TRST, petek 13. junija 1958 Leto XIV. . Št. 140 (3985) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-IOS IN 94-83* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir- Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Aaiožnistvo OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-l- Cesare Merzagora - predsednik senata Giovanni Leone - predsednik zbornice Zoli je napovedal ostavko svoje vlade za 18. t. m. - Fanfani nagovarja republikance, naj se vzdržijo pri glasovanju za njegovo vlado s PSDI, in ponuja tudi Matteottiju ministrski stolček (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Na današnjem prvem sestanku poslanske zbornice je bil ponovno izvoljen za predsednika demokristjanski poslanec Giovanni Leone s 320 glasovi za, medtem ko je bilo 221 glasovnic belih, a potrebna večina 272. Za podpredsednike so bili izvoljeni po- slanci: demokristjan Buc- oiarelli - Tucci, socialdemokrat Paolo Rossi, socialist Perdinando Targetti in komunist Li Causi; za tajnike: demokristjana Franzo in Semeraro, republikanec De Vita, nacionalni monarhist Cuttitta, socialist Gua-dalupi, komunista Tonnioni CESARE MERZAGORA GIOVANNI LEONE n Pina Re ter neodvisni ^vičar Caveri, za kvestorje *•* &o bili izvoljeni: demo- kristjana Marotta in Buttč *®r socialist Lizzadri. . Tudi v senatu so ponovno 'zvoljli za predsednika senatorja Merzagoro, ki je bil kot JJeodvisen izvoljen na demokristjanski listi. Prejel je 155 glasov (80 belih glasovnic ob Potrebni večini 118). Podpred-5®dniki v senatu pa bodo; demokristjan Bosco, komunist "Coccimarro in socialist Tibal-?i; kvestorji pa: demokrist- lana Lepore in Varaldo ter komunist Spezzano; tajniki: demokristjani Carelli, Cellini in hbigi Russo, socialdemokrat Jranzotto Basso, socialista Roja in Busoni ter komunista 'alenti in Balboni - Gallotti. Sicer je bila sestava pred-**dstev obeh delov parlamenta nekako že vnaprej določena in edino presenečenje predstavlja izvolitev monarhista "uttitte, ker se je predvide-valo, da bo namesto njega iz-voljen bivši liberalni zunanji jbinister Gaetano Martino. Vse Jaže, da so bili zaradi tega ‘jberalni poslanci nekoliko u-?aljeni, hkrati pa pravijo, da t* to znak, da demokristjani nameravajo več računati 5® sodelovanje PLI, temveč * se bodo rajši v bodoče ?t>račali na monarhiste. To •* tudi razumljivo, saj bo kaže, demokristjanska ?°cial(]emokratska vlada ime-zelo šibko večino tudi z bnanjo podporo republikan-£*v in bo bolj potrebovala $ monarhističnih kot pa 17 'oeralnih glasov. .« izidov glasovanja v po-. ®hski zbornici in v senatu f* razvidno, da so komunisti c1 socialisti sklenili oddati glasovnice. (V senatu jih ja.96. v poslanski zbornici pa ' kar pomeni, da so tudi ”*kateri drugi parlamentarci ■bBli ele glasovnice). . Predsednik zbornice Leone j. v svojem govoru med dru-«tlu Poudaril nujnost tesnih ."kov poslancev z volivci in *)*1: (Samo na ta način je 7]ogoče premostiti tisto raz-?‘jo stvarne države od zako-države, ki smo jo vedno odstraniti-* Nato se je dotaknil odnosov med parlamentom in vlado ter dejal, da mora biti vlada podvržena nadzorstvu parlamenta, hkrati pa delovati v takih pogojih, da lahko izvršuje svoje naloge. Izjavil je nadalje, da bo potrebno čimprej ponovno proučiti vse tiste reforme pravilnika in pripraviti zakone, ki bodo v skladu s pravnimi tradicijami Italije. Takoj po govoru predsednika parlamenta je predsednik vlade Zoli predložil zakonski osnutek za začasno izvajanje proračuna do 31. avgusta in zahteval nujnost postopka, tako da bi mogla vlada čimprej podati ostavko. Zoli je dejal, da bo podal ostavko verjetno 18. t.m. Nato je Leone imenoval za proučevanje predloženega zakonskega osnutka posebno komisijo, ki bo jutri zjutraj na seji parlamenta že podala svoje poročilo. Tud Merzagora je v svojem govoru poudarjal najvišje interese dežele in izjavil, da senatorji ne smejo nikoli pozabiti, da je parlament jamstvo za demokracijo in svobodo, kajti kjer ga ni, obstajajo možnosti za upore in državljansko vojno, pri čemer je mislil na francoske dogodke ter za te besede požel o-dobravanje levice in centra. Dotakni’ se je nato važnejših vprašanj, ki čakajo na rešitev !er pri tem omenil, da tržaško področje ni tokrat poslalo svojih senatorjev v Rim. Poudaril je; «Danes je naša prva naloga, da takoj pripravimo pot za ustavni zakon, ki bo izpopolnil senat z izvoljenimi tistega mesta, ki nam je brez-primerno drago.* Jutri bo senat rapravljal o osnutku zakona za pomoč po-plavljencem in zakona o spremembah državnega proračuna. Nato ho zasedanje prekinjeno do srede, ke bo vlada podala ostavko. Čeprav je bilo danes šele pivo zasedanje parlamenta, je bilo predloženih že več zakonskih osnutkov in tudi nekatera vprašanja. KPI je predložila zakonski osnutek, s katerim se prepoveduje postavljanje vojaških oporišč za iz-»trelišča atomskih izstrelkov na italijanskem ozemlju. Fašist Anfuso je postavil vprašanje zunanjemu ministru, za-, kaj je bil prepovedan vstop v Italijo bivšemu argentinskemu diktatorju Peronu, predložen je bil tudi zakonski osnutek za uvedbo tako imenovane «male ločitve zakona«. No, najvažnejše vprašanje v sedanjem položaju pa je še vedno — nova vlada. Zaradi zasedanja parlamenta ni bilo danes sestankov vodilnih odborov posameznih strank. Pač pa so se namesto tega vodili važni razgovori med posameznimi političnimi voditelji na Montecitoriu in v palači Ma-dama. Med drugim sta se sestala Fanfani in Pacciardi. Socialdemokratsko sodelovanje je — kot smo že poročali včeraj — skoro gotovo dejstvo, vendar pa mora sklep vodstva PSDI potrditi še central- ni komite Saragatove stranke. Zato se je razgovor med Fanfanijem in Pacciardijem vrtel okrog republikanske podpore bodoči dvostranski vladi. Kot se je izvedelo, je baje Pacciardi Fanfaniju obljubil, da se bodo pri glasovanju za investituro republikanci vzdržali glasovanja. Toda nadvse resno vprašanje je nastalo glede discipline Matteottijeve avtonomistične •n Zagarijeve levičarske struje PSDI. Trdi se, da nagovarja Fanfani Matteottija, naj tudi on vstopi v vlado in mu ponuja dober ministrski stolček Ni znano, ali je Matteot-ti na ponudbo pristal Vsekakor bi hotel Fanfani svojo vlado kar na hitro sestaviti, tako da bi se predstavil z njcu parlamentu že 25 t. m., 2. ali 3. julija pa bi mu že senatorji in poslanci izglasovali zaupnico. Fanfani računa s sledečimi glasov': 273 KD, 22 PSDI. 6 PRI-PR, 1 od Comunita (Olivetti), 3 južnotirolski. Za senat Fanfani nima takih skrbi, ker bo imel s 122 glasovi KD in PSDI ter dvema juž-notirolskima absolutno večino na svo.i strani. Politični opazovalci nadaljujejo s poizvedovanjem o sestavi nove vlade. Poleg podatkov, ki smo jih včeraj objavili, bi prišel v vlado tudi socialdemokrat Preti, ki je sedaj glavni urednik glasila PS Dl »Giustizia« kot finančni minister namesto Tremellonija. Govori se tudi o možnosti, da bi prevzel blagajno za Jug bivši predsednik vlade Segni, mladi Del Bo pa bodoče ministrstvo za evropske zadeve. Dosedanji obrambni minister Taviani bi postal načelnik i-talijanske delegacije pri OZN- Tako v senatu kot v poslanski zbornici, so novinarji z radovednostjo opazovali obnašanje tistih poslancev in senatorjev, ki so prvič vstopili v parlament, med katerimi je tudi tržaški poslanec Vidali. Na ta račun je bilo izrečenih več duhovitih pripomb pa tudi stari poslanci in senatorji so med seboj tekmovali v duhovičenju. Pravijo, da je dosedanji finančni minister Andreotti v razgovoru z bivšo senatorko Merlinovo, ki ji je uspelo uzakoniti odstranitev javnih hiš, izrekel najbolj duhovit stavek, ko ji je dejal: «Vi, ki ste nositeljica dileme, povejte nam: zapreti ali odpreti?« To če se dobro premisli, je Andreottijevo namigovanje na zakon Merlinove in na usmeritev nove vlade —■ pravzaprav precej nerodna padeva. A. P. Nocoj bo De Gaulle govoril po radiu o svoji politiki Desničarske in fašistične sile se združujejo da bi vsilile «peti republiki) svojo politiko Poujadistični poslanci razrešeni, ker bo gibanje sodelovalo s fašističnimi odbori «narodne rešitve» - Danes De Gaullov razgovor s Soustellom - Generalovi načrti za reformo ustave PARIZ, 12. — Veliko je pričakovanje za govor, ki ga bo jutri zvečer imel general De Gaulle po radiu. Čeprav bo v glavnem posvečen gospodarskemu in finančnemu položaju v Franciji in o potrebi novih posojil ter varčevanja, pričakujejo, da bo general omenil tudi razna politična vprašanja. S tem v zvezi omenjajo opazovalci dvojne težave De Gaullove vlade: prve se tičejo delovanja odborov «na-rodne rešitve« v Alžiriji in v Franciji sami, druge pa temeljnih sprememb, ki jih hoče De Gaulle vnesti v sedanji «sistem» in ki zadevajo na vedno večji odpor. Glede odborov »narodne rešitve« ni nič znanega, kaj se misli De Gaulle razgovarjati s Soustellom, ki je prišel nocoj v Pariz. Domnevajo pa, da bo Delbecque, ki se je nocoj vrnii v Alžir tam poročal o organizaciji odborov «naradne rešitve« ali pa organizacij, ki nimajo nič opraviti «s smrdljivim sistemom strank« v Franciji. Med organizatorji upora 13. maja si niso še na jasnem, kakšen naj bi bil «nov režim«. Strinjajo pa se v tem, da hočejo uničenje starega sistema. Med njimi se vedno bolj širi ideja, da, če bo De Gaulle ostal povezan z dosedanjim sistemom, bi predstavljal samo »prehodno« dobo za prevzem oblasti. Danes je general Chassin. o katerem se je govorilo, da je sredi maja, ko se je izognil aretaciji, ustanovil tajno gi- liiliiiiliiMiiiiiiiiiiiiiHiililliiiiiiifliiilliliiiiiliiiNllliiiHiiiiiiiMliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiilfiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHlliliiiiiililiiiMliiiiiiitilliiiilltiiiiiliiiiiitiiiiiliiiatiiliiiiiKaiiliiiiiiiiiitiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiitillilMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiii Včeraj druga dva Grka ubita in več ranjenih Grčija zaradi bo protestirala pri Varnostnem nenehnega napadanj svetu Cipru Protest pri britanski vladi in poziv zahodnim parlamentom - Makarios obsoja sramotno zadržanje britanske vlade - KP na Cipru priznava Ma-kariosa za edinega predstavnika prebivalstva ATENE, 12. — Grška vlada je nocoj sporočila, da je njen stalni predstavnik v OZN dobil navodila, naj protestira pri Varnostnem svetu OZN zaradi dogodkov na Cipru. Zunanji minister Averov je izjavil, da bodo poslali Varnostnemu svetu protestno pismo. Grški parlament pa je nocoj odobril pismo »vsem parlamentom svobodnega sveta«, s katerim protestira zaradi napadov na Grke in zahteva njih posredovanje, da se zaščiti življenje in lastnina ciprskih Grkov. Averov je tudi sporočil, da je Grčija protestirala pri britanski vladi po angleškem poslaništvu v Atenah zaradi nesposobnosti britanskih oblasti na Cipru, da bi preprečile napgde na Grke. Averov je uradno obvestil parlament, da je vlada dobila angleški načrt za Ciper. Načrt je angleška vlada poslala tudi v Ankaro. Podrobnosti ne bodo objavljene, dokler pe bo načrt predložen angleški spodnji zbornici, in sicer v torek. Zunanji minister Averov je danes sprejel ameriškega poslanika Riddlebergerja. Pozneje se je dolgo razgovarjal s predsednikom vlade Karaman-lisom. V uradnih krogih so zelo rezervirani glede vsebine angleškega načrta. Opoldanski listi pravijo, da je načrt zelo blizu načrta Radcliff iz septembra 1956, in so pesimistični glede možnosti, da bi ga grška vlada sprejela. V poučenih krogih domnevajo, da vse- buje načrt med drugim: 1. razdobje, v katerem bi Ciper i-mel samovlado, kar se tiče notranjih zadev. Velika Britanija bi obdržala zunanje zadeve, obrambo in varnost. Kar se tiče izključno upravnih in občinskih zadev, bi ustanovili organizme, ki bi jih sestavljali izključno ciprski Grki, ki bi skrbeli za interese svojih skupnosti, ter organizme, ki bi jih sestavljali izključno ciprski Turki, ki bi imeli enako nalogo. 2. Plebiscit, ki bi ob koncu omenjenega razdobja odločal o prihodnosti otoka. 3. Angleži bi obdržali svojo vojaško bazo. Zdi se, da je ameriška vlada obljubila britanski vladi svojo podporo, glavni tajnik NATO Spaak pa je obljubil, da bo angleški načrt priporočal v NATO. Angleška vlada je sklenila svoj načrt izvesti ne glede na reakcijo Grčije in Turčije. Britanska vlada je tudi sporočila, da se ne predvideva nobeno posredovanje NATO v •IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIItHIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllilillllllliiiliiiNlllMllllllllllllllllllllllllMinillllUIIMIIIIIIU Hitra izvedba sklepa Varnostnega sveta Opazovalci Združenih narodov so včeraj že prispeli v Bejrut Od prvih petih opazovalcev je eden Novozelandec, dva Šveda in dva Italijana Zadovoljstvo ameriškega in kritike egiptovskega tiska BEJRUT, 12. — Po sklepu, ki ga je včeraj sprejel Varnostni svet OZN, je pet opazovalcev OZN, ki so sicer člani komisije za premirje v Palestini, že odpotovalo in prispelo v Bejrut, kjer bodo proučevali libanonski položaj. Načelnik te skup,ne jt novo. zelandski polkovnik Maurice Brown Ostali štirje pa so švedski podpolkovnik Mollers-ward italijanska majorja Caf-liero ’ in Poggioli ter švedski major Strandberg. Drugih pet opazovalcev bo prispelo v Bejrut 14 t. m. Končno se bo tema dvema skupinama pridružila še skupina treh drugih ooazovalcev, med katerimi bo neki general, ki ga bo imenoval generalni tajnik OZN. Neki predstavnik centra za informacije OZN v Parizu je 'zjavil. da je generalni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld i-•nenoval vodjo tega centra A-meričana Davida Blinkenstaf-fa in načelnika opazovalcev Varnostnega sveta v Libanonu. Opazcvalri bodo takoj sto-p li v stik z generalnim taj-n kom libanonskega zunanjega mir. strstva Khouryjcm, generalom Fuedom Sehabom, vrhovnim poveljnikom vojske ter * sefom policije Faridom Sehabom, Pri svojem premikanju bodo opazovalci uporabljali bele jeepe OZN Zvečer so se 15 km severno od Bejruta že sestali opazovalci in vrhovni poveljnik vojske gen. šehab. Ameriški listi pozdravljajo odločitev Varnostnega svetij, da se na švedski predlog pošljejo opazovalci OZN v Libanon. Na ta način, piše «New York Times«, je vsaj za trenutek odstranjena nevarnost, da bi Libanon postai Koreja Srednjega Vzhoda. «New York Herald Tribune« pa pravi, da je svoboda Libanona dobila mednarodno jamstvo. Oba lista izražata tudi mnenje, da mogoče ni popolnoma odpravljena nevarnost in da bo morala OZN sprejeti še druge sklepe, če bi se hudi dogodki v Libanonu tako razširili da bi presegli okvir poslanstva opazovalcev OZN. V zveai s prihodom opazovalcev OZN se je danes zvečer sestala Fronta narodne enotnosti, da zavzame stališče. V posebnem razglasu zavrača sklep OZN kot vmešavanje v libanonske notranje zadeve. Ta sklep, pravi razglas, ne bo imel nikakega učinka na ljudsko gibanje, katerega namen je rešiti Libanon Ce hoče šklep OZN rešiti libanonsko krizo, tedaj bodo mo- rali opazovalci