Na delovnem mestu bo čas zaključkov in novih priložnosti. Seveda morate biti nekoliko previdni in ne smeteprehiteva-ti stvari. Zavedati se bo veljajo, da se dobro z dobrim vrne. Nakazanaje tudi nekaposlovnapot, ki bo polna prijetnih dogodivščin.

^ VODNAR ^^ (21.1. -18.2.)
Verjeli boste vase in se prelevili v čutno bitje. Čeprav še vedno stvari pometate pod preprogo, je čas, da se odločite in spustite svež vetrič v svoje življenje. Nakazani sta dve poti in številne priložnosti. Energija vam bo nekoliko bolj nihala in tako ne smete odlašati, ampak biti v vsem zelo odločni.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Življenje vas bo nekoliko zanašalo in zdelo se bo, da vas privlačijo skrajnosti. Tako najdete v sebi veliko moči za osvoboditev. V ljubezni se ne boste o ničemer odločili, ampak se prepustili času. Na delovnem mestu vas bo nadrejeni postavil pred dejstvo in tako se v morju uža''
Cirkulane • Občinska uprava preseljena, društva še čakajo
Sedež občine ze v novih prostorih
V začetku tega tedna so se župan in celotna občinska uprava Občine Cirkulane preselili v nove prostore v lani zgrajenem poslovno-stanovanjskem centru. Za vse potrebe občinskih služb so kupili celotno prvo nadstropje novega objekta v velikosti 340 kvadratnih metrov.
Cena nakupa je na koncu, po natančni izmeri vseh prostorov, znesla 460.000 evrov, kar je približno 10.000 evrov več, kot so prvotno načrtovali. Celotno kupnino bodo, kot je povedal župan Janez Jurgec, nakazali do konca maja letošnjega leta, tretjino cene pa so že plačali pred vselitvijo.
„Na naslovu Cirkulane 28, novem naslovu sedeža občine, imamo končno na voljo dovolj prostorov za vse; ob županovi in sprejemni pisarni ima svojo pisarno direktorica občinske uprave, ena pisarna je namenjena delu obeh podžupanov, svojo pisarno ima tudi računo-vodkinja in pravna svetovalka. Urejena je tudi večja sejna soba, mini kuhinja in arhivska soba, ob tem pa je en prostor namenjen še poslanski pisarni," je pridobitev na kratko opisal župan Jurgec, ki je v teh dneh še polno zaposlen z opremljanjem in selitvijo zadnjih dokumentov iz starih prostorov nad kulturno dvorano v domu, slab streljaj stran od sedanjega novega sedeža.
Občani tako z iskanjem novih prostorov občine nikakor
Občinska uprava se je v začetku tega tedna preselila v nove prostore v lani zgrajenem poslovno-stanovanjskem objektu. Na posnetku je župan Janez Jurgec, ki je bil ta teden bolj zaposlen s selitvijo in urejanjem kot z ostalimi občinskimi posli ...
ne bodo imeli težav, saj so urejeni skoraj natanko nasproti starega doma z dvorano, v kateri je domovala občinska uprava od ustanovitve (od leta 2007) naprej, le preko ceste je treba zaviti.
V pritličju naj bi kmalu svoje nove prostore odprla še poslovalnica Pošte Slovenije, nekaj prostorov pa je namenjenih drugim dejavnostim. Predvideva se, da bo imelo
svojo pisarno zraven pošte še podjetje Norik in verjetno še kakšen zavarovalniški zastopnik. Mansarda objekta čaka na stanovalce, saj je v njej urejenih več stanovanj.
„Moram priznati, da so novi prostori res prijetnejši za delo. So veliko bolj prostorni, ne tiščimo se več tako kot prej, v dveh oziroma treh res majčkenih sobicah, v katerih je bilo nagneteno vse. Zdaj
Podgorci • 9. Vincekov pohod z rezjo vinske trte
Čudovit dan med goricami
Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar iz Zamušanov so minulo soboto že devetič zapored organizirali vincenkovanje. Ob prekrasnem sončnem vremenu je organizatorje presenetilo več kot 400 pohodnikov.
Predsednica TD Podgorci Natalija Volmut pravi, da so letos v množičnosti podrli vse rekorde, saj so organizatorji pričakovali do 350 pohodnikov. Vendar je dober glas očitno segel v deveto vas, pa tudi organizatorji so svojo prireditev bolj oglaševali. Pohodniki so se z avtobusi in kombiji pripeljali iz Šenčurja, Železnikov, Jesenic, Hrastnika, Trbovelj, Maribora, Ptuja in domov so vsi odšli zadovoljni.
Pohod se vsako leto prične v Zamušanih, nato pa poho-dnike vedno po nekoliko drugačni poti popelje kakšnih 12 kilometrov med goricami po vinski turistični cesti 14. Poho-dniki so na začetku plačali 10 evrov startnine in prejeli spominski kozarec, kar jim je na poti omogočilo kar šest organiziranih vmesnih postankov z degustacijami in dve malici. Vinogradniki namreč na vin-cekovo odprejo svoje kleti in postrežejo pohodnikom. Natalija Volmut je bila ob zaključku zelo zadovoljna, saj so se vsi vinogradniki zelo potrudili in poleg dogovorjenega vina po-
Počitek in prigrizek na poti se je vsem prilegel.
Foto: Janko Prejac
hodnikom ponudili še kakšen domač prigrizek - kruh z za-seko ali klipiče, najbolj pa se je izkazala Slavica Kovačec, ki je spekla celo krofe in osolenke in vinogradnik Darko Paušner, ki je pohodnike počastil brezplačno.