preprečiti tudi infiltracijo orožja in- ljudi iz Turčije, Jordanije in Iraka. Fronta nato obtožuje zahodne sile političnega vmešavanja, ki spominja na mandatne režime in visoke komisarje. Zaključuje pa se razglas s poudarkom, da ne bo druge rešitve sedanje krize v Libanonu kakor rešitev, ki jo bodo dali Libanonci, prosti vsake tuje vezi. Egiptovski listi pa pripisujejo Ameriki odgovornost za sklep o opazovalcih OZN v Libanonu Pri tem očita list »Al Akhbar« Washingtonu hinavstvo in piše, da so bife ZDA tiste, ki so dobavile libanonski vladi težko orožje, otbožujejo pa Zadruženo arabsko republiko, da sc vmešava v libanonske zadeve. «A1 Ah-ram« pa zlasti napada predsednika Samuna in libanonske vlado, češ da sta zavrnila resolucijo arabske lige, po kateri naj bi se napravil konec državljanski vojni in bi se poslalo v Libanon poslanstvo za dobre usluge, pač pa sta odprla pot poslanstvu opazovalcev pod pokroviteljstvom svojih ameriških gospodarjev. Egiptovski listi objavljajo izjavo voditelja druzov Kama-la Džumblata, ki trdi, da so že tri četrtine libanonskega ozemlja pod nadzorstvom upornikov. Izvezi s Ciprom. Predstavnik vlade je izjavil, da se o položaju na otoku razgovarjajo med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo in da se zato ne postavlja vprašanje dobrih u-slug NATO. Medtem se na otoku nadaljujejo incidenti in Turki še dalje napadajo Grke ter požigajo njih trgovine. Zato je nadškof Makarios danes cbjavil izjavo, s katero protestira zaradi nasilja proti Grkom na Cipru in zaradi sramotnega zadržanja britanske vlade. Makarios obsoja :.ato pied svetovno javnostjo Angleže, ki so odgovorni za tragičn položaj, ki lahko o-groža mir na vsem področju. »Proteoiiramo proti sramotnemu ravnanju britanske vlade, pravi izjava, in proti turškim izgredom. Ti se nadaljujejo z •ločinsko tolerantnostjo bri-tanskin oblasti, ki dokazujejo, ios samo eden izmed morebitnih udeležencev pogajanj glede Cipra. To je bil vzrok številnih sporov na vsem o-toku. Manifest, ki so ga raz-š.rili danes izjavlja, da je »KEL sklenil priznati Maka-liosa kot edinega predstavniku cipiskega prebivalstva »zaradi nujne potrebe, da se u-stvari enotna fronta pred nevarnostjo, ki grozi prihodnosti ciprskih Grkov«. Tud' danes so Turki na več krajih napadli Grke in zažgali več ni hovih trgovin V bližini vasi Skillura severno rd Nikozije sta bila pri iurških napadih na Grke ubila dva Grka več pa ranjenih, Uradni poiočilo zatrjuje, da je 300 prebivalcev te vasi od-šio prot bližnji turški vasi in ua so J.h na poti ustavili angleški vojaki. Poročilo dodaja, da je kljub temu prišlo do spopada v bližini nekega tur. skega posestva in da so Turki na Grke streljali. Res čudno in i era/umljivo uradno po-mčilo. Poročilo dodaja, da so na kraj dogodkov poslali angleške helikopterje, da odpovejo ranjence. Po drugih neuradnih in torej bol: verjetnih vesteh p« e neki turški motorist ki je vozil mimo večie množice Grkov- začel streljati z brzo-s.relko kar se da sicer razbrati iiidi iz uradnega uoro-oda. saj so bili ubiti in rojeni -anin Grki V Famagusti so Turki za- je skupina Grkov začela zapuščati mešani grško-turški sektor v mestu, da se izogne turškim napadom, ie naletela na skupino turških demonstrantov in prišlo je do spopada. V mestu so proglasili policijsko uro. Večje število grških družin se je danes izselilo iz turških predelov Nikozijg z vsem svojim imetjem. Grške organizacije skrbijo za revne družine Številne grške družine so izjavile, da so jih Turki opozorili, da ne morejo jamčiti za njihovo varnost, če se ne bodo izselili v štiriindvajsetih urah. Več turških družin pa se je izselilo iz grškega dela mesta Okoli tisoč Grkov se ie izselilo iz vasi Lefka, Apliki in Mavrovuni. kjer živi večina Turkov. V Nikoziji pa je danes večja skupina Turkov demonstrirala pred policijskim sedežem in zahtevala izpustitev dveh Turkov, ki so ju aretirali, ker sta sodelovala nri plenjenju grških trgovin. Posredoval je oddelek britanskih čet. ki so nastopile z nasajenimi bajoneti. Pozneje je policija postavila barikade okoli svojega sedeža in je proglasila politično uro na vsem tamkajšnjem sektorju. Na vsem otoku so prepovedane povorke in tudi poročni in pogrebni sprevodi kaaor tudi vse kinematografske predstave. V Ankari je danes pred mavzolejem Kemala Ataturka manifestiralo yei tisoč Turkov, ki so vzklikali: «Delitev Cipra ali smrt«. Med raznimi govorniki je govoril tudi vo-'ditelj ciprskih Turkov Ku-čuk, ki je celo zatrjeval da ciprski Turki niso nikoli po-vzočali neredov na otoku ter da so ciprski Turki v nevarnosti in da angleške oblasti ne sprejemajo nobenih previdnostnih ukrepov. Na koncu je Kučuk dejal, da želi mir na otoku, toda to se lahko doseže samo s turškimi vojaki. Med manifestacijami so Kučuku izročili turško zastavo v imenu organizacije turških prostovoljcev za Ciper. Angleško ministrstvo za vojno pa je nocoj sporočilo, da bodo v predvidevanju poslabšanja položaja na vsem otoku poslali iz previdnosti na otok še en bataljon padalcev. Zvedelo se je, da bo tretji bataljon padalcev skupno z. nekaterimi manjšimi enotam! verjetno odpotoval z letalom v soboto. Ostali del padalcev, ki ie namenjen na otok, bo pripravljen na odhod v čim krajšem času. _—«»------ Mac Millanovi razgovori v Kanadi OTTAVA, 12 — Mac Millan se je danes eno uro razgovar-,al s kanadskim ministrskim predsednikom Diefenbakerjem. Navzoč ie bil tudi kanadski znanji minister Sidney Smith. Mac Millan je sporočil DVfenbakerju in Smithu, kaj m’sli Eisenhower glede razgovorov na najvišji stopnji, o položaju v Severni Afriki m na Srednjem vzhodu, o razorožitvi in o možnosti prekinitve jedrskih poizkusov Pozneje se je Mac Millan žgali dva grška avtobusa, med i udeležu seje kanadske vlade spopadi pa je bilo ranjenih m zat?m je nadaljevat razgo-12 Grkov in 5 Turkov. Koivore * kanadskimi miništri. Jutri bo govoril pred obema domomi parlamenta ter bo pred odhodom v Veliko Britanijo imel tiskovno konferenco. V Washingtonu pa je ameriški državni tajnik Dulles poročal francoskemu poslaniku Alphardu o angleško-ameri ških razgovorih. Francoski poslanik je časnikarjem izjavil, da je izklju ceno, da bodo ob priliki Dul-'esovega obiska v Parizu povabili v francosko prestolni co tul. Mac Millana in Ade-rauerj i, «To seveda ne pomeni,« je pripomnil Alphand »da med nami ni temeljite koordinacije«. V Londonu namreč izjavljalo v diplomatskih krogih, da bo moida v začetku prihodnjega meseca v Parizu zahod-ra kotilerenca, katere se bodo udelež'h general De Gaulle cmerišk državni tajnik Dulles, predsednik britanske vlade Mac Millan 'n zahodno-r.amšk kancler Adenauer. Pripominjajo pa, da ni bil sklenjen še noben končen sporazum razen dogovora o sestanku De Gaulla z Dullesom, ki bo 5 julija. banje v južni Franciji, obrazložil na tiskovni konferenci namene njegovega «ijudskega združenja od 13. maja«, ki tesno sodeluje z alžirskim odborom. Gibanje ima namen «obnoviti Francijo in ji dati ustanove, ki naj temeljijo na trajnih vrednotah... Nova u-stava bo morala dati mnogo mesta duhovnim silam, strokovnim organizacijam... mladini se bo vcepljal narodni čut ljubezni do, domovine«. General je dalje priznal, da so dogodki v Alžiriji «imeli značaj vstaje«, toda »povzročili so pravi čudež, ker sedaj so vsi muslimani z nami«. Poveličeval je zatem barbarski napad na tuniško . vas Sakjet, o katerem je izjavil, da je »dokazal svetu, da zna tudi Francija trdo govoriti«. Dalje je general izjavil, da namerava njegovo gibanje u-stanoviti stotine in tisoče odborov «narodne rešitve« v vsej Franciji. Ka kongresu poujadistične organizacije v Angersu pa je Poujade ob navzočnosti okoli tisoč delegatov ostro napadel parlamentarno skupino njegovega gibanja, ker je glasovala za investituro De Gaulla. Obtožil je generala, da ga ni imenoval za ministra, kakor mu je bil obljubil. Na kongresu niso prikrivali simpatij za generala Massuja m padalce ter so napovedali novo pro-tiparlamentarno kampanjo in protistrankarsko kampanjo v Franciji in v Alžiriji s sodelovanjem tamkajšnjega odbora. Kongres je s 83 glasovi proti 1 i a z rešil poujadistične poslance dolžnosti do gibanja in jim dovolil popolno svobodo ikcije. Soglasno je odobril resolucijo, ki vnaša spremembe v statutu organizacije in pooblašča Poujada. da dovoli "odporo in udeležbo gibanja »pri vsaki akciji, gibanju ali se pritožujejo, da ministri ni-:o nikoli navzoči pri njihovih ra pravah, in nekatere so se De Gaullu »ponižno« pritožile. Nekateri opozarjajo De Gaulla da je 2. junija v se-n c* tu Pflimlin izjavil, da bodo med parlamentarnimi počitnL eami komisije nadaljevale svo. jo dejavnost. Ta se sicer nadaljuje, toda je brezpomembna, ker noben minister ne obvešča komisij o delu vlade. Zaskrbljenost povzročajo tudi De Gaullovi nameni glede reforme ustave. Za danes je bilg sklicana ožja seja vlade, da bi razpravljali o tem, toda v zadnjem trenutku je bila seja odložena na jutri zjutraj. Zdi se, da je treba vzrok odložitve staviti v zvezo z napovedanim razgovorom De Gaulla s Soustellom. §°ustelle bo verjetno med drugim pojasnil velika nasprotja med Parizom in Alžirom glede al-žirgke «integracije». De Gaullu se zdi potrebno točno opredeliti pomen «integracije», preden se loti načrta za reformo ustave. Kakšni so nameni De Gaulla glede »pete republike«? Po indiskrecijah in po nekaterih izjavah, ki jih je general podal med tehničnimi razgovori s predstavniki raznih gospodarskih, sindikalnih in drugih organizacij, se zdi, da se orientira k predsedniškemu režimu. Načrti, ki jih pripisujejo De Gaullu določaju med drugim: 1. Skupščina, ki bi jo izvolili na splošnih volitvah in ki bi bila glavna veja parlamenta. Vlada bi bila odgovorna skupščini, toda ne »trajno«. 2. Senat, ki bi imel širšo pristojnost kakor sedaj in bi vseboval tudi gospodarski in socialni oddelek (namesto sedanjega gospodarskega sveta), oddelek za krajevne skupnosti (departmaji in občine) in oddelek Francoske unije, v katerem bi bili predstavniki strank, ki bo, zobrambo dru-^razoih * prfffrilfcnih ozemelj. Sle bi za neke vrste federalni 2 in, /tmljc, poklicev in državnega bogastva imela za smoter javno blaginjo ter celotno n dokončno izginotje sistema, ki je nastal po ustavi i> leta 1946.» Kakoi se vidi, se skušajo skrajn. desničarske in fašistične sil? tesno povezat, zato ca bi narekovale pogoje v novi politiki Kakor že včeraj i«. vi jene. je tudi voditelj bivših goiistov Chaban Delmas napove ial ustanovitev gibanja, ki naj omogoči, da bo referendum pomenil »pravo revolucijo«. Pričakuje se, da bo general Le Gaulle v svojem jutrišnjem govoru po radiu ukazal 15 častnikom, med katerimi je tudi Massu. ki so člani odbora «nuodne rešitve« v Alžiru, naj ta odbor zapustijo. Zdi se nedopustno da bi častniki podpisovali resolucije, ki pomenijo odkrito neposlušnost vladi. Toda predstavnik alžir-kega odbora Ijleumirth je nocoj izjavil, da general Salan i ima nobenega namena umakniti častnikov iz odborov «na-redne lešitve«. Dodal je, da »sestavljajo častniki bistveni eieme.it teh odborov Odbori re bi bili predstavniški, ie ne ti v njih bili časttliki kot člani.« Tud-' na parlamentarni fronti se nadaljuje hladna vojna in med De Gaullom in politiki, ki so vedno bolj vznemirjeni. Parlamentarne komisije lllllllllltllllllllllllllllllllllMIIIIIIIirilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlllllllllHlllimilMIIIIIIIIII Prijateljsko sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo Napredek gospodarstva FLRJ v letošnjih prvih štirih mesecih ELDORADO, 12. — Se manj kot 30 ur potem, ko je silni orkan opustošil pokrajino El-dorado v Kansasu, kjer je bilo 259 hiš porušenih, je včeraj zvečer nov tornado povzročil, da je bilo 13 mrtvih in 57 ranjenih. Materialna škoda pa se ceni na okrog 2 milijona dolarjev. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji razpravljal o gibanju gospodarstva v letošnjih prvih štirih mesecih. Ugotovili so, da je bila industrijska proizvodnja v dobi januar - april za 14 odstotkov večja od proizvodnje v istem razdobju lani. Med drugim se je povečala proizvodnja elektroener-gije za 27 odstotkov in elektroindustrije za 24 odstotkov, prehrambene industrije za 14, kovinske za 16 odst.. Istočasno se je povečala trgovinska izmenjava s tujino, in sicer izvoz za 14, uuoz pa za 10 odst.. Dohodki prebivalstva so se povečali za 10 odst. Zvezni izvršni svet je sprejel več zakonskih predlogov in odlokov s področja gospodarstva in socialne politike. Med drugim je sprejel osnutek zakona, na podlagi katerega bodo gospodarske organizacije lahko ustanovile svoja počivališča, kjer bodo člani njihovih organizacij lahko preživljali letni dopust po precej ugodnejših pogojih kot v gostinskih obratih. Nedavna izjava predsednika grške vlade Karamanlisa o odnosih z Jugoslavijo popolnoma soglaša z jugoslovansko ocenitvijo teh odnosov. V Beogradu poudarjajo, da so grško - jugoslovanski odnosi že več let primer širokih možnosti za sodelovanje med državami z različnim družbenim sistemom. Razvoj grško - jugoslovanskih odnosov je v praksi dokazal, da razlike v družbenem sistemu in v pogledih na posamezna mednarodna vprašanja sploh ne ovirajo tesnega sodelovanja, če to sodelovanje sloni na načelih koeksistence in medsebojnega spoštovanja, nlzjava predsednika Karamanlisa, ugotavlja nocojšnja nPolitikan, nas utrjuje v prepričanju, da bo prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo imelo tudi v prihodnje nove in lepe rezultate«. «Po litika« dodaja, da bo Grčija imela v Jugoslaviji vedno dobrega soseda, ki je pripravljen na najtesnejše sodelovanje na vseh področjih. V hotelu Toplice na Bledu se je začelo danes zasedanje zastopnikov turistične skupnosti alpskih držav. Navzoči so predstavniki Francije. Stiice, Italije, Zahodne Nemčije, Av-strijf in Jugoslavije. Razpravljajo o skupnih akcijah za razvoj turizma. B. B. senat, ki bi imel zakonodajno oblast. 