Osrednji program se je odvil opoldne na Vinogradništvu Kukovec, kjer je turistični podmladek pod mentorstvom Frančka Laha izvedel kulturni program, sledila pa je svečana rez vinske trte. Vsak udeleženec je dobil spominsko rozgo in nekateri
pohodniki so povedali, da so jim rozge iz preteklih let, ki so jih posadili v zemljo, tudi lepo pognale. Sicer pa je po stari navadi treba na vincekovo (22. januarja) vrezati rozgo, jo dati v vodo in postaviti v topel prostor. Na cvetno nedeljo so naši predniki pogledali, kako je rozga odgnala in po tem, na katerem listu je bil nastavek, so sklepali, kakšna bo letina. Oze-lenele rozge pa so vpletali tudi v presmece na cvetno nedeljo.
Viki Ivanuša
POLI ZUR - Čuki in Ribič Pepe
imamo veliko boljše pogoje za delo, predvsem to velja za naše zaposlene. Uradne ure za občane ostajajo enake kot prej: v ponedeljek, sredo in petek, uradne ure župana pa so vsako sredo popoldne od 13. do 17. ure."
Dogovori med društvi in županom v teku
Izpraznjeni stari prostori v domu nad dvorano bodo, kot je bilo že večkrat povedano, namenjeni delovanju društev, ki so po ustanovitvi občine ostali brez njih. Župan Jurgec se je z vodstvi društev sestal že nekajkrat in o vsebini pogovorov povedal naslednje: „Špor-tno društvo, radioamaterji in gasilci svoje prostore že imajo drugje, ostala društva, ki jih je kar nekaj, pa sem obvestil, da so prostori na voljo, da občina najemnine zanje ne bo obračunavala, da pa bodo morala
društva sama plačevati redne mesečne stroške obratovanja, torej ogrevanje, vodo, elektriko ipd. Žal drugače zakonsko ne gre. Te stroške jim lahko edino odbijemo od letnih dotacij, kar pa je potem tako in tako vseeno. Strah, da bi bili ti stroški veliki, je neosnovan! Prej, ko je v teh prostorih cele dneve delala občinska uprava, so vsi stroški skupaj, vključno s stroški za dvorano in čistilko, znašali med 15.000 in 18.000 evrov letno za 300 kvadratnih metrov vseh uporabnih površin. Večji del stroška je predstavljala letna plača čistil-ke, okoli 8000 evrov, ampak ker se dvorana uporablja tudi kot šolska telovadnica, njeno
plačo tako in tako refundira ministrstvo. Te prostore bodo lahko koristili kulturno društvo, društvo upokojencev, planinsko društvo, turistično društvo, društvo vinogradnikov in morda še kdo. Glede dvorane pa je tako: če jo želijo upravljati društva oziroma eno izmed njih, jo bo lahko tudi tržilo za različne prireditve. Sicer se bomo o upravljanju dvorane v prihodnjih dneh še pogovarjali in bomo videli, kakšen bo dogovor."
Pogodb za uporabo prostorov občina z društvi še ni sklenila, župan pa pričakuje, da jih bodo v kratkem.
SM
V starem domu (na posnetku) so prostori, v katerih je prej delovala občinska uprava, že prazni in čakajo na društva.
Ivanjkovci • Tržnica poklicev za lažjo odločitev
14 srednjih šol v boj za
10 ucencev ...
Odločitev za srednjo šolo in za poklic ni enostavna. Ne glede na to, koliko učenci in starši vedo o programih srednjih šol in možnostih nadaljnjega izobraževanja, so dodatne informacije vedno dobrodošle.
Ena boljših možnosti za seznanitev s ponudbo srednjih šol je poleg informativnih dni tudi tržnica poklicev. Na osnovni šoli Ivanjkovci jo pripravljajo že peto leto zapored in po besedah svetovalne delavke Tine Turin Puklavec je odziv vedno dober. V torek popoldne se je v ivanjko-vski telovadnici predstavljalo 14 srednjih šol iz severovzhodne Slovenije, ki bi utegnile zanimati osnovnošolce. Sicer je bila ponudba prvenstveno namenjena učencem zaključnih razredov, vendar so se tržnice udeležili tudi mlajši učenci. Na stojnicah sta se predstavila tudi dva dijaška domova. Hkrati je izkoristila priložnost tudi Ljudska univerza Ormož, ki je na tržnici predstavila svojo ponudbo tečajev za odrasle slušatelje.
Vsi učenci, s katerimi smo govorili, so potrdili, da je odločitev zelo težka, večina pa jih še vedno ne ve dokončno, kam se bodo vpisali. Šolska svetovalna služba jim je odločitev poskušala olajšati tudi z različnimi delavnicami v okviru poklicne orientacije. V njih so učenci poskušali definirati svoje interese, ciljna področja in učne navade, ki so za dosego cilja potrebne.
Ravnateljica Nada Pignar je povedala, da na šoli sicer natančno spremljajo kam po zaključeni osnovni šoli odhajajo njihovi učenci, vendar ni področja, ki bi prevladovalo. „Trend mladine je, da se za poklic odloča tudi na temelju uspešnosti posamezne poklicne panoge v določenem trenutku. Učenci so vedno bolj preračunljivi, kar pomeni, da vidijo v šolanju tudi že končno zaposlitev. Zelo dobro se mi zdi, da učenci vidijo svoj cilj in vedo, kje bi lahko ali kje celo bodo našli zaposlitev. Interesi so razpršeni, vendar se učenci odločajo za prepoznavne in pri
mladini priljubljene poklice," je povedala ravnateljica.
Še en podatek je pomemben: na OŠ Ivanjkovci letos šolanje zaključuje le 10 učencev. Kljub temu so se šole zelo potrudile s predstavitvijo. Očitno tudi na srednjih šolah opažajo pomanjkanje dijakov in so se pripravljeni za vsakega potruditi. Nada Pi-gnar pa je povedala, da se jim na šoli takšno sušno leto zgodi vsakih 11 let. Razred z le 10 učenci ima gotovo svoje prednosti, pa tudi kakšno manj dobro lastnost. Sicer pa je v njihovih razredih povprečno 18 učencev.
Viki Ivanuša
Foto: Viki ivanuša
Ponudba je bila bogata, največjo pozornost obiskovalcev pa so si pridobile šole, ki so se najbolj domiselno predstavile.
Karnevalska dvorana Ptuj
ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 16. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
TEDNIK
fg3 Cate ring
Foto: SM
Foto: SM
kurenfovame 2012
^TOHERITAGE
festival
***.
îFECt* MARIB0R2012
** * •	eyropsba prestolnica biJture
Markovci • Kljub zapletom sprejeli rebalans proračuna
So „gasilski" svetniki ravnali protizakonito?
Svet občine Markovci je na 9. redni seji kljub zapletom potrdil rebalans proračuna za leto 2012, čeprav je župan Milan Gabrovec prepričan, da je bil na seji podan amandma v nasprotju s predhodnim dogovorom, glasovanje o njem pa za nekatere svetnike celo v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije.
Potem ko na lanski novembrski seji rebalans proračuna občine Markovci za leto 2012 ni bil potrjen, so ga na prvi letošnji seji, v četrtek, 19. januarja, kljub drugačnemu dogovoru in zapletih zaradi nepričakovanih amandmajev, vendarle soglasno potrdili. Na predlog rebalansa proračuna za letošnje leto so na seji vložili amandmaje kar trije svetniki. Marko Lepo-ša (NSi) je predlagal, da naj za nakup novega gasilskega vozila za PGD Markovci (v katerem je predsednik društva) namenijo dodatnih 80.000 evrov, ki naj se jih prerazporedi iz postavke za nakup gasilskega vozila za PGD Stojnci. Svetnik Igor Ambrož (SDS) je predlagal, da se za nakup starejše hiše v Zabov-cih za potrebe PGD Zabovci zagotovi dodatnih 35.000 evrov, Ivan Svržnjak (SLS) pa je predlagal amandma, s katerim naj bi OŠ Markovci zagotovili dodatnih 8.500 evrov za nakup LCD- projektorjev. Na Lepošev in Ambrožev amandma je župan Milan Gabrovec vložil svoja amandmaja. Na amandma Marka Lepoša je predlagal, da v proračunskih postavkah ostane tako, kot je bilo predlagano prvotno, in sicer 100.000 evrov za nakup vozila za PGD Markovci in 100.000 evrov za nakup vozila za PGD Stojnci. Čeprav je v razpravi Slavko Rožmarin (NSi) opozoril, da mu je predsednik PGD Stojn-ci Dejan Zemljarič posredoval dopis o tem, da se PGD Stojnci ne odreka denarju, niti nakupu novega avtomobila, ni zaleglo. Tudi to ne, da je Franc Ro-žanc (NSi), kritično ugotovil, da nikakor ne razume, kako lahko gasilstvo kar naprej zaposluje občinske svetnike in ne deluje v slogu »v službi ljudstva na pomoč«. Nekaterim svetnikom je očital, da se niso držali sprejetega dogovora, saj naj bi se pred tem dogovorili za plan nakupa gasilskih avtomobilov, pri čemer je bilo stojnskim
Foto: M. Ozmec
Markovski gasilski lobi je znova pokazal svojo moč. Najglasnejši je bil Marjan Meglič (levo), sicer predsednik Območne gasilske zveze Ptuj.
gasilcem obljubljeno, da bodo avtomobil dobili prvi. Da so o predlagani prerazporeditvi denarja za nakup avtomobila med gasilskima društvoma Stojnci in Markovci razpravljali tudi člani odbora za finance, je potrdil Franc Ferčič ter dodal, da je bil prisoten tudi predsednik markovskih gasilcev, ki je pojasnjeval, da je dogovor med društvoma sprejet in ga podpirajo tudi gasilci iz Stojncev. Člani odbora so menili, da naj se društvi dogovorita in to naj bi se tudi zgodilo, po dopisu predsednika gasilcev iz Stojn-cev pa vse kaže, da jih je nekdo pošteno izigral.
Tako županov ter po mnenju številnih občanov bolj pravičen amandma ni bil potrjen, saj je s samo enim glasom več (6 za in 5 proti) obveljal amandma Marka Lepoše oziroma gasilskega lobija, ki je v tej občini že večkrat pokazal svojo (nad)moč. Tako naj bi letos iz občinskega proračuna namenili za novo vozilo PGD
Markovci kar 180.000 evrov, medtem ko naj bi za nakup vozila za PGD Stojnci ostalo samo 20.000 namesto predvidenih 100.000 evrov. Nad tako odločitvijo so bili nekateri svetniki vidno razočarani, saj so prepričani, da je bila prerazporeditev teh sredstev izsiljena. Vidno je bil razočaran tudi župan Milan Gabrovec, ki je po vroči seji pojasnil: „Vložen je bil amandma, ki je bil v nasprotju z dogovorom, ki smo ga dosegli na usklajevalnem sestanku predstavnikov svetniških skupin. To me izredno žalosti, kajti dan poprej smo porabili veliko časa in energije, da smo dosegli dogovor, ki pa so ga nekateri svetniki na seji občinskega sveta dobesedno požrli, saj se dogovora in dane besede niso držali. Poleg tega je veliko vprašanje, ali lahko svetniki, ki so predstavniki in celo predsedniki gasilskih društev, vlagajo amandmaje, ki se nanašajo na korist njihovega gasilskega društva, še večje vprašanje pa
je, če lahko kot svetniki sploh glasujejo o zadevi v korist svojega društva. To zadevo trenutno preverjamo in če je dejansko v nasprotju z določili zakona o preprečevanju korupcije, bomo vsekakor ukrepali."