3. Predsednik republike s funkcijami »posredovalca« med obema vejama parlamenta in z možnostjo, da imenuje ministre in razpusti skupščino ter razpiše nove volitve. Izvolil bi ga razširjeni kolegij, ki bi vseboval tudi sindikate. Vsekakor se nocoj zagotavlja, da bi Coty ostal predsednik republike da konca mandata, ki poteče decembra 1960. PARIZ, 12. — Po nekaterih informacijah, ki jih uradno še ne potrjujejo, je general De Gaulle baje zaprosil generala Catrouxa, naj bi odšel v Kairo na razgovore z Naserjem. Namen teh razgovorov naj bi bil sporočiti stališče francoske vlade do alžirske narodnoosvobodilne fronte. General Catroux se je danes razgovar-jal z De Gaullom. Francoski položaj danes v debati v Intcrsoc BRUSELJ 12 — Glavni svet Socialistične internacionale se je danes sestal v Bruslju pod ( redsedstvom Danca Alsinga Anderiena. Delo sveta bo tra-)Mo tr dn. Zasedanja se u-deležujejo Gaitskell Bevan in Morgan Phillips iz Velike Bri-‘unije Pierre Commin, Jules Moch in Oazier iz Francije, Cllenn.iuer iz Zahodne Nemčije, Pitterman.iz Avstrije, La-ock iz Belgije, Henrik Vos iz Nizozemske ter drugi. Pričakujejo še Saragata. Na dnevnem redu zasedanja je predvsem debata o mednarodne n poiožaju, debata o položaju v Franciji ter nadaljevanje diskusije ki se je že začela v Londonu na zasedanju ožjega odbora Socialistične intcinacionale, o Alžiriji. Na dopoldanskem zasedanju je izrekel dobrodošlici La-•ock, ker se zasedanja ni noge! udeležiti predsednik belgijske Socialistične stranke Maks Buset, ki je zadržan zaradi belgijske vladne krize. Fopohne pa je imel referat o vprBanju investicij v manj razviti' deželah Henrik Vos, t akar je pričel debato britanski laburistični leader Aneu-rin Bevan. Jutri bo svet Socialistične nternrtionale pričel debato o fiancoszem položaju, potem ko bo poročal Francoz Gazjer, ter o mednarodnem položaju sploh po poročilu Gaitskella. «»—— De Gaulle hoče atomsko bombo PARIZ, 12. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva ni hotel komentirati pisanja 'lista «Paris - Presse«, da je De Gaulle ukazal, naj se pospeši delo za pripravo francoske atomske bombe. »Pariš - Presse« trdi, da je general De Gaulle izjavil francoskim diplomatom, da mora Francija postati atomska sila ob strani ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 18.5, najniižja 15.9, zračni tlak 1013.6 se dviga, veter 12 km vzhodnik, vlaga 63 odst., padavine 0.1 mm, nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 21.4 Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 13. junija Anton, Zvonko Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.55. Doilžina dneva 15.40. Luna vzide ob 1.53 in zatone ob 16.06. Jutri, SOBOTA, 14. junija Zaključno poročilo avstrijsko-tržaških gospodarskih razgovorov Konkretni predlogi in sklepi za rešitev pomanjkljivosti tržaškega pristanišča Predstavniki tržaške in avstrijske zvezne trgovinske zbornice so podrobno proučili železniške zveze, pomorstvo, pristaniška vprašanja, cestni promet in vpliv Evropske gospodarske skupnosti Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo o razgovorih med Zvezno trgovinsko zbornico z Dunaja in Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo iz Trsta. V razgovorih, ka so trajali od 9. do 11. t. m., so obravnavali skupna vprašanja, ki se nanašajo na promet med Trstom in Avstrijo, v zvezi s prihodnjim sestankom mešane paritetne podkomisije, ki bo prihodnjega septembra. Razgovori so se nanašali na predloge, ki so bili dani na prvem sestanku podkomisije. Predstavniki obeh zbornic so podrobno razpravljali o sledečih vprašanjih: 1. Železniška vprašanja. (Železniške tari(e). Tarifa za prevoze Avstrija - Trst - čezmorske dežele je bila predmet podrobnega proučevanja, saj je ureditev železniških tarif osnovnega pomena za valorizacijo ugodnega zemljepisnega položaja Trsta v okviru prometa med Srednjo Evropo in čezmorskimi deželami. Delegati so zlasti ugotovili nujnost ponovne vspostavitve direktne tarife Avstrija - čezmorske dežele. V tem pogledu je bilo soglasno ugotovljeno, da bi ta ureditev prinesla izboljšanje sedanjega tarifnega položaja z dejanskim znižanjem sedanjih železniških tarif. Te ugodnosti pa so podrejene rešitvi nekaterih predhodnih vprašanj, kot na primer spremenitvi notranjih železniških tarif, vključitvi prevozov po jugoslovanskih železnicah itd. V zvezi z negotovim postopkom italijanskih državnih železnic glede plačevanja pristojbine za parkiranje železniških vozov, ki ni odvisno od špediterja, so bili delegati mnenja, da je treba predlagati italijanskim državnim železnicam. naj sprejmejo točna pravila, kot je to urejeno ze v drugih pristaniščih. 2. vprašanje železniškega trgovinskega prometa. (Ustanovitev direktnih vlakov za blagovni promet). Predstavniki avstrijske zbornice sporočajo. da so že posredovali pri avstrijski železniški upravi za sk'icanje konference med avstrijsko in italijansko železniški? upravo, ki je bila svoj čas določena, ter da so zvedeli, da bo ta konferenca ze ,v tem mesecu. Delegati so razpravljali o ustanovitvi skupne italijansko-avstrijske železniške postaje. Glede načrtov o delih na jaunthalski in pon-tebski železnici so bili delegati mnenja, da bo treba zasledovati te načrte tako na italijanski kot tudi na avstrijski strani. 3. Pomorstvo. Predstavniki obeh trgovinskih zbornic so z zadovoljstvom ugotovili^ da so bila po sestanku mešane paritetne podkomisije storjena nekatera izboljšanja na pomorskih progah s Trstom. Kliub temu pa so nekatere pomorske zveze nezadostne in nekatere celo popolnoma manjkajo. Zato bi bilo treba ustanoviti nove pomorske proge in druge okrepiti. Glede tega vprašanja predstavniki obeh trgovinskih zbornic priporočajo sledeče: a) izboljšati pomorske zveze z Daljnim vzhodom in zlasti z ustanovitvijo direktnih zvez s pristan*šči Ljudske republike Kitaiske in Japonske; h) okrepiti zveze z Vzhodno in Južno Afriko, z izključitvijo zveze z Genovo, ker povzroča izgubo časa; c) ustanovitev novih in izboljšan le sledečih direktnih prog: Vzhodna Afrika z najmanj enim mesečnim odhodom; pristanišča v Črnem moriu; Indija in Pakistan, z izključitvijo zveze z Genovo; č) ustanovitev ustreznih pomorskih zvez z Avstralijo in Novo Zelandiio. 4. Naprave in delo v pristanišču. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da nove pristaniške tarife, ki so stopile v veljavo 1. julija 1957. leta, niso povzročile zvišanja prejšnjih pristaniških stroškov. Nadalje so delegati ugotovili, da je bilo ugodno rešeno vprašanje vkrcavanja in izkrcavanja masovnega blaga. Poleg Skupščina delavcev »Orion« Odločno nasprotovanje 32 odpustom Včeraj je bila v prostorih Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta enotna skupščina delavcev podjetja Orion - Petro-chimica. Na njej so poročali delavcem o intervencijah sindikata in razgovorih pri pred-siavnivm Zveze industrijcev glede 32 odpustov, ki jih je napovedalo podjetje. Sindikalisti so povedali delavcem, da je podjetje odklonilo predloge sindikatov, da bi znižali delovni urnik in skrajšali turnuse ter da bi se na ta način lahko izognili odpustom. Podjetje je samo pripravljeno znižati število odpustov od 32 na 30 ter je naštelo svoje razloge za odpuste. Delavci so poudarili, da so odpusti neupravičeni zlasti na podlagi tega, kar lahko sami ugotavljajo v zvezi z delom v mehanični delavnici ln livarni. Izjavili so, da ne pristanejo na odpuste ter pooblastili sindikata, nuj jih zavrneta. Delavci so tudi izjavili, da so pripravljeni, boriti se odločno proti odpustom. Prihodnji sestanek sindikalnih predstavnikov s predstavniki Zveze industrijcev bo v soboto ob 9.30. tega pa so tudi poudarili važnost gradnje novega pomola št. VII, ureditev in razširitev železniške postaje pri Sv. Andreju in gradnjo krožne podzemske železniške prege med glavno postajo in pristaniščem Sv. Andreja. 5. Cestni promet. Upoštevajoč dejstvo, da blagovni cestni promet lahko okrepi ugodni zemljepisni položaj Trsta, je bila z zadovoljstvom sprejeta vest, da sta se italijansko ministrstvo za javna dela in avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo že dogovorili, da bodo o vseh vprašanjih o gradnjah cest razpravljali v skupni komisiji. V tem pogledu je bila izražena želja, naj bi obe vladi upoštevali važnost tržaškega pristaniškega prometa in naj bi se zlasti zanimali za avtomobilsko cesto Dunaj— Trbiž—Videm s povezavo z avtomobilsko cesto Benetke— Trst. 6. Evropska gospodarska skupnost. V zvezi z dejstvom, da ni bilo še urejeno vprašanje pomorskih pristanišč v bodočem sistemu gospodarske skupnosti, so delegati prišli do skupnega zaključka, da bi bilo treba upoštevati izredni položaj Trsta kot tranzitnega pristanišča. Zato bi bilo treba čimprej zahtevati za Trst posebne prednostne tarife. Poleg tega so na zasedanju razpravljali tudi o naftovodu. Ugotovili so, da nudi Trst najboljše pogoje za odhodno središče naftovoda med Jadranom in Avstrijo. Glede industrijske cone v Trstu pa so ugotovili, da bi trgovinska zbornica zbrala vse informativno gradivo in ga bo poslala avstrijski zvezni trgovinski zbornici ter Združenju avstrijskih industrijcev. Za 4.064.000.000 posojil iz rotacijskega sklada Od jtnija 1956, to je od začetka njegovega delovanja, je odbor rotacijskega sklada za Trst in Gorico podelil vse do 30. aprila letos tržaškim in goriškim industrijskim podjetjem 55 posojil v znesku 4 milijard in 64 milijonov lir. Tržaškim podjetjem so podelili 18 posojil v znesku milijard in 254 milijonov lir, goriškim podjetjem pa 37 posojil v znesku 1 milijarde in 810 milijo- nov lir Posojila so bila namenjena pretežno za povečanje ali modernizacijo že obstoječih tovarn (40 posojil za 2 milijardi ,n 340 milijonov), medtem ko se je samo 15 posojil za 1 milijardo in 824 milijonov tikalo nov h industrijskih podjetij, :n sicei pet posojil za 1 mili-iardo in 16 milijonov na našem ozemlju 10 posojil za 808 milijon' v pa v goriški pokra--ini. Skupna vsota zimskega podpornega sklada Vladni generalni komisariat •poroča, da so od 16. do 31. maja 1958 zbrali za zimski podporni sklad 156.613 lir. S tem je dosegla skupno nabrana vsota 16,073.735 lir 60 jugoslovanskih podjetij bo razstavljalo na velesejmu Jugoslovanski dan bo 23. junija, ko se bodo sestali zastopniki skupnih jugoslovansko - italijanskih zbornic Na mednarodnem velesejmu v Trstu bo razstavljalo 60 jugoslovanskih podjetij. Ta številna udeležba govori o velikem pomenu tržaškega velesejma za jugoslovansko gospodarstvo, posebno za blagovno izmenjavo z Italijo. Med velesejmom bodo 23. junija organizirali jugoslovanski dan. Tega dne se bodo sestali zastopniki skupnih jugoslovansko-itali-ianskih trgovinskih zbornic. Jugoslovanski izvozniki lesa in lesnih izdelkov bodo na velesejmu priredili razstavo svojih izvoznih izdelkov. Jugoslovansko-italijanska trgovinska izmenjava je dosegla lani v medsebojni trgovinski izmenjavi zadnjih dvajset let rekordno višino. Skupna blagovna izmenjava je dosegla po svoji vrednosti 39,7 milijarde dinarjev, tako da je Italija danes na prvem mestu v ju- iliiilltiliiiillllli umiti itttl.i mi ifiifiliiuiiiiillMlllttliillltiiiliitiliiiiiiil n n ■niiiiiiiiiitiii.iiiiiiiti m m ll iiiitlilitlllinni|i n namilil iiiim Številne pritožbe zaradi umazanije po tržaških ulicah Vsaj v poletnih mesecih naj bodo naše ulice čiste V nekaterih vaseh tržaške občine sploh nimajo pometača Smrad iz smetišča v Trebčah se širi vse do Banov in Opčin Vprašanje čistoče mestnih in okoliških ulic ter trgov spada prav gotovo med one probleme, ki so med prebivalstvom najbolj občuteni. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko pisem, pritožb in prošenj so dobili pristojni uradi v zadnjih letih glede mestne čistoče. kajti prepričani smo, da teh pisem ni malo. Ce bi vse objavili, bi brez dvoma dobili porazno sliko, ki bi nam pri- bile vključitev tržaškega in- kazala v P^vem pomenu besede vso umazanijo našega mesta. dustrijskega pristanišča v carine prosto področje ter sedanje davčne ugodnosti zelo koristne in ugodne za gradnjo avstrijskih industrijskih podjetij v Trstu. Glede tega bo Toda v ilustracijo, kako posluje podjetje mestne čistoče. lahko navedemo vseeno nekaj konkretnih primerov. anilini iiiiiiiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiilliiiiiiiitilliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii Po ugodnih vesteh za ladjedelnico Sv. Justa Zadovoljstvo delavcev in Zveze kovinarjev Sedaj je treba rešiti še nekatera mezdna in normativna vprašanja FIOM je z zadovoljstvom sprejela vest o dovoljenju ministrstva za zunanjo trgovino ladjedelnici Sv. Justa, da zgradi štir, ladje za Indonezijo; prav tuko so seveda zadovoljni deiavcl in njihove družine, ki so bile zelo zaskrbljene. Gre pač za zmago, iztrgano birokraciji, z združenimi n.očm. vsen tistih, ki jim je pri srcu oostoj in razvoj male ladjedelnice. Največ zaslug pa unajo pri tem ravno delavci, k' so Irkali na vsa vrata, protestira,' in sklicali v ta namen ..udi tiskovno konferenco v ladjedelnici. Zlasti pa se je trudila notranja komisija, iti je nastopala odlošno in previdno hkrati, obenem pa ohranil, 'enotnost, kar je seseda cdločilno pripomoglo k uspehu Po drugi strani pa so se tudi sindikati močno potegnili za ugodno rešitev zadeve 'er vsak dan pismeno, z brzojavkami ali pa po telefonu .ntervenirali na pristoj-n.h m. ilstrstvih. Prizadevanje delavcev pa so podprle tudi napredne stranke. Sedaj pa se postavlja vprašanje: treba bo zaposliti čim več delavcev in izboljšati njihov zaslužek. Lani so namreč di-lavc; postavili svoje enotne zahteve te so pristali na odložitev pogajanj, dokler se ne t poležaj ladjedelnice izboljšal. Takrat so se sporazumeli g.ede dok'ade za zdravju škodljiva dela ter o zvišanju božične in velikonočne nagrade. Toda sporazuma o dokladi /.a zdiavju škodljiva dela niso v celot izvajali Sedaj je sončno prišel čas, da se uredijo tudi druga vprašanja. «»----------------- Volitve notr. komisije v Tržaški konopljarni Sindikati so se sporazumeli, da bodo volitve notranje komisije v Tržaški konopljarni 17. junija. Volilo bo okrog 300 delavk in 20 uradnikov, in sicer štiri predstavnike delavk in enega predstavnika uradnikov. V sedanji notranji komisiji imata oba sindikata vsak po dva predstavnika med delavci, predstavnik uradnikov pa je član CISL. «»------- Sestanek FIOM Včeraj se Je pokrajinski odbor FIOM takoj po povratku tajnika Seme iz Rima sestal ter skupno s članom notranje komisije ILVA Debarboro in nekaterimi sindikalnimi aktivisti razpravljal o korakih, ki so ji napravil v Rimu. Tajnik Sema je poročal o sestanku tajništva FIOM v Rimu skupno s pokrajinskimi tajniki iz pokrajin, kjer so podjet- Medtem ko so ulice in trgi v središču mesta vsaj do neke mere očiščeni, je položaj v ostalih predelih povsem drugačen. Pometačev ni po cele dneve, tako da se ulice, ki ne spadajo v mestno središče, počasi spreminjajo v pravcata smetišča. Sele po več dneh pride pometač, ali pa stroj za čiščenje ulic, ki površno o-pravi svoje delo in potem na svidenje čez en teden. V predmestjih in vaseh tržaške občine pa je položaj še neprimerno slabši. Tu ne vidijo pometača dneve in dneve, tako da so nekateri hišni lastniki sami organizirali čiščenje ulic, seveda potem, ko so zaman zahtevali, da za čiščenje poskrbi podjetje za mestno čistočo. Imamo tudi nekaj primerov, kjer pometačev sploh ne vidijo. To velja zlasti za vasi, na primer Bazovico, kjer bi bilo nujno potrebno, da bi prišel pometač vsaj dvakrat na teden očistit glavne ulice. Na proteste meščanov odgovarja pristojni urad, da ne zmore zadostiti vsem zahtevam, češ da imajo na razpolago samo 300 uslužbencev, medtem ko so jih pred časom imeli okoli 500. Zmanjšanje števila uslužbencev naj bi šlo predvsem na račun nabave strojev, s katerimi sedaj čistijo ulice, a praksa je pokazala, da so ti stroji primerni le do neke mere. Tako smo nekega večera opazovali ta stroj na delu v neki šentjakobski ulici. Na levi strani ceste, ki je bila prosta, je svoje delo dobro opravil, na desni pa, kjer je parkiralo sedem avtomobilov, pa sploh ni mogel priti zraven. Pri tem moramo pripomniti, da je bilo pod avtomobili toliko njna-zanije, da bi lahko z njo napolnili velik zaboj. Pa še eno negativno lastnost ima stroj: ne čisti pločnikov, ki so prav tako potrebni čiščenja kot cestišča. Mnoge- pritožb je slišati tuni na račun odvažanja smeti, kajti niso redki primeri, da »e v zabojih po vežah hiš nabirajo smeti dva, tri in celo štiri dni, preden jih pridejo pobrat. Kamionov za odvažanje je sice- dovolj, zato pa je premalo šoferjev, kajti ti ne smeje opraviti več nadur kot to predpisuje pravilnik. ja IRI v nevarnosti, ter o sestanku osrednjega tajništva z Intersindom, ki so ga obvestili o položaju v svojih pokrajinah. Predstavniki Intersinda so se obvezali, da bodo sklicali sestanek s FIOM in da bodo takrat sporočili predstavnikom kovinarjev, svoje stališče. * * * Danes ob 17. uri se sestane sindikalni aktiv iz ILVE, jutri pa odbor FIOM za obrambo in okrepitev železarne ILVA. Prekop grobov Občina sporoča, da bodo ponovno prekopali grobove na oddelku 23 (polje 4) občinskega pokopališča pri Sv. Ani; kjer so pokopani umrli v razdobju od 1. aprila 1948 do 7. junija 1948. Svojci lahko do 15. junija 1958 odrede prenos smrtnih ostankov na drugi oddelek in se morajo zato obrniti na urad v Ul. del Teatro št. 5-III. nad., soba št. 43 in 44. ................................................................................ Iz sodnih dvoran Končno naj omenimo še vprašanje odlaganja smeti v uolino pri Trebčah. Mnogokrat »e je že pi.,alo o tem prebivalci so vložili že nič koliko pritožb, priložil se je tudi odpor z« zaščito Krasa, a vso -aman. Posledice odlaganja smeti v Trebčah pa občutijo svdaj -udi po drugih vaseh. Posebno ob vlažnem vremenu .n proi’ večeru se voha duh Po smeteh *udi v Padričah, pri Banih in celo na Opčinah. Fred nekaj dnevi so neki le-loviščarji, ki so si najeli čez poletje vilo na Opčinah, alarmirali vso bližnjo okolico, češ da je ozračje okuženo s prahom smeti. Iskali so smetišče, ki naj bi kvarilo zrak. a so končno ugotovili in se prepričali, d.i prihaja smrad iz doline pri Trebčah. Naše mesto je nekoč slovelo po svoji čistoči. Danes je t* sloves močno okrnjen, kajti o umazaniji našega mesta so že pisali tudi nekateri inozemski listi, ki so tudi objavili razna nič kaj laskava pisma svojih čitateljev, ki so kot turisti obiskali naše mesto goslovanskem izvozu in na drugem mestu v uvozu. Poleg komplementarnosti gospodarstva obeh držav je na povečanje jugoslovansko-italijan-ske izmenjave vplivala tudi vključitev Jugoslavije v sistem transvertibilne lire. Letos se pričakuje novo povečanje jugoslovansko-italijanske trgovinske izmenjave- V okviru tržaškega velesejma bo tudi prvi nacionalni festival televizijskih reklamnih filmov, na katerem se bodo zbrali od 4. do 5. julija najvažnejši reklamni . tehniki «» ----------------- Nesreča na delu 2e v prvih dopoldanskih u-rah se ie včeraj ponesrečil na .ielu v ladjedelnici Felszegy 34-letn; Faustino Hrevatin iz Soničev 230 na jugoslovanski strani v Miljskih hribih. Hre-/atin prihaja namreč vsak dan na delo z obmejno propust-nico. Včeraj je pač imel smo-•o. Ž žerjava mu je padel na desno nogo kos železa in mu ; oškodoval prst. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in bo okreval v dobrem tednu. Otroka je povozil V Ulici Carducci je sinoči 47-letni Renato Sem.z iz Ul. Šalita Trenovia 11 povozil 11-letnegu Giuliana Coronicco z Gornje Carbole 884. Dečko je *am prečkal cesto ravno ko je mimo privozil Semiz m se je pri padcu nekoliko pobil po •lesni nogi ter se opraskal po -evi roki. Ozdravsi bo v do-Irem teunu č 4 * Sinoči je zaradi hudega napada poapnenja žil. 77-letn’ u-pokojer.ee Francesce Lupi iz JI. Universita 6 nerodno pa-cel v svojem stanovanju Močno se je udaril v čelo in dobil pretres možganov. Sprejeli so ga na I. kiruršsi oddelek s prid zano prognozo. Z vespo je trčil v tovorni tricikel Ko sr je včeraj popoldne 74-letni Carlo Martinera iz Ul. S. Marco 45 peljal z vespo po omenjeni ulici proti Ui. Navali, ie trčil ob tovorni tricikel, ki ga je vozil 45-letni Gio-vanni Gardina iz Ul. Battisti 5 in k: je prihajal z nasprotne strani. Martinera se je pobil po hrbtu ter desnem kolenu in roki. Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v nekaj dneh. •iMiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiniHNiiii Konec meseca novi prostori Delavske zbornice CGIL v Trstu Delavska zbornica poziva delavce, da prispevajo za kritje občutnih stroškov V OKVIRU DSS Pretresljivo predavanje o preganjanju Zidov V torek zvečer je Društvo slovenskih srednješolcev priredilo v Gregorčičevi dvorani predavanje. na katerem je član židovske skupnosti v Trstu Leo Herzcog govoril v i-talijanščini o temi «Preganjanja Zidov v dobi nacifušizman. V glavnem je predavanje oilo razdeljeno v dva dela. V vrvem je Herzog opisal preganjan a Zidov v fašistični 1-luliji. Drugi del pa je obsegal antisemitska preganjanja v drugih državah, predvsem ite Poljskem in v Nemčiji, ujer so nacis'ti zverinsko u-morili okoli 6 milijonov Zidov. Uerczog je nadalje omenil, da je imel v tisti dobi 1 rst žalostno prvenstvo v Italiji, in sicer Rižarno, ki je bi-iu edini krematorij v Italiji. Zide so namreč iz Italije od-1 ošiljali v Nemčijo. V Rižarni je bilo umorjenih veliko število Ziaov, poleg teh pa vudi več Slovencev in svobodomiselnih Italijanov. Predavatelj se je nadalje obširneje zaustavil pri opisovanju grozodejstev, ki so se dogajala v raznih koncentracijskih taboriščih, kot so bila Dachau, Buchenui ald, Auschuiitz in druga. Opisovanje je bilo ta-.1.0 pretresljivo. da le težko erjamemo danes, da je moglo do nekaj takega priti v dvajsetem stoletju. Herczog je predavanje o-premil z raznimi diapozitivi, ki so jasno pokazali ta grozodejstva v vsej brutalnosti. Prisotni so predavanju sledili z velikim zanimanjem, le škoda, in tu bi hoteli še posebno podčrtati, da bi lahko na predavanju bilo več slovenskega občinstva. Pojav takega aezinteresiranja med našimi Ijvdmt posebno med mla. vino, je res graje vreden Med prisotnimi smo opazili tudi dr, Bruna Pincherla, u-deležil. so se predavanja tudi mladinski predstavniki Zveze komunistične mladine, Zveze socialističn ■ mladine in Zveze neodvisne socialistične mladine. M. B. Znižanje prometa v trž. pristanišču Po podatkih Javnih skladišč se je pristaniški promet v a-prilu in maju znatno skrčil, tako da je tudi skupna vsota prometa v prvih petih mesecih letos za pet odstotkov manjša od prometa v tem obdobju leta 1957. Pri tem gre predvsem za znižanje prometa z masovnim blagom. Promet je začel padati aprila meseca. Pristaniški promet se je znižal tudi v vsedržavnem obsegu in je znašal v letošnjem marcu 526.000 ton manj kot v lanskem. Očitno gre za posledico ameriške recesije. Nova Delavska zbornica OGIL je naslovila na delavce naslednji poziv: Konec meseca bomo slovesno otvorilj nove prostore Delavske zbornice CGIL v Trstu. Novi sedež z lepimi prostori, ki bodo v čast tržaškim delavcem, je nedaleč od kraja, kjer je bila slavna Delavska zbornica pred fašizmom, s čimer bo poudarjena neptretrganost tradicij in borbe našega sijajnega delavskega razreda. Po tolikih letih imajo torej tržaški delavci svoj sedež, središče dejavnost in organizacije, ki je njihova last. S tem je napravljen nov korak naprej v okrepitvi enotne sindikalne organizacije. Toda to pomeni veliko finančno bre- Iz Benetk pobegnil v Jugoslavijo da bi tam končno A ni imel sreče, ker je padel takoj v roke obmejnih organov - Obsojen upravnik, ki si je prilastil v več obrokih denar delavske zadruge Na preturi je bilo včeraj I vzdržati vsakega dela, da se nekaj primerov pobega čez J odpočije, pa mora prenašati mejo. Najbolj zanimiv pa je bil primer 57-letnega Ferdinanda Cappellata iz Benetk. Mož se je naveličal nadlegovanja svojih sosedov in se je odločil pobegniti v Jugoslavijo, da bi imel tam mir. Pripeljal se je v Trst in odšel na Kras. V noči 11. marca letos je prekoračil mejo blizu Fernetičev, a ni imel sreče. Jugoslovanski obmejni organi so ga čez nekaj ur že izročili italijanskim obmejnim oblastem, ki so ga prijavile sodišču, ker je brez rednega potnega lista »iskal miru« preko meje. Včeraj ga ni bilo na razpravi; pred nekaj dnevi pa je sodniku poslal pismo, v katerem ga vljudno prosi, naj ga oprosti razprave. Zaradi tega. pravi, ni sploh treba, da pridem na proces. Ob koncu pisma pa je pripomnil: oPoudarja (podpisani), da je moral prenašati stalna preganjanja in da bo zelo zadovoljen, če bo lahko dobil redni potni list pod imenom uMiste-ro» (skrivnost). Od 13. februarja 1957 popoldne se mora stalne sitnosti«. Čudak, kaj ne? Sodišče pa ga je obsodilo pogojno na 3 mesece zapora, 16 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. * * * Pred istim sodiščem pa se je moral zagovarjati zaradi ilegalnega pobega v Avstralijo 44-letni G. B. iz Ul. Pozzo v Trstu. Dne 22. februarja 1956 se je vtihotapil na ladjo «Fla-minia«, ki je tedaj odplula z večjo skupino izseljencev v Avstralijo. Osem mesecev je bil v Sydneyu, kjer je delal nekaj časa v hotelu; pa se je naveličal Avstralije in vložil prošnjo za povratek v Trst. Točno pred letom dni se je izkrcal v Genovi, kamor je dospel z ladjo «Neptunia». Prijavili so ga seveda sodišču, ki ga je včeraj obsodilo na 4 mesece In 14 dni zapora ter 14 tisoč lir globe. * * * Nk kazenskem sodišču se je ki je bil obtožen, da se je v več obrokih polastil tujega denarja v času od leta 1952 do 1954, ko je bil predsednik upravnega odbora delavske zadruge «Aurora». Iz blagajne te zadruge je vzel najprej 118.027 lir, nato 54.010 lir, potem še 140.325 in 330.001) lir. Tožbo proti Aqueriniju je vložil naslednji predsednik o-menjene zadruge Oliviero Pa-nicari iz Stare istrske ulice 231. Po zasliševanju raznih prič in pregledu dokaznega gradiva je sodišče obsodilo obtoženca na 6 mesecev zapora in deset tisoč lir globe, pogojno. Kazen mu ne bodo vpisali v kazenski list. Omeniti je treba, da so delavci v ladjedelnici Sv. Justa pred leti ustanovili to svojo zadrugo, ali kakor običajno pravimo «kaso», kot v mnogih drugih podjetjih in nekaterih vaseh, kakor na primer v Lonjerju in Bazovici, da bi med letom prihranili nekaj denarja, ali pa za nujna posojila. Zadruga pa je imela po pravilih tudi namen zago- včeraj zaključila razprava pro-1 toviti svojim članom pošte-ti 51-letnemu Feliceju Aque-1 no plačano delo in izboljšati riniju, iz Ul. Ghirlandaio 5,1 njihove socialne razmere. me, velike izdatke, ki jih je treba na vsak način kriti. Vsekakor pa je vredno napraviti ta napor in se žrtvovati. CGIL mora imeti tudi v Trstu sedež, ki bo vreden njenega imena in njene važnosti, saj je enotna organizacija vseh delavcev. Vodstveni odbor nove Delavske zbonrce CGIL vas prisrčno poziva, da vsi združeni v mejah svojih možnosti velikodušno prispevate k ustvaritvi sklada za kritje stroškov nakupa novega sedeža. Vaše meslo mora biti: #Vsak delavec naj v dveh letih prisipeva 2.000 lir za sedež nove Delavske zbornice CGIL!« Prevzemite nase to obveznost! Odzov;te se pozivu vodstvenega odbora nove De-laivske zbornice CGIL in svojih strokovnih zvez! Prispevajte in storite vse, da bodo tudi drugi prispevali. Vodstveni odbor nove Delavske zbornice CGIL je prepričan, da boste sprejel; ta poziv ter da boste še enkrat dokazali svojo privrženost e-notni sindikalni organizaciji, ki je neodvisna od delodajalcev in vlad in ki nima drugih podpornikov razen delavcev. Prispevajte, da boste s tem okrepili tržaški delavski razred, da bo še bolj napredoval na poti nasproti gotovim u-spehom! Nabiralna akcija Vodstveni odbor nove Delavske zbornice CGIL je proglasil naslednje geslo: »Vsak delavec naj v dveh letih prispeva 2.000 lir za sedež nove Delavske zbornice CGIL!«. To vsoto bodo delavci lahko vplačali v 24 mesečnih obrokih. Člani vodstvenega odbora pa so se obvezali, da bodo prispevali za nakup novega sedeža CGIL naslednje vsote: Pietro Ren Kaiser 10.000 lir, Albino Gerli 10.000, Gonomo Tcminez 5.000, Arturo Cala-bria 5.000, Franc Gombač 5.000, Giovanni Ulieni 5.000, Giordano Cocevar 5.000, Erne-sto Radich 5.000, Bruno Cesa-ri 5.000, Floriano Tranquillini 5.000, Giovanni Pagliari 5.000, Sergio Toselli 5.000, Livio Sa-ranz 5.000, Giuseppe Burlo 5.Q00, Jožef Lov riba 5.000, Paolo Sema 6.000, Milena Sila 5.000, Pina Tomaselli 3.600, Giacomo Benini 3.600, Tomma-so Barone 3.000, Giuseppe Muslin 3.000; skupno 109.200 Uri RAVNATELJSTVO VISJS REALNE GIMNAZIJE V TRSTU vas vljudno vabi na zaključno šolsko prireditev. Dijasi zavoda bodo igrali Ta v4AeU dah, ali Ohaiiček de iehi slovensko klasično veseloigro v 5 dejanjih Predstava bo v soboto, dne 14. junija 1958 v Avditoriju, Ul. Teatro Romano 2 ob 20.30. Vstoomce so na razpolago v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška št. 20. IZLETI D Prosvetno društvo «8. Škamperle« priredi 22. t. m. izlet z avtobusom v Log pod Mangartom in na Predli. Pozjvajo se člani, da se čimprej prijavijo za vpis, ki bo vsak večer v društvenih prostorih na stadionu «Prvl maj«, Vrdelska cesta 7 od 20. do 21. ure. * * * Izlet k izviru Soče. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira 22. t. m. enodnevni izlet k izviru Soče z ogledom Mlinaric, Kugyjevega spomenika in botaničnega vrta. Vpisovanje vsak dan do 14. t. m. na sedežu SPZ v Ul. litma 1541. od 8. do 12. in od 15 do 18. ure. Vabljeni vsi člani prosvetnih društev in prijatelji. A D I O PETEK, 13. junija 1958 TRST POSTAJA A 11.30 Drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: «Sir Hugh Foot«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Čajkovski: Hrestač, suita za orkester op. 71 a; 18.25 Ameriški zbori; 18.50 Koncert pianista Fred. dyja Došeka; Rahmaninov: Etuda v d-molu; Liszt: Fantasia quasi senata; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zbor Emil Adamič; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.25 Ansambel Hot Club de France; 21.45 Beneška fantazija; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel - 18. spev: v prevodu dr. Alojzija Gradnika — razlaga dr. Janko Jež, 22.15 Franco Vallisneri s svojim ansamblom; 22.30 Skladbe romantičnih skladateljev; 23.00 Fantazija ob mesečini; 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo. TRST 1. 14.30 Kulturne vesti; 16.30 Orkester Bippo Barzizza; 19.20 Koncert sopranistke Letizie Benetti; 21.00 Simfonični koncert. KOPER Poročila V s>ov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v Ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 5.C0-6.15 im 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja; 14.40 Popularne skladbe: 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom; 15 40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in pesmi; 17.25 Od melodije do melodije; 18.00 Kulturna rubrika; 18.10 Iz oper; 18.50 Položaj v Italiji po volitvah; 19.00 Orkester «Cor Steyn» z violinistom Semom Nijveenom; 19.30- 22.15 Prenos RL; 22.15 Orkester Ccunt Basie. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 8.05 Simfonična matineja; 9.00 Radijski roman — Vtaidimir Ba-bula: Planet treh sonc - XVI.; 9.20 Za vsakoghr nekaj Iz arhiva zabavne glasbe: 10.10 Dopoldanski spored solitične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Majhni zabavni ansambli; 12.00 Pavel Sivic: Diivertimemto za klavir in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Anton Petriček: Rezervno seme za primer ujm: 12.40 V ritmu valčka in polke; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Za šolarje; 14.35 Naši poslušalci čestitajo'in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Boris Pasternak: Doktor Zivago; 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Melodije 5 la carte; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Umetne pesmi poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja; 18.45 Turistična oddaja; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Zabavni orkester radia Zagreb; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Skladbe slovenskih avtorjev; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v ritmu; 22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča Hotela Slon v Ljubljani. TELEVIZIJA 17.00 TV za otroke: pripovedovanje prirodoslovca in vodne smuči; 18.00 Kmetijska oddaja; 18.45 Ona in drugi; 19.30 Pisma TV; 20.00 Tiskovna konferenca; 20.30 Vesti; 20.50 «Carosello»; 21.00 Drama: «Torbica»; 22.00 Sesti festival napolitanskih pesmi (direktni prenos). OD VČERAJ DO DANES ( UHBUKA PROSVETA ) Izvršni odbor Slovenske prost etne zveze v Trstu bo Imel sejo danes 13. t. m. ob II. uri na sedežu. HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. junija t. 1. se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 11. POROČILI SO SE: pomorščak Adnano Tomasin in šivilja lolan-da Fabbro, uradnik Dino C ari in in gospodinja Carla Ribarich, težak Antonio Biloslavo in gosipo-atnja Maria R ari ati i, mehanik Mario Gludicl In krznarka Anna Leban, mesar Mario Batu g In prodajalka Marisa Perper, železničar Cesidio Zucca in gospodinja Giuseppina Sam, težak Vito Primitivo in čistilka Luciana Onelll, kurjač Giovanni Muiesan in prodajalka. Nives Guerra, pomorščak Mario Lonza im uradnica Loredana Soave, težak Etto-re Gardossl in gospodinja Iolan-da Brajuha, učitelj Mario Lucchi ln uradnica V it tori a Bettini. UMRLI SO: 49-letni Giovanni Flego, 43-letni Libero Bossi, 72-ietm Vimceozo Camposeo, 54-let-ni Angelo Cetin, 85-1 etna Amalia Pandi por. Corrado, 73-letni Pietro Bartoli. NOČNA SLUŽBA LEKARN v juniju Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tejla 42; Depangher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare Largo Plave 2; Zanettl - Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. Valute Miiari Rim Zlati funt . 5.850,— 6.050,— Marengo 4.700.— 4.900,— Dolar .... 622,— 626,— Frank franc. 132.— 137.— Frank Švicar. 144.— 146.— Sterling . . 1 720.— 1.780.— Dinar ... 82 — 85,— Šiling . . 23 75 24.25 Zlato .... 708,— 710,— Zah. n, marka 147.— 149.-”! (' ci.epaliSCa ) GLEDALIŠČE VERDI Nadaljuje se prodaja vstopnic za nedeljsko predstavo tragedije «.Oresie», ki bo ob 17. uri v gledališču Verdi, medtem ko so že vse vstopnice za predstavi v pč-tek im soboto razprodane, Igr**: Vittorio Gassman m Elena Za-reschi. Excelsior. 16.00: «Grenke zmage«, Curd Juergens, cinemasrope. Fenice. 16.00: aVeiiki rop«, F. I inch. Eastmancolor. Nazionale. 16.00; «Lepi Jakob«, Bob Hope, Vera MUes, Vista-vislon. ... Filodrammatlco. 16.30: «Lepotice zraka«. Varietč: «Tri ženske tri ljubezni«. ... Grattac.elo. 16.00: «Kako umoriti bogatega strica«, K. Johnson. Supercinema. 16.00: «Liana, hči pragozda«, M. Michael, L Gai-ter, technicolor. , Arcobaleno. 16.00: »Severozahodni jezdeci«, J. Wayne, J. Dru, technicolor. _ Astra Rojan. 16.30: «Odongo», K-Flemming, cinemascope, technicolor. . Capitol. 16.00: «Ljubezen na prvi pogled«, W. Chiari, I. Corey. Cristallo. 16.30: ((Boji se ljubiti*. Joam Simmons, cinemascope. letne cene. _ Alabarda. 16.30: «Fortunella». Q-Mašina, A. Sordi, P. Dougla*. Aldebaran. 16.00: «Vrata Kitajske«, Gene Barry. cinemascope. Aurora. 16.30: »Cim se premakneš, te ubijem«, R. Rascel, G-RaJli, cinemascope. Garibaldi. 16.30: »Karavana Lunaparka«, Ar.ne Baxter. Impero. 16.30: «Paris Ho!liday»> Femandel, A. Ekberg, Bob Hope oinemascope. Ideale. 16.30: «Teta iz Amerike se gre smučat« Tina Pica. -Italia. 16.30: ((Vrtinec veselja«, v-Reynolds. Moderno. 16.00; «Drango», «• ChandOer. S. Marco. Zaprto. Savona. 16.00: «V Bentleyevo družino se je vrnil mir«, D. Dors, J. Wayne. . Viale. 16.00: «Velikan Texasa», L. Bridges, L. J. Cobb. Vittorio Veneto. 16.30: «2ena ‘ tremi lici«, Joanne VVoodvvarO, David Wayne. ,, Belvedere. 16.30: ((Neapeljski vrtiljak«. , Marconi. 16.30: »Izredna dejanja Pichiarella in prijateljev«. Massimo. 16.30: ((Zarota v gradu«, M. Roney. Novo cine. 16.00: »Tujec med angeli«, A. Blyth. , Odeon. 16.00: »Gervaise«, Maria SchelL Prepovedano mladoletnim. KINA NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.30; «Praviea do rojstva«. _ . Paradiso. 20.35: «Narednik Car- ver«. Ponziana. 20.15: »Veliki lov«. Valmaura. 20.15: «Pozor na mornarje«, D. Martin. J. Levvis. Arena Diana. 20.30: «08/15 K*" putt« Ariston. 20.30 in 22.00: «Zlate ce-ste«, J. Hunter, cinemascope. Arena Armonia. 20.30 in 280U. »Cesarske vijolice«. Garibaldi. 20.15 in 22.00: »Karavana Lunaparka« Stadio. 20.30: tcMiss spogliareUO”' B. Bardot. . Marconi. 20.15: «Izredna dejaHJ3 Pichiarella in prijateljev«. Rolano. 20.30: »Viharji pod m0r jem«, cinemascope. . Secolo Sv. Ivan: «Brezbožnlk>’' R. Scott, technicolor. a MALI OGLASI (lEMPORIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. N0Ve pošiljke: svile, najlona, rafUe' popelina, tiskanega blaga. Pr srt priložnost, največja ugodnost-Prodaja samo na težo. PODI IZ FURNIRJA po 330 >>r kv. m — se prodajajo v Gambinl 3. KADARKOLI se vam. zdi in ne sarno v začetku meseca r* lahko naročite na ^Primorski dnevnik* Dovolj, da telefonirate na štev. 37-338, ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. VOZNI RED VLAKOV veljaven od 1. junija PRIHODI ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana -Beograd • Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke - Rim - Mi- lan • Turin - Zue-rich 6.35 P Videm 6.56 P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke - Rim - Milan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm - Trbiž • Du- naj • Pariz • Amsterdam 8.48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan -Pariz ■ Calais 16-10 B Opčine ■ Reka - Ljubljana - Heograd • A-tene • Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm - Trbiž - Du- naj - Muenchen 1930 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke - Milan • Genova • Turin -Ventimiglia - Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim 1.05 B Videm 5.30 B Beograd - Zagreb Ljubljana • Opčine 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm , 9.38 B Marseille - Ventirni* glia • Genova • rin - Milan • Benet-1(0 9.50 B Muenchen - Dunaj Trbiž - Videm 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke , 13.30 P Bari - Rim - Benet- ke 14.05 B Istanbul - Atene • Beograd • Ljub)8; na - Reka • Opčine 15.12 P Videm 15.32 B Calais - Pariz • M*’ lan • Benetke 16.50 P Videm 17.18 P Opčine 17.30 B Trbiž - Videm 18.11 P Tržič (samo ob ae lavnikih) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm .. . 20.03 B Ljubljana - °PC'"L . 20.32 B Pariz - Milan - K‘n Benetke 21.08 P Videm ..... . 21.18 R M i 1 a n - Benetk Mestre 21.44 P Opčine Dunaj 22.11 B Amsterdam • . Trbiž - Videm 22.46 P Benetke . Mi- 23.50 B Zuerich - Turn" tk« lan - Rim • ^en B brzl P potniški R rapido JOHN CH MORNAR Okno je bilo odprto in iz gozda je prihajal močan duh po vlažnem listju. Če bi bila sama, mislim da bi ji nekaj dejal. Všeč ml je bila. Toda zraven nje je sedela stara zenska z ilustrirano revijo v rokah in se vedno nasmehnila, ko sem pogledal dekle. Zraven mene je sedel moj potni tovariš. Spoznal sem ga na potovanju. Vstopila sva na isti postaji in od tedaj me ni zapustil — celo takrat ne, ko sem zaradi dekleta menjal oddelek Toda on je molčal. Ni se pogovarjal niti z menoj niti z dekletom niti s komer koli drugim. Mislim, da je bil len in da ni nič poslušal. Hotel sem biti sam z dekletom, zaradi ženske 2 ilustrirano revijo. Rekel sem: — Lačen sem. Ali ne bi šli z menoj, da nekaj pojeva? Dekle je takoj odgovorilo: *— Tudi sama sem na to pomislila. Vstal sem, vzel svoj plašč, ki je nalahko nihal. Tudi dekle je vstalo. Popravila si je pričesko in prva stopila na hodnik. Takoj sem pohitel za njo, ker mi je bila všeč njena hoja. Tedaj se je oglasil moj tovariš: — Tudi jaz grem z vama. V jedilnem vagonu ni bilo žive duše. Če bi moj potni tovariš ne šel z nama, bi bil z dekletom sam. Natakarji so sedeli za stekleno pregrajo in so bili zaspani. Ko so prinesli jedilni list, je dekle dolgo razmišljalo. Končno reče: — Ne vem, kaj bi izbrala. Všeč so mi mnoge jedi. Moj potni tovariš se mirno obrne do natakarja in pravi: — Prinesite ji vse, kar ji je všeč. Vedel sem, da bi moral nekaj reči. Pomislil sem, da ji bo všeč, če se pokažem pozoren. — Morda bo to preveč. Ni zdravo. Toda to jo je razjezilo. Videl sem blisk v njenih očeh. Hotela je reči marsikaj, a je le kljubovalno nagnila glavo: — Zakaj ne bi poskusila? Bil sem zmešan. Na slepo srečo sem zase naročil pečenko s krompirjem. Zajedljivo je vzkliknila: — Všeč so vam poceni jedi! Zelo poceni! Nisem mislil na denar. Zares mi je bila všeč pečenka s krompirjem, toda bil sem preveč zmešan, da bi poiskal v jedilnem listu nekaj drugega. Morda bi mi zadrhtela roka, ona pa bi to opazila. V takih primerih se papir navadno trese. Moj tovariš je zahteval jedilni list. Kar je naročil je bilo cenejše od pečenke. Pričakoval sem, da bo dekle spet zajedljivo. Toda ona ga je pogledala z občudovanjem: — Všeč mi je, če je nekdo ravnodušen in ne razmišlja mnogo. Potem nismo dolgo nič več govorili. Se vedno smo se vozili skozi gozd. Gozd je postajal temačen. Natakarji so prižgali luči. Tedaj so začeli na mah prihajati tudi drugi potniki. Na vratih sem zagledal žensko z ilustrirano revijo. Naša miza se je zibala in v dekletovem krožniku je juha nihala od enega roba do drugega. Stalno sem gledal dekletov krožnik. Nje nisem hotel gledati. Bal sem se, da bi se mi zmešalo, če bi se spet nasmehnila ženska z ilustrirano revijo, ki je sedla k sosedni mizi. Moj potni tovariš je z velikim tekom hrupno pospravljal naročeno večerjo. Ni bil uglajen in mene bi bilo sram jesti tako kot on. Toda dekleta to ni motilo. Nenadno je dvignila glavo in me pogledala: — Vaš tovariš je z velikim tekom, če ga gledam, postanem lačna. Nisem vedel kaj odgovoriti. Meni vsekakor ni bil všeč način, kako je jedel, toda tega ji nisem mogel reči. Ona je bila čudna in morda bi slabo mislila o meni. Nisem bil več lačen. Odložil sem pribor. Ona reče: — žejna sem Odprl sem steklenico s sadnim sokom. Hotel sem ji naliti čašo. Toda vlak se je prekleto tresel, tudi moja roka je drhtela. Bal sem se, da bom polil. Videl sem, da me čaka. Stisnil sem ustnice in nagnil steklenico. Nisem kriv, če sem polil prt. Vlak je prav tedaj začel ovinek in vsi smo nihali, nihala je celo debela zenska z ilustrirano revijo, ki se je zelo prisrčno smejala. Tedaj je moj potni tovariš pograbil steklenico in z mirno roko natočil čašo. Dekle je vzkliknilo: — Oh! Toda on je ni niti pogledal. Potegnil je Iz žepa cigarete in si eno prižgal. Ona ga opozori: — Ostala vam je močnata jed! — Poklanjam vam jo — je rekel on in se zagledal v žensko z ilustrirano revijo. Ona se je držala resno. Nisem mogel več zdržati. Hotel sem pojasniti vse hkrati. Tudi zaradi ženske z ilustrirano revijo, ki je kljubovalno gledala v nas. Pokazal sem na svojega tovariša — on je nemarno kadil in buljil v dim svoje cigarete ~ in vzkliknil: — Mi dva nisva prava prijatelja! Spoznala sva se v vlaku. Kajti ne družim se z ljudmi, ki brez vprašanja prižgejo cigareto za mizo, ki obračajo hrbet družbi, ki poklanjajo torto od svoje večerje, ki... — On je s tako sigurno roko natočil mojo čašo me je z začudenjem prekinilo dekle. — To je zato, ker je mornar! — sem vzkliknil. — Mornar? Ah, mornar! Čutila sem to... — je šepnilo dekle, ki mi je bilo všeč. In njene oči so se z navdušenjem zapičile v ravnodušno in ostriženo teme mojega potnega tovariša. Mene je pogledala ženska z ilustrirano revijo. S široko raztegnjenimi ustnicami. Večer ob obali (Foto M. Magajna) PRED ŠESTIM LJUBLJANSKIM FESTIVALOM Bogat dosedanji obračun in veliko novih obetov Letos bo v Križankah ponovno nastopilo tudi naše gledališče Konec meseca se bo v Ljub-liani začel tradicionalni festival, k’ bo po vrsti že šesti. Pomenil bo utrditev sporeda letnih iger v glavnem mestu Sioven jc, obenem pa bo predstavljal manifestacijo slovenske pj tudi jugoslovanske kul. lUre. Dosle• je bilo v Ljubljani že pet festivalov. Na njih je po statističnih podatkih sodelovalo 01S5 oseb, gledalcev pa je bilo skupno 211.000. Čeprav ie festival pretežno glasbena prireditev, pa je vendar, poleg 73 glasbenih nastopov, bilo še 11 dramskih uprizoritev tn IS folklornih. Poleg pretežno domačih gledalcev je dosedanje prireditve ljubljanskega festivala ob-skalo tudi kakih 3000 tujcev, To je sicer še zelo malo, pomeni pa, da je mogoče z dobrimi in kvali- iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiifniiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiHiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOŽIVETJA PRIPADNIKA ODREDA FLRJ OBOROŽENIH SIL OZN Na miniranem pesku Sinaja V Sinajski puščavi je vladala strašna tišina; do koder je seglo oko, samo jalov pesek, tu pa tam osamljena palma ali čreda divjih velblodov; nikjer žive duše, povsod pa prežijo na vas v razbeljeni pesek zakopane mine Ce se vam posreči doseči, da vati vodnik Peter Radosavljevič pripoveduje o svo-'em prvem daljšem potovanju, se vam zdi, kakor da bi se na rjegovem zagorelem o-trazu in v plavih očeh zrcalili blsceči valovi Sredozemskega morja, sončne pokrajine, oaze v dolini Nila, nepregledne peščene površine, ki pokrivrjo skoraj ves Egipt. Toda ko vrže pogled na grmado slik, ki ležijo pred njim na mizi, se njegov nasmeh u-miri. Tedaj v njem ponovno oživijo spomini na tiste jesenske dni, ko je kot pripadnik mednarodnih oboroženih sil prispel z jugoslovanskimi enotam' v Egipt, ki so morale preprečiti nove incidente m ohraniti mir v tem delu sveta. Jugoslovanske enote so "dšle v Egipt z ladjo iz Šibenika proti koncu novembra 