Tudi na amandma Igorja Ambroža je župan Grabrovec vložil svoj amandma, in sicer, da se za nakup hiše v Zabovcih za potrebe PGD Zabovci zagotovi 20.000 evrov, vendar s tem predlogom ni uspel, saj je obveljal Ambrožev predlog, da za to namenijo 30.000 evrov. Sprejet pa je bil tudi amandma Ivana Svržnjaka. Začuda pa so soglasno potrdili celoten rebalans proračuna za leto 2012, ki po besedah župana Milana Gabrovca predvideva okoli 8,5 milijonov evrov prihodkov, pri čemer naj bi večino sredstev namenili za novogradnjo otroškega vrtca v Markovcih, pomemben del sredstev pa naj bi namenili tudi za dokončanje izgradnje kanalizacije ter že začetih projektov. Ker poleg
tega kandidirajo na več razpisih za sredstva iz državnih in evropskih virov, pričakujejo, da bodo lahko opravili še veliko drugih zadev.
Županu omejeno poslovanje z denarjem
Med amandmaji, ki so bili predlagani na proračun, je bila na pobudo Marjana Megli-ča sprejeta tudi sprememba v pisnem delu odloka, tako da lahko župan po novem razporeja znotraj postavk, ki niso investicijske, samo do višine 10 odstotkov odstopanja in ne več 20 odstotkov, kot je bilo v veljavi do sedaj. Kot je dejal Marjan Meglič, so se za tak predlog odločili na podlagi izkušenj v drugih občinah in ker naj bi po njihovih podatkih tudi prejšnji župan imel glede teh sredstev določene omejitve, saj menijo, da je veliko večja odgovornost na članih občinskega sveta, kot
na županu. Potem so brez zapletov potrdili predlog in vesti-cijskega programa za izgranjo novega vrtca v Markovcih, potrdili so tudi predlog sprememb odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Ljudevita Pivka, so soglašali tudi s spremembami pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa, po katerem so bile ovrednotene vloge izvajalcev športnih programov, ki so se prijavili na Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Markovci za leto 2011. Po izvedenem postopku razdelitve sredstev je bilo s strani prijaviteljev in tudi komisije za šport opozorjeno, da so določena merila nastavljena nesorazmerno glede na nivo tekmovanja, saj društva, ki nastopajo v višjih ligah in imajo posledično tudi bistveno višje stroške, prejmejo za svoje delovanje le nekoliko višji znesek finančnih sredstev od ostalih. Zaradi tega so pristopili k spremembi meril za vrednotenje letnih programov športa, in sicer zgolj v poglavju Kazalci za ugotavljanje uspešnosti (kakovosti) športne panoge. Pri tem so bila upoštevana s strani klubov predložena letna finančna poročila, iz katerih je razvidno, kolikšni so dejanski stroški redne dejavnosti posameznega športnega društva v Občini Markovci. S spremembo meril se bo tako zagotovilo, da bodo finančna sredstva za sofinanciranje programov športa razdeljena ustrezneje. Soglašali so tudi s pristopi k novemu sistemu ravnanja z odpadki v občini. Malce se je zataknilo pri imenovanju predstavnikov v svet zavoda OŠ Markovci, ob koncu pa so potrdili tudi dokumentacijo za center za med-generacijsko druženje v Stojn-cih, soglašali so s spremembo dokumentacije za gradnjo kolesarske poti v Bukovcih ter s predlogom za prodajo premoženja v Zabovcih.
M. Ozmec
T
žerak
MESO »IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 31.1.2012.
SVINJSKI VRAT SK
3,09 €/kg
DOMAČA KLOBASA
SADNI CAJ 50g - borovnica - breskev
0,92 €/kos
Cene so v EUR ¡n vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
iN SE VEL!KO DRUGEGA
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 27.1.
SOBOTA 28.1.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki
10:00 Praznični koncert Pihalne godbe Lenart
11:30 Utrip Iz Ormoža - ponovitev
12:20 Oddaja ŠKL
13:10 Polka in Majolka
14:05 Ujemi sanje
15:00 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Koncert Glasbene In baletne šole Lenart
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
8:00 Mesečna kronika iz Občine Markovci 10:00 Koncert Glasbene in baletne šole Lenart 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Video strani
17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Oddaja iz občine Markovci
21:30 Ujemi sanje
22:30 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 30. 1.
NEDELJA 29. 1.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Štajerska frajtonarica 2011 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki 17:00 Oddaja iz Občine Destmik 18:30 Koncert Glasbene In baletne šole Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:10 Video strani
8:00 9:25 10:25 10:45 12:40 13:45 17:00 18:00 19:15 20:00 21:45 00:10
Oddaja iz občine Videm Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje Video strani Iz domače skrinje Oddaja iz občine Videm Glasbeni utrinki Oddaja iz občine Markovci Markovci - Iz domače skrinje Video strani
P
Z vami že 15 let!
Urednlštvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
P
(Kradioptuj
89,8-98,2-104,3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
o PMckiauž 7).6. C.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A41.9 TDIUMUZINA	2003	7.280,00	ALU PLAT.	SREBRNA
BMW 318D CONFORT LIMUZINA	2008	14.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
CHEVROLET LACETTISW 1.616 V	2004	3.220,00	KUMA	KOV. T. ZELEN
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTD	2008	6.880,00	KUMA	BELA
FORD MONDE01.8 TDCI TITANIUM KARAVAN	2009	12.380,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD C-MAX 1.6 TDCI TREND	2008	8.480,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
FORD S-MAX 2.0 TDCI DURAT0RQ	2008	12.980,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
LANCIA PHEDRA 2.2 JTD	2005	6.980,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
MAZDA 31.6 CD ELEGAANCE	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONFORT UMUZINA	2009	9.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.970,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2004	4.290,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI NOVI MODEL	2009	11.680,00	NÄVI.	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	12.480,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN HIGHUNE	2004	6.350,00	NÄVI.	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT C0MF0R1UNE	2008	11.380,00	AVT.KUMA	KOV. LISTNAT. SREBRN
VWTDURAN 1.9 TDI	2008	12.580,00	ALU PLAT.	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Roletarstvo ABA Boit[an Arnui s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenü	Oprema	Barva
FORD M0NDE01.816V GHIA	2001	2.990,00 €	SERV. KNJIGA	MODRA
FORD FUSION 1.616V COMFORT	2006	5.740,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2005	4.150,00€	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.61CC	2005	5.600,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI STORIA	2006	4.150,00£	KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC 1.9 DTI	2001	2.590,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
NISSAN PREM. PACK QASHQAI 2.0 DCI 4WD	2009	20.950,00€	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
OPEL C0RSA 1.216V ENJOY	2008	6.900, m	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOTVAGABUND PARTNER 1.6 HDI	2007	6.500,00 €	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
CITROEN C31.41	2007	5.600,00 €	PRVI LAST.	KOV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE2.0 DCI INITI. PARIS	2008	14.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL VECTRA 2.0 DTI	2004	5.750,00€	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT2061.11 XR PRESENCE	2002	2.550,00 €	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT LIMUZINA 407 1.816V CONF. PACK	2004	5.690,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPELCORSA 1.216V COSMO	2005	4.420,00 €	PRVI LAST.	KOV. SV. ZEL.
CITROEN C41.616V HDI ELEGANCE	2007	6.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPELASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.400,00€	KLIMA	KOV. ZELENA
MAZDA 3231.4 F	2002	2.800,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRANDTOURLAGUNA 2.0 DCI INITI.	2008	8.990,00£	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA1.0 SE	1997	1.350,00 €	73.000	BELA
PEUGEOT 2071.41 TRENDY	2007	7.300,00€	24.600	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	2005	5.350,00 €	KLIMA	KOV. RUMENA
PEUGE0T4071.6 HDI	2007	7.400,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT DYNAMIC SEDIC11.9 JTD 4X4	2007	8.900,00£	PRVI LAST.	KOV. OPEČNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
mtiumec
dumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo tehnologijo ELOS. MILUMED, d. o. o., Lan-gusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
«
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŠKRATEK - Komisijska prodajalna. Ponujamo vam rabljena otroška oblačila za starost od 0 do 10 let ter opremo po zelo ugodnih cenah, Gubčeva ul. 23, Ptuj, tel. 030 278 474.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAM bukova, mešana in akaci-jeva drva. Tel. 041 983 925.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 120 kg ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM prašiča domače reje, težkega 170 kg. Tel. 041 215 544.
KUPIJO traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno. Telefon 041 592 489.
PRODAM prašiča domače reje, težke okrog 200 kg. Telefon 041/368-431.
PRODAM svinjo domače reje, težko od 180 do 200 kg. Arnuš, Pacinje. Tel. 031 440 253.
PRODAM mlado kravo s teletom ali brez. Tel. 02 781 36 41.
PRODAM dve svinji, domače reje, težki okrog 200 kg, in tri breje koze srnaste pase, dobre dojilje. Tel. 02 761 73 61.
PRODAM svinjo, težko 260 kg, domače reje. Tel. 740 82 53.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Telefon 051 216 147.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PRODAM novejšo hišo v Kicarju. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 0049 7152 358 758 po 20. uri.
DOM STANOVANJE
V	NAJEM damo stanovanje v Šiko-lah, 2,5-sobno, opremljeno. Tel. 041 474 061.
V	NAJEM ODDAM stanovanje v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Renault 5 Five, letnik 95, prevoženih 59.000 km. Tel. 041 603 924.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM pohorski kamen za oblaganje zidov. Tel. 031 733 1 12.
PRODAM kompletno kurentijo. Tel. 031 321 269.
KUPIM sivi kožuh za kurentijo za odraslega. Telefon 041 591 205.
Prireditvenik
Petek, 27. 1. 2012
19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: premiera predstave Mateja Matišiča Lepa
smrt, v izvedbi dramske sekcije KD Cirkulane 19:00 Hajdina, dvorana DU: premiera predstave KPD Stane Petrovič Hajdina - Vroča ljubezen
19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer; dokumentarni film
Pater Pedro Opeka - misijonar na Madagaskarju, gost večera - avtor filma Jože Možina
Sobota, 28. 1. 2012
16:30 Lenart, telovadnica OŠ: državno prvenstvo v standardnih plesih 18:00 Grajena, Dom krajanov: OZ PGD Grajena 18:00 Hajdoše, gasilski dom: 58. redni letni občni zbor PGD Hajdoše 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor PGD Hajdoše
18:00 Nova vas pri Markovcih: 77. redni občni zbor Čebelarskega društva Markovci 18:00 Slovenja vas, prostor ŠD: Občni zbor ŠD Slovenja vas 18:00 Sobetinci, gasilski dom: 64. redni občni zbor PGD Sobetinci 19:00 Cirkulane, gasilski dom: predstava Mateja Matišiča Lepa smrt, v izvedbi dramske sekcije KD Cirkulane
19:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg: predstavitev rezultatov delavnic na temo Ptuj - EPK,
udeleženci učenci OŠ Breg, Cirkovce, Hajdina, Kidričevo in Kuzma 20:00 Ptuj, CID: koncert Posvečeno: Nirvana; koncert udeležencev CID-ovega tečaja
kitare in glasbenih gostov 20:00 Videm, občinska dvorana: Tone Partljič: Slikar na vasi; gledališka skupina KD Videm, režija Metka Ostroško
Nedelja, 29. 1. 2012
11:00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: EPK, projekt PU.S.T.; likovna matineja
ZKD Ptuj in likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, mentor Jože Foltin
15:00 Grajena, Dom krajanov: komedija dramske sekcije KD Grajena, Veliki poročni manevri
15:00 Ptuj, Mestno gledališče:Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Božanska komedija, Vice
16:00 Cirkulane, gasilski dom: predstava Mateja Matišiča Lepa smrt, v izvedbi dramske sekcije KD Cirkulane
16:00 Žetale, prosvetna dvorana: komedija Zepa z brega, dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
18:00 Skorba, kulturna dvorana: komedija dramske skupine KUD Vitomarci Moški padajo z neba
18:00 Videm, občinska dvorana: Tone Partljič: Slikar na vasi; gledališka skupina KD Videm, režija Metka Ostroško
19:00 Hajdina, dvorana DU: predstava KPD Stane Petrovič Hajdina - Vroča ljubezen
Ponedeljek, 30. 1. 2012
18:00 Ptuj, kulturna dvorana gimnazije: tradicionalna prireditev Športnik leta MO Ptuj
Torek, 31. 1. 2012
08:45 Ptuj, Mestno gledališče: Ivo Andrič: Aska in volk za šole in izven
17:00 Ormož, viteška dvorana gradu: pravljično starševstvo, predavanje dr. Vesne Vuk
Godina in delavnice za otroke v knjižnici Ormož 17:00 Skorba, dom krajanov: brezplačno svetovanje Energetska učinkovitost in nepovratna sredstva
Mestni kino Ptuj
petek, 27., sobota, 28. in nedelja, 29. januar: 16:00 Stvor, 18:00 Služkinje, 20:30 Dekle z zmajskim tatujem
PTUJSKA TELEVIZIJA
pena
Petek 27.1.
00 Dnevnik TV Maribor 9-25 Hrana in vino 9:50 Poli maraton - reportaža pon. 10:00 Ptujska kronika-pon. 1D:20 Spoznajmose.com - pon. 1U5 Modre-pon. 11:50 Res IV - Ormož 12:50 Info kanal 16:35 Hrana ¡rt vero - pon. 16:00 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Moto scena - 7. odo;
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 291
Ptujska kronika-pon 9:25 Aye festival - otroške delavnice pon.
50 Cista umetnost - pon
aja - pon.
B:20 Ptujske odrske deske - 3. Oddaja 3:40 Folklorni Kimavčevi večeri - pon. 9:10 Info kanal
20:00 Ptujska kronika -nori 20:20 EPK napoved nik 2fff2 - m 20:50 Sport(no)-3. oddaja-pon. 21:20 Moto scena-i. oddaja-pon. 21:40 BeiiTV-Goriinica-pOn. 22:40 Info kanal Sobota 23.1.
9:06 Ptojska kronika - noti.
9:25 Intense - učinkovita raba energije
10:10 Aye festival - otroške delavnice pon.
10:25 Modro-pon.
11:00 EPKnapovednik 2012-pon.
1130 Zemlja m mi-4. oddaja
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:50 Beaclt raster 2011 - reportaža pon.
13:00 Pregled tedna
13:20 folkloro i KimavCevi večeri - pon,
13:50 Info kanal
15:00 Regi TV Ormo2
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 loto kanal
17:30 S meha polna skleda - 5. oddaja pon.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Cista umetnost - pon.
18:60 Pregled tedna-pori.
19:10 Info Kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Zemlja in mi-4. oddaja pon.
20:50 Lnkacija Slovenija - pon.
21:00 Poslanski utrip-pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
9:40 Intense - učinkovita raba energije - pon.
10:25 Modro-pon.
11:00 Hrana in vino
11:50 Sttoinajmose.com
12:40 Dan življenja -dokumentarni film pon.
13:00 Pregled tedna-pon,
13:20 Zemlja io mi-4. oddaja pon.
13:50 Spori no) - pon.
14:20 Info kanal
15:00 Regi IV -Ormož -pon.
16:00 EPKnapovednik20T2-pon.
16:30 Info kanal
17:00 Poslanski utrip -pon.
13:00 Ptujska kronika-pon.
1B:2D Motoscena - 7. oddaja -pon.
1B:4D Pregled tedna-pon.
19:00 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Koltura na dlani-pnn.
21:20 Sport(no) - pon.
21:40 Hrana in vino-pon.
22:30 Info kanal
Ponedeljek 30.1. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com 10:45 Pregled tedna-pon. 11:05 Mooro- pon. 11:40 Info kanal 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana in vino - pon. 16:05 Info kanal 17:00 Povabilo rta kavo - pon. 17:30 Pregled tedna — pori. 17:50 Dubovna oaza - pon. 13:15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika joo. 20:20 EPKnapovednik 2 20:50 Sport(no)-pon. 21:20 Moto scena - 7. oddaja por. 21:40 Tri - avtorski projekt Bofene Ktivec pon. 22:25 Info kanal
2-pon.
www.petv.tv
Dfclej nas lahto sprEml jatB luii ia T2
RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ
Cesta 8. avgusta 11, 2250 PTUJ
Ribiška družina Ptuj oddaja v najem GOSTINSKI LOKAL
OB RIBNIKU ROGOZNICA V PTUJU.
Poslovni prostori gostinskega lokala znašajo cca 120m2. Dvig dokumentacije pogojev razpisa in ogled prostorov lahko opravite 1. in 7. 2. 2012 med 9. in 12. uro na sedežu RD PTUJ. Informacije na tel.: 02 746 22 81 vsako sredo med 8. in 11. uro in pri Zvonku Petku, predsedniku RD, tel.: 041 454 766.