1956. ieta. — Bil sem nenavadno vznemirjen — pripoveduje vodnik Peter Radosavljevič — ker je pilo to moje prvo potovanje v tujino. Afrika! Kako je ta beseda dejstvovala na našo domišljijo!... Sele po šestih Ineh, ki smo jih prebili na morju, smo pripluli v pristanišče Fort Said, na vhodu v Sueški kanal, ki je bilo povsem zatrpano s potopljenimi ladjami Okroa 800 pripadnikov Jugoslovanskega odreda oboroženih sil OZN je v 1?0 motor, pih vozilih krenilo iz Port Saida proti El Balahu ob Sue. {kem prekopu. Na poti do tega kraja so se odpočili v mestecu El Ksntari. — Prebivalstvo je skakalo na naši vozila — pripoveduje Radosavljevič — nas objemalo in poljubovalo. Egipčani so jokali od sreče, mnoge solze veselja so orosile rokave naših un form. Ko pa smo prišli na določeno mesto, nas je dočakalo številno prebivalstvo. Okrog ograje našega začasnega taborišča se je zbiralo mlado in staro, da nam stisne roko ali pove besedo v pozdrav 12 km - 13 ur — Tega dne je v daljni domovini verjetno padal sneg; v Eg ptu pa je sonce neu- smiljeno žgalo. Vroči puščavski pesek nam je pekel stopala celo skozi debeie podplate vojaških čevljev in so vojaki poskakovali kakor da bi bil najhujši mraz. V Sinajski puščavi je vlada. !a strašna tišina; do koder je seglo oko, povsod samo jalov pesek, tu pa tam kakšna o-samljena dateljeva palma ali čreda divjih velblodov, ki tavajo kot uročeni v iskanju pa. se Jugoslovanske enote so i-mele naslednjo nalogo: očistiti min Sinajski polotok. — Kako so se jugoslovanski vojaki znašli v puščavi? — Doseg1! so izredne uspe-ne, tako da jih je general Burns pohvalil. Jaz sam sem šel z dvema tovarišema za njimi nekaj dni kasneje. Naprede veli smo počasi, ‘ker so ‘ledovi avtomobilov že izginili- zasuli s1 jih puščavski vetrovi. Zamislite si; nikjer žive duši povsod okrog nas pa prežij 1 smrtonosne mine, ki j:h na zemljepisni karti ni. Z rokami sem grebel razbeljeni ; esek, pod katerim je bilo krito nevarno orožje. Na položaj smo prišli v pozni noči. Nič čudnega: da bi prevozili 1? km, smo potrebovali 13 ur! Mohamed postane Stevo — Ali se spominjate kakšnega pomembnejšega doživetja v Sinajski puščavi? — Kako ne!... Ko smo se prebijal: skozi peščeno puščavo sme naleteli na dva beduinska otroka. Njuni starši so pad‘i v vojni. Bila sta lačna in razcapana. Nasitili smo ju in nista nas hotela več zapustiti Starejši, Mohamed, se je tako sprijateljil z nekim našim vojakom Etevom, da sta sklipaj celo spala, jedla in hodila v kino. Deček se je naučil voziti jeep, s časom tudi naš jezik. Ko so v naše tabo- išče prihajali Egipčani je bil za tolmača. Njegova nenavad. na inteligenca nas je navedla na to, da smo ga poslali v šolo Preden smo ga vpisali v šolo v bližnji Rafi, smo zbrali prostovoljne prispevke in mu kupili lepo obleko, čevlje, skratka vse kar je potrebno •Ujaku. Kako je bil dečko srečen! Toda prišel je dan raz- stanka. Ko je Mohamed zvedel, da odhajamo v Jugoslavijo, se je zatekel v neko barako in tam dolgo in neutolažljivo jokal... Ali vas zanima, kaj je danes s tem dečkom? Zanj skrbijo tovariši iz naše četrte izmene. — Name je od vsega najbolj dejstvovala stara egipčanska umetnost — nadaljuje Peter Radosavljevič. Kako naj vam povem kaj sem občutil, ko sem se znašel oči v oči z mumijami davno umrlih faraonov.. s fino in precizno -zdelan mi ogrlicami, prstani, uhani in drugimi predmeti, ki so neKoč krasili njihova telesa ali služili vsakdanjim potrebam" In Tutankamenova lakev iz suhega zlata težka 200 kg njegove sandale, v katerih je hodil, postelje, v katerih >e spal, prestol, na katerem je sedel? In da pri tem ne govorim o egipčanski plastiki. V antičnem Misiru so bili kiparji veliki mojstri, tako v kpmnu, kakor tudi v lesu. Vidite, navaden človek sem in nisem se mnogo zanimal za umetnost; toda od sedaj da.je... Nekega dne se je jugoslovanskim vojakom nudila prilika, da potujejo v Libanon. Razumi: se, da so bili radovedni, kakšen videz ima njegovo glavno mesto Bejrut na obali Sredozemlja, v katerem cvete trgovina že izza starih Feničanov. Zagonetna računfca bejrutskih trgovcev _ Al- ste kupovali v «Su-ku», in kako ste bili kos bejrutskim trgovcem? — To je poglavje zase... Ko smo prispeli, smo si seveda o. giedali mesto in zašli v «Suk». To je množica ozkih, kriven-častih in temnih uličic, ki so natrpane s trgovinami Kaj smo hoteli: morali smo nekaj kupiti. A blaga! Od t.al do stropa! Izb'ra je tako bogata, da po.nik ne ve, kaj bi prej pogledal kaj šele kupil! Tako sem se odločil, da kupim si.ndaie Stopim v neko trgovinico. Kljub temu, da sem pomeru naivečjo številko, so b.ile tesne in so me tiščale. Toda trgovec me je ujel in me ne izpusti. Tlači mi sandale v roke, vleče za rokav in se ga nikakor ne morem otresti. Naj bo. sem pomislil, vzel bom blago za obleko, da re ga le rešim in odnesem zdravo kožo. Vzamem tri me-Ire blaga in vprašam za ceno. Zahteval je 100 turških lir. Ker pa so me opozorili, da se mora v Orientu človek pogajati za ceno. sem mu ponudil 50 lir. Na koncu smo se pogodili 2a 80 lir. Ves srečen sem pohitel v hotel, da bi se pred tovariši pohvahl. kako sem kupil dobro in poceni blago. A ko sem dospel sem ugotovil, da jt nek! moj kolega kupil enako blago za 25 lir! letnimi predstavami doseči tudi večje zanimanje tujcev za podobne prireditve. Prvi pogoj za to pa je seveda kvaliteta prireaitev ter združitev seli tistih idealnih možnosti, ki jih nudi Ljubljana kot tuj-skoprometno središče tn kot kulturno središče našega naroda. Seveda pa je treba pripomnili da je festival, vsaj v taki obliki kot danes, še vedno namenjen pretežno našim ljudem Pri tem ne toliko Ljubljančanom, ki imajo podobnih kulturnih prireditev sicozi vse leto in posebno v zimski sezoni dovolj. Ljubljanski festival bi moral biti v pretežni meri namenjen na-rim ljudem s podeželja, po-stbno tistim iz oddaljenejših predelov, Ti pozimi ne more-0 prihajat i na posamezne predstave iz odročnih krajev. V poletnem času pa bi bilo mogoče s koristnimi in prijetnimi izleti združiti obisk kvalitetnih kulturnih prireditev, ki jih nudi ljubljanski festival. V tem pogledu čaka organizatorje ljubljanskega festivala gotovo še veliko dela. Pri tem pa se ti morajo zavedati, da bo prav od tega v veliki meri odvisen uspeh festivala. Seveda pa bo treba poživit-, zanimanje za festival tudi v inozemstvu. Dubrovniški zgied je temu lahko samo v prid Progam letošnjega šestega Ljubljanskega festivala združuje glasbene, dramske in foL klorne prireditve. Organizatorji testivala torej letos nadaljujejo z že ustaljeno tradicijo, kar je gotovo v prid organizacijski trdnosti festivala, pa tudi zanimanju zanj Dramski spored obsega predvsim uprizoritev Goldonijevih sPrimorskth zdrah« kt jih bo uprizorilo Slovensko narodni1 gledališče iz Trsta, 'tprizc:itev Primorskih zdrah v priredbi Mirka Rupla je že pred leti doživela velik u-sv eh na odru letnega gle dali-'•ča v Križankah. Zato je ponovna postavitev tega dela v program gotovo posrečena. Trupa dramska predstava bo Shakespearova »Ukročena trmoglavka» v izvedbi ljubljanske Dipme, Tretje odrsko delo pa bo Platonov »Sokrat«, ki ga bo izvedlo Eksperimentalno gledališče. To delo je ALŽIRSKA OF IZPUSTILA TRI UJETNIKE-1TALIJANE KJE SO OSTALI? pri vseh dosedanjih uprizoritvah v Ljubljani doseglo izredno velik, uspeh, nosilec glav-1 e vloge Lojze Potokar pa je za to svojo vlogo prejel tudi Prešernovo nagrado Glasbeni del festivalu obsega operne uprizoritve ter nekaj koncertov. Ljubljanska O-era bo uprizorila tudi letov oriljubljeno Smetanovo eProdcno nevesto«, s katero je na odru v Križankah lani zabeležila tako veliko priznanje. N tdvomno bo to najbolj privlačna prireditev, čeprav to gotovo tudi gostovanje mariborske Opere dogedek posebne vrste. Mariborska Opera o upiizonla Verdijevo «Ai-uo», ki je ocenjena kot najboljša predstava mariborske Opere. Omeniti je še nastop valeta ljubljanske Opere. U-prizorjen bo Čajkovskega balet «L«bodje jezero«. Morda bi bilo zanimivo, ko bi ljubljanska Opera uprizorila tudi Prokofjeva opero "Tri oran-že«, s katero je dosegla po svetu tako prodoren uspeh Uprizo'--,tev tega dela na Ljub-Ijanskem festivalu bi gotovo predstavljalo glasbeni dogodek vrve vrste. Za ljubitelje koncertov bo na sporedu več koncertnih večerov Tako bo ansambel slovenskih solistov priredil koncert slovenske glasbe, simfonični orkester Slovenske filharmonije bo priredil koncert prvič izvajanih slovenskih skladb. Nastopil: bodo tudi gestje, in to ansambel koroških madrigalistov, pevski zbor »Branko Krsmanovič« iz Beograda in argentinska pevka Helda Marino, ki zdaj poje v milanski Scali. Za ljubitelje folklornih plesov pa bo gostovanje makedonskega plesnega ansambla Taneč gotovo veliko doživetje. Omeniti je, da bosta v okvu -ti festivalskih prireditev tudi dve razstavi. Narodni muzej ‘o organiziral razstavo pod naslovom »Turški vpadi na slovenska tla«, Narodna in u-niverz-letna knjižnica pa razstavo «400 let slovenskega ko. ledarjai,. Vse predstave Ljubljanskega festivala bodo v letnem gledališču v Križankah, ki *o ga neaavno preuredili in ponovno izboljšali. Sl. Ru. Pred seboj imamo (otogra-lijo ukaza Alžirske osvobodilne fronte, s katerim a* ukazuje izpustitev treh italijanskih državljanov, ki »o jih zajele njene vojaške enote v borbi proti francoskim okupacijskim četam. To »o Giuseppe Tannorella, ki »e je rodil 4. 2. 1939 V pokrajini Agrigento, nadalje Ardui-no Zandona, ki se Je rodil 22. 6. 1936 v pokrajini Trevi-so, in Giuseppe Antonietti, ki se je rodil 4. 11. 1934 V Massi-Carrari. Hkrati s temi podatki nam poročilo Alžirske osvobodilne fronte pove, da je bil Giuseppe Antonietti iz Carrara petstoti italijanski državljan, ki Ra je alžirska osvobodilna vojska ujela in pustila na svobodo. Ker datira omenjani ukaz s 4. junijem letos, J« upati, da pozneje alžirske tete niso zajele novih italijanskih vojakov. Toda to niti ni važno; človek se spraiu-je, kako je možno, da je prišlo v francosko tujsko legijo toliko italijanskih državljanov. Gre namreč za 9*« zajetih in nato izpuščenih I-talijanov. Ce računamo še Z morebitnimi 500 italijanskimi državljani, ki so kot vojaki francoske tujske legije padli, se sprašujemo, kolika italijanskih državljanov sploh služi v tej vojski. Znano je, da je v tujski legiji veliko Nemcev, da Je v njenih vodilnih kadrih veliko bivših nacističnih častnikov, nikoli pa se ni govorilo o večjem dotoku mladih Italijanov v vojsko, ki opravlja zelo žalostno roboto francoskim kolonialistom prej v Indokini, sedaj v Alžiru. Poleg tega M bilo treba postaviti tudi drugo vprašanje: Uradni akt, o katerem govorimo, govori o treh Italijanih poimenoma, o-menja pa število 500 že izpuščenih ujetnikov. Kje so ti ljudje? So se morda vrnili v domovino in začeM novo, u-rejeno življenje, ali so so morda po drugi poti vrnili spet v tujsko legijo in bodo prej ali slej končali pod kako rušo ali v saharskem' pesku? Francoska poveljstva vsak dan na veliko poročajo o padlih in zajetih alžirskih upornikih. toda le redkokdaj povedo o svojih Koliko italijanskih državljanov je v okviru francoska tujske legije in koliko Je teh nesrečnežev že padlo? Odgovorni ljudje v Rimu bi se morali vsaj zanimati, če že ne odgovoriti. iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiNiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiNiiiiR DVOJE LEPIH MLADINSKIH KNJIG ZA POČITNICE ŽIVLJENJE Z NARA VO V PR A VLJICI IN RESNICI Prva knjiga nas povede v južnoameriške pragozdove, v drugi pa prisostvujemo nastopu raznih živali kot pravljičnih oseb F/LA TELISTICNE ZANIMIVOSTI Živalstvo na znamkah Ljubuelji tematskega zbira, nja s področja živalstva imajo vsak dan večjo možnost zbi-rahja Veliko je namreč število držav, ki se ukvarjajo z izdajal jem takih znamk. V zadnji šte/ilki smo prikazali iugosl-vanske znamke s slikami 12 ptičjega sveta, v to I odročje bi lahko vključili nekatere madžarske znamke posvečene hranilni službi, ki prikazujejo golobe, mravlje, čebele; frankovne znamke iz Kenije, ki prikazujejo slona iti lev i iest formoških znamk, ki prikazujejo razne žuželke, »edem znamk kraljevine Laos. tia katerih so prikazani sloni ha raznih področjih svojega f,ela. Bolgarija je v preteklem mesecu dala v promet 6 znams ki prikazujejo razne kvali, ki živijo na njenem o-Zemlj'1, podobno je napravila ^oljskM s :erijo petih znamk, k- so posvečene ribam, ki živijo v poljskih notranjih vodah Naš seznam še ni popoln, tetiri eksotične živali so prikazane na znamkah ki so jih izdali v francoski Ekvatorialni Afriki, štiri različne ptice na s,irih znamkah nizozemskih Antilsk.u otokov, tune na znamkah otočja Saint Pierre-Miqueion, in za danes naj bo ž:vali dovolj. Kdor ima čas, potrpežljivost in predvsem de. nar, si lahko uredi lepo zbirko z motivi iz živalskega sveta. * * * Pred časom smo v našem časopisu objavili novico o znamkah Združene arabske republike in tudi objavil sliko /namke. ki je simbolično prikazovala spojitev Egipta in žirije po velikem mostu. Zanimivi pri znamkah Združe-re arabske republike je, da vsaj do sedaj izdajajo znamke še vedno ločeno za Egipt 11 Sir.io. Te znamke pa nosijo označbo v angleščini in a-rtbščird «Združena arabska re. oublika« spodaj pa naziv «E-gipt» al: «birija» v istih dveh jezikih Znamke o združitvi, z isto vinjeto mostu, ki smo jo že prikazali, so izdali se--.aj tud. v Siriji. V Egiptu pa sr izdali dopolnilno znamko mve frankovne serije za 4 millse ki prikazuje lep izdelek arabskega obrtništva in sicer ■Jekleno svetilko Istočasno si tu izdalj znamko ob priliki 50-ictnice smrt’ Onsi-ma Amina M. V. POMENEK 0 JEZIKU SLABO; Ko je odpravila v mestu, je šla domov. Le kaj ima toliko odpraviti v hi- Odpraviti Opraviti DOBRO: Ko je opravila v mestu. Je sla domov. Le kaj ima toliko opraviti v hiši! Jankota Vinkota SLABO: Prav včeraj sem srečal Ja nkota. Zlat- kotu pa ni bilo nekaj prav. Tudi Stanko- ta bo treba nekoliko opomni ti. RadOtu .______________________ sem že povedal. Naš Francel je šel v mesto z Vankotom. DOBRO: Prav včeraj sem srečal Janka. Zlatku pa ni bilo nekaj prav. Tudi Stanka bo treba nekoliko opomniti. Radu sem že povedal. Naš Francel Je šel v mesto z Vankom. * * * SLABO: Čehovov I/ruščevov Cehovove črtice so res le pe! Hrušče-vove izjave so napravile čuden vtis. Molotovov govor je bil oster. DOBRO: Črtice Čehova so res... Izjave Hruščeva... Govor Molotova... HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (Ob 21. 3. do 20. 4.) Nova koristna poznanstva. BIK (od 21 4. do 20. 5.) V ljubezni razumevanje. Srečanje, ki bi vam znalo koristiti. DVOJČKI (od 21. 5. do 22. (I.) Ne govorite preveč o svojih zaoevah, RAK (od 23. 6. d0 22. 7.) Potovanje ali kaka sprememba v ooložnju. LEV (od 23 7. do 22. 8.) Diploir.atičen nastop vam bo utrl oot k uspehom DEVICA (od 23. 8 do 22. 9 ) pozorni bodite na zdravje Bore je bolezen preprečiti kot zdraviti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. J0.) V domači spor bo posegel nekdo, ki bo vse ugladil. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 92 11.) Zelo primeren čas za proučitev vseh možnosti STRFLEC (od 23 11. do 20. 12.) Spori z ženskami, Z moškimi bo šle gladko. KOZOROG (od 21. 12. dp 20 1.) Ne bo vam težko voditi čoln« v pristan, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2 ) Nej ošteni ljudje vas skušajo speljat’ na slabo pot RIBF: (O.I 20. 2. do 20. 3.) Uberite novo pot, dokler je ie čas. Stara je zgrešena. Ullžajo se počitnice, čat, ko bodo otroci — manjši in večji — z olajšanjem zagnali knjige v kot. Pa ne za dolge! Ce jim je znala šola ali pa starši zbuditi le količkaj veselja do čitanja, se bode kmalu zopet vrnili h knjigam. K šolskim sicer najbrž ne, pač pa k takim, v katerih je «kaj lepega in zanimivega« Slovenci se ne moremo pritoževati da ne bi bilo na razpolago v slovenščini dovolj knjig za vsako otroško dobo — od takih kjer v glavnem še govore slike in morajo besedilo prebrati starejši, preko takih, ki so pripravljene za tiste, ki so komaj prebrodili prve težave branja, pa mimo raznih drugih nc višji stopnj’ vse do knjig, ki že zahtevajo resnih bralcev. Po prvem počitniškem sproščenju bo nastopila zopet želja po branju — bodisi ko boste kje na počitnicah ležali v senci v travi, bodisi ko bodo nastopili deževni dnevi tn ne bo za kopanje. In še bo mnogo prilik, ko boste v knjigi spoznali prijatelja, ki nikoli ne odreče svoje družbe, ki je vedno pnjrablfen staviti se vam na razpolago. Opozorili vas bomo še r.a druge knjige, Ki vas bodo gotovo pritegnile Lahko pa kaacrkoU stopite sami v knjigarno in si jih ogledatp. Starš: mislite prt vzgoji otrok tudi na knjige! Otroci spomnite starše, da vam od časa do časa kupijo kako knjigo! In če ne morejo kupiti, pojdite si jih izposodit v kako knjižnico! Ce ljudje kaj radi berejo in poslušajo — pa naj bodo to mladi ali stari, od tu ali am — sem prepričan, da so to zgodbe, ki govore o živalih. Km načni v zdolgočaseni družbi, kjer so si ljudje že vse povedali in se že po- razgovorili o vremenu ter o-brali ljubega bližnjega do kosti in samo še zehajo, razgovor o živalih: spet se bo vnela in razplala živahna govorica in zehanja in kimanja Do na mah konec, Dve iepi knjižici o živalih ie izdala ljubljanska Mladinska knjiga Naslov prve je Kumevaua. sin pragozda. Ta knjiga ni domače delo, prevedeno je iz tujega jezika. Zelo preprosta zgodba. Na ,,otniši ladjici se vozijo potniki ;.io reki Aragvaja, ki je pritok reke Amazonke Ladjica je zadela ob štor, prebilo ji je bok in skozi nastalo odprtino je vdrla voda. Lad-j.ca se ni potopila, naslanjala se je na štor. Z rešilnimi čolni 31 se potniki rešili na n reg. Znašli so se sredi pragozda. Nerodna zadeva Sredi pragozda. Kdo ve, kaj bi se zgodilo z nesrečneži, da se ni nenadoma znašel med njimi indijanski fantič Ku-meuaua Kumeuaua je dober deček. Spoprijateljita se s pisateljem te knjige. Kumeuaua in pisatelj hodita skupno oh lov in skrbita za jedačo Ilustracij* v knjigi (Živali v ukrivljenem zrcalu« brodolomcem. In tu pisatelj srčno in živahno opisuje pragozd, njegove živali in rastline in nič manj srčnost in modrost in življenjsko izkušenost sina pragozda. Ne da se v nekaj besedah povedati, kaj vse sta videla, kaj vse doživela, kaj vse u-jela, da sta prehranila lačno družb j otrok, žena in mož. To knjigo je treba čitati. Vzameš jo v roke in je ne odložiš Pa če si jo pričel či-ati opolnoči, boš pač čital in čitai in obrnil boš ns nočni omrnci budilko, da te ne 00 opominjala, kot sitna žena, dr ugasi luč in lezi spat. Cital boš o raznih ribah, o orjaških in takih, ki te zbodejo in takih, ki te "glodajo do belih kosti. Pa o želvah in njih jajcih in mladič.h, o jaguarjih, o ko-orah, o krdelih mravelj, ki oberejo vse, česar se dotaknejo,'o oklepnikih, ki si iz-nopljejo zemljo vse hitreje h* vse globlje kot najsodobnejši buldožer. Pa o topirjih, o ptičih. O medu in ananasu, Za nekaj časa se boš sam značel v južnoameriškem prago/.ou in sredi njegovega cudovdtga življenja. In kar žal ti bo, ko bo Indijanec Kumeui.ua pokazal potnikom ladje, kako se iz palminega nčja splete v najkrajšem času močna vrv, da so mogli brodolomci rešiti ladjo in i.dplu*i navzdol po reki, kamor jih je pač vodila pot, * m m Drug.< knjiga je slovensko delo. Pisatelj je Vid Pečjak, naslov knjige je Živali v u-krivljenem zrcalu. To je zbirka petnajstih živalskih pravljic. Prav svojevrstne so ;e pravljic* o živalih, katerih po navadi ne srečujemo v pravljicah, Tu je pravljica o mravljincu, o hrčku, o vešči o murnu, pajku in metu-.ju, pravljica o močeradu, o rdeči žabi pikapolonici in dvanai'tih razbojnikih rogačih, o medvedu, celo mikrob pasje stekline je postal pravljični junak, V neki pravlji- ci je tunak zlata mimica, v Drugi drevesni črv pa metulj br.nn, pa črv deževnik. Torej tes nevsakdanje živali za pravljice Te žival’ so kot bi bile ljudje, imajo človeško miselnost S a človeške navade. Zdi se ti, da je hotel pisatelj govoriti a ljudeh in njih slanostih, pa je postavil na o-der le svoje ljube živalice. Pa čeravno je dejanje in nehanje teh živalic skozi in skozi človeško, je pisatelj tako lepo te živali na odru oblekel v živalsko obleko in jim dal *ako dobro masko izraza, da so sicer to re* ljudje, vendar jih kljub tenu ves čas gledaš kot prave Uvali. Citaš knjigo o ljudeh in čitaš istočasno knjigo o živalih Ne odložiš knjige, čitaš. Prijetno ti je pr’ srcu in ob zadnji strani ti je Žal, kot ti je žal po lepi predstavi, ko pade v gledališču zadnjič zastor. Dve epi knjigi. V našem Trstu, kjer smo tako daleč td narave, sredi hiš in ropota it. vrenja, bosta ti dv* knjigi našli hvaležne čitate-.je. Vem, kdor ju bo preči-tsl, oe «e segel po njiju. Njuna edina slabost je menda, da sta predrobni in ju j.renaglo prebereš TONE P. Ko prekinejo tok. Goriško-beneški dnevnik Seja goriškega občinskega odbora 2,8 milijona lir za javno razsvetljavo Trga Battisti Strošek bo odobril šele občinski svet Pod predsedstvom župana se je sestal občinski odbor v Gorici, ki je v začetku seje razpravljal 0 progah avtobusov, ki vzdržujejo medkrajevne zveze. Večji del seje so odbormki posvetili vprašanju javne razsvetljave Trga Ce-sare Battisti, Ta trg so pred kratkim asfaltirali, tako da go polagoma postal reprezentativni goriški trg, ki se bo dal s pridom uporabljati za razne prireditve. Sedaj postavljajo na njem kamnit podstavek za spomenik, Županstvo namerava namestiti dvojno javno razsvetljava; ena se bo prižigala ob mraku ter ugašala ob zori i-stočasr,- z javno razsvetljavo; djuga pa se bo prižigala po pptrebi Za prvo razsvetljavo nameravajo namestiti 14 kan-delabrov, ki bodo imeli po 6 močnih neonskih žarnic. Za izredno razsvetljavo pa bodo namestili 4 visoke drogove z žarnicami po 400 vat. Predvidevajo, da bodo znašali stro-iki 2,d milijona lir. Ker je strošek previsok, da bi o njem lahko 'klepal samo občinski odbor bodo zadnjo besedo o iem vpiašanju imeli občinski »Vetovaici. Na koncu so odborniki odobrili nekatera popravila v goriških šolah, «»------- PISMA UREDNIŠTVU V nedeljo bo igralska družina «Iombardi-Anselmi», ki že nekaj mesecev prireja gledališke predstave v premestlji-vem gledališču, ki so ga z do-voljemem goriškega županstva postavili v Ljudskem vrtu, zadnjikrat nastopila v našem mestu. Na svoji turneji po I-»aliji se bo naslednje mesece ustavila v Tržiču in razpela r.voj šotor na zasebnem zemljišču v Drevoredu Roma. Za slovo j m je goriški župan izročil starinski goriški grb. JiiiiiHiiiiimitiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiittitiiiiiitiiiittiiiiiiiiiMtiiiiiHiioHiHi V Šempetru pri Gorici Izreden uspeh mlade pianistke V družbi treh tatov je v Gorici ukradel dva avtomobila Goriška kriminalistična policija je včeraj ponoči aretirala 28-letnega Giovannija Co-ceanija iz Ul. Ascoli 18 v Gorici, ker ie Prec* dvema letoma v družbi Albina Trolini-ja in Bruna Periona iz Gorice ter Enrica Zorzinija iz Tržiča pkradel v Gorici avtomobila Garzarolija in Jolande Lupi. Zaradi tatvin jih je najprej obsodilo goriško sodišče. Proti razpravi so obsojenci vložili priziv na tržaško porotno sodišče, ki je potrdilo razsodbo goriškega sodišča, da se obsodijo na tri leta zapora. Ker so tatovi trdili, da so nedolžni, so se pritožili na ka-sacijsko sodišče, ki njihovega priziva ni upoštevalo, ampak je potrdilo razsodbo tržaške- ga prizivnega sodišča. Na podlagi zadnje razsodbe je gori-ška policija aretirala Giovannija Coceanija, ki bo odsedel prisojena 3 leta zapora. Ostali trije tatovi pa so že nekaj časa v zaporu zaradi drugih prestopkov. lanskim priredila v tržaški dvoran in ubrano je zapel »Mornarja« in arijo iz o-pere »F aust» baritonist Franc Prinčič iz Šempetra. Pri klavirju ga je spremljal prof. dr. Franc Derganc. Tudi šolski orkester pod vodstvom Marijana Konica je občinstvo s uCavailerio Rusticanoa izredno navdušn. Udeležba na koncertu je bilo nepričakovano zadovoljiva. Društvo naprednih žena pa si je s tem koncertom pridobilo nekaj finančnih sredstev, katera bedo porabili za počitni-iko kolonijo otrok padlih borcev v NOV. L. K. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Neznani vo- jak«. Finski film o sovjetsko-finski vojni leta 1940. Zadnja predstava ob 22. VERDI. 17.30: »Družina Trapp«. Afgacolor, Hans Holt. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: »Žival — samica«. Cinemascope, Hedy Lamarr in Jane Powell. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Pot v pekel«. Pedro Armen-dariz in Letizia Palma. Prepovedan vstop mladini pod 16. letom. Zadnja predstava ob 21.30. MODERNO. 17.00: »Telefonistke«. Zadnja predstava ob 21.30. GORIŠKI SR EDNJESOLCI vabijo svoje starše, sorodnike, znance in prijatelje K ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI v nedeljo 15. junija 1958 ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom). Na sporedu bodo pevske točke in Pavla Golje pravljica «JURCEK». Velika nejasnost v vseh štirih skupinah Po drugem dnevu samo Švedi z gotovostjo v četrtfinalu Možno je, da niti v nedeljo ne bodo znani vsi četrtfinalisti (Od našega posebn. dopisnika) , račune. Drugega četrtfinalista STOCKHOLM, 12. — E naj-storice, ki nastopajo v finalu 17. svetovnega nogometnega prvenstva so več ali manj na isti ravni. To se je pokazalo povsem očitno po zaključku včerajšnjih srečanj, o katerih so se kar tri končala z neodločenimi rezultati. Spričo tega ni nič čudnega, če vlada nestrpno pričakovanje za nedeljske tekme, ki bi morale dokončno določiti enajsto-rice za četrtfinale. Štiri reprezentance lahko že sedaj s precejšnjo gotovostjo upajo, da se bodo kvalificirale za nadaljnje tekmovanje, toda preden bo njihovo upanje postalo matematična gotovost, bodo morali trenerji, tehnični komisarji in igralci prebiti še nekaj nestrpnih ur, razen seveda avstrijskih, katerih usoda je že dokončno zapečatena. Južnoameriške enajstorice so se včeraj krepko rehabilitirale za neuspehe prvega dne. Ta njihova rehabilitacija je toliko bolj presenetljiva, ker je prevladovalo mnenje, da bodo zaradi dežja razmočena igrišča negativno vplivala na njihovo učinkovitost. Toda ta mnenja so se pokazala za povsem neutemeljena. Južnoameriške enajstorice so dosegle dve zmagi in dva neodločena izida, od katerih je najbolj presenetil neodločen rezultat Mehike z Walesom. Nasprotno pa so po izvrstnem startu včeraj zatajile britanske enajstorice, ki niso dosegle niti ene zmage in le s težavo dva remija, medtem ko sta bili Severna Irska in Škotska poraženi. Po razmeroma slabem startu so drugi dan zabeležile lepe uspehe tudi vzhodnoevropske enajstorice, predvsem po zaslugi Sovjetske zveze in Jugoslavije, ki sta premagali Avstrijo oziroma Francijo, medtem ko je Češkoslovaški le za las manjkalo, da ni z zmago nad Nemci pripravila največjega presenečenja drugega dne. (Današnji poraz Madžarske proti Švedski je kompleksni uspeh vzhodnoevropskih reprezentanc nekoliko zmanjšal!) Dejstvo je namreč, da so Cehi vodili že z 2:0 in da so Nemci le s skrajnim naporom izenačili in so poslej na najboljši poti, da se kvalificirajo v četrtfinale, ker je le malo verjetno ,da bi jim Severna Irska mogla prekrižati iz prve skupine pa bo dalo srečanje med Argentino in Češkoslovaško. Več možnosti za kvalifikacijo ima vsekakor Argentina, kateri zadošča tudi neodločen rezultat. V drugi skupini je položaj na las podoben onemu v prvi skupini. Jugoslavija, ki je tesno premagala Francijo, je na vrhu lestvice s tremi točkami. Sledita ji Francija in Paragvaj z dvema in Škotska z eno točko. Jugoslaviji zadošča tudi le neodločen rezultat s Paragvajci, medtem ko bo o drupem četrtfinalistu odločalo srečanje med Francijo in Škotsko. V tretji skupini si je Švedska z današnjo zmago nad Madžarsko že priborila pravico za vstop v četrfinale, medtem ko bo drugi četrtfinalist iz tretje skupine zmagovalec srečanja med Madžarsko in Mehiko, razen seveda v primeru, če se ta tekma konča z neodločenim rezultatom, ker bi v tem prin«»;ru bile potrebne naknadne tekme. Zelo verjetno pa je, da si Madžari ne bodo pustili prekrižati računov. Najbolj jasen je položaj v četrti skupini, v kateri je Avstrija že dokončno izločena. Ker se je najvažnejše srečanje drugega dneva med Brazilijo in Anglijo končalo z neodločenim rezultatom, bo treba počakati do nedelje, da se bo videlo katera enajsto-rica se bo v tej skupini pridružila Avstriji. Ce bosta Brazilija in Sovjetska zveza igrali med seboj neodločeno, kot je za to skupino tradicija, in če bo Anglija, kot se predvideva, premagala Avstrijo, potem se bodo vsi trije kolosi četrte skupine znašli v enakem položaju s štirimi točkami, Ker pa bodo v tem primeru odločale razlike v golih, je skoraj gotovo, da bodo Angleži skušali doseči proti Avstrijcem čimveč golov in si tako zagotoviti vstop v četrtfinale na škodo SZ. Mnogo bolj enostavna rešitev pa bi bila, če bi se srečanje med Brazilijo in SZ končalo z zmago ene ali druge enajstorice. V tem primeru bi se Anglija (po zmagi nad Avstrijo) avtomatično uvrstila v četrtfinale, premaganec srečanja Brazilija - SZ pa bi bil izločen. Toda naj bo že tako ali drugače, negotovosti v tej na- vdušujoči in ogorčeni borbi je še mnogo in zelo verjetno je, da jih niti nedeljske tekme ne bodo v celoti odstranile. D. KOŠUTA ČSR namerava vložiti protest STOCKHOLM, 12. — Voditelji češkoslovaške reprezentance nameravajo vložiti formalni protest zaradi prvega gola, ki so ga dosegli Nemci in ki ga je sodnik Ellis priznal, čeprav naj bi bil dosežen na nepravilen način. Čehi zatrjujejo namreč, da je bil njihov vratar Dolejši nepravilno napaden, ko je že imel žogo in da kljub temu, da je padel proti vratom, ni prešel z žogo gol-črte. Če bo ČSR svojo namero izvedla, bo to prvi uradni protest na letošnjem svetovnem prvenstvu. Voditelji ČSR celo zatrjujejo, da lahko svoj protest podprejo z filmano dokumentacijo. MMlIlMIIIIIIIMMIlIlHUlIlHIMIIIIMIIMMHIIIIIIlIllIlimilllllllMIMIIIIIIIIHUHIIIlllimilllllllllllllllltJIlIllllllllllllllllUlllllllllllllfHllllllllllllHllllill Bivši selektor italijanske nogometne reprezentance Vit-torio Pozzo je po tekmi Anglija - Brazilija dejal, da ni več prepričan, da bi bila Brazilija favorit za končno zmago- * # * Vsi nogometni strokovnjaki na Švedskem so prepričani, da je ruski vratar Jašin s svojimi izrednimi paradami glavni krivec izločitve Avstrije iz nadaljnjega tekmovanja. Selektor avstrijske reprezentance Koerner je v tej zvezi dejal: »Proti vratarju takšnega formata je skoraj nemogoče doseči gol. Še nikoli nisem videl nekaj bolj fantastičnega. Branil je vse in v določnem trenutku so naši i-gralci obupali in sploh niso več poskušali streljati v vrata.