Upravni odbor RD Ptuj
Program TV Ptuj
sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: kako do denarja za razvoj; sejem višjega in visokega šolstva; Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož uresničuje zastavljene cilje; krmilo Bolnišnice Ptuj prevzela mag. Mirjana Bušljeta;
osnovnošolci inovativni, najmlajši podjetniki; rez trte modre kavčine na grajskem dvorišču ptujskega gradu; predstavitev najstarejšega vinskega soda v Sloveniji; savne v sodih novost v Termah Ptuj; razstava z zimsko tematiko v galeriji Magistrat; partizanski obrazi Božidarja Jakca, v Galeriji FO.VI; vloga antioksidantov v preprečevanju koronarnih bolezni; predstavitev mest EPK; sejem rabljene kuren-tove opreme; z glasbo v sobotni večer.
cmim m rewires
NOTESDENT
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. na obroke. ZOBNOPROTET1ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)
SPOMIN
Minilo je sedem let in mineva šest let, odkar sta nas zapustila naša draga
Elizabeta Mlakar
26. 12. 2004
Franc Mlakar
27. 1. 2006
IZ LANCOVE VASI 23
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče.
Vsi vajini
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Otilije Kolarič
IZ KIDRIČEVEGA
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam s telegrami in stiskom rok izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu Edvinu Aubelju za besede ob slovesu.
Hčerka Jelka in sin Žarko z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar te ni več med nami
Ana Emeršič
IZ LANCOVE VASI 43
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate sveče, cvetje in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Viktorja Kelenca
IZ OSOJNIKOVE 5, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala p. provincialu Milanu Kosu za opravljen pogrebni obred in mašo zadu-šnico, bivšemu pevskemu zboru Komunalnega podjetja Ptuj za odpete žalostinke in nečaku Ivanu Kelencu za čuten govor slovesa.
Posebna hvala družinski zdravnici dr. Valeriji Šaško in osebju, dr. med. Albertu Petru Frasu ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana za vso skrb in strokovno pomoč. Hvala Janku za odigrano melodijo slovesa ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj za opravljen pogreb.
Njegovi najdražji
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
SPOMIN
Odkar sta nas zapustila draga starša in stara starša ter prababica in pradedek
Marija Zajšek	in Lovrenc Zajšek
je 23. januarja minilo 5 let	bodo 28. marca minila 3 leta
IZ PODLOŽ 20
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njun dom rože krasijo in sveče jima v spomin gorijo.
Vajini najdražji
Ormož • Kam z odpadki, ko se zapre odlagališče Dobrava?
Zaprtje je le še vprašanje časa
V začetku meseca smo pisali, da je Agencija RS za okolje (ARSO) Komunalnemu podjetju Ormož (KP) zavrnila vlogo za razširjeno okoljsko dovoljenje. Zato so Ormožani vložili vlogo za enostavno dovoljenje za odlaganje odpadkov, ki bi jim omogočalo odlaganje odpadkov do leta 2015. Vlogo so poslali 5. januarja, negativni odgovor so držali v rokah že 19. tega meseca.
Izjemna hitrost izdajanja odločbe v 14 dneh ni odlika, ki bi krasila naše državne organe. Direktorica KP Ormož Pavla Majcen namreč pravi, da so na podobna dovoljenja v preteklosti čakali tudi po dve ali tri leta. Najverjetneje vzrok za hitro obdelavo tiči v strahu pred evropsko zakonodajo, ki je v Sloveniji nismo spoštovali, sedaj pa so pred vrati kazni, ki bodo državo začele močno bremeniti, če ne bo postavila stvari v red. „Težava je v tem, da je država nekaj predpisala, občine pa bi morale to izvrševati. Odlaganje odpadkov je občinska gospodarska služba, energetska izraba (sežigalnica) pa je državna gospodarska javna služba. Tudi država domače naloge ni naredila, ker sežigalnic v Sloveniji še nimamo," je dodal Ludvik Hriberšek iz KP Ormož.
Foto: Viki Ivanuša
Kam bodo odlagali odpadke Ormožani in kam z odpadki iz še 19 slovenskih občin, ki jih odlagajo na odlagališču Dobrava, če bo treba odlagališče na hitro zapreti?
Videm pri Ptuju • Nagrade Agencije
Priznanja za tri prostovoljce
Na delovnem posvetu predsednikov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z območja upravne enote Ptuj, ki je bilo v sredo v Vidmu pri Ptuju, so trem aktivistom izročili priznanja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.
Vodja republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Oblak je skupaj s predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Francem Kozelom ter predstavniki matičnih občin nagrajencev priznanja izročil Verici Sagadin, Francu Grilu in Boži Papež. Na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj je bronasti znak agencije RS za varnost prometa prejela Verica Sa-gadin, dolgoletna vodja enote vrtca Vijolica v četrtni skupnosti Breg, ki že več kot 25 let aktivno deluje na področju preventive in vzgoje v otroškem varstvu. Zlati znak agencije RS za promet je prejel Frančišek Gril, ki je več kot 40 let član ZŠAM Ptuj, več kot 30 let uspešno sodeluje tudi s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v obeh
organizacijah pa je pomembno prispeval k večji varnosti v cestnem prometu na območju MO Ptuj. Zlati znak agencije RS za promet je prejela tudi Boža Papež, učiteljica na OŠ Ljudski vrt, ki kot mentorica in odgovorna za izobraževanje učencev ter kot
predana prostovoljka in članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že več kot 30 let uspešno skrbi za izobraževanje otrok na področju prometne varnosti. Več o vsebini posveta pa v torkovi številki.
- OM
Foto: M. Ozmec
Priznanja Javne agencije RS za varnost prometa so prejeli (z leve) Boža Papež, Frančišek Gril in Verica Sagadin.
Vloga za enostavno dovoljenje je bila KP Ormož ekspresno zavrnjena z obrazložitvijo, da bi jo morali vložiti do 15. 7. 2009. Ker so torej zamudili rok, ne morejo dobiti dovoljenja. Pri tem pa Agencija pozablja, da je imelo KP Ormož v tem času pri njih vloženo vlogo za razširjeno dovoljenje in še niso vedeli, da bo odgovor na vlogo negativen in da bodo čez dve leti in pol za to potrebovali enostavno dovoljenje. „Na Agenciji smo večkrat spraševali, kaj naj naredimo. Svetovali so nam, da naj pustimo vlogo za razširjeno dovoljenje, ker ne moreta istočasno biti vloženi dve vlogi, saj menda ne moreta istočasno potekati dva upravna postopka, saj gre v takem primeru za zavajanje upravnega organa," je povedala direktorica.
Sedaj KP Ormož ni preostalo drugega, kot da je vložila prošnjo za zapiranje odlagališča. ARSO
ima pri tem možnost, da jim določi rok za zapiranje tudi do leta 2015. V tem času bi odlagališče zapolnili in izpeljali tudi vse postopke, ki so za to potrebni. Da pa ne bi tudi v tem postopku potegnilo preveč kratko, si je podjetje tokrat poiskalo strokovno pomoč odvetniške pisarne, ki bo pomagala voditi postopek. Druga možnost pa je, da bo Agencija postavila zelo kratek rok za zaprtje, kot se je zgodilo v Trebnjem, kjer je inšpektor določil zadnji rok zaprtja 4. 4. 2012. To pa bi predstavljalo resen problem.
Bomo odpadke za drag denar izvažali?
Če bo rok za zaprtje kratek, bo problem tudi to, da bo odlagališče ostalo neizkoriščeno in finančna konstrukcija neza-prta (občina je v preteklosti v odlagalna polja investirala več 100.000 evrov). V prihodnosti bo treba odpadke vsekakor nekam transportirati, kar bo predstavljalo večji strošek, prav tako bo večji strošek odlaganja. Poleg treh občin na Ormoškem bodo z zaprtjem Dobrave brez odlagališča ostale tudi občine na območju bivše občine Lenart, Šentilj, Rače, del kranjskih občin, skupno okoli 20 občin. Nerešen problem odlaganja odpadkov pa ima v Sloveniji okoli 100 občin.
Majcnova meni, da bi celotno področje morala urediti država in tudi določiti ceno odlaganja. Nekdo bi moral končno tudi preračunati, koliko dejansko je de-ponijskega prostora v Sloveniji in določiti, kam bo odpadke odlagala katera občina. Sicer se nam lahko hitro zgodi, da bomo tako kot Italijani svoje odpadke izvažali na Nizozemsko ali kam drugam, kjer bodo znali počistiti za nami, če sami tega ne znamo ...
Viki Ivanuša
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/7871010
Črna kronika
Poškodovan pri delu
24. januarja je 34-letni moški, delavec podjetja iz Maribora, sodeloval pri urejanju proizvodne hale v Mariboru. Ko je odpiral kovinska drsna vrata, so ta zdrsnila s kovinskega nosilca in stisnila delavca ob tla. Moški je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti zbirajo obvestila.
Kraje in vlomi
Med 20. in 23. januarjem je neznani storilec vlomil v delavnico podjetja v okolici Lenarta. Iz notranjosti je odtujil masažni bazen v vrednosti okrog 12.000 evrov.
V	noči iz 20. na 21. januar je neznani storilec v Razvanju vlomil v rezervoarje štirih avtobusov. Iz notranjosti enega je odtujil manjšo količino goriva in druge predmete. Premoženjska škoda znaša okrog 2500 evrov. Isto noč je neznani storilec vlomil v trgovino kmetijske zadruge v okolici Ptuja. Iz notranjosti je odtujil večjo količino umetnega gnojila. Premoženjska škoda znaša več kot 2000 evrov.
Vinjeni za volanom
Policisti policijske postaje Ormož so 20. januarja dopoldne v Libanji ustavili 48-letnega voznika traktorja. Ugotovili so, da je v cestnem prometu brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano motorno vozilo. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,20 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Vozilo so zasegli.
Policisti Postaje mejne policije Središče ob Dravi pa so isti dan na izstopu iz države kontrolirali 51-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Pretep in elektrošoker
20. januar je bil neprijeten tudi za mladega moškega in žensko, ki sta se srečala na Plinarniški ulici v Mariboru. Med 26-letnikom in žensko je namreč prišlo do spora in do prerivanja, med katerim je moški žensko stresel z elektrošokerjem. Pri tem ji je odvzel večjo vsoto gotovine. Nato se je odpeljal neznano kam. Policisti zbirajo obvestila.
V	nedeljo, 22. januarja, je Ope-rativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo, da se v gostinskem lokalu v Mariboru nahaja moški, ki je bil pretepen. Policisti so na kraju ugotovili, da naj bi v enem izmed prostorov lokala več moških preteplo 42-letnega moškega iz Maribora in pobegnilo neznano kam. Moški je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti zbirajo obvestila o storilcih.
Med 21. in 23. 1. 2012 je neznani storilec v Slovenski Bistrici odtujil tovorno prikolico (polpri-klopnik) s ponjavo sive barve in z rdečim napisom Prevozi Maček Slovenlja, reg. št. Z7-63 CE. Na prikolici seje nahajala večja količina pločevine. Premoženjska škoda znaša okrog 28.000 evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
V prosincu zelena ledina slabo se bo redila živina!
V januarju
vse pizze po enotni ceni
eur
4,90
pomaranča, ob d ra vi 3a, ptuj
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli-12, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 8 stopinj C.
Obeti
V soboto se bo oblačnost od zahoda povečala. V nedeljo bo pretežno oblačno. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem. burja.