« VATERPOLO V prvih tekmah za državno prvenstvo v vaterpolu sta bila dosežena včeraj naslednja rezultata: Rari Nantes Ca-mogli - Lerici 5:1, RN Fioren-tina - Pro Recco 3:3. Kolesarska dirka po Švici Benedetti ponovil uspeh Defilippisa v prvi etapi V splošni klasifikaciji vodi Benedetti RHEINFELDEN, 12. — V drugi etapi kolesarske dirke po Švici, ki se je začela včeraj s prvo etapo Zuerich — Bregenz (Avstrija), v kateri je zmagal Italijan Defilippis, je danes na progi Bregenz— Rheinfelden zmagal Italijan Rioo Benedetti, ki je prevzel od Defilippisa tudi prvo mesto v splošni klasifikaciji. Vrstni red v 2. etapi: 1. Benedetti (It.) 6.24 35” (z odbitkom 30” čas za klasifikacijo 6.24’05”) — povprečna hitrost 37,900 km. 2. Janssens (Bel.), 3. Kete-leer (Bel.), 4. Mannelli (It.), 5. Sorgelcos (Bel.), 6. Milesi, (It.), 7. Fornara (It.), 8. Tra-xel (Šv.), 9. z istim časom večja skupina, v kateri so bili tudi Italijani Accordi. La '"'ioppa Defilippis, Azzini, Mancini, Manini. 27. Buratti (It.) 6.27’04”. Splošni vrstni red po 2. etapi: 1. Benedetti It.) 10.40’25”, 2. Defilippis (It.) 10.40’25”. 3. z enakim časom 10.40’55”: Janssens (Bel.), Sorgeloos (Bel.), Azzini (It.), Mancini (It.), Menini (It.), Accordi (It.), Mannelli (It.), Keteleer Včeraj popoldne v Stockholmu V' Svedska-Mcidžarska Oba gola za Švedsko je dosegel Hamrin, za Madžare pa Tichy ■ Madžari nesigurni v obrambi in neodločni v napadu STOCKHOLM, 12. — V edini današnji tekmi svetovnega nogometnega prvenstva je na stadionu Solna v Stockholmu Švedska premagala Madžarsko z 2:1 in si tako praktično že zagotovila vstop v četrtfinale. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: ŠVEDSKA: Svensson; Berg-mark, Axbom: Liedholm, Gu-j stavsson, Parling; Hamrin, Mellberg. Simonsson, Gren, Skoglund. MADŽARSKA: Grosics; Ma-trai, Sarosi; Szoika, Sipos, Be-rendi; Sandor, Tichy, Bozsik, Bundzsak, Fenyvesi. SODNIK: Mowat (Škotska), stranska sodnika: Dragvoll (Nor.) in Van Nuffel (Belg.). 32’ Tichy (M.). Švedska reprezentanca je zmago zasiUŽila predvsem zaradi mnogo bolj praktične i-gre v napadu in večje zanesljivosti v obrambi, med- III. SKUPINA Svedska-Madžarska 2:1 (1:0) Švedska 2 2 0 0 5:1 4 VVales 2 0 2 0 2:2 2 Madžarska 2 0 11 2:3 1 Mehika 2 0 11 1:4 1 tem k(- je bila igra v polju v glav iem enakovredna. Madžari so precej razočarali. Njihov napad je brez Hidegkutija .gral vse preveč komplicirano STRELCI: v prvem polčasu in zaradi tega tudi neucinko-v 34’ Hamrin (S.); v drugem vito. Kot strelec se jc odli-polčasu v !•’ Hamrin (S.) vi koval le desna zveza Tichy. Veliki nasprotniki: Francozi-Jugoslovani si' ~ \----1 v-'-: 1—-——-i—- Beara, Sijakovič, Crnkovič, Krstič, Zebec, Boškov, Petakovič, Veselinovič, Milutinovič, Sekularac. Rajkov Pl* I Kopa Vincent Wisnieski Kaelbel Zelo r.esigurni pa so bili tudi v oorambi in oba branilca mnogokrat nista bila dorasla ,zredno razpoloženima Hamri-r.u in Skoglundu. V švtdsk reprezentanci so se poleg obeh »italijanskih Švedovi odlikovali še stari Gren kot koordinator skoraj vseh ofenzivnih akcij in oba ožja branilca Začetni tempo je bil hiter r žoga je neprestano romala od enih vrat do drugih. Toda na prvi strel na vrata je bilo treba čakati polnih 10 minut, ko je Berendi streljal nad prečki. Potem so Švedi pre-izeli pobudo in v 23. minuti zaključili lepo akcijo Lied-holm-Gren-Hamrin s strelom desnega krila tid nak zgornji kot vrat. V 26. minuti je bil poškodovan Tichy, ki je za nekaj mmut zapustil igrišče Po lepi priložnosti, ki jo je zamudil Mellberg, so Švedi v ?4’ prešli v vodstvo. Po tri-angolsciji Simonsson-Skoglung -Hamrin in po dveh zgrešenih intervencijah madžarskih branilcev je dobil žogo Hamrin in jo iz neposredne bližine poslal v mrežo. V 2' drugega polčasa je San. dor dosegel gol, ki pa je bil zaradi offsidea razveljavljen. .Madžari so sedaj močno pritiskali in v 9’ je le malo manjkalo, dc ni Tiehy izenačil, toda ostro streljana žoga se je id obiega droga odbila v polje. Ze minuto kasneje pa so Švedi povečali vodstvo na dokaj srečen način. Strelec gola ie bil zopet Hamrin, ki je prevara Grosicsa s strelom v parabcli s kakih 30 metrov. Madžari tudi po tem golu riso klonil: Njihovi napadi so oostali boli nevarni, toda v nepričakovanem protinapadu Švedov je Sipos v kazenskem prostoru zrušil Simonssona in s.dnik ie dosodil 11-metrovko Ctrel z bele pike je Liedholm poslal tik ob drogu mimo vrat V 32 so Madžari končno le dosegi goi Po akciji, polni kratkih pasov je dobil žogo 7ichy in jo s položaja desnega kriia streljal v sam zgornji desni kot. Vratar Svensson ie bil sicer plasiran, toda močnega strela ni mogel zausta-v ti V 34‘ je sodnik razveljavil gol Parlinga zaradi prejšnjega prekrška v korist Sve-i>ov. Tekma se je zaključila z Madžar’ v silni ofenziv', ki pa pm ni prinesla izenačenja. Škotski sodnik Mowa* je bil v drugem polčasu slab (Bel.), Van Genechten (Bel.), Schubben (Bel.), Graeser, Gimmi, Traxel, Junckermann (Neon.), Reinicke (Nem.), Reitz. Italijani za «Tour» MiIL4 N, 1- — Tehnični Ko* misar UVI Alfredo Binda s® je sec ai z Nencinijem za u-reditev nekaterih podrobnosti v zvezi z udeležbo italijanskega moštva na »Tour de France«. Italijansko moštvo bodo, če ne bo profesionalna komisija odločila kako drugače, sestav’jali naslednji kolesarji« Nenc:ni (kapetan), Bottec-chia, Fallatini, pintarelli, Baf-fi. V Favero. Padovan, Fe» lenghi DelTAgata, Catalano, Nascir bene, Bregnoli. Nenc.ni je izjavil, da je v dobri formi in da je moštvo dovoli homogeno. Če bodo potrebne naknadne tekme Po dosedanjih rezultatih V okviru posameznih kvalifikacijskih skupin za četrtfinal« svetovnega nogometnega prvenstva, je zelo verjetno, da se bo v nekaterih skupinah znašlo po zadnjih tekmah v nedeljo po več reprezentanc z enakim številom točk. V tem primeru bodo seveda potrebna naknadna srečanja. Za po-samezne primere bo procedura naslednja: a) če bosta imeli dve reprezentanci za drugo in tretje mesto enako število točk, se bosta srečali med seboj in premaganec bo izločen; b) če se bo ena reprezentanca kvalificirala, ostale tri pa bodo imele enako število točk. bo reorezentanca z najslabšo razliko v golih izločena, ostali dve pa se bosta srečali med seboj; c) če bo ena reprezentanca izločena, ostale tri pa bodo imele enako število točk, se bo reprezentanca z najboljšo razliko v golih kvalificirala avtomatično, ostali dve pa se bosta srečali med seboj; d) če bodo imele vse štiri reprezentance enako število točk bo vsaka reprezentanca odigrala samo eno naknadno tekmo. Nasprotnika bosta določena z žrebom. Ce bi se katera od obeh tekem končala tudi po podaljških neodločeno. bo za kvalifikacijo odločilna razlika v golih iz prvih treh tekem. Ce pa bi bila tudi razlika v golih enaka, potem ho zmagovalec določen z žrebom; e) če bosta prvi dve reprezentanci imeli en<-.ko število točk in enako razliko v golih, bo zmagovalec skupine določen z žrebom brez naknadne tekme, ker se bosta itak obe reprezentanci kvalificirali v četrtfinale Vse eventualne naknadne tekme bodo odigrane v torek 17. t. m. na naslednjih igriščih: I. skup.: v Malmoe II. skup.: v Esklistuni III. skup.: v Stockholmu IV. skup.: v Goeteborgu. ATLETIKA MOSKVA, 12. — Sovjetski atlet Gregorij Pamiškin je * časom 42’10”4 postavil nov svetovni rekord v hoji na km. HELSINKI, 12. — Na atletskem mitingu v Helsinkih je v metu kopja zmagal Poljak Sidlo z rezultatom 81,22; 2. Danielsen (Norv.) 77,14; 3. Ahvenniemi (Fin.) 76,03. V te" ku na 800 m je bil prvi Poljak Kazimierski z 1’48”1, v skoku s palico pa je Eles Landstroem postavil nov švedski rekord z rezultatom 4,33. aagovurui urednik STANISI.AV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT ✓'-VLADIMIR BARTOL-10°- ■alamutH »Zakaj ti jo je vzel Seiduna?* »Morda se je bal, da bi jo utegnil jaz izgubiti. Obljubil pa je, da mi jo bo vmil, ko me bo vdrugič napotil v raj.» »Kdaj pojdeš zopet tja?» »Tega ne vem. Daj Alah, da bi bilo čimprej.« Na vrsti je bil Jusuf, da pove svoje doživljaje. Začetek In konec so že poznali. Omejiti se je moral na pripovedovanje o svojem bivanju v raju. Popisal je petje in ples deklic. Ko Je začel govonti o Sulejki, ga je zajel zanos. Opisoval je njeno lepoto, njeno plesno umetnost in njene čednosti ter sproti spoznaval, kako neznansko se je bil vanjo zaljubil. Zdaj mu je bilo žal, da jo je hotel prevarati z Džado. Ne da bi se zavedal, da ni bilo vse točno tako, je pripovedoval, kako zvestega se je pokazal Sulejki. »Samo ona je moja prava žena,« je dejal. «Vse ostale so samo njene sužnje, določene, da nama bodo stregle. Kajti čeprav se vse odlikujejo po čudoviti ljubkosti, je vendarle nobena v lepoti ne doseže.« Toda Sulejman je bil kot prvi s svojim poročilom že dosegel največjo možno napetost. Jusufovo pripovedovanje se jim ni zdelo več niti na pol tako zanimivo. Samo enkrat še je fedaijem zastal dih. Takrat, ko je popisal svoj sprehod v skrivnostno razsvetljene vrtove. Tega Sulejman ni bil doživel. Zdaj se je na tihem kesal, da se je bil dal tako omamiti od razkošja v paviljonu, da mu še na misel ni prišlo, pogledati izven njega. Najkrajši je bil v svoji pripovedi Ibn Tahir Povedal je, da ga je bila v raju sprejela Mirjam. Peljala da ga je v vrtove in mu pokazala zid Al Araf. Senca da se je premaknila na njem; bila je bržkone od junaka, ki je padel v borbi za islam, v katero je šel proti volji svojih roditeljev. O Mirjam je Ibn Tahir dejal, da je bila modrejša od daija Ibrahima. Povedal je tudi, kako jo je v trenutku dvoma popadel in kako ga je pri tem neka velika mačka, ki ji je bilo ime Ahriman podrla na tla. Ta žival, Al Araf in senca na njem so bile stvari, katerim so se fedaiji najbolj čudili. Radi bi bili izvedeli še kakšne podrobnosti, toda Ibn Tahir ni bil posebno zgovoren. »Pustite nas, da se odpočijemo,« je dejal. »Sčasoma boste slišali vse, kar boste želeli vedeti.« Zato so se rajši obrnili do .Jusufa in Sulejmana, ki sta bila radodamejša s pojasnili. Vsi trije so zrasli v njihovih očeh v silne pehlevane, ki so bili že skoraj pravi polbogovi. • * * Vso noč ni bila Apama zatisnila očesa. Preteklost je vstala iz teme, veliki dnevi njene mladosti in božanske noči. S strahovito natančnostjo se je spominjala vsega. Trpela je peklenske muke. Neznosna je zavest, da si bil nekoč prvi in da moraš potem gledati svoj padec stopnjo za stopnjo prav do dna. Zdaj so vladale druge v kraljestvu ljubezni. Vstala je, ko so prvi sončni žarki začeli zlatiti elburške vrhove. Upadlih lic je siva in razmršena pogledala izpod košatih vej, ki so se razprostirale nad vhodom v njeno hišico. Tam spredaj je bil Alamut, ki ji je za vedno zapiral povratek v svet. Toda kaj bi tudi zdaj počela tam, ko je bila stara m uvela? Alahu hvala, da jo je bil Hasan rešil iz bede in jo iztrgal pozabi! Tu je imela svoje kraljestvo. Res je bilo to kraljestvo bridko, saj jo je neprestano spominjalo dni, ki so bild. Toda boljša je grenka veličina padlega angela kot pa izginotje na smetišču. V težkih nočeh se je spraševala, kaj je zanjo pomenil Hasan. Nekoč, pred davnimi leti, mladosten ljubimec, na pol zanesenjak na pol prerok, ki so ji ga čas in mnogi odličnejši možje skoraj povsem izbrisali iz spomina. Nemara bi bila celo na ime pozabila, da ga ni od časa do časa slišala v zvezi z različnimi prekucijami in verskimi spori. Ko je bila še ne prav pred dvema letoma že čisto na dnu, ji je nenadoma neznanec prinesel pismo od njega. Pisal ji je, da je gospodar velike utrdbe in da želi, da bi prišla k njemu, ker jo potrebuje. Izgubiti ni imela ničesar. Takoj se je odločila. Motni, bledi upi so se proti njeni volji splazili v njeno srce. Zdaj je videla Hasana v vsej njegovi moči. Nekoč je ona delila, zdaj je delil on. Ali ga je ljubila? Ni vedela. Samo tega se je zavedala, kako bridko je bivati v bližini človeka, ki te je bil nekoč z vsem svojim žarom ljubil in ki mu zdaj ni niti toliko več do tebe, da bi vsaj pred tvojimi očmi skrival svojo strast do druge. Stopila je iz hiše. V grmovju so žvrgoleli ptiči. Na travi, na listju in na cvetnih glavicah se je lesketala ro6a. Bilo je krasno poletno jutro, da jo je zabolelo v duši. Otresla se je žalostnih misli. V vedru vode si je umila obraz in si uredila razmršene lase. Za silo je pokrila sledove prečute noči. Potem je odšla k nasproti ležečemu poslopju. Tam so spali skopljenci. Skozi priprta vrata se je slišalo njih glasno smrčanje. Ta njihov mirni, brezskrbni spanec jo je razjezil. Zavpila je v hišo, da je že dan in čas dela. «0, ti prekleta coprnica!« Mustafa je bil ves besen. Adi se je smejal. «Vešča ogabna, za smeti uporabna.« Vsa divja je odprla vrata na stežaj. Skozi zrak je švrknila sandala in jo oprasnila po glavi. Hitro se je umaknila. «Cakajte, psi! Seiduna bo rezal jermene z vaših hrbtov.« Iz hiše je zadonel mogočen krohot. «K čolnom, živine. Prepeljite punce domov, da jih ne preseneti Seiduna.« Zehaje so vstali in se ogrnili v pisane halje. Nemarno odeti so prilezli iz hiše. Nalašč se niso ozirali na starko, da bi ji dali čutiti svoje omalovaževanje. Drug za drugega niso vedeli, zakaj so se sovražili. Odšli so k prekopu in se v njem umili. Potem so posedli v čolne in prijeli za vesla. Apama je prisedla k Adiju. Skopljenci so nalašč nerodno ravnali z vesli, da so jo oškropili. «Le čakaj, svojat! Videli bomo, kdo se bo poslednji smejal. O, Alah je že vedel, zakaj je dopustil, da so vas pri' krajšali za moštvo,« »Takoj zatisni gornjo danko! Sicer napravim te še za kristjanko.« Adi je nevarno zagugal čoln. Skopljenci so se smejali, videč, kako se je krčevito oprijemala robov čolna, da bi Je zares ne «krstil» v vodi. Prišli so do otoka, kjer je spala Fatima s tovarišicami- Apama je zapustila čoln in šla po stezi proti paviljonu- Vsa priroda je že bila prebujena. Zmerom višji je od sonca razsvetljeni, pas na gorah. Pogledala je skozi steklovino v dvorano. Deklice so ležal® v neredu po blazinah in trdno spale. Vsa besna je planila skozi vhod in pograbila za tolkalo. Divje so odmevali udarci po paviljonu. Deklice so prestrašene poskakale na noge. (Nadaljevanj* sledit